LETO XXII. — Številka 19 Ustanovitelji: obč. konference SZDL fcsenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka In Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar £» Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L J U D S KRANJ, sreda, 11. III. 1970 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredah in sobotah T V A ZA GORENJSKO Vse delovne organizacije, zavode, ustanove, obrtna podjetja in delavnice ter posameznike obveščamo, da' bo na celotnem območju občine Kranj po osnovnih organizacijah Rdečega križa 16., 17., 18., 19., 20., 23., 24., 25., 26., 30. in 31. marca 1970 krvodajalska akcija Prosimo vse delovne kolektive, zavode in ustanove ter posamezne privatne delodajalce, da omogočijo polno številno udeležbo vsem, ki so se prijavili kot krvodajalci, da na dan, ko jim je napisan v vabilu RK, gredo na oddajo krvi. Udeležijo se lahko krvodajalske akcije tudi občani, ki se iz kakršnih koli vzrokov niso mogli prijaviti aktivistom RK na terenu. Udeležimo se krvodajalske akcije v čim večjem številu! OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA KRANJ Osrednja proslava v Kranju Izvršni odbor občinske konference SZDL in konferenca ?a družbeno aktivnost žensk »ta v petek zvečer v kinu Center v Kranju pripravila osrednjo proslavo v počastitev mednarodnega praznika dneva žena. O pomenu praznika sta na proslavi uvodoma spregovorila predsednik občinske konference SZDL in Predsednica konference za družbeno aktivnost žensk, potem pa si je prek 650 žensk iz kranjske občine ogledalo film Bitka na Neretvi. Poleg osrednje proslave so v minulih dneh praznik iena počastili tudi v nekaterih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih v občini. — Podobne proslave pa so bile tudi v drugih gorenjskih občinah A. 2. Plaz poškodoval žičnico Prvi del kljub temu obratuje Zelenica, 10. marca — Na Zelenici se že leta nazaj prizadevajo, da bi bili smučarji in objekti na Zelenici v času nevarnosti plazov čim bolj varni. Tako so v zadnjih desetih dneh skupno z enoto JLA kapetana Stojana Sla-menkovića že dvakrat minirali plazove na pobočju Zelenice. Ena od taksnih akcij je bila tudi danes, ker je včeraj zapadlo nekaj novega snega. Sproženi plaz je popoldne med miniranjem poškodoval postajo Vrtača (druga sekcija sedežnice). — Zračni pritisk je vrgel vlečno vrv iz vodilnih baterij in štirih stebrov. Prav tako je vrgel strojnikovo barako 30 metrov daleč in močno poškodoval prostore bifeja na postaji Vrtače in jo skoraj zasul s snegom. Škode trenutno ne morejo oceniti. Tov. Jože Jurjevčič nam je povedal, da bo druga sekcija žičnice v nekaj dneh nared. J. Košnjek r azst ava-a pohistvo7U KRANJ V DELAVSKEM DOMU V KRANJU OD 12.-22. MARCA 1970 Vabimo vas na ogled najnovejših izdelkov tovarn pohištva: MEBLO — Nova Gorica MARLES — Maribor BREST — Cerknica STIL — Koper MOBILIA - Osijek JAVOR - Pivka IZTOK — Miren pri Novi Gorici POHIŠTVENA INDUSTRIJA — Idrija GARANT - Polzela 8. OKTOBAR - Bečej DIP — Otočac JELA — Sabac in drugih Bogata izbira spalnic, dnevnih sob, kuhinjskih elementov, kavčev, foteljev, stolov, kotnih klopi, kuhinjskih miz in raznovrstnih drugih delov pohištva. Na razstavi lahko kupite poleg pohištva tudi vso posteljno konlekcijo, preproge, pregrinjala, prešite odeje, volnene odeje ter vseh vrst zavese po konkurenčnih cenah. Odobravamo potrošniška posojila Brezplačno montiramo Pohištvo dostavljamo na dom Za obisk in nakup se priporoča KOKRA — DEKOR, Koroška 35 ■HWI*MIM: Jutri bo na Jesenicah 10. skupna seja obeh zborov skupščine občine, na kateri bodo odborniki med drugim obravnavali sklep o ustanovitvi sveta gorenjskih občin, predlog letošnjega proračuna in predlog programa komunalnih del v občini. Dopolnili bodo tudi odlok o redu in disciplini na žičnicah, vlečnicah in smučiščih. -Jk V organizacijo ZZB NOV občine Kamnik je včlanjenih 1698 oseb, od tega je bilo 510 aktivnih borcev. Lani so iz občinskega proračuna izplačali za 58 oseb priznavalnin v skupnem znesku 88.470 N din, poleg tega pa še enkratnih priznavalnin za 93 oseb v skupnem znesku 28.306 din. Za zdravljenje tridesetih članov ZZB NOV so prispevali 30.917 din in za šest oseb prispevek za zdravstveno varstvo 3250 din, za zdravstveno varstvo pa še nadaljnjih 33.700 novih dinarjev. V kamniški občini ima 74 oseb pravico do dodatka za borce (to je za tiste borce, ki še delajo, a imajo nižje osebne dohodke od povprečnih republiških osebnih dohodkov, pa se jim po zveznem in republiškem predpisu izplačuje razlika). J. V. Na zadnji seji občinske skupščine Kamnik so sprejeli sklep in priporočilo, naj bi glede na splošni pomen modernizacije železnic iz skupnih gospodarskih rezerv občine vplačali milijon S din posojila, poleg tega pa je občinska skupščina priporočila delovnim organizacijam in občanom naj z vpisom posojila podpro prizadevanje jugoslovanskih železnic za modernizacijo železnic. J. V. KRANJ V nedeljo se je končal v Preddvoru seminar za vodstva mladinskih aktivov v Tekstilindusu in 1BI. Razen vodstev omenjenih aktivov so se seminarja udeležili tudi člani predsedstva občinske mladinske konference. Po oceni, izrečeni po seminarju, je le-ta dobro uspel, saj so se mladinski politični delavci seznanili z metodami političnega dela mladih v kolektivih, z gospodarskim razvojem občine, sprejeli pa so tudi nekatere konkretne delervne dogovore za letošnje leto. Radovljica Radovljica, 10. marca — V veliki sejni dvorani občinske skupščine je bila popoldne druga redna seja občinske konference zveze komunistov. Govorili so O resoluciji zveze komunistov Slovenije, ki je bila sprejeta na prvi seji republiške konference ZKS, in o delovnem programu občinske konference ZK Radovljica. Danes (sreda) popoldne se bosta ponovno sestala oba zbora radovljiške občinske skupščine. Minuli teden (v sredo) je seja zaradi nesklepčnosti zbora delovnih skupnosti (nesklepčnosti je botrovalo slabo vreme) odpadla. Za današnjo sejo je predložen isti dnevni red. A. 2. SKOPJA LOKA Minulo soboto, na predvečer 8. marca, dneva žena, je bilo v dvorani Loškega gledališča škofja Loka družabno srečanje nekdanjih bork, aktivistk in internirank, združeno s kulturnim programom. Nastopili so recitatorji gimnazije, igralec in režiser Jože Logar ter ženski kvartet glasbene šole Skofja Loka. Srečanje, ki ga je organizirala krajevna konferenca SZDL Skofja Loka, se je udeležilo okrog 80 žensk. Odlok o civilni zaščiti Na podlagi zakona o narodni obrambi je skupščina občine Kamnik na zadnji seji sprejela odlok o organizaciji službe teritorialne obrambe in enot civilne zaščite. Službe teritorialne obrambe so občinski center za obveščanje in alarmiranje, opazovalne postaje in občinski center zvez.^Delovne organizacije in krajevne skupnosti bodo prilagodile svoj sistem obveščanja in alarmiranje sistemu in delovanju občinskega centra za obveščanje in alarmiranje ter občinskega centra zvez. Enote civilne zaščite se bodo organizarale v vseh delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. V krajevnih skupnostih se bodo enote civilne zaščite organizirale le tam, kjer so organizirana prostovoljna gasilska društva. Spccialno-tehnične enote naj bi organizirala podjetja, kot so gradbeno podjetje Graditelj, Komunalno podjetje in podjetja Zarja, Al prem ter Menina. J. Vidic Kakšne bi bile nove šole? V vodstvih delovnih organizacij, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij (v podobnih sestavih tudi na terenu) v kranjski občini pravkar potekajo uvodne razprave o programu in financiranju gradnje novih šol in varstvenih ustanov. Malo kasneje bodo o tem obširno spregovorili tudi občani. ' V okviru vseh teh razprav oziroma priprav na dokončno odločitev o gradnji pa poglejmo, kakšne bi bile nove šole. Na to vprašanje pravijo člani sekretariata koordinacijskega odbora za gradnjo šol in vrtcev takole: »Občinska skupščina in temeljna izobraževalna skupnost sta že 1968. lct<* začeli razpravljati, kako povečati šolske prostore in zagotoviti varstvo za večje število otrok v občini. Iz teh razmišljanj oziroma potreb Je nastal tudi predloženi program za gradnjo 15 objektov. Strokovne službe, ki so delale na predloženem programu so upoštevale normative, ki so že izšli pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo in najnovejše izkušnje na tem področju v Sioveniji. Posebna komisija z nekaterimi prosvetnimi delavci v občini si je že ogledala nekatere projekte v Sloveniji. Tako na-primer šole v Mirni in Mirni peči na Dolenjskem in šolo v Duplici pri Kamniku. Za mnenje smo poprašali tudi gradbene strokovnjake. O končnih projektih bodo občani sami razpravljali. Stremeli pa bomo, da bodo novi objekti takšni, da bodo zadoščali predvidenim potrebam, da bodo funkcionalni in seveda ne predragi. Da je to tako, nam med drugim govori tudi predračun, da bi za gradnjo vseh 15 objektov potrebovali 35,850 milijonov novih dinarjev, že samo podatek, da bi gradnja nove šole v Predosljah veljala 6,1 milijona, govori, da ne gre za pretirano drago šolo. Saj so bili na primer stroški za podobno šolo pred leti v Cerkljah približno prav tako veliki. Pri tem pa je nazadnje treba še povedati, da bi bile nove šole takšne, da bi se jih dalo graditi v etapah in kasneje po potrebi tudi povečati. Vsi objekti pa bi bili takšni, da bi bila v njih mogoča predšolska in šolska vzgoja. A. ž. Solidarnost V večjem kranjskem pod' jetju, v katerem je zaposlenih tudi precej žensk, je sindi~ kalni odbor pred dnevom žena sprejel naslednji sklep in Z njim seznanil žene v podjetju: »Sindikalni odbor ob tej priliki obvešča, da letos ne bo obdaril žena, temveč bo iz sredstev, ki so bila predvidena za obdaritev, dodelil po 1 dinar na zaposleno ženo za gradnjo porodnišnice V porušeni Banjaluki. Ostala sredstva je sindikalni odbor namenil za razne pomoči in prispevke za dopuste bolnih in socialno ogroženih žena...« Žene v tem podjetju, so misleč, da gre za splošen dogovor v občini, sprva z razumevanjem sprejele takšno odločitev in pozdravile solidarnost žena oziroma sindikata za takšno akcijo. Vendar pa so mnenje kmalu spremenile, ko so izvedele, da je bilo v nekaterih drugih podjetjih v občini drugače. Ponekod so žene za njihov praznik obdarili s posteljnimi oblačili, ličnimi garniturami prtov, manjšimi brušenimi vazami in podobnim. Milena, Tončka, Štefka, Marija, Marta in druge iz tega podjetja so menile: »Zakaj nas tokrat niso vprašali? Prepričane smo, da bi ste-herna žena prispevala dinar ali pa še več za gradnjo porodnišnice v Banjaluki; sindikalni odbor pa naj bi se nas podobno kot v drugih podjetjih spomnil vsaj s skromnim darilcem.« Sedaj so užaljene in nezaupljive. Sprašujejo se, če bo sindikalni odbor preostala sredstva res namenil za razne pomoči in prispevke za dopuste bolnih in socialno ogroženih žena. Sprašujejo se, če bodo te žene deležne večje denarne pomoči kot lani, in če bo lahko šlo več žena iz podjetja na dopust kot lani, ko so kljub tovrstni pomoči in dopustom tudi za dan žena dobile skromno darilo? A. 2. Z varčevanjem pri Gorenjski kreditni • — DOSEŽETE visoko obrestovan Je hranilnih vlog in deviznih računov; banki • I) — STE ZAVAROVANI primer nezgodne smrti In trajne invalidnosti O — DVIGATE svoj življenjski standard # že avgusta boste lahko srečen dobitnik ene izmed nagrad — velikega nagradnega žrebanja ZATO SE ČIMPREJ VKLJUČITE MED NASE VLAGATELJE! BLED O JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA • ŠKOFJA LOKA • TRŽIČ — POSPEŠUJETE gorenjsko gospodarstvo In ■ tem Ne zanemarjati rekreacije in oddiha zaposlenih Predsedstvo in komisija za družbeni standard in delovne pogoje občinskega sindikalnega sveta v Kranju sta na svojih sejah minuli teden na podlagi ugotovitev občnega zbora občinskega sindikalnega sveta sprejela naslednje sklepe oziroma priporočila glede rekreacije in oddiha zaposlenih ter letovanja socialno ogroženih članov: £ Sindikati naj sc zavzemajo, da bodo v podjetjih (ponekod so že) izdelani pravilniki, v katerih bo določena politika in skrb podjetja za rekreacijo in letovanje članov kolektiva. Pravilniki naj stimulirajo dopuste nad 10 dni in tiste člane, ki bodo dopust preživeli izven kraja stalnega bivališča. 0 Za trdnejše oziroma neprekinjeno financiranje oddiha in rekreacije naj v delovnih organizacijah namenijo 1,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov. £ Za dopust naj delovne organizacije namenijo naslednje minimalne zneske (regrese): za zaposlenega člana 300, za nezaposlenega zakonca 150 in za otroka 100 dinarjev. Nadomestilo naj se izplača vsem v enakem znesku v mesecu pred letnim dopustom. Q Posebno skrb je treba posvetiti članom kolektiva, ki živijo v zelo slabih socialnih ali zdravstvenih razmerah. S pomočjo sindikalne organizacije naj se zanje organizira letovanje. Zato naj bi sindikalne organizacije izdvojile 5 odstotkov članarine iz proračuna. Občinski sindikalni svet pa bo iz svojega proračuna namenil za te potrebe 3 odstotke od proračuna. £ Sindikalne organizacije naj si prizadevajo, da bodo pogoji letovanja v različnih počitniških domovih enaki. Občinski sindikalni svet pa bo tudi letos organiziral recepcijsko službo, ki bo posredovala podatke o možnostih letovanja in t hkrati koordinirala delo pri izenačevanju pogojev. % Nadalje oba organa predlagata, da delovne organizacije obstoječe objekte za letovanje ne odtujujejo oziroma prodajajo, in da tudi v prihodnje počitniške domove subvencionirajo. Sindikalnim organizacijam pa predlagata, da ugotovijo, ali se število zaposlenih, ki letujejo, veča ali manjša. A. ž. Veliki uspehi malega kolektiva Po desetih letih trd ega dela je podjetje Trak-etiketa Žiri zasenčilo vse sorodne gospodarske organizacije pri nas Neopazno, brez hvalnic in visoko letečih obljub sta pred dobrim desetletjem na Dobračevi pri ž.ireh stekli dve statvi za tkanje trakov. Njun ropot je oznanjal rojstvo novega podjetja Trakotkalnica, sedanjega Traku-etikete. Z veliko mero volje in poguma so se ljudje lotili dela. NI jih motilo dejstvo, da premorejo komaj nekaj piškavlh milijonov ter da stroja stojita v najetem, tesnem In zato povsem neprimernem prostoru. Vendar, začeli so, in to je bilo najvažnejše. Trak-etiketa danes še vedno nima enotnih prostorov. Razdrobljen je na več obratov, posejanih širom po Zi-reh. Toda ti obrati so opremljeni z modernimi stroji, ki jim Strežejo spretne, i/.ve/.ba-ne roke. V preteklih letih se je namreč podjetje močno razširilo in postalo vodilni jugoslovanski proizvajalec etiket, trakov in emblemov, njegovi izdelki pa so iskani in cenjeni tako doma kot tudi onkraj državne meje. S prvim artiklom, s keper trakom, novopečena obrtna delavnica ni prodrla. Brž so se preusmerili v tkanje kvalitetnejšega traku, ki ga izdelujejo še danes. Že polnih 8 let stroji skorajda ne obstanejo, saj je naročil iz dneva v dan več. Medtem so pričeli tiskati — in sicer na lastni taft tkanini — etikete ter z njimi osvojili malone 80 odstotkov domačega tržišča. Izredno veliko zanimanje vlada tudi za embleme v usnju, plastičnih materialih, na blagu in papirju. Niti z delom v dveh izmenah ne uspejo zadostiti vsem naročilom. Rešitev bi prinesla edinole tretja izmena, vendar se je uprava brani uvesti, kajti predpisano kombinacijo barv, ki pri žirovskih izdelkih igrajo odločilno vlogo, je moč dobiti samo ob dnevni svetlobi. Odgovorni namreč vedo, da samo s kvaliteto lahko obdržijo težko priborjeni vodilni položaj v državi. Dokler ne bodo dobili novih prostorov ali vsaj povsem prenovili in razširili starih, torej ni upanja, da bi zmogli bistveno povečati proizvodnjo. Trak-etiketa je v minulih desetih letih izdelalo nič več in nič manj kot 40 milijonov metrov traku, 50 milijonov metrov etiket na žlahtnem taft blagu in atlas svilenem traku različnih širin (dobršen del slednjih so pokupili tuji proizvajalci lahke in težke konfekcije), okrog 120 tisoč kvadratnih metrov emblemov ter reklamnih nalepk za Zadovoljiv start Slovenska industrijska proizvodnja se je v preteklem letu po mesecih gibala dokaj umirjeno. To je vsekakor tudi ena izmed značilnosti vsake močnejše industrije. Ce Primerjamo industrijsko razvile dežele po sveti«, vidimo P1"! njih zelo enakomeren potek proizvodnje v vsem letu. Tu ni namreč opaziti nekega Prekomernega p o veča van j a Proizvodnje v decembru glede na prejšnje mesece. In tudi obratno. V januarju ne °eleiijo bistvenega izpada oziroma manjšega obsega proizvodnje. r^evslika nihanja industrijske proizvodnje iz meseca v mesec namreč ne morejo bl-t>l znamenje stabilnosti Industrijske proizvodnje. Izjema so seveda liste industrijske dejavnosti, kjer je proizvodih preces dolgotrajen, Ima °°'j ali manj značaj Indivk'u-a^nih naročil ali pa je proizvodnja tipično sezonska. Ob vser.i tem pa je seveda tudi res, da je januar pravi- loma vsako leto mesec z najmanjšim obsegom industrijske proizvodnje. Januar je namreč poleg poletnega julija pogosto mesec remontov in popravil. Zbrani podatki o najosnovnejših gospodarskih gibanjih v kranjski občini povedo, da je industrija dokaj dobro zakoračila v letošnje leto. Januarska industrijska proizvodnja Je bila namreč za 17 odstotkov večja od istomeseč-ne lanskoletne proizvodnje. V prvem letošnjem mesecu je industrija kranjske občine dosegla že 7,7 odstotka letnega plana. Start je torej zadovoljiv. Kaže na dvoje domnev oziroma predvidevanj. Prvič, da nam Je uspelo premostiti še do pred nekaj leti stalne (objektivne in subjektivne) težave, ki so nam povzročale zelo nizko januarsko proizvodnjo. Drugo pa, da bomo lahko letna predvidevanja dosegli. Za izpolnitev letnega načrta namreč še potrebno povečanje mesečnega obsega industrijske proizvodnje nI tolikšno, da ga ob normalnih prizadevanjih ne bi zmogli. Večji odstotek z januarsko proizvodnjo doseženega letnega plana kot znaša poprečje za industrijo kranjske občine kot celote so dosegli v TOSO, v kranjskih opekarnah, v Tekstilindusu, v IBI, v Gorenjskem tisku In v Oljarici. Zadovoljivo sliko kaže tudi januarski Izvoz industrijskih podjetij kranjske občine. V tem mesecu je namreč industrija realizirala že 7,3 odstotka letnega načrta za izvoz. Pri tem ni nepomembno zabeležiti, da je Iskra - Elektromehanika kot najpomembnejši izvoznik v januarju do-segla že 8,9 odstotka svojega plana Izvoza. Trikrat večji izvoz kot v januarju 1969. leta pa so v letošnjem januarju imela podjetja Iskra, IBI in Sava. ABC blago vseh vrst in približno 5 tisoč kvadratnih metrov samolepilnih etiket, katerih izdelava je šele v poskusni fazi. Začetna vsota 12 milijonov S din kosmatega dohodka letno sc je do danes povečala za 44-krat, vrednost proizvodnje na zaposlenega pa narasla od 1,3 na 5,5 milijona S din. Med svečanostjo, ki so jo v soboto, 28. februarja, organizirali v žireh, sta direktor podjetja Jako Zabukovoc in predsednika delavskega sveta Emil Strbič spregovorila o prihodnosti Traku-etikete ter znova poudarila, kako pomembno je zagotovili si nove prostore. V njih bi potem uredili prepotrebno graversko delavnico, temnice, io-toateljeje, jedkalnico in drugo. Načrti so gotovi, toda z že prihranjenim denarjem je spričo nelikvidnosti veČina kupcev podjetje moralo kreditirati nekaj najboljših poslovnih partnerjev in predvidena rekonstrukcija se je zavlekla, Na slovesnosti so zaslužnim članom kolektiva podelili pismena priznanja in jih obdarili z dragocenimi ročnimi urami. I. Guzelj Izguba zaradi podražitve »Če boste že pisali o podražitvi električne energije in ob-razložili nove tarifne postavke, potem tudi napišite, da bo naše podjetje imelo dolo-čeno izgubo zaradi podražitve.« Tako so mi ob zadnjem pogovoru povedali predstavniki podjetja Elektro iz Kranja. Bil sem seveda presenečen, kajti težko je razumeti, da bi neko podjetje ob podražitvi imelo izgubo. Pa je vendarle res. Že v predzadnji številki našega časnika smo zapisali, da je na Gorenjskem med vsemi potrošniki le 6 odstotkov takšnih, ki so do sedaj porabili na mesec manj kot 50 kilovatov, medtem ko je v Sloveniji kar okrog 24 odstotkov takšnih odjemalcev, ki porabijo manj kot 20 kilovat-nih ur na mesec. »To pomeni, da bi moralo vsako podjetje za distribucijo električne energije v Sloveniji, da ob novi podražitvi ne bi imelo izgube, določiti svoje tarifne postavke za prodajo električne energije. Tako bi moralo biti v Sloveniji pet različnih tarif (toli-liko je namreč podjetij) za prodajo električne energije. Venđnr sr.?o ocenili, da to ne bi bilo najbolje.« Zaradi sprejetih tarifnih postavk, ki veljajo za vso Slovenijo, se bo dohodek podjetja Elektro iz Kranja iz naslova široke potrošnje (za katero velja podražitev) povečal v primerjavi z dosedanjim za okrog 12 do 13 odstotkov. Podjetje pa bo moralo vso kupljeno električno energijo za široko potrošnjo in industrijo plačevati 10 odstotkov dražje kot do sedaj. In ker na Gorenjskem okrog 50 odstotkov porabljene električne energije odpade na široko potrošnjo, 50 odstotkov pa na industrijo oziroma gospodarsko dejavnost (za slednjo pa veljajo stare cene), bo v resnici prišlo do delne izgube pri celotnem obračunu. Po drugi strani pa to tudi dokazuje, da bo v primerjavi z drugimi področji v Sloveniji, na Gorenjskem kilovat-na ura najcenejša. lUčenke in tuje družbe učenci šestega in prirode. — razreda Posebne osnovne šole na Jesenicah pri predmetu Spoznava-Foto: F. Pcrdan Posebna osnovna šola na Jesenicah: »Naši otroci niso manjvredni« V roke nam je prišla razprava o duševno nezadostno razvitih otrocih, ki pravi: »Duševna prizadetost je pri nas še vedno nekaj, kar je Izrinjeno iz splošnega družbenega mišljenja in čustvovanja. Čeprav imamo ie lepo število ustanov in služb, ki problem obravnavajo kot nekaj, kar naj bo Integralni del družbenih obveznosti in njene perspektive, pa je v celotni mentaliteti današnje generacije duševna nerazvitost še vedno »zaznamovana« populacija. Se vedno sama beseda zapre marsikatera vrata na delovno mesto ali celo vrata stikov s soseščino.« Razprava nadalje ugotavlja, da je takšno gledanje prav tako nazadnjaško, kot rasna diskriminacija in nestrpnost do priseljencev. Pogosto svojci duševno manj razvitih otrok le-te zapio med štiri stene. S tem je bila otrokom storjena krivica. Ce je otrok zaprt med štirimi stenami, ne more razviti tistih sposobnosti, ki bi jih sicer lahko razvil in ki bi mu omogočale uspešno vključevanje v samostojno življenje. Pogosta, boleča posledica tega Je, da je takšen otrok potreben nege tudi v zrelih letih. I Le nekaj misli, vsebinsko bogatih, smo nanizali. Da bi vsaj v grobem spoznali, kako poteka praktično šolanje |n izobraževanje duševno manj razvitih otrok, smo obiskali Posebno osnovno šolo na Jesenicah, ki je zaradi svojih uspehov pri vzgoji duševno manj razvitih otrok lani prejela Cufarjevo nagrado. Naše pisanje nima namena dramatizirati položaja, ampak dokazati, da so ti otroci prav tako mladi in veseli, sposobni učiti se, delati in se konec koncev vključiti v samostojno življenje. Jeseniška Posebna osnovna šola bo letos stara 11 let. Začetek je bil težak. šola je gostovala na redni osnovni Šoli in je kljub temu iz leta v leto širila svojo dejavnost, •tako da ji je skupščina dodelila lastne prostore na cesti Zelezarjev 12, kjer je še danes. Šola ima 12 oddelkov s 140 učenci, ki obiskujejo vse razrede, od prvega do osmega. Zanje vsakodnevno skrbi 15 pedagogov. Večina njih jma visoko strokovno izobraz->bo, ostali pa se izredno izpopolnjujejo na pedagoški akademiji v Ljubljani. Stevi-po učiteljev je na videz res visoko, vendar še ne ustreza zahtevam sodobnega pouka in Zakona o posebnih šolah, ki zahteva tudi socialnega delavca in psihologa, vendar jih jc zaradi prostorske stiske nemogoče namestiti. Omenjamo prostorsko stisko. Resnično, otroci so stisnjeni v male učilnice in prostorčke za tehnični pouk, telesno vzgojo, kuhinjo itd. Veliko lepše in učinkovitejše bi bilo učenje, če bi živeli v novih, svetlih prostorih, kjer bi otroci preživeli ves dan, saj je prosti čas za duševno manj razvitega otroka izredno pomemben. Sprehajali smo se po učilnicah. Veliko učnih pripomočkov naredijo sami. Zakaj? šola ne da otroku samo splošnih znanj, ampak tudi politehnično znanje: obdelavo kovin, vrtnarstvo, domača opravila, higieno dela ter pravice in dolžnosti občana. Povedali so nam, da v novem učnem načrtu prevladujejo tehnična znanja, saj se ti otroci zaposlijo lahko samo na priučenih delovnih mestih. Z zaposlitvijo, pravijo, da ni težav. Tako jim železarna doslej še nobenega ni odklonila. Večje težave so, pri zaposlovanju deklet, kjer kažejo delovne organizacije, predvsem manjše, še vedno odpor do zaposlovanja mladine, ki je duševno manj razvita. Rezultati pa so pokazali, da so v večini vsi dobri delavci. Ob slovesu je beseda zašla tudi na dejavnost Društva za pomtjč nezadostno razvitim osebam, v katerem so predstavniki šole, socialnih služb, zavoda za zaposlovanje in Železarne. Njegova glavna naloga jc pomoč pri zaposlovanju teh otrok. Prav tako so na posvetu teh društev z Gorenj-« ske že razmišljali o usposabljanju srednje prizadetih otrok, ki jih je še moč minimalno izobraziti in jih vpeljati v določeno delovno sredino. Za takšno mladino, samo v jeseniški občini jih jc 20, naj bi na Gorenjskem odprli poseben center. Občni zbor ZB v Goriah Pred nedavnim jc bil v Gorjah redni občni zbor krajevne organizacije zveze borcev. Y organizaciji je danes 255 članov. Na zboru so ugotovili, da je bilo delo odbora v zadnjih dveh letih uspešno. Opozorili pa so tudi na nekatere nerešene problem'*. Tako so ugotovili, da jc bilo delo odbora v zadnjih dveh letih uspešno. Opozorili pa so tudi na nekatere nerešene probleme. Tako so ugotovili, da je na področju krajevne organizacije še vedno nekaj problemov glede priznavanja dvojne dobe, prav tako jc ne rešenih še nekaj stanovanjskih potreb. K rešitvi le-teh bi lahko pripomogla komisija za dodeljevanje posojil pri občinski organizaciji ZB. Na zboru pa so opozorili tudi na stare in onemogle ljudi. Tem bi bila potrebna družbena oziroma socialna pomoč. S precejšnjimi težavami pa se srečujejo tudi nekatere partizanske mame, ki bi lahko dobile invalidski dodatek, vendar jim zakon zaradi skromnih posesti tega ne dovoljuje. Na zboru so tudi ugotovili, da ima krajevna organizacija na zalogi še vedno okrog 400 izvodov knjige Boj pod Triglavom. Interesenti jo lahko dobijo pri tajnici krajevne organizacije ZB. Nazadnje pa še beseda o oskrbovanju spomenika prvih ustreljenih talcev v Spod« njih Gorjah. Spomenik je zaraščen in neoskrbovan. J. A. Škofjeloška šolska politika Pretekli četrtek so se zbrali na peti redni seji člani izvršnega odbora škofjeloške Temeljne izobraževalne skupnosti. Po sprejetju zaključnega računa za leto 1969 so se pomudili pri obravnavanju programskih osnov za delo TIS v tekočem letu. Predsednik izvršnega odbora Polde Kejžar jc poudaril, da bo treba v bodoče bolj sodelovati s samoupravnimi organi šol pri kreiranju prosvetne politike. Posebno pozornost pa namerava izobraževalna skupnost v tekočem letu posvetiti problematiki telesne vzgoje, kadrovskim vprašanjem ter ukrepom za zmanjševanje osipa na osnovnih šolah. Zaradi novih stališč republiške izobraževalne skupnosti so tudi v škofji Loki v družbeni dogovor o vrednotenju dela in sredstvih za delo osnovnih šol vnesli nove cene pedagoške ure. Te znašajo za pedagoškega delavca s srednjo strokovno izobrazbo 1300 din, z višjo izobrazbo 1600 din in za profesorja z visoko izobrazbo 1900 din. Glede na prvi osnutek so z novimi določili najbolj prizadeti prav pedagogi ž visoko izobrazbo, saj se jc cena njihove ure znižala kar za 200 din. Tako njihovi dohodki tudi ne bodo izenačeni z dohodki delavcev z enako izobrazbo v gospodarstvu občine. Izvršni odbor je obravnaval tudi predlog najnujnejših popravil šolskih objektov v, občini Škofja Loka. Za tc namene bi bilo treba zbrati 294.476,50 dinarjev. Večja popravila bodo opravili v Javorjih, Sovodnju, Zabrdu, Selcih in Lenartu. Nekatere izmed predvidenih popravil so zahtevali občani na zborih volivcev v teh krajih. Na večini podružničnih šol bodo morali prepleskati okna in prebeliti stene. A. Igličar Poživljeno delo v Naklem Po zadnjem zboru volivcev se je v Naklem sestal politični aktiv, sestavljen iz predstavnikov vseh krajevnih organizacij in razpravljal o predlogih zbora volivcev. Podprl je stališča zbora volivcev. Tako se strinja, da bi bilo v prihodnje treba asfaltirati še nekatere ceste (med Pivko in Nakloni, do pokopališča itd.), urediti v prihodnje kanalizacijo, poskrbeti za adaptacijo oziroma redno vzdrževanje kulturnega doma itd. Ker pa za zdaj ne kaže, da bi omenjene komunalne in druge probleme kmalu uredili, so na političnem aktivu menili, da bi na nekatere ceste lahko prej položili asfaltno prevleko, če bi prebi- valci prispevali nekaj denarja. Zato bodo najbrž popraša-li po posameznih gospodinjstvih oziroma hišah, če so prebivalci pripravljeni prispevati denar za asfaltiranje. Pomembno je tudi, da je v Naklem v zadnjem obdobju zaživelo delo nekaterih organizacij. Le-to se kaže v nekaterih skupnih nalogah oz. akcijah v prihodnje. Tako nameravajo letos v Naklem vse organizacije podpreti obnovitev spominskih obeležij v krajevni skupnosti. Še bolj pa naj bi se sodelovanje pokazalo na področju turistične dejavnosti. Sekretar organi/poj" zveze komunistov tovariš Valant nam je povedal, da so na zadnji seji konference ZK v Naklem ugotovili, da bi z usklajenim delom vseh organizacij in krajevno skupnostjo laže rešili prenekatere probleme. Zato bodo skušali v prihodnje poživiti še delo mladinske organizacije in kulturno dejavnost v krajevni skupnosti. Politični aktiv pa se namerava v prihodnje zavzeti za koordinirano delo tudi z organizacijami in krajevnima skupnostima Duplje in Pod-bre/.je. Prepričani so, da bi s skupnim delom lahko tudi na širšem področju laže uresničili nekatere naloge. A. Z. \ 600.000 naših delavcev dela v tujini Prane Zvan: »Predlogi so izraz strokovnega dela in potreb, želja ter teženj občanov.« Odborniki jeseniške občinske skupščine bodo Jutri, 12. marca, Ponovno razpravljali o predlogu odloka o proračunu občine 'esenice in o predlogu odloka letošnjega programa komunalnih del v občini. Oba predloga bosta prišla pred odbornike dopolnjena s pripombami pravkar končanih zborov volivcev. Obrnili smo se na predsednika jeseniške občinske skupščine Franca Zvana s prošnjo, da nam pove svoje mnenje o nastajanju teh predlogov, o njihovi smotrnosti in usklajenosti ter "Prašanju, aH bo letos v jeseniški občini zares narejeno tisto, kar je najbolj potrebno. % »Na vprašanje, ali so Projekcija gospodarskih gibanj in njih usmerjanje, Predlog proračuna in predlog Programa komunalnih del za leto sedemdeseto, ki so jih že obravnavali zbori volivcev, sestavljeni dovolj smotrno in ali bo v jeseniški občini letos res narejeno zgolj tisto, kar je NAJBOLJ NUJNO POTREBNO, bi bilo težko v celoti Pritrdilno odgovoriti, saj na stvari ni moč gledati iz vseh družbenih sredin in vseh zornih kotov enako. Kar ^e za nekoga »krvava potreba«, jc £a drugega tretjerazredni problem. Naloga skupščine občine jc zatorej dovolj težka. Saj mora s svojimi dokumenti (zlasti s programom komunalnih del) zagotoviti tisto, kar je objektivno najsmotr-n~\jše in se upreti subjektivnim pritiskom. Vsi trije predlogi naših letošnjih dokumentov so nastajali tako, da je v njih najti sočasni izraz strokovnega dela upravnih organov in dru-'gih strokovnih služb ter potreb, teženj in želja občanov. V jeseniški občini zanesljivo ne manjka ljudi, ki so hkrati za hiter ekonomski napredek, boljše zadovoljevanje najrazličnejših potrošnih področij, na katera odteka proračunski denar, in še zlasti za hitrejše premike na komunalnem področju. Žal pa takšna zagnanost skriva že sama v sebi huda nasprotja, ki jih je včasih težko usklajevati. Gospodarstvo prav gotovo ne niorc napredovati tako kakor bi želeli, če ga kanimo preveč obremenjevati z družbenimi obveznostmi. In če ga bomo obremenjevali znosno jn zmerno, potem ne bo toliko sredstev, da bi bili vsi Potrošniki proračuna idealno zadovoljni in da bi lahko z enkratnimi posegi reševali komunalna vprašanja. Zato menim, da je vsaka nestrpnost io neučakanost lahko samo •škodljiva. Potrebno je trezno in premišljeno ravnanje in zolo razumno odločanje. In Ce gledam na pravkar minule zbore volivcev, moram reči, da je bilo letos v razpra-Vah prisotne mnogo manj nestrpnosti in neučakanosti kot Prejšnja leta. Osnutki vseh tl'eh dokumentov so dobili Povsod podporo, predlagana Je le ena bistvena spremem-ba> obisk na zborih volivcev je bil Številnejši kot prejšnja leta, razprave v premnogih primerih zelo konstruktivne in razpoloženje ljudi dokaj optimistično. Razumljivo pa je, da so volivci povsod naštevali še celo kopico največkrat drobnih komunalnih vprašanj, ki naj bi bila opravljena. Vendar je pretežno prevladoval trezen pogled na stvari celo na področju komunalnega urejanja, ki je ljudem v krajevnih skupnostih in stanovanjskih naseljih najbližje. V tem času lahko zberemo toliko denarja, da vse komunalne naprave, ki jih imamo, lahko vzdržujemo. Toliko in nič več. Ce pa hočemo z istimi sredstvi posegati v obsežnejše rekonstrukcije, v gradnjo novih komunalnih naprav in v modernizacijo cestnega omrežja, je razumljivo, da to lahko naredimo samo za ceno nekoliko slabšega vzdrževanja, vendar ne tako slabega, da bi nam obstoječe naprave propadale. Koliko bomo torej okrnili vzdrževanje in koliko novega bomo zgradili, je bilo v tem kontekstu kar hitro jasno in sporazumno osvojeno. Dolžan sem povedati še eno misel, ki naj bi veljala kot vodilo za bodoče. Zame je zanimivo to, da jc bilo več razprav o programu komunalnih del in naštevanja tistega, kar bi morali še zgraditi, kot o resoluciji, ki naj usmerja gospodarska gibanja. Mislim, da bomo morali v prihodnje več govoriti o gospodarjenju. Kajti, čim hitgbje bo napredovalo gospodarstvo, čim bolje bomo v občini gospodarili, toliko več denarja bo za vse vrste splošnih potreb in za komunalno urejanje, istočasno pa bodo odpravljeni vzroki za prenekateri spopad glede tega, katera krajevna skupnost bo za določeno stvar prehitela drugo. Gre za to, da povečamo hleb kruha, ki ga vsako leto režemo. Tako bo mogoče narediti več kosov vsako leto, nemara pa bodo tudi ti izdatnejši.« 9 »Tovariš predsednik, v občini si že dalj časa prizadevate, da bi medsebojno povezali dejavnosti na področju trgovine, gostinstva in kovin-sko-predelovalne industrije. O tem vprašanju govori tudi letošnja resolucija. Kakšne so trenutne možnosti za takšna gospodarska povezovanja? »Lani se jc v povezovanju našega gospodarstva zgodilo nekaj tako velikega, da morda že zgolj zato ni bilo prostora in časa za intenzivno delo na drugih področjih, saj se je naša Železarna povezala v združeno slovensko metalurško podjetje, če prav razumem vaše vprašanje, je lc-to merjeno predvsem na integracijske procese znotraj občine. Med drugim je res, da so sc naše delovne organizacije v preteklosti pogosteje povezovale z drugimi zunaj občine in le redko med seboj. Povezovanje znotraj občine na področju trgovine, gostinstva in kovinsko-pre-delovalne industrije je zanesljivo stvar, ki je smotrna in ki jo uvideva vse širši krog samoupravljavcev in poslovnih ljudi, vendar zahtevajo svoj čas in se tudi do njih ne kaže obnašati neučakano. Trdno sem prepričan, da bo do določenih oblik povezovanja v prihodnosti prišlo. Pričakujem podpis pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju med Železarno, dvema kovinsko predelovalnima podjetjema iz naše občine ter enega od drugod. Tudi naši trgovci razmišljajo o povezovanju, vendar se mi zdi še preuranjeno napovedovati, kdaj bo prišlo do uresničitve tega in v kakšnem obsegu.« Pogovor pripravil: J. Košnjek Na zadnji skupščini komunalne skupnosti zaposlovanja delavcev v Kranju so odborniki poslušali tudi zanimivo informacijo o zaposlovanju naših delavcev v tujini. Medtem ko so razne naše statistike navajale, da dela v tujini okoli 450.000 Jugoslovanov, pa sedaj kaže, da je ta številka veliko večja. Razne mednarodne organizacije med njimi tudi organizacija pri OZN, ki se ukvarja z migracijami, navajajo, da dela v tujini okoli 600.000 Jugoslovanov. Med njimi je okoli 60.000 Slovencev. Mnogi delavci imajo v tujini tudi družine, tako da je število še mnogo večje — okoli 800.000, med njimi Slovencev z družinami 80.000. Letno odide na delo v tujino od 40.000 do 45.000 delavcev. Največ naših delavcev odhaja na delo v Zahodno Nemčijo. Tam je polovica naših delavcev kvali-ciranih. Poleg Zah. Nemčije je privlačna tudi Švica. Samo lani je iz Avstrije odšlo na delo v ti dve državi 45.000 naših delavcev. Avstrija namreč ni posebno priljubljena za naše delavce, ker so tu osebni dohodki za približno tretjino manjši kot v omenjenih državah. Tudi v bodoče zavodi za zaposlovanje ne bodo omejevali delavcev pri željah za zaposlovanje v tujini. Vendar pa bodo omejitve pri zaposlovanju kvalificiranih delavcev saj samo v Sloveniji primanjkuje 25.000 kvalificiranih delavcev — predvsem ko- vinske stroke, medtem ko za nekvalificirane ne bo nobenih omejitev. Z nekaterimi tujimi tvrdkami so že dlje časa sklenjeni sporazumi o priučevanju nekvalificiranih delavcev pri nas v posebnih tečajih. Stroške tečajev plačajo tuje tvrdke, pri katerih se naši delavci zaposle. Ti delavci kasneje lahko na novem delovnem mestu v tujini dobe priznano kvalifikacijo. Devizna sredstva ostajajo zavodom za zaposlovanje, ki naj bi s tem denarjem kupila opremo, potrebno za poučevanje domačih delavcev. Denar, ki priteče na ta način, ni majhen, saj stane priuče-vanje enega kandidata na mesec 300 nemških mark. Države kot so Italija, Grčija in Turčija so ponudile tujim tvrdkam veliko nižje cene za priučevanje, vendar se predvsem nemška podjetja odločajo za plačano priučevanje predvsem jugoslovanskih in slovenskih delavcev. Naši delavci so namreč veliko bolj cenjeni kot delovna sila v tujini kot delavci drugih držav. Znano je že število tujih delavcev, ki se bo letos lahko zaposlilo na novo v Zah. Nemčiji. Iz Grčije se jih bo zaposlilo le 6000, prej se jih je zaposlilo po 40.000 letno, iz Portugalske bodo sprejeli le okoli 5000 novih delavcev, prej po 25.000 itd. Le povpraševanje po jugoslovanskih delavcih ni usahnilo, zaposlilo naj bi se jih na novo okoU 35.000. L. M. napredek pri kooperaciji. Pri investicijskih kreditih za osnovna in obratna sredstva bo banka zagotovila denar za vse že sprejete kreditne obveznosti po sklenjenih pogodbah. Organizacija bo spodbujala k investicijskemu varčevanju na daljši rok. Eden od dogovorov na zboru banke je bil tudi, da bo dajala investicijske kredite takrat, ko bodo lastni viri delovnih organizacij dosegli praviloma 60 odstotkov potrebnih skupnih sredstev za investicijo. Predvsem pa bo banka podpirala tiste naložbe, ki bodo temeljile na vsestransko preučenih in ekonomsko utemeljenih razvojnih programih. Iz letošnjega dokaj širokega poslovnega programa Gorenjske kreditne banke nazadnje omenimo še kreditira-* nje stanovanjskega in komu^ nalnega gospodarstva. Tako bo banka podpirala zidavo stanovanj in gradnjo komui nalnih objektov po srednje^ ročnih programih. Zavzemala sc bo za zidavo komfortnih,, vendar cenenih stanovanj. A. žalar Letošnja kreditna politika na Gorenjskem »Letošnja selektivna kreditna politika bo podpirala predvsem naraščanje proizvodnje, namenjene za izvoz blaga in storitev; in sicer blaga, izdelanega pretežno iz domačih surovin. Ukrepi kreditne politike bodo usmerjeni tudi k podpiranju izvoza opreme in ladij, investicijskih del, ki se izvajajo na kredit v tujini ter k podpiranju opreme in ladij v državi. S kreditno politiko se bodo še naprej zagotavljala sredstva za pridobivanje pšenice. Letos je treba po sklepih zvezne skupščine o stanju in problemih kmetijstva med izvajanjem gospodarske reforme postaviti na trajnejše temelje politiko kreditiranja kmetijstva in učinkovitejšega reševanja specifičnih problemov na tem področju. Narodna banka Jugoslavije bo s svojimi krediti zagotavljala sredstva za začrtano politiko blagovnih rezerv.« To je le ena od splošnih ugotovitev z nedavnega zbora Gorenjske kreditne banke v Kranju, na katerem so med drugim sprejeli tudi letošnji poslovni program banke. Tako bo Gorenjska kreditna banka letos krepila sredstva kreditnega sklada z različnimi oblikami varčevanja oziroma zbiranja hranilnih vlog. Pri tem bo kratkoročne kredite v gospodarstvu namenjala predvsem tistim gospodarskim organizacijam, ki imajo zagotovljeno tržišče ali pa izvažajo in bodo še povečevale izvoz na konvertibilno področje. Devizne kredite bo odobrila tistim, ki bodo ob najetju lahko zagotovili, da bedo kredit vrnili v devizah. Pri slednjih pa bodo imeli prednost tisti, ki bodo z rekonstrukcijami in modernizacijami povečevali izvoz. Banka bo tudi letos dajala potrošniške kredite. Denar pa bo namenjala tudi za pospeševanje turizma. Posebno skrb bo posvečala razvoju zasebnega kmetijsLva, gostinstva in obrti. V kmetijstvu bo sodelovala predvsem s tistimi kmetijskimi zadrugami, ki imajo razvito strokovno inšlruktorsko službo. Posameznim kmetijskim proizvajalcem pa bo dajala dopolnilne kredite, če bo s sredstvi zidruge, kmetijskih proizvajalcev in banke dosežen večji Rahitis Za rahitisom /bole najpogosteje kužki in pujski, bolezen pa se lahko pojavi tudi pri teletih in pri mladičih drugih domačih živali. Bolezen ni hitra in se ne pojavi nenadoma ter ne izziva vročine, pojavlja pa se rada pri obilnem krmljenju in čezmerni rejenosti mladih živali, še posebno ob enolični hrani, ki ji primanjkuje fosforja in kalcija. Zaradi pomanjkanja teh dveh mineralov pride do motnje v nalaganju trikalci-jevega fosfata v kostene-čih tkivih. Do rahitisa pride tudi, če sta kalcij in fosfor v nepravem medsebojnem razmerju in živali primanjkuje vitamina D. To se pogosto dogaja pozimi in v zgodnji pomladi, ko so živali zaprte in jim primanjkuje gibanja na prostem. Do rahitisu podobnega stanja (lažni rahitis) vodi tudi pomanjkanje vitamina A, kar zavira oblikovanje celic osteoblastov, graditeljev kostnlne. V hrustančni zasnovi kostenečega skeleta tedaj ne pride do razgradnje hrustanca in se kost-nina le slabo tvori. Vsled pritiska telesne teže se hrustanec izobliči. Bolezenski znaki rahitisa se pojavljajo ponavadi pri nekaj tednov starih živalih (od šestih tednov do štirih mesecev po rojstvu), kažejo pa se v bolečinah cevastlh kosti v bližini sklepov. Kostne za-debelitve niso boleče na pritisk. Sicer pa je opaziti spremembe na celotnem ogrodju: prsa so zožena, medenica je ozka, hrbtenica ukrivljena, na rebrih je opaziti zadebe-litve ob stikališčih reber in rebrnih podaljškov itn. S spremembami na kosteh so v zvezi tudi spremenjena stanja mišic. Hujše spremembe niso ozdravljive, zato živali s takimi znaki ni priporočljivo -rediti naprej. Vendar pa pravočasna skrb pri izboru primerne hrane in gibanje na prostem odklonita vsako nevarnost. Živali puščamo na tekališča tudi pozimi in v hrani mora biti dovolj vitaminov A in D ter mineralov! Vedeti pa moramo, da je ob vitaminskem preparatu (npr. AD3) živalim obvezno dajati rudninsko mešanico, sicer pride lahko, vsled Izčrpanja normalnih zalog apna v telesu, do nenadnih poginov. Mleko ima obilo kalcijevih in fosforjevih soli v optimalnem medsebojnem razmerju ter zato deluje izrazito protirahitično. dr. Bavdek S. Škofjeloški zadružniki so dobri gospodarji Poslovno leto 1969 se je za škofjeloško kmetijsko zadrugo končalo izredno uspešno. Ustvarili so 3 milijarde 19 milijonov starih dinarjev bruto prometa. Zadruga je namenila skladom štiri in pol-krat več kot leta 1968, največ poslovnemu in rezervnemu, ostanek dobička pa so dali skladu skupne porabe, od tega 8 starih milijonov v sklad za pospeševanje kmetijstva, čeprav jma zadruga za te namene posebno službo, ki jo uspešno vodi inž. Jurij Ku-mer. Lanski promet pri odkupu živine se je povečal za 15 odstotkov v primerjavi z letom nazaj, mleka so odkupili za 14 odstotkov več, umetnih gnojil pa so prav tako prodali za 15 odstotkov več kot leta 1968. Ob navajanju teh številk ne smemo pozabiti, da se je odstotek kmečkega prebivalstva v občini v zadnjih letih zmanjšal od 24 na 21 odstotkov in so kljub temu poslovni rezultati neprimerno boljši. Na področju zadruge imajo kmetje že 150 traktorjev in 600 motornih kosilnic. Po mnenju članov zadružnega sveta, v katerem je kar dve tretjini kmetov, je treba dosežene rezultate pripisati uspešni politiki samoupravnih organov in razde-litvi zadružnega poslovanja na obračunske enote, saj lahko le tako vsak trenutek ugotovijo, kje »šepajo« in kje jim »teče«. Zadrugi iz Škofje Loke je med prvimi na Gorenjskem uspela kombinacija trgovine s proizvodnjo, saj večino tržnih viškov prodajo tam, kjer so bili ustvarjeni. Treba je pohvaliti tudi uspešno poslovna in tehnično sodelovanje med zadrugo in mlekarnami iz Kranja in Ljubljane ter Kmetijskim gospodarstvom iz Loke, ki te- družba ob lastnem delu pomaga in uredi najnujnejše, predvsem socialno varnost in pošteno pokojnino, čudno se jim zdi, da so se morali tako dolgo boriti za sklad za pospeševanje kmetijstva. Ob trdem delu in prizadevanjih pa je kmet vseeno naredil precejšen napredek. Tovariš Kržišnik, direk- ' tor zadruge, je dejal, da se j z doseženimi rezultati ne sme- j mo zadovoljiti. Njihova prihodnost je pitano govedo, mleko, krompir in — skrajšanje poti od proizvajalca do potrošnika. Prav tako name- j ravajo okrepiti kreditno in hranilno službo.pri zadrugi, ; saj so imeli že lani prek 420 milijonov starih dinarjev hranilnih vlog. 160 so jih dali ko- 1 operantom, 110 pa kmetom, ! ki so se oprijeli specializirane J živinorejske proizvodnje. In- j vesticijam bo zadruga v Ško- | fji Loki letos namenila 160 starih milijonov, od teh jih bo 100 vložila v modernizacijo mlekarne, ostalo pa v manjša popravila in novogradnje. J. Košnjek Namen: mrvičasta zemlja Trditev, da je obdelovanje zemlje umetnost, se bo marsikomu zdela najbrž pretirana, toda kdor pozna zapletena dogajanja v tleh, bo pritegnil tej trditvi. Na zunaj mrtva zemlja skriva v svojih nedrjih obilico drobnega življenja, sila pomembnega za rodovitnost. Poljedelec zasluti te skrivnosti z dolgoletnim opazovanjem, raziskovalec pa si zna to tudi razložiti. Če damo kepico zemlje pod drobnogled, zaživi pod našimi očmi na tisoče drobnoživk, ki se redijo in množijo na organski snovi (gnoju, kompostu) in jo hkrati razkrajajo na tiste enostavne delce, ki jih rastlina lahko použi.je s pomočjo svojih korenin, če ni organske snovi, ni živih bitij, zemlja je pusta, hladna, zbita, mrtva, noče bogato roditi, pa četudi ji še tako strežemo z umetnimi gnojili. ® Ves poljedelcev trud ima namen, narediti zemljo godno, kot temu pravimo. Ze pred tisočletji je spoznal pomen rahljanja tal pred setvijo, po-doravanja gnoja in drugih organskih snovi, ki največ prispevajo h godnosli tal. Godnost tal strokovno označujemo tudi z besedo struktura, ki pomeni hkrati odnos in razpored trdnih delcev zemlje in zračnih por. Izredno pomembna lastnost strukture tal je obstojnost. Namen obdelovanja zemlje je in bo ostal: ustvariti obstojno mrvičasto strukturo, to je tako, pri kateri so drobne grudice zemlje zlepljene med seboj, omogočajo dostop zraka ter se upirajo spremembam, ki jih želita izzvati dež ali suša. Obstojna struktura je tista, pri kateri dež ne more podreti razporeda delcev zemlje, zemlje ne more zaprati in zbiti. Q Prav želja imeti obstojno grudičasto zemljo narekuje vrsto agrotehničnih ukrepov: globoko oranje (ki zajema ornico, ne pa dosti globlje), gnojenje s preperellm gnojem ali kompostom, oranje v pravilni vlažnosti, ne pretirano uporabo obdelovalnih strojev, pravilen kolobar, ki vključuje rastline ugodivke. Zlato pravilo je, da je treba zemljo obdelovati v skladu z njenimi lastnostmi, ne pa ji delati sile. Za ureditev zdravstvenega varstva kmetov — borcev Sekcija republiških poslancev pri občinski konferenci SZDL in predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Kamnik sta pred kratkim razpravljala o predlogu ukrepov za uresničitev sklepov in priporočil za izpopolnitev sistema družbene skrbi za predvojne revolucionarje in borce NOV, ki ga te dni obravnavajo v republiški skupščini. Kamniški poslanci so podprli predlog komisije za vprašanja borcev NOV pri melji na enakopravnih odno- j skupščini SRS, poleg tega pa sih. Predsednik upravnega odbora zadruge Jugovlc je dejal, da so zadružniki že dolgo želeli, da pride v KZ do odkritega samoupravljanja, ki mora temeljiti na zadovoljstvu kmetov, saj so le-ti zadrugo ustanovili in zanjo tudi odgovarjajo. V zadružnem svetu loške zadruge je kar dve tretjini kmetijskih proizvajalcev. S tem je bila ovržena bojazen, ki se je pogosto pojavljala v naši politiki, da kmet ne zna gospodariti In upravljati. Lanski rezultati so pokazali, da to ni res. Kmet je zelo odgovoren za svoje delo. Prav takšne morajo biti tudi strokovne službe v zadrugi, ki morajo kmetu pomagati in mu svetovati. Loški zadružniki so menili, da je kmet veliko prispeval k izgradnji domovine, da je sedaj nekje v ozadju in je zato sedaj upravičen, da mu so sestavili še dva predloga, in to: Naj bi republiški sekretariat za zdravstvo in socialno zavarovanje v sodelovanju z republiškim odborom ZZB NOV preučil vprašanje zdravstvenega varstva za tiste kmete-borce, ki po dosedanji zakonski ureditvi nimajo pravice zdravstvenega varstva po republiškem zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov-borcev. Gre se za tiste borce, ki so morda bili dve ali tri leta partizani, pa so bili ujeti in nimajo priznane dvojne posebne. delovne dobe do maja 1945. feta in za tiste borce, ki so bili kasneje izseljeni. Prav tako predlagajo naj bi za tiste kmete-borce, ki zaradi slabega zdravstvenega stanja, onemoglosti in starosti niso sposobni plačevati prispevka za zdravstveno zavarovanje, prispevek plačevali iz republiških sredstev. V Sloveniji je bilo namreč lani 2000 kmetov-borcev, ki niso imeli za sebe in svoje družine potrjene zdravstvene knjižice, ker niso mogli plačati davka. J.Vidic »Kar lep Je In vreden denarja,« so dejali možje na kranjskem živinskem sejmu ob pogledu na tega pujska, ki Je dobil novega lastnika. Pravijo, da je takšen pujsek vreden najmanj 75 starih tisočakov, težji in starejši pa stanejo tudi 40 tisoč dinarjev. Popraševanje za pujski je precejšnje, vendar Jih vedno nI moč debiti. (jk) — Foto: P. Perdan KINO Razstava portretov slikarja Marjana Belca Je v Prešernovi hiši v Kranju zelo obiskana. — Foto: F. Perdan Životarjenje jeseniške knjižnice Knjižnica na Jesenicah je bila ustanovljena takoj po vojni, ko so posamezni občani zbrali knjige iz starih jeseniških knjižnic — Sokolove, Krekove, knjižnice železarne in knjižnice jeseniške Svobode. Vsa leta se je s težavo prebijala naprej, veliRo težav pa ima tudi danes. Obghsha knjižnica na Jesenicah deluje (beri životari) v prostorih gledališča Tone Cufar z dvema oddelkoma, in sicer oddelek za odrasle in pionirski oddelek. Svoje poslovalnice pa ima tudi na Koroški Beli in na Hrušici. Prostori, s katerimi razpolaga, so ustrezni le na Hrušici, medtem ko na Jesenicah sploh nc ustrezajo temu kulturnemu namenu. Razen tega, da jc prostor občutno premajhen, saj jc zunaj polic kar ena četrtina vseh knjig, je tudi na nepravem mestu. Sodobna knjižnica naj bi bila v strogem centru in Po možnosti v pritličju. Tudi inventar ne ustreza več. Knjižne police so dotrajane, previsoke, tako da marsikateri obiskovalec sam nc more doseči vseh knjig. V daljnji prihodnosti se sicer obeta adaptacija, toda tudi danes je treba omogočiti obiskovalcu čim boljše pogoje. Lani jc bilo izposojenih 45.800 knjig, to je 15.000 knjig manj kot leta 1968. Kje je vzrok za to? Finančna sredstva, ki jih je lani knjižnica prejela od Sklada za kulturo in prosveto, so znašala le 20.000 din, kar jc vsekakor premalo za tako veliko območje, ki ga pokriva jeseniška knjižnica. Prav zaradi tega so lani kupili le 505 knjig, kar je vsekakor premalo, ko vemo, da je v zadnjem času knjižni trg nasičen z zelo dobrimi in vrednimi knjigami. Da pa bi knjižnica zadovoljila povpraševanje obiskovalcev, bi morala letno nabaviti vsaj 4500 novih knjig. Cene novih knjig so precej visoke in le malo je ljudi, ki si lahko nabavijo potrebno čtivo, | ki dandanes predstavlja del j kulturnega življenja. Poglavitni vzrok za tako majhen obisk predstavljajo vedno večje in bogatejše knjižnice na šolah. Osnovni namen teh knjižnic naj bi bil zagotovitev knjig, ki jih . učenec potrebuje za obvezno ! domače čtivo. Vse druge knji- j ge pa naj bi dobil v občinski knjižnici. Toda to se jc ' 8 idejnih načrtov za novo šolo v Skof|i Loki V začetku decembra lani je Posebna komisija občinske skupščine škofja Loka razpisala natečaj za idejno projektantsko rešitev nove osnovne šole v škof j i Loki, ki naj bi stala na Podnu, ravnini blizu Centra slepih, in bo za otroke modernega naselja podlubnik. Do predpisanega roka (2. marec 1970) so člani komisije prejeli 8 načrtov. Dva dni zatem jc bila prva, Pripravljalna seja, naslednja celodnevna — na kateri nameravajo izbrati tri najboljše projekte, pa bo v petek, 13. marca. Zmagovalec prejme 12 tisoč N din, medtem ko avtorja drugo in tretje uvrščenih izdelkov dobita 8 oziroma 5 tisoč N din. »Očeta« najbolj originalne zamisli seveda čaka tudi naročilo za izdelavo podrobnih načrtov, ki jih potem prevzame pooblaščena projektantska organizacija. Vse poslane osnutke bodo, obenem z obrazložitvami komisije, razstavili v galeriji na loškem gradu I. G. dogajalo včasih, danes pa se dogaja, da jeseniški šolarji obiskujejo knjižnico le v počitnicah. Nujno bi moralo priti do neke razdelitve knjig po tematiki. Danes sc celo dogaja, da vredne poučne in znanstvene knjige, ki naj bi jih brali izključno le učitelji, profesorji in drugi učni in vzgojni kadri, ne zagledajo belega dne, kajti te knjige se dobijo tudi v šolski knjižnici in Še zastonj po vrhu. To jc problem, ki ga bo treba rešiti z medsebojnim razumevanjem in sodelovanjem. Občinska knjižnica ima pod svojim okriljem tudi sedem vaških knjižnic iz jeseniške občine. Te sicer niso zelo velike, toda vsekakor bi potrošile več kot so dobile od Sklada za kulturo in prosveto. Znesek 5000 din za sedem knjižnic je komaj omembe vreden in dokazuje bedo te kulturne dejavnosti v jeseniški občini. Tako sc bralci le s težavo dokopljejo do dobrega čtiva, ki predstavlja marsikateremu edino razvedrilo. Knjižnica pa si lahko izposodi tudi knjigo iz drugih slovenskih knjižnic pod pogojem, da bralec bere knjigo v prostorih knjižnice. Tu pa se neposredno pojavi problem čitalnice, ki bi bila za to nujno potrebna. še in še bi lahko naštevali probleme in težave, ki jih jeseniški knjižničarji dan na dan skušajo premostiti. Toda vse kaže, da sami ne bodo in ne morejo biti kos vsem težavam, ki jih tarejo, kajti marsikaj je treba spremeniti, prenoviti prostore in nuditi tako knjižničarjem kot obiskovalcem dobre pogoje. Samo tako bo tudi v ljudeh zrasla zavest, da je knjižnica res potrebna kulturna ustanova v današnjem življenjskem toku. Vito Jesenice RADIO 12. marca jugosl. barv. CS film BITKA NA NERETVI ob 17. in 20. uri 13. marca nemški film SEDMA ŽRTEV Jesenice PLAVŽ 11. marca amer. barv. CS film BITKA V ARDENIH 12. —13. marca amer. film NAJBOLJ NEUMNI DNEVI S 1'ANLIA IN OLIA Dovje-Mo jst rana 12. marca jugosl. barv. film MOST 12. marca nemški barv. CS film PEKEL V MONITOBI-JU Kranjska gora 12. marca franc. barv. film BENJAMIN Javornlk DELAVSKI DOM 11. marca amer. film NAJBOLJ NEUMNI DNEVI STANLIA IN OLIA Radovljica 11. marca italij. barv. film SMRT BANDE ROGERA PRATA ob 18. uri, franc. barv. film LJUBEZEN MOJA, LJUBEZEN MOJA ob 20. uri 12. marca amer. barv. film LOČITEV PO AMERIKANSKO ob 18. uri 13. marca jugosl. barv. CS film BITKA NA NERETVI ob 16. uri in 19. uri škof ja Loka SORA 11. marca nem.-italij. barv. film ŠPIJONKA BREZ IMENA ob 18. in 20. uri 12. marca italij. barv. CS film POŽAR RTMA ob 20. uri 13. marca italij. barv. CS film POŽAR RIMA ob 18. in 20. uri Bled 11. marca angl, barv. CS film JOANNA ob 17. in 20. uri Kranj CENTER 11. marca amer. barv. film HEROJI GVADALKANALA ob 16., 18, in 20. uri 12. marca italij. barv. VV film NUNA IZ MONZE ob 16., 18. in 20. uri 13. marca italij. barv. VV film NUNA IZ MONZE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 11. marca franc. barv. CS film SHALAKO ob 16., 13. in 20. uri 12. marca amer. bnrv. film HEROJI GVADALKANALA ob 16., 18. in 20. uri 13. marca amer. barv. film HEROJI GVADALKANALA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 11. marca italij. barv. CS film V SENCI ZOROA ob 18. in 20. uri 13. marca italij. barv. film DVOBOJ V TFXASU ob IS. in 20. uri Kamnik DOM 11. marca zah. nem. CS film CRNI OPAT ob 18. uri, ob 20.10 nastopa Mišo Kovač 12. marca italij. barv. CS film v SENCI ZOROA ob 13. in 20. uri Parola — resolucija — Institucija Če bi sledil vsemu, kar se piše, kar se reče, če bi sledil napotkom in razpravam s področja kulture, njenega delovanja in razširjevanja v prostoru, bi predvsem sleherni nemara dognal, da se o njej vse več in več govori, reče, piše, referira, diskutira itd. Parola 1: Vso to kulturo, kar jo je tu in tam, v tem ali onem prostoru, bomo obravnavali enako. Na ločena, ne posebej! Ne bomo je delili, ne cepili! Parola 2: Kultura je del družbe, je njen odsev in njeno zrcalo, jasno kale, do kod sele miselni, moralni in čustveni razpon določene drulbe. Tako beremo! Cela vrsta parol in resolucij se je o njej rodila skozi vse čase. Cesa vsega si nismo izmislili o njej! Parola 3: Pri nas, v Sloveniji, naj ne bo kulturna te Ljubljana. Prav toliko kot naša republiška prestolnica, naj bo kulturen tudi Maribor, nič manj Koper, Novo mesto, Kranj, Jesenice, Celje, Kropa, Kamnik, ali pa Mozirje in Ljutomer, Murska Sobota in Lendava, pa Gorica, Tolmin in Kobarid vse tja do izvire Soče in preko Vršiča navzdol do Kranjske gore in Martuljka. In smo parolizirali in paroliziramo, sestavljamo resolucije in govorimo! Tudi kulturne institucije smo že zdavnaj ustanovili. Le majčkeno, prav malo smo morali odstopiti od načel. Občina Kamnik si pač ni mogla privoščiti gledališča. In tudi Novo mesto ne! No, knjižnice so poceni. Te ima danes že skoraj sleherna vas! Toda, ko delamo račune, ko odmerjajo odborniki občinskih skupščin denar za kulturo, gre pretežni, morda bi lahko zapisal kar celotni, delež denarja namenjenega kulturi, kulturnim institucijam. Institucijam kot so: gledališče, knjižnica, muzej, glasbena šola, kultur-no-umetniška društva, krožki, klubi itd. To je območje naše kulture. To je kultura za proračun in za nas, »potrošnike«, občane, ki nam je namenjena in ki jo moramo sprejeti in se ob njej oplajevati. Nekaterim jc všeč, kljub temu, da se v sodu, v katero smo jo zaprli s parolami, resolucijami in proračuni, neudobno premetava sem in tja. Le iz njega ne more, ker je vanj ujeta in ni nikogar, ki bi temu sodu izbil dno. PAROLA AVTORJA: Ne poznam kulture, ki bi jo lahko reši! s par<,lo, z resolucijo in institucijo. (Vse to. vključno s programi o kulturi, je že dolgn spftO z naravo nje same). > B. Šprajc Jumbo jet je nevaren V ZDA se je razvnela burna razprava zaradi nevarnosti, ki naj bi jih povzročalo gigantsko potniško letalo boeing 747 ali jumbo jet Nasprotniki tega letala trdijo, da bodo izpušni plini motorjev zaradi poletov v velikih višinah povzročili spremembo ultravijoličnega sevanja v stratosferi, s tem pa bi nastale tudi spremembe v podnebju — to pa bi negativno vplivalo na mikroorganizme v morju. Razen tega trdijo, da bo oglušujoč hrup nadzvočnih letal škodoval sluhu prebivalcev v bližini letališč. Čeprav delujejo pogonski motorji jumbo jeta čisteje kot turbine drugih letal, pa je vendarle nemogoče preprečiti izločanje ogljika in dušikovih oksidov. Stratosfera, v kateri naj bi letela ta letala, imajo manjšo sposobnost za obnavljanje in čiščenje kot nižji zračni sloji. Strokovnjaki menijo, da bi lahko izpušni plini povzročili uničenje ozonskih slojev, s tem da bi bi! izključen naravni filter za ultravijolične žarke. Pod tem vesoljskim »oknom« bi bile tako uničene vse rastline in živa bitja sploh. Lesena krma Dva kanadska strokovnjaka sta iznašla tehnični postopek za spreminjanje lesa v kakovostno in ceneno krmo za govedo. Najprimernejši je vrbov le^, predelati pa je mogoče tudi jablane in breze. Govedo prebavi okoli 65 odstotkov lesa spremenjenega v krmo. Horoskop iz elektronskega računalnika Trenutno so v ZDA zelo popularni računalniki, ki napovedujejo horoskop. Za pet dolarjev se na piimer na največji nevvvorški železniški postaji prepričate, da ste rojeni pod srečno zvezdo. Računalnik napove usodo na podlagi rojstnih podatkov. Zanimanje je tolikšno, da je treba na horoskop Čakati v vrsti. Horoskopi so zelo obširni in zelo nadrobni. Ideja o te vrste horoskopih pa ni ameriška, pač pa je zamisel nastala v glavi lastnika velikih samopostrežnih trgovin v Franciji. Roger Berthier je že leta 1%7 ustanovil v Franciji podjetje za izdelavo elektronskih računalnikov prirejenih za horoskope in posel je že prvo leto prinesel kakih 60 milijonov dolarjev. Račnualniki povedo horoskop v francoskem, angleškem, nemškem, španskem in drugih jezikih. Dragocene ovce Po 41 letih prepovedi se sedaj lahko izvozijo iz Avstralije plemenski ovni znamenite merino pasme. Avstralska vlada je preklicala prepoved izvoza, čeprav se je temu upiralo več goji-teljev te vrste ovac. Vendar pa je število ovnov, ki se lahko izvozijo omejeno na 300, za drugo leto celo na 150. Med prvimi kupci je bila Kitajska, ki je za enega ovna odštela 28.000 novih din. Ovne so kupile še Romunija, Brazilija, itd. Nekega ovna so prodali celo za 224.000 novih din. Prazni centri Švedske oblasti se ukvarjajo z idejo, da bi prepovedali vožnjo avtomobilov v centru mest, predvsem največjih. Na ta način bi se zmanjšalo onesnaženje zraka, ki je vedno večja nadloga velikih mest, razen tega pa tudi avtomobilisti ne bodo povzročali nepotrebne gneče. Ljudje bi se prevažali lc Z lokalnimi avtobusi. Preveč pšenice Kanadska vlada prav sedaj razmišlja o možnosti, da bi farmerjem, ki pridelujejo pšenico, plačala, da je ne bi več. Ta nenavadni ukrep naj bi sprejeli, da bi sc farmarji preusmerili na pridelovanje krme. Akcija bi trajala dve leti. Po nekem načrtu naj bi za vsak nezasejani hektar zemlje država plačala po 10 dolarjev. Akcija bi prvo leto osušila državno blagajno za 50 milijonov, v drugem letu pa za 100 milijonov dolarjev. Na ta način bi se površine zasejane s pšenico zmanjšale za 10 milijonov hektarov Lani je bilo v Kanadi zasejanih s pšenico 24 milijonov hektarjev, medtem ko menijo, da jo je dovolj le 17 milijonov. Nepričakovana najdba Britanski potapljači so v kanalu La Manch na potopljeni francoski ladji, potopila se jc pred 15 leti, našli zaboje, v njih pa 15.000 steklenic šampanjca. Pravijo, da je znamenita pijača, čeprav jc ležala toliko let v morju, odlična. Vse zaboje bodo dvignili in vsebino prodali. Prej pa bodo seveda še plačali carin«. - KRVOSES 36 »In pri tej priložnosti, ko ste začutili, da ni nikogar doma, ste preiskali garažo, kajne?« »No, da — menda je bilo tako.« »In ste nato preiskali garažo, hiše pa ne?« »Ne, hiše se nismo niti dotaknili.« »Garažo pa ste preiskali od vrha do tal, kajne?« »Da, Sir.« »Čakali ste tako dolgo, da ste se prepričali, da ni nikogar doma in nato ste se odločili, da boste preiskali garažo, kajne?« »Imela sva namen preiskati garažo in nisva hotela biti pri tem motena ali ovirana.« Mason se je ledeno nasmehnil. »Pravkar ste mi vendar povedali Mr. Judson, da ste imeli policijski nalog preiskati garažo!« »No, in? Saj sva končno imela dovoljenje za preiskavo.« »Rekli ste, da ste prišli z namenom poiskati prav garažo?« »Mislil sem na vse zemljišče, ki naj bi ga preiskala.« »Pa ste ravnokar govorili samo o garaži.« »No, torej, ker sva imela nalog, da pieiščeva tudi garažo.« »Recimo raje — edino, kar vas je res zanimalo, je bila garaža in sicer zato, ker ste prejeli namigijaj, da boste našli tam orožje, ali ne?« »To j 2 res, Iskali smo revolver.« »In ali ni tudi res, da ste dobili namig, preden ste se odpeljali v vilo Mr. Bedfer-da?« »Ugovarjam zaradi nekorektnega spraševanja!« je dejal Hamiiton Burger. Sodnik je malo premišljal, nato pa dejal: »Ugovor je odklonjen, če priča zna odgovoriti na vprašanje.« »O nobenem namigu mi ni nič znanega.« »Ali ni bilo že od začetka določeno, da jc treba preiskati samo garažo?« »S preiskavo smo začeli pač tam.« »Ste imeli zato kak poseben razlog?« »Začeli smo pač tam, ker smo mislili, da bomo našli tam orožje.« »Kako pa ste prišli na slutnjo, da se orožje nahaja ravno tam?« »Skrito bi bilo ravno tako lahko kje drugje kot tam.« »Hočete torej s tem reči, da ni policija dobila nobenega anonimnega poziva, ki vas je pripeljal na pravo sled?« »Dejal sem, da smo preiskali garažo, ker smo iskali revolver. In ta revolver smo v garaži tudi našli. O kakem namigu, ki naj hi ga dobili moji predstojniki, nimam pojma. Jaz sem imel samo nalog iskati revolver.« »V garaži, kajne?« »Da, zaradi mene, v garaži!« »Hvala, to mi zadostuje.« Nato je bil zaslišan Artur Merrian in izpovedal, da je z orožjem, ki mu ga je bila izročila priča pred njim in ki je bilo določeno kot dokazni material, delal razne poskuse. Povedal je, da je iz revolverja oddal nekaj strelov in nato primerjal izstrelke pod mikroskopom. Izdelal je fotografije, na katerih je točno videti popolno enakort zarez na izstrelkih, ki so značilne za vsak posamičen eksemplar orožja. Primerjal je te izstrelke z izstrelkom, ki je umoril Denhama in našel popolno soglasje. Te fotografije so bile določene za dokazni material.« »Gospod zagovornik, prosim, začnite z navzkrižnim zasliševanjem!« je dejal Hamiiton Burger. Zdelo sc je, da Masona ves potek po malem dolgočasi. »Nobenih vprašanj nimam za gospoda strokovnjaka.« Naslednja priča 11 mi il t ona Burger ja je bil nastavi jenec velikega trgovskega podjetja za lovske potrebščine iz notranjega mesta, ki je imel tam oddelek za strelno orožje. Predložil je knjige, iz katerih je bilo razvidno, da je bil revolver kalib. 38, kupljen pred petimi dnevi in kot kupec je bil zapisan v knjigi Sieward G. Bedford. Knjigo so fotografirali in kopijo priložili dokaznemu materialu. »Prosim, začnite z navzkrižnim spraševanjem!« je dejal Burger. »Kazenski zagovornik se odreka vprašanjem,« je odvrnil Mason in zadržal zde-hanje. Sodnik Strouse je pogledal na uro in dejal: »Cas je, da današnjo razpravo prekinemo. Sodišče opozarja porotnike, da ne smejo razpravljati med seboj o tekočem procesu in da morajo tudi drugim prepovedati govoriti o njem vpričo njih. Porotn?kom ni dovoljeno, pred zaključnim posvetovanjem izraziti kakršnokoli mnenje o zadevi! Razprava sc ho nadaljevala jutri ob 10. uri.« Bedford je povlekel Masona za rokav: »Mason! Nekdo je spravil revolver v mojo garažo.« »Vi ga prav gotovo niste položili tja?« »Kaj pa mislite! Zagotavljam vam, da revolverja, potem, ko sem zaspal, nisem videl nikoli več. V whiskyju je bilo uspavalno sredstvo. Nekdo je vzel revolver iz moje aktovke, umoril z r..Vim Denhama in ga nato prinesel v garažo.« »Poleg tega pa je še poklical policijo in ji povedal, kje je revolver, tako da so policisti natanko vedeli, kje ga bodo našli.« »Kaj neki tiči za vsem tem?« »No, nekomu je izredno mnogo na tem, da bi posredoval policiji tehtne Indicije, ki bi zvrnili krivdo na vas.« »In tako smo spet dospeli do tiste tajinstvene ženske, ki je vohunila po bungalovu, kjer je Elza ...« »Čakajte! Ne imenujte nobenih imen!« »No, da, saj veste, koga mislim, še enkrat vam rečem, Mr. Mason, da je ta ženska ključna figura vsega. Toda, namesto, da bi napeli vse sile, da bi jo našli, se niti najmanj ne zanimate zanjo, kot se zdi.« »Toda, kako za vse na svetu, naj jo najdem! Tako se mi zdi kot da bi mi rekli, daj iščem v velikem kupu se-, na iglo, ki je zelo važna. Kako si vendar zamišljate to?« Sod ni j sk i uslužbenec je prišel k Bedfordu, da bi ga odvlekel iz dvorane. Bedford se je nekaj časa še zadržal pri Masonu: Najemite petdeset detektivov, zaradi mene celo sto. Toda najdite to žensko na vsak način!« »Do jutri torej!« je odvrnil Mason, ko je sodni uslužbenec peljal Bedsona k dvigalu. j . c : i9. Perrv Mason in Della Stret sta večerjala v svojem stalnem lokalu in sta se nameravala nato odpeljati v pisarno, da bi še nekaj ur delala. V veži poslopja, kjer je bfia pisarna, sta naletela na Elzo Griffin, ki je že čakala nanju. »Halo, Miss Griffin!« je vzkliknil Mason. »Bi radi govorili z menoj?« Prikimala je. »že dolgo čakate?« »Kakih dvajset minut. Zvedela sem, da ste šli večerjat, da pa se boste zvečer vrnili v pisarno. In tako sem raje kar počakala na vas.« Mason je naglo pogledal Dello Street. »Ali je kaj važnega?« je vprašal Elzo. »Zdi se mi, da je tako!« »Prosim, pojdite z nama v pisarno.« Peljali so sc z dvigalom in šli po hodniku do vrat pisarne. Mason jc odklenil vrata in prižgal luč. »gospodična, odložite plašči« je dejala Della Street, »in sedite, prosim, semle!« V kretnjah Elze Griffin je bilo opazili mirno odločnost, čutiti je bilo, i!ia si je začrtala trdno, ravno pot, po kateri nam?rava hoditi korak za korakom. »Posrečilo se mi je, da sem lahko nekaj minut govorila z Mr. Bedfordori, med štirimi očmi,« jc dejala. Mason je prikimal. »Gre tu za prav zaupen pogovor.« »Nadaljujte, prosbn!« — ti. marca 1970 GLAS * 17. STRAN Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 82 štefi razume ta pogled, a mamine očitke pogači vase. . »Samo nesrečo si bo nakopala nase, kakor da Jo je doživela še premalo,« mrmra mati, ko štefi °dhaja. »Tisto društvo v Kobaridu jo bo poko-Pa'o. Samo sovraštvo ji bo nakopal nunec. sovraštvo pa je močvirje. V njem se bo pogrez-si pravi, ne da bi te misli povedala na Slas. , Tudi Slavku ni prav, ker je mama odšla. Ze koro vse leto mu je tako, kakor da ga nima več ada kakor včasih. Nikoli se ne pogovarja z ^Jirn. O ničemer več ga ne vprašuje. In tudi šk ' kaQWHH!!!ll||||il|> —lllllJiJilliJimrniMilllilllM^ lU I EXPQRT — IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 38 I/ krirnilv« kolikega ocliedu. (Nadaljevanje) Zjutraj so Nemci odšli. Pred odhodom so nam zabičali, da nc smemo nikomur povedali, da so bili v zasedi v hiši. I/javili so tudi, da jim je zelo žal, da niso pobi-bili tudi tistih prvih deset, za katere so menili, da so pivclbodniea bataljona. Iz vseh hiš v Dragi so se med vojno ljudje preselili drugam. Globoko pretreseni nad nočnim obiskom smo sc še isti dan preselili v drugo stanovanje. Zjutraj, ko sem stopil i/, hiše, sem najprej pred hišo zagledal dva padla borca, potem pa še druge. V tisti noči je padlo 13 borcev.« Vsekakor moram pri Vazar-jevem pripovedovanju pripomniti, da Vazar to noč ni vedel, koliko borcev jc padlo pri posameznih streljanjih. To je ugotovil šele zjutraj, tudi kdo od njih jc padel prvi, od kod je prišel in kam je nameraval iti, tega ni vedel. Po škripanju snega pod čevlji prihajajočega je sicer lahko sklepal, od kod prihaja in kam gre, ampak to sa- mo kar se smeri hoje tiče. Da sem dobil podrobne podatke o zadnjih urah življenja padlih borcev sem moral obiskati Številne družine, preživele borce in prepotovati skoraj polovico Gorenjske. MIMO MITRALJESKIH CEVI Borce Kokrškega odreda, ki so tisti večer šli po hrano ▼ Podgoro, je vodil Slavko Mali iz Radovljice, ki se teh dogodkov takole spominja: »V partizane sem odšel 22. avgusta 1944. leta. Ze prej sem hodil na zvezo v Gorje in Drago. Zvečer pred odhodom v partizane sem bil na zvezi s partizani v Gorjah. Doma sta ostala sama 7-let-ni sin in 9-lctna hčer. Žena je šla prejšnji dan na Jesenice popravljat zobe in je prenočila pri sestri na Jesenicah. Zjutraj okrog štirih zaslišim, da nekdo tolče po železnih vhodnih vratih. Pogledam skozi okno in na Linhartovem trgu (v Radovljici) zagledam polno Nemcev in do-rno»*rancev. Prišli so me aretirat zaradi sodelovanja z osvobodilno fronto. Na drugi strani hiše sem skočil skozi okno na gnoj ter pobegnil skozi izhod, za katerega Nemci niso vedeli. V Kokrtkem odredu sem bil v prvem, nato pa v tretjem bataljonu. Kmalu sem bil imenovan za namestnika politkomisarja 3. čete III. bataljona Kokrškega odreda. Takrat je bil komandant Miha Karlo-Karel iz Tržiča. Komandir naše čete je bil Jože Cvenkelj iz čer-nivca. Dokler niso padli kurirji v Dragi, smo mi po Dragi svobodno hodili. Potem pa je bila vse do osvoboditve na gradu Kamen naša zaseda. 27. januarja 1945. leta je Karlo, komandant tretjega bataljona Kokrškega odreda, ki jc bil pod Begunjščico, dobre pol ure hoda od sedanjega gostišča Draga, poslal 12 borcev v neko vas pod Dobrčo po hrano. Ne spominjam se, v kateri vasi smo bili Podgoro. Skupino sem vodil jaz. Iz taborišča smo šli okrog osmih zvečer. Pri pokopališču talcev smo zavili v hrib, da bi se izognili morebitni zasedi na križišču pri izhodu iz Drage. V nahrbtnike smo nabasali fižol, krompir, suhe hruške in kaj vem kaj še vsega. Dva borca sta me prosila, če gresta lahko domov. .Lahko, samo da bosta zjutraj v taborišču bataljona', sem odvrnil. To sta bila Urh Pogačar iz Zadnje vasi in Jože Jeglič iz Praproš pri Ljubnem. Vračali smo se po cesti, ki po pobočju Dobrče pelje iz Tržiča proti Begunjam. Ko smo šli mimo Vazarjeve hiše v Dragi, sploh nismo slutili, da gremo mimo mitraljeskih cevi in sovražnikovih brzostrelk. Streljanja na kurirje sploh nismo slišali. Ne vem, kdo je bataljon obvestil o tragediji v Dragi. Zjutraj me je komandant bataljona poslal nazaj v Drago po mrtve tovariše. Takrat še nismo vedeli, koliko jih je padlo. Zato je na pot odšla le manjša skupina borcev. V Dragi sem najprej zagledal klobuk Franca Prešerna iz Radovljice, ki sem ga dobro poznal. Nekaj kurirjev je bilo na vrtu zakopanih v sneg. Prepoznal sem tudi Mira Mraka in Cvetana Poharja. Vsi so dobili več strelov, veČina od njih je imela hudo stolčcne obraze od trdih predmetov. Kurirji so bili vrženi čez škarpo proti vodi. S sanmi smo odpeljali mrtve tovariše in jih pokopali v Dragi malo naprej od pokopališča talcev . . .« PRVI ŽRTVI 27. januarja 1945. leta je bilo na kurirski postaji G-14 precej živahno. Vsakih 14 dni so šli v dolino po hrano (skupina, ki jo je vodil Slavko Mali, je šla po hrano za bataljon, kurirji pa so istega večera nameravali za sebe po hrano). Hrano jim je vedno priskrbela dobro organizirana mreža osvobodilne fronte prek gospodarskih komisij, ki so delovale v vseh krajih. Tistega večera so bili kurirji namenjeni po hrano v vas Vrbnje pri Radovljici. (Se nadallule) 1 I I 1 i ! I Zaradi dogodkov v Zalogu pa do likvidacije postojanke v LahOvČaJi ni pri-To. četnlki in črnorokci so v blf.njem gozdu namreč spoznali, da so partizani napadli tudi bližnje postojanke. Zato so krenili proti partizanom, medtem pa so tUdI iz Kranja začeli pritiskati še Nemci. 7A aj je brigada morala odstopiti od nadaljnjega napadanja in če niso hoteli imeti r/ipoi robnih žrtev, so se rnc/ali umakniti. Tako so spet prišli na šentursko goro, od koder.so* čez Stranje spet cdšll na Štajersko. (Mirko Jerman: Slandrovcl na Gorenjskem; Cerkljanski zbornik 1964, str. 64—70). Med umikom pa Slandrovcl šs niso vedeli, da je njihov III. batnl.fon v Bolkovl gostilni v Zalogu uničil tudi žtab gorenjskih četnlkc-v in črnorokcev, oziroma del najpomembnejših organizatorjev črne roka na Gorenjskem. Ko so šlandrovci tO izvedeli, je bilo vsaj delno pozabljeno nezadovoljstvo zaradi neuspehov pri napadih. Vodstvo gorenjskih In celo slovenskih domobrancev je bilo ob tej akciji resno zaskrbljeno. Tedaj je padlo 10 četnikov in 2 domobranca, 2 pa sta bila ranjena. Med padlimi sta bila tudi 2 vojna kurata In 1 kapetan. Eden izmed voditeljev, ki je govoril na pogrebu padlih četnikov in domobrancev v Zalogu, je poudaril, da so »četniki rešili moralo gorenjskih domobrancev«. (Arhiv RSNZ) Kljub temu in kljub nepredvidenemu naključju glede prisotnosti četniškega odreda, so bile domobranske postojanke tudi za brigado že pretrd oreh. Pokazalo pa se je, da bi kazalo pogosteje pošiljati močne brigade proti domobranskim postojankam, ki naj bi v sodelovanju s Koroškim odredom poskušale razbijati to ali drugo posadko domobranskih postojank, ki v začetku v vojaškem smislu še niso bile tako utrjene. To pa pozneje zaradi številnih potreb in bojev drugod ni bilo izvajano. Zato so bili v tem trikotu narodnoosvobodilnemu boju vdani ljudje vse bolj prepuščeni moči in nasilju domobrancev. Kljub temu pa je zanimivo, da je čet-nlški odred z napadom šlandrovcev v Zalogu dobil tak udarec, da so se že čez nekaj dni dali razdeliti po domobranskih postojankah. Sestavni del teh četnikov so bili tudi zloglasni črnorokci, ki so bili naj-zagrizenejši In najizbran^jšl ljudje Iz čet-nišklh in domobranskih vrst. (Arhiv RSNZ) KREPITEV ODREDA — ZAOSTREVANIE BOJA PROTI RAZRAŠČA JOCEMU SE DOMOBRANSTVU UTRJEVANJE IN DOPOLNJEVANJE ODREDA Predvidevanja o širjenju domobranstva so bila popolnoma utemeljena. S tem se je pokazala tudi pravilnost ponovne ustanovitve Kokrškega odreda. Že v prvem mesecu svojega obstoja Jc izvedel toliko različnih akcij, da so bile še nadalje vezane na to območje občutne sovražnikove sile. Taktika naglega napadanja In pogostega miniranja komunikacij ter drugih objektov je dobila potrditev v reagiranju sovražnikovih sil. Odredne enote so bile od časa do časa prisotne pb vsem levem bregu Save, vendar pa v ttikotu Kranj—Kamnik— Kokra zaradi krepitve domobranskih postojank in razpoloženja prebivalstva ni imel pravega nadzora. Kakor smo videli, celo močna in regularna enota, kakor jc bila Slandrova brigada, nI mogla uničiti napadenih postojank. Slej ko prej so se razmere na tem območju za partizansko gibanje še vedno slabšale. To je bilo za te čase nekaj specifičnega. Kakor rečeno so bile te domobranske enote v resnici le policijske pomožne sile, v resrAd pa je bila vendarle s tem tu us zanetenr braiomorilna vojna, šte- vil.'.], sicer pošteni ljudje, so padali pod vpliv sovražnikov lastnega ljudstva. Oelred ja v začetku oktobra 1944 še vedno imel le dva bataljona, minersko-sabo-tažno četo ter .številne ustanove. 4. oktobra 1944 je odred šicl 610 ljudi. To sicer nI b.:Jo mc.To, todd vsi ti ruso blll oboroženi, peteg tega pa jo velik del ljudstva deloval v ustanovah. Zelo pomembno je bilo tudi, da fcatr.ljoni in čete še vedno niso nastopali — kir tudi nI bilo mogoče in tudi ne bi bi»o pravilno — kot združena grupacija, temveč so samostojno In posamično delovali na skoraj veem odrednem območju. V začetku oktobra — od 8.—12.10. —' so Nemci preti enotam XXXI. divizije prešli v ofenzivo. V to Je bil zajet tudi Škofjeloški odred. V tej ofenzivi je po cenitvah štaba IX. korpusa sodelovalo okoli 3500 sovražnikovih mož. Zato je Kokrški odred v oktobru na svojem operativnem območju izvedel Številne napade, miniral proge in mostove« patruljiral in poslavljal zasede zato, da bi na ta način vezal sovražnika na svoj sektor in razbremenjeval in slabil pritisk sovražnikove ofenzive na desnem bregu Save. V teku teh akcij pa je odred na novo uredil svoje sile. Ustanovil je Še III. bataljon, kar je bilo izvedeno 5. oktobra 1944. Ta bataljon je nastal iz moštva minerske čete, ki je bila s tem ukinjena ter iz ene izmed čet I. bataljona. Poleg tega so bili v odrednem štabu imenovani tudi razni referenti: — lnženirsko-tehnlčnl, apotekarski, personalni ter razni drugi oddelki. Posebno pozornost so posvetili minerskim skupinam, ki so bile poslej pri vsakem bataljonu, In sicer v sestavi od 8—10 mož. Te sicer majhne skupinice so tudi poslej in na osnovi dotedanjih izkušenj prizadejale sovražniku veliko skrbi in škode. Njihovo delovanje je bilo usmerjen0 predvsem na železniške proge. Z natančn0 razdelitvijo terena so minerske skupin* imele tudi natanko odrejene sektorje. Mi' nerska četa je dotlej že uspešno odigra*3 svojo vlogo in ker je bila praktično raZ' formirana, Je bila tudi ukinjena. Prevelik* in združena minerska Četa ne bi več ustr«" zala nastalim potrebam. Poleg tega je vsak bataljon dobil tudi vod težkega orožja-prateči vod, v katerih so bili po dva težka mitraljeza ln protitankovska puška. Prvi bataljon pa je ime' tudi lahki minomet. V bataljonska poveljstva so bili tedaj imenovani: . — VI. bataljonu: komandant p. porotnik Avgust Cufar-Ferdo, politkunisar Jož« Lukežič, namest. komandanta Jože Koše-nlna, pom, politkomisarja Sa'o šifrer-KoSi intendant Martin Zupanc-KrttJof. Operativno področje tc?a bataljona je obsegalo ozemlje od Jesene do Save D°/ linkc ter ozemlje od Save do izliva TrŽJ* ške Bistrice. Proti vzhodu je mejila Tri'' ška Bistrica, na severu p?* bivša državna meja na Ljubelju ter Jeseniški Rovtl. V II. bataljonu: komandant Stane Mj bre-Karlo, politkomisar Peter Bratkovic' Zvonko, namest. komand. Vladimir PjraK' Planin, takoj za nJim pa Anion Zttpaj* Jaka, pomoč, politkom. Ivan Starman* Lord, intendant Janez Musar. Operativno področje tega bataljona Je obsegalo najvzhodnejše predele odredne?* ozemlja, in sicer vse do Kamniške Bls*1"*' ce, proti jugu do Črnuč in TrboJ, na scVfđ do bivše državne meje in na zahod <* doline Kokre, to je do Preddvora in lih vasi v tej dolini. Tako je II. batalj0" Imel tudi okolico Domžal ter težavno p°a' ročje okoli Šenčurja, Cerkelj in OI3evka Kamnik še ni turistično zaživel čeprav je bil Kamnik s j svojo okolico že včasih zelo | znano turistično središče, pa j gostinski in turistični delavci v kamniški občini ugotavlja- j jo, da to področje še ni turistično zaživelo. Vzroki so v premajhnih prenočitvenih zmogljivostih v samem Kamniku, ne dovolj učinkoviti propagandi, na drugi strani pa je pomembno tudi dejstvo, da sc današnji turisti ne zadovoljujejo samo s poprečnimi gostinskimi storitvami. V kamniški občini je sedaj 21 gostinskih obratov družbenega sektorja (vključno s pla- \ ninskimi domovi) in 47 zaseb- i nih gostišč. Omenjeni gostin- ■ ski obrati imajo 3964 sedežev. | Družbeno in zasebno gostin- Ratečani pripovedujejo »Ko bi imeli več sob, vlečnic in dovolj vode«. « Rateče so prava kmečka vas. 172 hišnih številk imajo •n od teh jih večina visi na ob cesti stisnjenih kmečkih poslopjih. Znane so te Rateče. Ne samo zaradi tega, ker je v njihovi bližini svetovno znana Planica, dolina skakalnic pod Poncami, ali zato, ker je v bližini svetovno znana Planica, dolina skakalnic pod Poncami, ali zato, ker so v bližini, skoraj na državni meji z Italijo (90 kmetov ima posestvo na italijanski strani meje), ampak je slikovita vas znana tudi zaradi turizma. Pred vojno se je dogajalo, da so oddiha željni gostje prihajali v velikem številu v Rateče in domačini jih niso imeli kam stlačiti. Neredko se je družina z gospodinjo in gospodarjem vred izselila na senik ter tam prebila noč ali dve, samo dd so za tiste čase petični gostje lahko prespali na posteljah, gospodarju pa je selitev na skedenj prinesla nekaj cvenka v mošnjiček. Tako je bilo včasih. Čas pa je neusmiljeno tekel dalje. Prinesel je mejo, eno najbolj odprtih v Evropi, prinesel moderen turizem in nove zahteve, ki jim vedno vrli in sila iznajdljivi Ratečani niso bili kos. Vas je dobila asfalt, javno razsvetljavo, avtobusno postajališče, gostin- Razpisna komisija pri živilskem kombinatu ŽITO — DE Gorenjska — Lesce objavlja sledeča prosta delovna mesta: 3 KV peke 3 NK delavke — za priučitev v pekarski dejavnosti (samo nočno delo) 1 K V Šofer — voznik motornih vozil D — E kat. (za pekarsko vozilo) 1 PK skladiščni delavec (vojaščine prost) 3 NK snažilke Vsa prosta delovna mesta se zasedajo za nedoločen čas 3 NK snažilke — za določen čas. Prednost imajo nezaposleni, z urejenim stanovanjskim vprašanjem in bivališčem v bližini delovnegf* mesta. Za delavke je pogoj starost nad 18 let. Prijave sprejema Uprava DE v Lescah. ske objekte. Pet let nazaj so ta dela žrla sedem starih milijonov letno. Blato je izginilo iz vasi. Imajo novo trgovino, mesnico, bencinsko črpalko, turistični urad, menjalnico. In še nekaj imajo. Dobro hrano, čist zrak in pripravlje nost vaščanov, da vse to izkoristijo v prid razcvetu turizma. Dober namen pa vedno le ni vse. Vas ima trenutno na voljo okrog 200 turističnih postelj. Večina jih je v kmečkih hišah, nekaj pa v domu v Planici in hotelu Alpe Adria pri bivši železniški postaji. 200 postelj za današnji čas ni veliko. Na višku sezone, posebno med zimskimi počitnicami, bi jih potrebovali najmanj 500. V Rateče hodijo na počitnice že dolga leta otroci iz Reke in Varaždina. Pogosto s starši. Takrat se začne prava dirka in namestiti vse je umetnost. Pogosto se kaj podobnega dogaja tudi poleti. I Samo, pravijo v Ratečah, ta I čas je s turističnega in komercialnega stališča prekratek. V mesecih, ko ni pravkar omenjenega navala, vlada v vasi mrtvilo. Ni obiska. Kolone avtomobilov odhajajo mimo in odnašajo s seboj za turistične delavce in končno tudi za gospodarstvenike zanimiv tovor, devize . . . Marsikdo, pravi predsednik turističnega društva Franc Makse, bi se pozimi rad dlje zadržal pri nas ali se spet vrnil. Toda, kaj ko nimamo nc žičnic in ne vlečnic. Edina je v Slatni, ki pa je precej odmaknjena od vasi. Res, že na lanskem občnem zboru turističnih delavcev so sc dogovorili, da bi bilo zares potrebno zgraditi vsaj eno vlečnico, dolgo 500 ali 600 metrov. Vendar sklepa niso uresničili. Drobna komunalna dela so jim pobrala ves denar. No, pa tudi to je nekaj! Ko Ratečani sanjajo o svoji turistični prihodnosti, jim je nekaj povsem jasno: brez večjega števila turističnih sob in vlečnic ne bodo prišli daleč. Kmetje bi radi gradili turistične sobe. Zavedajo se pomena povezovanja kmetijstva s turizmom. Toda, že za sam začetek je treba imeti nekaj pod palcem. Turistični krediti, kakršne je moč najeti sedaj, ne zaležejo veliko: največ poldrugi stari milijon, kratek odplačilni rok in visoke obresti! Hudi pogoji so to. Krediti bodo morali biti večji, vezani na daljši odplačilni rok in z manjšimi obrestmi. Verjetno nisem bil prvi, ki so ga Ratečani zasuli s vprašanji: Kdaj bomo dobili nov vodovod? Ali nam bodo popravili starega? Zakaj naj bi potem gradili kopalnice, ko v največji sezoni ni vode? Pozimi jo nam vzame mraz, poleti pa vročina! Njihov vodovod, stalen gost zborov volivcev je bil grajen v letih 1925 do 1928. Za tiste čase je po njem dotekalo dovolj vode, danes pa ... Baje je pred dvema letoma Geološki zavod odkril bogat vir, ki bi ga bilo treba le priključiti, saj so lani cevovod za silo popravili. Priključitev bi stala deset starih milijonov, ki jih zaenkrat še ni na obzorju. Sprehajali smo sc po mla-kužati cesti proti državni meji. Zob časa, posebno pa zima, je protiprašno prevleko močno načel. Posebno od Podkorena do mejnega prehoda. Tu Ratečani res nimajo veliko pomagati. Vseeno pa takšna cesta sosedov Italijanov veliko nc moti, da ne bi prišli v Rateče po meso, bencin, nekaj pojesti in popiti, potem pa nazaj. Prej, ko Ratečani mesnice, črpalke in gostiln niso imeli — imeli v tolikšnem številu — so se Italijani vozili v Kranjsko goro. J. Košnjek stvo — v.njem je zaposlenih le 142 delavcev, sta lani ustvarila 12.293.250 dinarjev prometa. Omenimo naj še število ležišč v gostinskih objektih: celotno gostinstvo v kamniški občini ima 838 ležišč v 255 sobah. Medtem ko je lani obiskalo kamniško občino nekaj več kot 16.000 domačih turistov, je bilo tujcev le nekaj več kot tisoč, njihova poprečna doba bivanja pa je "bila le 2,4 dneva. Vsi ti podatki so v primerjavi z republiškim poprečjem o turističnem prometu in obisku turistov precej nižji. LEŽIŠČA NA VELIKI PLANINI IZKORIŠČENA LE 17 % Ob vsem tem pa je razveseljiva ugotovitev, da so začeli v zadnjih letih v kamniški občini posvečati turizmu čedalje več pozornosti in računajo, da bo v naslednjih desetih letih postal turizem najmočnejša gospodarska panoga, ali kot pravi predsednik kamniške občinske skupščine »največja kamniška tovarna«. V začetku smo omenili, da kamniški občini primanjkuje prenočitvenih zmogljivosti. Da bi odpravili to pomanjkljivost, bodo v samem Kamniku v naslednjih letih zgradili hotel A kategorije z najmanj 80 ležišči, preuredili nekatere zastarele gostinske lokale, zgradili ekskluzivni lokal na razvalinah Malega gradu in objekte za rekreacijo in oddih — kegljišče, mali golf, zimski bazen in športna igrišča. Poleg nadaljnje modernizacije cest —■ v Tuhinjsko dolino, od Kopišča do Kamniške Bistrice, Duplica — Volčji potok — bodo skušali povečati turistični promet na Veliki planini. Tako bo treba najprej urediti pereče vprašanje preskrbe Velike planine z vodo, nato bo treba zgraditi restavracijo za smučarje in druge obiskovalce, povečati hotel šimnovec, v bodočnosti pa bodo najbrž zgradili tudi hotel z bazenom ob spodnji postaji žičnice na Veliko planino. Na Veliki planini je danes okoli 500 ležišč, ki jih naj bi v bodočnosti povečali na 1500. Ob tem ne gre pozabiti tudi na dva negativna podatka, in sicer, da so ležišča na Veliki planini izkoriščena le 17-odstotno in da je žičnica na Veliko planino izkoriščena le 12-odstotno. Ob teh dveh podatkih se v Kamniku večkrat sprašujejo, ali ni avtobusno in turistično podjetje Ljubljana transport, ki je lastnik večine naprav na Veliki planini, to področje zanemarilo in ali nima morda preveč mačehovskega odnosa do nadaljnjega razvoja tega področja. Pri Ljubljana transportu te očitke sicer zavračajo in trdijo, da si Velike planine nočejo prilastiti. Splošno mnenje v kamniški občini pa je, da bi lahko z večjo propagandno aktivnostjo povečali tako izkoriščenost ležišč kot tudi žičnice. V. G. Muzej talcev, Begunje na Gorenjskem RAZPISUJE prosto sezonsko delovno mesto vodnika v muzeju za čas sezone od 1. aprila tio 31. oktobra v letu 1970. Pogoji: Kandidati so lahko mlajši upokojenci, gospodinje in študentje. Delo vsak tretji dan po 10 ur. Kandidati morajo dobro poznati zgodovino NOB, biti splošno razgledani in privajeni stalnemu občevanju z ljudmi in ravnanju z denarjem, pošteni, zanesljivi. Zaželeno je znanje vsaj enega tujega jezika. Pogoj za sprejem je, da kandidat med vojno ni sodeloval z okupatorjem, prednost imajo člani ZB. Ponudbe pošljite na naslov: Muzeji radovljiške občine, Radovljica. K2K Kranj OBRAT KLAVNICA razpisuje več učnih mest za prodajalke delikatesne stroke in vajence mesarske stroke. Pogoj za sprejem je uspešno zaključena osemletka. Prijave sprejema uprava obrata Klavnice — Kranj, Maistrov trg 7. Izkoristite ugoden popust! Potrošniki, ali že veste, da Je v marcu popust na ceno Količine premoga so omejene, zato ne odlašajte ua zadnje dni, ker popust lahko zamudite. Za premog, naročen konec marca, popust nI več zanesljiv. premoga VELENJE NAROČILO ODDAJTE TAKOJ, da boste premog po nižji ceni tudi .'.obili. Veleželeznlna Merkur P. E. KURIVO KRANJ Gorenjesavska c. 4 telefon 21 192 DEŽURNI VETERINARJI V MARCU 1978 Od 6. 3. do 13. 3.: Vehovec Srečo, Kranj, Stošičeva 3, tel. 21-070; od 13. 3. do 20. 3.: Bedina Anton, Kranj-Kokrica, tel. št. 23-518; od 20. 3. do 27. 3.: Rus Jože, Cerklje, tel. št. 73-715; od 27. 3. do 3. 4.: Vehovec Srečo, Kranj, Stošičeva 3, tel. 21-070. SE NT A skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, telefon 22-053 vam nudi: — najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rženo in koruzno moko — testenine bačvanka — vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni PROTI ZIMI - PRIJATELJ ZA MRZLE DNI - VELENJSKI LIGNIT prijetno, zdravo in poceni toploto daje vašemu domu velenjski premog sedaj je čas, da naročite...! V MARCU POPUS1 ŠE VEDNO VELJA ZA SONCEM GREJE NAJCENEJE VELENJSKI LIGNIT RUDNIK LIGNITA VELENJE J Prodam Prodam 4 leta starega KONJA in prevozno krožno 2A-(sekular) za žaganje drv na gumi kolesih. Žeje 9, Duplje 970 Prodam večjo količino LESENIH GRABELJ in NASADILA za lopate. Čelik Urban, "olčc 2, p. Poljane nad Škct-Jo Loko 1019 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. Pave Franc, Srednja ^la 4, Preddvor 1020 Prodam eno leto starega £$A, Škotskega ovčarja. Konica 82, Kranj (proti žagi) 1021 Prodam 2000 kg SENA. Zibanja vas 3, Tržič 1022 Prodam dobro ohranjen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. Kranj, Staretova 21 1023 . Prodam drobni KROMPIR ^or. Sp. Brnik 49, Cerklje 1024 Prodam semenski KROM-saški. Šenčur 233 1025 Prodam MODELE za izdelavo cementnih cevi premera 15, 20, 30, 50 cm. Kramar Anton, Kidričeva 29, Kranj 1026 Prodam večjo količino HE-RAKLIT PLOSC 7 cm. Eržen Jernej, Podbrezje 60, Duplje 1027 Prodam skoraj nov trofazni ELEKTROMOTOR 5 KM s stikalom in vozičkom. Vasca 7/a, Cerklje 1028 Prodam SEMENSKO GRA-HORKO. Jenko Ivan, Vasca 8, Cerklje 1029 Kupim Kupim BETONSKE KVADRE. Mengeš, Gorenjska cesta 10, telefon 720-93 1030 Moto ni a vozila Odstopim vrstni red za AMI-8. Naslov v oglasnem oddelku 1032 Tudi letos organiziramo PREDSEZONSKO RAZSTAVO IN PRODAJO KMETIJSKE mehanizacije - strojev ki bo vsak dan od 14. III. do 5.IV. 1970 od 8. do 18. ure V KRANJU — CESTA JLA ŠT. 1 (pri kinu Center — bivši Beksel) NA OGLED VABI KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Kupim dobro ohranjen FIAT 750. (do 8000 din). Naslov v oglasnem oddelku 1032 Zaposlitve FRIZERSKO VAJENKO sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku 1012 Iščem GOSPODINJSKO POMOČNICO. Ing. Ponikvar, Kamnik, Novi trg 10 1033 Tričlanska družina išče mlajšo UPOKOJENKO za vodenje gospodinjstva. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1034 Izgubljeno Od kina Center Kranj do Primskovega sem izgubil gornjo PLOSCO ŠTEDILNIKA. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Ahačič, Velesovo 7, Cerklje 1035 AVTOMOBILISTI, POZOR! Opravljamo vso AVTO NEGO hitro, kvalitetno in poceni. AVTO PRALNICA CIRCE 1036 Prešernovo gledališče v Kranju SREDA — 11. marca, ob 19.30 koncert SLOVENSKEGA OKTETA PETEK — 13. marca, ob 19.30 za red PREMIERSKI — T. M. PLAUTUS: DVOJČKA, uprizori Dramska družina pri P. G. Obveščamo cenjene goste, da se je s L marcem 1970 MLEČNA RESTAVRACIJA PRESELILA V DELFIN, Reginčeva 1, Kranj špecerlaa Komisija za sprejem in prenehanje dela pri Veletrgovini ŠPECERIJA BLED razpisuje za področje Bleda naslednja prosta delovna mesta: A) POSLOVODJA MARKETA Pogoji: — VK prodajalec ali — KV prodajalec z najmanj 10 let prakse, od tega 5 let na delovnem mestu poslovodje — opravljen izpit za vodilna delovna mesta v SP — zaželeno je znanje tujih jezikov. B) VODJA BIFEJA Pogoji: KV natakar ali KV prodajalec z najmanj 5 let prakse — znanje tujih jezikov je zaželeno. C) KV PRODAJALCE Pogoj: dokončana šola za trgovinsko stroko D) KV KUHARICA Pogoj: dokončana gostinska šola E) KV NATAKARICA Pogoj: dokončana gostinska šola F) POMIVALKA Ponudbe z življenjepisom pošljite do 25. marca na naslov: Veletrgovina ŠPECERIJA Bled, Prešernova 76 SIPA PRODAJALNA KRANJ CESTA JLA (NEBOTIČNIK) I vam nudi poleg 1 milijona kredita za pohištvo po starih cenah še *>°|0 popusta na vse kupljeno blago I od 11. marca 1970 dalje. Kredit odobrimo takoj in brez porokov. Brezplačna dostava na dom ali do avtomobilske ceste do 30 km 5999999999999999 ZAHVALA Ob smrti našega moža, ata, starega ata, brata in strica Antona Zupanca iz Vogelj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in ga v tako.velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. prof. Krakarju za zadnje poslovdne besede, g. župniku Slabetu za zadnje spremstvo, gasilcem za poslovilno spremstvo in govor, vsem sosedom, predvsem botrom. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena, otroci: Anton, Milka, Justina, Mlci z družinami Voglje, Voklo, Hrastje, 6. marca 1970 Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano zapustil v 33. letu starosti Viktor Selan strežnik na žičnici Krvavec Z njim smo izgubili dobrega prijatelja, tovariša in vestnega delavca, katerega bomo ohranili v najlepšem spominu. Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, 12. marca 1970, ob 16. uri od h že žalosti v Adergasu št. 18, na pokopališče Trata, Delovni kolektiv turistično prometnega podjetja Creina Kranj Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric Viktor Selan Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 12. marca 1970, ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče Trata. Žalujoči: oče, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo Adergas, dne 10. marca 1970 ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi naše drage mame, stare mam-, sestre in tašče Veronike Plajbes roj.Doimar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja. Posebno iskrena hvala zdravniškemu osebju bolnice Golnik, še posebej dr. Mušičcvi, dr. Dolencu, dr. Skrolovnikovi in dr. MartinčiČu, iskrena zahvala prečastitemu gospodu Zakrajšku in vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Se enkrat se zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali cvetje in vence, ter vsem; ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči domači ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage žene in mame /Ine Klemenčič !' iS se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ji darovali vence in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, sosedom, pevcem, sodelavcem Tekstilindusa II, prijateljem in znancem za nesebično pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Rudolf, hčerka Marija in sin Jože Mcmilje, 6. marca 1970 Tihotapili so dragoceno krzno Z lepim avtomobilom sta se na mejni prehod pripeljala moški in ženska. »Res, prav nič nimava,« sta soglasno zatrjevala. Carinik pa Je le malo bolje pogledal, kaj sta potnika prinesla čez mejo. V prtljagi moškega je bilo 26 kosov krzna. Krzno so cariniki odvzeli, potnika pa kaznovali s 70.000 S din. ■S V prtljagi potnice pa so našli dva kosa krzna, ki sta bila pripravljena Z2P izdelavo dragocenega plašča. Med osebno garderobo je imela tudi ogrinjalo, ki jc bilo sešito iz 15 kožic »nerca« (vsaka kožica je vredna 50.000 S din). Pod svileno podlogo po-tovalkc pa je carinik našel še deset kožic »nerca«. Ogrinjalo sploh ni bilo ogrinjalo, pač pa so bile kožice pro-vizorično sešite z namenom, da bi prevarila carinike. Sicer pa bi s tem kožicami sešili dragocen krzneni ženski plašč. Potnica je bila kaznovana s 500.000 S din. Prometni prekrški na prvem mestu Tako kot v drugih občinah so tudi v kamniški občini prometni prekrški na prvem mestu, če primerjamo število zadev, ki jih obravnava sodnik za prekrške. Oglejmo si nekaj podatkov. Zaradi nedovoljene hitrosti je bilo kaznovanih 59, zaradi nespoštovanja prednosti 39, zaradi nepravilnega ustavljanja in parkiranja 50, zaradi vožnje pod vplivom alkohola 174 in zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja 209 občanov. Ivan Kunst, občinski sodnik za prekrške, je dejal, da so lani odvzeli 130 voznikom motornih vozil vozniška dovoljenje do šest mesecev. Ker je bilo zaradi vožnje pod vplivom alkohola kaznovanih 174 oseb, vozniško dovoljenje pa so odvzeli 130 voznikom motornih vozil, bi lahko razumeli, da vsem vinjenim voznikom niso odvzeli vozniškega dovoljenja za določen čas. Pa ni tako. Razlika se pojavlja, ker so med vinjenimi vozniki tudi kolesarji. Vinjeni kolesarji so bili poprečno kaznovani s 15.000 S din, mopedisti od 15.000—20.000 S di, avtomobilisti pa od 20.000 do 50.000 S din poleg tega pa. kot varnostni ukrep odvzem vozniškega dovoljenja za dobo do šaslih mesecev. Prometnim prekrškom sle dijo prepiri in kričanje javnem mestu (133 primerov), predrzno obnašanje (43 oseb), zaradi pijančevanja s<3 je zagovarjalo 38 občanov. »Lani smo obravnavali 160O zadev,« je dejal sodnik f-a, prekrške Ivan Kunst, »in je dovolj dela za enega sodnika* Tesno sodelujemo s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občinsko upravo In postajo milice. Posebn0 pomembno je naše sodelovanje z inšpekcijskimi služb*' mi. O vseh problemih širšeg* družbenega pomena se posvetujemo, kar omogoča cnotfl0 občinsko politiko.« ♦ ~ J. Vidlc Neireče v zadnih dneh V soboto, 7. marca, zvečer sta na ozko spluženi in poledeneli cesti v Šenčurju trčila j dva osebna avtomobila. Voz- j nik osebnega avtomobila Janez Drinovec z Drulovke je vozil z neprimerno hitrostjo proti Srednji vasi, tako da ga jc pri srečanju z avtomobilom, vozil ga je Jože Ro-vanšek, zaneslo v levo in sta avtomobila trčila. Ranjen ni bil nihče, škode pa je za 6000 din. V ponedeljek, 9. marca, okoli pol šeste ure zjutraj sta na cesti med Radovljico in Lescami trčila dva osebna avtomobila. Voznik Ladislav češnovar iz Zabrcznice je vozil z neprimerno hitrostjo glede na zasneženo cesto. Pri tem je avtomobil začelo zanašati in je trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, vozil ga je Henrik Dolinar z Jesenic. Pri trčenju U nasta- lo na vozilih za 9000 din Škode. Ob sedmi uri zjutraj se \° v ponedeljek pripetila p<"°; metna,nezgoda v Bistre; P'f Naklem. Na zasneženi c**'1 je avtobus, ki ga je vozil do Okorn iz Kranja, zanff^ v nasproti vozeči avlob-'5' voznik Andrej Velikanje }1' Kranja. Pri trčenju je bi'3 ranjena potnica Marija K<^" jek, na vozilih pa je za 24.00" din škode. Istega dne sta na cesti dr*'' gega red« med Kranj ?m & Brnikom trčila tovorni avte inobil, vozil ga je Aldo Ve'' bane Iz Labina in os^bi1' avtomobil, voznik Drago go iz Maribora. Nesreča s* je pripetila, ker sta vozi'* oba voznika z neprimerno W' trostjo glede na zasn^ž;*1. cesto. Voznik Sorgo jc bil P' trčenju huje ranjen, škod' na vozilih pa je za 8600 di«1' L. M- Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Kako naprej pri TVD Partizan v Kranju? V skromnih razmerah dela kranjski Partizan. Kaže pa, da se mu obetajo še slabši časi. Poročila, ki so jih prebrali člani upravnega odbora na nedavnem občnem zboru, so prikazala dokaj klavrn odnos pristojnih občinskih organov do dejavnosti društva, še slabše pa je sodelovanje z nekaterimi vodstvi šol, kjer gostujejo telovadeči člani. Žarek upanja je posijal v njihov pesimizem, ko so v osemletki Franceta Prešerna našli ljudi, ki razumejo njihove težave. Tu so našli prostor, v katerem so si uredili prijetno klubsko pisarno in skladišče za rekvizite. Prek 500 ur prostovoljnega dela je bilo potrebno, da so ju uredili in opremili. Predsednik društva tov. Hanek je imel pri tem največ zaslug, zato so mu na občnem zboru izrekli javno pohvalo. Sicer pa so bili tudi ostali člani prizadevni, saj je končno šlo za obstoj društva, ker so jim vzeli svoje prejšnje klubske prostore. Ne morejo pa razumeti, da jim vodstvo osemletke Simona Jenka ni naklonjeno. Prek 180 članov društva od cicibanov do starejših članov hodi k redni telovadbi pa imajo v zadnjem Času prosto telovadnico v tej šoli le dva dneva v tednu po dve uri. še sreča, da cicibani lahko vadijo v telovadnici tehnične tekstilne šole! Pomanjkanje lastnih telovadnih prostorov je veliko breme, ki tišči kranjsko društvo že vrsto let. Ali bomo v Kranju kdaj spoznali, da samo obvezna telovadba še ne zadostuje za pravilen in zdrav razvoj mladega človeka. Kvalitetne telovadbe pa v takih razmerah prav gotovo nc bomo nikoli videli, saj društvo ne more sproti zamenjati niti najpotrebnejših rekvizitov, ki so v poprečju stari skoraj trideset let. Vodstvo je prišlo do spoznanja, da prosjačenje ne zaleže več. Skušalo se bo pogovoriti z najvišjimi telesnovzgojnimi organi v občini, ker postajajo razmere iz dneva v dan vse bolj nevzdržne. Denarno podporo imajo, da se lahko udeležujejo'-različnih- tekmovanj, zletov in prireditev, pa tudi taborjenje v Banjolah pri Pulju organizirajo vsako leto. Predstavniki občinske zveze za telesno kulturo Kranj so sicer obljubili dotacijo tudi za letošnje leto, toda društvo potrebuje predvsem telovadnico, v kateri bodo vodniki in vodnice uspešno opravljali svoje poslanstvo. Z lastno marljivostjo in pod vodstvom ponovno izvoljenega predsednika tov. Hancka bodo stopili v novo sezono, v kateri pričakujejo vsaj malo več razu-, mevanja prosvetnih ustanov in organov občine kot so ga bili deležni v preteklem obdobju. B. Malovrh Sankači za pokale TD in TVD Selca TVD Selca je organiziralo tretje meddruštvene sankaške *ekme za prehodni pokal turističnega društva Selca za ekipno 2mago v razredu tekmovalnih sani in za pokal TVD Selca za e*ipno zmago v razredu navadnih in samotežnih sani. Na tekmovanju je nastopilo 80 cnosedov in 19 dvosedov. Vrstni *ed najboljših: TEKMOVALNE SANI — ženske: 1. Tišler, *■ Ovsenek (obe Tržič), mladinke: 1. Kotnik (Triglav), 2. Per-*o (Tržič), starejši člani: 1. Česen, 2. Teran (oba Tržič), člani: }• L Zupan (Begunje), 2. štefelin (Jesenice), mladinci: 1. Konig (Jesenice), 2. Heberle (Begunje); dvosedi — 1. Divjak — Kli-nar (Jesenice), 2. Česen — Teran (Tržič). NAVADNE SANI — v posameznih kategorijah so bili zmagovalci: članice: Tolar (Selca), mladinke: Ažman (Tržič), sta-*fjši člani: Valjavec (Tržič), člani: Meglic (Tržič), mladinci: valjavec (Tržič); dvosedi — Jane — Peko (Tržič). EKIPE: tekmovalne sani —- 1. Begunje, 2. Jesenice, 3. Tržič; ?avadne sani — 1. Tržič, 2. Sora, 3. Selca; samotežne sani — *• Selca I, 2. Selca II, 3. Selca III. P. Pokorn Pionirji za pokal Kranja Letošnje meddruštveno tekmovanje pionirjev v smučarskih skokih za pokal Kranja bo prihodnjo nedeljo, 15. marca, ob 9.30 °a 25-metrski skakalnici v Naklem. Letos bo tudi ekipno tekmovanje. Ekipo bodo sestavljali dva starejša in en mlajši pionir. J. J. Veleblagovnica . NAMA LJUBLJANA, Tomšičeva 2 objavlja prosto delovno mesto za blagovnico v škofji Loki natakarja (ico) Pogoj: gostinska šola za natakarje ali priučen(a) natakar(ica) in 3 leta prakse, poskusno delo 1 mesec, delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovska služba podjetja do 20. marca 1970. Projektivno PODJETJE, KRANJ Cesta JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Beksel obvešča vse cenjene potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi krmila za: 0 kokoši nesnlce in piščance Q krave molznice In teleta 0 koruzo v zrnju, pšenico, tropine itd. Cene zmerne Dostava hitra ' Izdaja in tiska CP »Go renjskl tlak« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva In uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 3151135. - Te-lefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, tna-looglasna in naročniška služba 22-152 - Naročni na: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 106/« nonosta. Neplačanih og'»— — objavljamo Prvenstvo planiških šol v Sebenjah Že 24. januarja bi moralo biti v novem skakalnem centru v Sebenjah prvenstvo področnih planiških skakalnih šol. Zaradi neugodnih snežnih razmer pa so morali organizatorji prireditev preložiti na kasnejši čas. Ker je v teh dneh dovolj snega, bodo člani planiške šole Storžič lz Sebenj organizirali prvenstvo v nedeljo, 15. marca. Ob 13.30 se bodo pomerili pionirji na 20-metrski skakalnici, ob 15. uri pa bodo nastopili mladinci na 45-metrski skakalnici. Na prvenstvu bo sodelovalo več kot 100 tekmovalcev iz 14 planiških šol. J. J. Nad 250 mladih v Železnikih Smučarski klub Alples Železniki je minulo nedeljo organiziral meddruštveno tekmovanje v veleslalomu za pionirje in cicibane. Vrstni red najboljših: cicibanke — 1. Caf (Jesenice), 2. šaber (Tržič), 3. Matek (Transturist); cicibani — 1. Valič, 2. šter (oba Transturist), 3. štefe (Tržič); mlajše pionirke — 1. Oblak (transturist), 2. Ko- šir (Jesenice), 3. Križaj (Tržič); mlajši pionirji — 1. Saksida (Jesenice), 2. Razin-ger, 3. Gasar (oba Jesenice); starejše pionirke — 1. Fon, (Bled), 2. Kerec (Jesenice), 3. Stanovnik (Transturist); starejši pionirji — 1. šoberi (Jesenice), 2. Perko (Tržič) 3. Pegam (Alples) itd. P. Pokora Streike za dan žena Članice kranjskih strelskih družin so minulo soboto nastopile na tekmovanju v počastitev dneva žena. Najuspešnejše so bile predstavnice SD »Tone Nadižar«. Rezultati: posamezno — 1. Ana Pretnar (T. N.) 157, 2. Sonja Sa- rič (Iskra) 156, 3. Vera šli-bar (Iskra) 147, 4. Irena Pu-klavcc (T. N.) 143, 5. Sonja Jereb (T. N.) 133 itd.; ekipno — 1. SD »Tone Nadižar« 433, 2. SD »Iskra« 426 krogov. B. Malovrh Četveroboj Strelskih družin Četveroboj najboljših družinskih ekip Kranja in škofje Loke je v nedeljo prinesel dokaj presenetljive rezultate. Ob veliki izenačenosti je zmaga pripadla kranjski Iskri. Vinko Frelih pa je z najboljšim rezultatom tekmovanja spet dokazal, da je eden najresnejših kandidatov za osvojitev občinsko »zlate puščice«. Vrstni red: 1. Iskra 2048, 2. Kopačevina 2041, 3. SD »Stane Kovačič« 2032, 4. SD »Tone Nadižar« 1973 krogov. B. Malovrh Od nedelje do nedelje NAMIZNI TENIS — Na letošnjem ekipnem prvenstvu Slovenije za pionirje, ki je bilo v nedeljo v Lendavi, je naslov prvaka osvojil kranjski Triglav. KEGLJANJE — V okviru republiške lige je ekipa Jesenic na domačem kegljišču v soboto podrla 7206 kegljev, v nedeljo pa 6968. KEGLJANJE NA LEDU — Na republiškem prvenstvu je naslov prvaka osvojil Jeseničan Janez Rozman. Med ekipami je bila najboljša prva ekipa Jesenic. SMUČARSKI SKOKI — Na tradicionalnem tekmovanju za pokal Delnic je v nedeljo zmagal med člani Kranjčan Bukovnik, med mladinci pa Jože Kapušin pred klubskima tovarišema Grosarjem in Norčičem. SMUČARSKI TEKI — Na tekmovanju za kategorizacijo v Mariboru je pri mlajših pionirjih zmagal Eržen (Alples), pri mlajših mladinkah Lotričeva (Triglav) in med mlajšimi člani Jelene (Triglav). Na tekmovanju v Dobovcu pa je zmagal Ratečan Kerštajn pred Rešem iz Radovljice. V Ihanu pa je bil najboljši Kobilica iz Gorij. G I* A S Z SREDA — 11. marca 1978 Kranjska gora je med tednom kar precej opuščena. V začetku tega tedna je močno sneženje preplašilo turiste, tako da so odšli domov. Prišli pa bodo verjetno v soboto In nedeljo. Do tedaj pa bodo snežni hodniki ograjeni tudi s tri metre visokimi snežnimi pregrajami bolj ali manj samevali. — Fo-to: F. Perdan Krvavec odlično Mnogim smučarjem, ki so izkoristili nedeljsko lepo vreme, je osebje Žičnice na Krvavcu pripravilo prijetno presenečenje. Kljub debeli snežni odeji so bila v nedeljo zgodaj zjutraj vsa smučišča zelo lepo pripravljena. Mnoga smučišča so uredili že v prejšnjih dneh, a so kljub temu prizadevni delavci v noči od sobote na nedeljo ponovno steptall vsa smučišča od Njivic do Gospin-ca. Takšno delo je vredno vse pohvale ln nemara bi bilo koristno, da bi se tudi drugi (še zlasti gostinci) navzeli takšne prizadevnosti! Preveč snega Letošnji marec je nasad toliko snega, kot že dolgo ne. Posebno v zgornjem delu Gorenjske je snežna odeja tolikšna, da pod njo stokajo ostrešja starih hiš. Sneg, ki je sredi prejšnjega tedna zametal Gorenjsko, so morali na J«" senicah na pobudo štaba za civilno zaščito zmetati s streh predvsem z barak v bližini Jesenic. Ponedeljkov sneg, ki ga je v Kranjski gori in Podkorenu nametalo kar 30 centimetrov, pa Je re3n* ogrozil nekatere stare hiše, ki verjetno še dodat** teže snega ne bi vzdržal0. Na sliki čiščenje metrsk* snežne odeje s hiše v P°^ korenu. — Foto: F. Perda" Povsod po Gorenjskem so si morali krepko spoprijeti s snegom. — Foto: F. Perdan