tfi « imfcn V V Cfubltani 31. mala 1944 Čuditi bi m prav za prav morali otročji lahkovernosti nekaterih političnih voditeljev ia neumnosti ljudskih množiš marsikod po svetu, ki sta obe pripomogli, d« ss je po prvi svetovni vojski komunizem v nekaterih državah tako ri pnsel. Z nasiljem si je prilastil državno oblast, nato pa si jo je na grmadah mrličev in v potokih človeške krvi utrdil, da je zavladal nad tisto državo. Tako je naredil v Mehiki, tako na Madžarskem, na Španskem, kjer pa so ga nazadnje povsod srečno pregnali. Ostal pa je v Rusiji, kjer jo zadušil vsako svobodo vesti, razglasil svojo diktaturo ter takoj šel na delo, da je zatrl v imenu države vero in cerkev, češ da *t» ta dv» najhujša sovražnika komunizma. Šel je še dalja: s [»močjo državne sile je orjfsniziral sovraštvo do Boga, naslanjajo« se na Leninov izrek: »Vera ja opij za ljudstvo«. Takega satansko organiziranega sovraštva do Boga človeška zgodovina sploh ne pozna. Podtalno je nato komunizem iz Rusije silil tudi v druge narode, kar se mu je delno posrečilo, ker države niso bile dovolj pripravljene na tak lioj. Reči moramo, da smo pri nas od dr. Ev. Kreka naprej imeli glasne in ugledne klicarje, ki so državno oblsst in slovenske ljudske množice svarili pred komunizmom. Ti naši klicarjt so se zvesto naslanjali na besede in nauke čuvarja božje resnice in človekove pravice — rimskega papeža, kt • je nenehno klical, kam bo to riizkrjstjaiijevaflja SttveSke družbe dovedlo. Vkljub vsej pozornosti in vsem svarilom pa j® de! našega naroda omalovsževaje Sel mimo vseh Jegličevih, Krekovih ln "KoroŠfevih klicev, mirno vseh pa peški h okrožnic in ni hotel verjeti, da ho koniunzem res tako strašno zlo, saj se jim je po medenih besedah komunističnih odkritih in prikritih besednikov zdelo, da je komunzem docela imenitna in kar se da moderna zadeva. Te trapaste in nerazumne ljudi, med katere je spadalo pri nas največ štndiranih »razumnikov«, kakor no eafnl sebe imenovali, ja papež Pij XI. v svoji okrožnici resno svaril in jh opozarjal, da »nevarnost po zvijačnosti prevratnih ljudi od dne do dne narašča.« Pa tisti še za očetovo svarilo niso zmenili. Narobe! še dandanes, ko je slovenski narod. njihovo nerazumljivo slepoto plačal s potoki krvi, nekateri še vedno sanjajo, da bi se is tega komunizma utegnilo kdaj razviti kako krščanstvo. To so neozdravljivi bedaki! Papež je v svoji okrožnici obsodil že vsakr^ no sodelovanje s komunizmom, celo videz sodelovanja s komunisti papež obsoja. Papež izrecno liaglaša, da komunistična »oblast«, kjer je, sploh ni oblast, marveč nasilje. Ko je na Ruskem zan radi boljševiškega nasilja naslala lakota in ja ljudstvo tam od lakote umiralo, je papež organizira! pomoč in pošiljal v Rusijo živež. Nokutert so lo pap&ževo dejanje potem hoteli izrabiti, čel da papež sam sodeluje s komunisti, ker tja pošilja hrano. Toda papež je nato v javnem govora jasno razložil, ko je dejal: >S tem, da podpira* mo rusko ljudstvo, nikakor ne odobravamo rusko vladaviuft.« Silno ostri so izrazi, s katerimi je papež * svoji okrožnici obsodil komunizem: »>!» i M j r © h je komunizem, je breiboien po svojt naravi in narodu škodljiv, ker prinaša 1» nasilja, klanja in pokcnFanje«. Drugod »pet pravi, da jo »komunizem med vsemi unaiami najbolj .nevarna, je največja nevarnost zs vse narode, ja »Ia raaga .«!».< Komunizem je za narode hitjSa nesreča kakor potres, bolezen, vojska, poraz, okupaoij«, ali katera koli druga narod trn nasroča. Skusiti smo morali, da zdaj to verjamemo^ kar je pnp«ž žo davno učil BlibnittM rešetar Vojni dogodki preteklega tedna Srditi boji v ItaHH NemSko uradno poročijo dne 2E. majnika crari., je Kvvrstžnik z velikimi gilami napadal odseka bojiSča pri Eienoia-Pontecorvo.'Večkrat je sovražnik vdrl v kraj Pieo, p« je bil vedno *nov» vem vržen. Tudi severnoza hodno od 1'onteoorva so nemški protinapadi vrgli nazai proti jugu ter ebu razbili predroosija čez reko Liro. Za Poite-esrvo divjaj«* hudi boji, v katerih sovražnik vkljub vsllfciro izgubam m imel še nobenih uspehov. NeoiSko uradno poročilo od 23. majnika na-flaža, da je sovražnik tudi pri Nerttunu povečal svojo delavnost. Najprej so že na vse zgodaj najeli topovi, nato pa so posegla v bo} tudi letala. Ped ražčito teh so se začele velike pohotne in oklepne sUa bližati Apribji ter odseku Cisterna-Mttoria. Na južnem odseku je sovražnik zaman poskusil zavzeti kraj Terradna. Severnoaahodno ed tega kraja Je po zavzel neko višino. Težišče ki veleraapada je bilo včeraj n« odseku Lenola-Pontecorvo in Piedimonte. Hrabre nemške čete e® »oivraifeiika odbile. Kjer pa je vdrl, so mu zaprli vdor. Dne 24. mejnika se nemško vojno poro« lo glasi, da sovražni nape.1 pri Nettunu še vedno aarašča. Posebno hudi boji na obeh straneh Oi-•terae. Pri Ponletorvu na južnem odseku sovrstnik napada na širokem pasu. Dse 26. majnika nnglaSa nemško uradno poročilo silovitost bojev, kjtsr sovražnik meče v boj •»edno voi oklepnikov. Na obeh straneh Ci«tero» 80 bili sovražni napadi zadržan! pred topniškimi postojankami. — Iz okolice Latiorfja bo se neni-tk» čete na povelje umaknile proti severovzhodu m robove tamkajšnjih gora, kjer raij se sdiuiiio e tlutimi oddelki, ki so jih potegniH nazaj od odseka pri Terradrd. Na obeh rtraaeh Lira je sovražnik v veliki premo® napadal ia so nemške Čete njegove napadalne klime prestrezale. Kraj JfedtaKjnte je sovražnik šaman «flru$al zavzeti. Dne 28. majnika pripoveduje poročilo vrhovnega nemškega poveljstva, da so pri Cisterni močni sovražni oklepniški oddelki pridrli proti ■•veru, s čemer je težišče teh bojev preneseno n&odno iu južio od kraja Vel etri. Posadka v Cfaterni je včeraj ve« dan odbijala napade. Vzhodno od Littorije k severno od Terracme so se nemške čete umaknile na hribe v ozadju. Ob Lir« je sovražnik nadaljeval napad« proti Melfi. lakaj' divjajo hudi boji. Dne 27 majnika nemško vojno poročilo naglaša, da je bilo včeraj težišče bojev pri Vele-triju kjer so sovražni napadi bili odbiti, manjši vdori zapahnjeni. Vzhodno od Veletrija je sovražnik močno napadel In so zdaj tam hudi boji. Spodleteli »o sovražni napadi proti kraju Castro del Volsd, kjer je bilo uničenih mnogo sovražnih oklepnikov. , Nemško vojno poročilo oa 28. ma|nika naznanja, da je sovražnik z novimi silami napadal južriozahodno od Velletrija, južno od Valmota, v dolini Giugliana in pri Cepranu. Na obeh straneh Veletrija so spodleteli vsi napadi. Pri Valmontu je bil sovražnik s protinapadom ustavljen. Maro-ike planinske čete niso mogle prodreti v dolino Giugliana. Južnozahodno od Ceprana pa so nemSke čete s protisuckom vrgle nazaj sovražnika, ki je * možnimi silami pridrl čez Sacco. Dae 29. majnika je bilo izdano vojno poročilo, ki govori o uspešnih obrambnih bojih. Med Apri-lijo ia Valinootom so nemšlt« čel« v hudih_ bojih odbijale sovražne poskuse, ki »o jih podpirali oklepniki. Razvalin« mesta Apritiia, ki so jih branile nemlke zaičitnic«, so bi!« prepaičene sovražniku. Vzhodno od Lan ti vi j a j« sovražnik na enem kraju vdrl, tod« je bil ia vdor izravnan. Hudi boji so pri Vfclmontu, kjer so nemške črte zožile vdorni prostor prejšnjega dne. Na odseku Roccagorga-Ca-stro so nemške zaščitne čete odbile vse napade, ki so prihajali po dolini Giugliano. laigfšf boji si vzhodu NemSko uradno pcsroiilo dne 22. mejnika kratko pravi, da s« le krajevne bitke, v katerih fto nemške čet« ob spodniem Dnjestru Mvobodile kraje južno Dufccsarija ter v ovinkii reke obkolile 'ter uničile boljševiško skupino... Dne 23. majnika pravi, da je preJBnJi dan v epločnem mirno potekel ter da je bita'tega dne nspežno končana bitka jufco od Dubesarija, v Prozident general inpsiik o novi sSovisiski domovini Kjogov por m protikoisaateti&mR zborovanj« it irosispiftRt kateri Je sovražnik izgubil 200U ujetnikov, 47 oklepnikov, 71 topov. l>ce 24. majc-ika je v nemškem vojnem po. rodilu povedano, da so nemSki napadalni oddelki M raznih krajih r.,jpadau, da pa sicer ni |,i|0 bojevanja, razen da so nemška letala bombat.i mIb sovražno zaledje in »vca.«. Dne 25. majnika P« poročilo kratko pove, da Bi i»ik> nič dogodkov. Prav tako mirno je potekel naslednji dan, kakor poročajo uradno dne 26. majnika. Dne 27. majnifta poročajo le o krajevnih bojih ob spodnjem Dnjestru, na karpatskem pred-gorju ta južnovzhodno od Vitebska. Dne 28. majnika omenja nemško uradno poročilo, da so v Karpatskem predgorju bili le krajevni boji. V zaledju srednjega odseka so bile razbile močne sovjetske tolpe, ki so imele visoke krvave izgube ter 2500 ujetnikov. Nemške čete so jia so jim razdejale 130 bunkerjev. Nič novega ne poroča nemško vojno poročile od 29. majnika, razen to, da nemško letalstvo uspešno bije sovražno zaledje. It JlfME Na biiikožtno nedelo dopoldne je bilo v Gio-ggpijem veličastno protikomunistitno zbrovafflje, ki ee ga je poleg strumnih domobranskih čet udeležilo V»S tisoč ljudstva. Zbor j« » stvojim spremstvom počastil sam prezident general Rupnik, ki j« kn«l piui večji govor, v kaiterem je med drugim naglasi! Sadi tele svoje misli o novi slovenski domovini. »Najveiji morilec vseh časov, boljževi^ki diktator Stali« trdi, da maK narodi sploh nimajo pravice do obstoja, ker je to »nepraktično«. Tako 90 ta najbolj krvavi hudobec v človeški podobi ki najbolj klečeplazni sluga svetovnega židovskega kapitalizma in seveda tudi njegovi domači in tuji somišljeniki mislili, da bodo med drugimi malimi narodi tudi mali slovenski narod kar tako na Ishek način — »likvidirali«. Toda zmotili so »e. Naš kinet, ta marljivi, v Boga zaupajoči oblikovalec naše rajsko!ep* zemlje, Je dovolj dolgo trpel, da je spoznal, kaj mu je otariti. Dokazal je, da preko njega in na njegov at£un lažnivi in zapeljivi zločinci ne bodo lezli -k!(,;.:.. Na3 kmet pomeni večino, na$ kmet pomeni naš aarod. Ker je bilo zaradi našega kmeta življenje celokupnega slovenskega naroda v nevar-noeti, sta kmečki iaflt ln mož z« nekaj časa odlo-ffita poljsko orodje in Eagrabila za orožja. S tem, $8 slovenski kmet som od sebe izpričal svojo za-v«wt. ki jo podzavestno nosi v svojem značaju ia fcrvi. Izpričal je, da je Evropejec in da se zaveda •voje naloge, ki mu jo je namenil večni Stvarnik, «2a čuve svoj dom, »vojn zemljo, družino, vero v Boga, svoja izročila in svojo tisoč pet sto let staro. «Selnjavo. Naš kmet je bil moj prvi slovenski domobranec. Ob podpori ia vodstvu najboljšega vojaka na weiu, ob strani nemškega vojaka eo njsiH molje im fantje postali pravi vojaki, ki se dane« kot pravi «Ktopski bojevniki bojujejo ramo ob rami * iUdm vojakom proti bolrševiški zverini. P Zaradi napocs ssstfkega vojska, ki ee na aih in raztegnjenih frontah vztrajno bori proti sovražnikom Evrope m njen« umike in pod var-Btvom naših dičnih domobrancev, ki čuvaj« svojo rodno žemljico, bo nal marljivi kmet z božjo pomočjo zopet obnovil svojo domovino, iztvraiai naše bivie strankarske kvarne razprtije, ustreli! krepko narodno enotnost ia s tcaa slovenski ivrod in siovensko domovino zopet postavil na nog«. V tej novi slov. domovini boseo v rssaicl tsI eno! Vsi brez razlik« stanu bomo zidarji iu kludivar-ji svoje usode. Ne home več t«!unovaii v nabiranju glasov m voGtev tega ali er iz Kšrehbicha pri Kufsteiuu. Nad 100.0&8 emigrantav iivi sedaj v Egiptu, Jc izjavil tajjioisjff aotranji minister. Madžarska rlsda Je prepovedala prosti promet s nepremičninami. N»ve sračne črto med Rio de Janeiro v Rra-idliji in Lizbono v Portugalski bodo v kratkem vpastaviti v promet. Petnajst iredskih ladij je sedaj na poti; pre-Tsfc.jo živila v Grčijo. Francosko prestolnic« sta zapustila te dni t smeji .proti vzhodn dva transjx>rta prostovoljrer taamtb legije proti boljševizmu. Vaj kai mM Italijanov se je oktobra 1948 do maja 1944 prostovoljno stavilo na raziKilage tt dete nemški Todtovi natanovi. Prvj| 7 i« je sgedilo. da se te dni udeležuje Rooseveltovih sestankov z novinarji tudi neki časnikar-zamorec. Madžarski časopis »Pester Llojd« očila švpd-•k«9s<< tisku, da se oddaljuje od pojma nevtralnosti in objektivnosti. »a Daaaja je snu! 75-ietui Julij Meinl. ustn-:sw'iieij HBane tvrdka sa kolonialno blago; iw« «w>jo podružnico tudi v Ljubljani. Madžarska ie peto lete prideluje riž. Pr«1 leto ja bilo «00, Jani ;>» ie iOO.OOO metrskih slo-tov pridelki: na 7500 oralih zemlje. !8&»»0 nemških mater »o letos odlikovali i fSastnim krilcem, Ikislej Je prejelo ta »Hi kovani* nad 5 milijonov Nemk. lostetnji maj je prinesel Angliji pnzcSio- ^ kor i» več desetletij ne. Prizadeto je sadno dre*-Je, pa tudi krompir in zicrsjava Kemnnistični Npan italijanskega Neapija je po^e!!! častno meščac?tv»> zsvesaiižkim državnim i»glavarjem, med njimi j£di sovjetskemu sta-išmi. Severnoameriška kosnBBistiitta stranka » volitve državnega predsedniStva ne bo P0653 t« lastnega predsefiiuškega k«iB(tSdita, Roka roiio amije, , Angleži so t&pril grSikega wh»f«twh'6» P1™, sedniks potem ko so je.bil r Ltb«rvt»iu spri s P' 55;uiri emierantskimi skupinami. l.MoSiija turška tobačna žetev bo zaradi W vodnji za 20% manjša kakor lani. __Stran 3. Iz bojev zoper komuniste Komunizem uničuje Slovence Zgodovinska dejstva is »»Črnili bukev« o dlvian u komunizma na Slovenskem Dosti je že bilo pisano, kako so komunisti 0(1 vsega začetka uničevali ^venski narod, zraven i>a slepce zavajali, četi, da se bore za svo-Imdo slovenskega narod«. To je bilo več ali manj očitno že v drugi polovici leta 1941., ko »o pod kroglami komunističnih morilcev padali sami slovenski ljudje. Se huje je zadivjai komunistični bes leta 19*2., ko je ljudstvo začelo segati po samoobrambi, ko je videlo, kako ga •komunizem peha v prepad in pogin. Istočasno s komunističnim besom so se po deželi in mestih začele glasovite cesarske »racije«, v katerih so cesarski savoiski vojSčaki jemali v prvi vrsti take, ki so biti zoper komunizem. Le tu pa tam se je zgodilo, da jim je padel v roke tudi kak komunist. I'a Se lak je morebiti namerno moral v internacijo, da je potem tam igral vlogo komunističnega preroka med interni sorski generali ščitili. 0 ijom tens »Črne bukve« obširno pišejo, nakar takole nadaljujejo: 1 o delo Osvotnidilne fronte proti slovenskemu narodu in te nemogoče razmere so trajale vse leto 1042, leta 1943. pa do 8. septembra, ko je zaradi izdajalske zveze med cesarsko savoj-sko vojsko i« sloveiuskuni komunističnimi od- I del k i nastal nov, še žalostnejši položaj in se je /delo. (fa je nastopilo tretje, poslednje razdobje v pripravljalnem razvoju Osvobodilne fronte, namreč razdobje socijalue revolucije. Po 8. septembru se je Osvobodilna fronta, ki je že prej imela zveze s cesarsko italijansko : Vojsko ter od nje prejemala orožje, hrano, oble-j «<> in drugo podporo za uničenje lastnega naroda, tudi uradno zrezala 8 to vojsko za boj proti lastnemu ljudstvu. Zvezala se je s tistimi ljudmi, proti katerim je njena propaganda oznanjala neizprosen hoj. maščevunje in načelo »«>b za zob«. Zve/.aia «e je s tistimi, ki jih je dve leti in pol o/.načevala za najhujše sovražnike Slovencev in človeštva ter z njimi vred spet udarila samo po izmučenem, na pol izkrvavelem slovenskem narodu. M jena propaganda je prav te čase svetu z *S0 vnemo in z bohnečimi besedami oznanjala, da so se vsi Slovenci oklenili Osvobodilne fronte, ki da je »vse slovensko ozemlje osvobodila, v postavila slovensko oblast, pregnala okupatorja "''"'•lila nadal jevati hoj r. Nemčijo do končne "Iiage l/.vršni odbor Osvobodilne fronte je tedaj dal vrsto bombastičnih ruzglasov, med njiini ♦»"lok o amnestiji vseh tistih, ki so bili do tedaj »impratniki Osvobodilne fronte. . ... '»da prav IciFaj. ko je njena propaganda i' ." -ie »uspešni« boj proti okupatorju do-'('gel višek, ko je »narodno osvobodilna vojska«. Pomnožena s tisoči in tisoči italijanskih cesar-* vojakov in domačih prisilnih mobiliziraii-dosegla največjo številčno moč in bila obo-0/ena_z neverjetno množino težkega in lahke-M« or-ozja, s tanki, topništvom in oklopnimi vo-;"!; prav tedaj, ko bi bila lahko izvedla res >Ke prave vojaške nastope proti nasprotniku; ' tpd«i .ie Osvobodilna fronta uporabila vso ■ »Jo silo izključno za uničevanje svojega last-ljudstva. Sodila je, da je zdaj prišel čas. ' 'ahko V^aj na deželi — to je izven Ljublja-e ~ do kraja izvede načrt za odstranitev vseh nasprotnikov komunizma med Slovenci in tako pripravi vse potrebno za izvedbo socialne, bolj-seviske revolucije. Da bi moglo to svojo poglavitno nalogo čim bol/ v miru in čira temeljiteje izpolniti, je vrhovno poveljstvo »narodno-osvobodilne vojske« prav tedaj, ko je propaganda oznanjala največje »vojaške« nastope in uspehe proti nasprotniku, dalo zapoved, da je v prvi vrsti treba uničiti »belo gardo*. S to zapovedjo se je Osvobodilna fronta hotela zavarovati, da bi je pri Likvidaciji domačih nasprotnikov komunizma mlice ne oviral, po drugi strani pa je to nov dokaz, kakšen je bil in je ves njen »osvobodilni« boj v resnici. Načrt za |>okolj vseh nekomunističnih Slovencev kot uvod v revolucijo in pa navodila, ki Jih je zapisal Kdvard Kardelj, je Osvobodilna fronta z vso strastjo in brezobzirnostjo uveljavljala /lasti v tej dobi zmagovite pijanosti po 8. septembru. <"'e ravno v pijanosti in zavesti o zmagi ni pozabila na to prvo zapoved, je to dokaz, kako bistvena je za vse njeno delo. Ljudje, ki so po 8. septembru padali pod kroglami, sproženimi v tilnik v znamenju Osvobodilne fronte, so pripadali izključita štirim slojem, ki jih omenja Kardelj. Likvidirani so bili: slovenski oficir - nacionalist, slovenski duhovnik, o/.njanjevalec pravega evangelija, slovenski razumnik, ki je šel za svoje ljudstvo r boj. slovenski kmet, označen z rdečo psovko »knlak«, ker je bil svoji zemlji zvest. Dokaz za vse to so dogodki na Turjaku, v Kočevju. Laščah, Grčarioah, Jelenovem žlebu ter imena žrtev, ki naraščajo v stotine in tisoče samo iz tega časa. Ko je po raznih nastopih »narodno-osvobodilne vojske« |ki 8. septembru bilo očitno, da tu, navzlic svoji sili, olmrožitvi in ogromnemu številu »zaveznikov«, dotedanjih »najhujših sovražnikov slovenskega naroda«, niti ne misli na drugo, kakor kako bi čim preje in čim okrut-neje obračunala s svojimi nasprotniki, so se posadke vaških straž z velikega dela Dolenjske umaknile v zgodovinski grad Turjak. Z njimi so se zatekle v grad množice drugega prebivalstva. ki se jc balo komunistov in jc že okušalo prve krvave snifove »osvoboditve«. Člani vaških straž so se po 8. septembru povsod strogo držali načela, da ne bodo napadli nikogar in da na komuniste ne bodo streljali, ker ne marajo prelivati bratske krvi in izzivati boja med Slovenci v tem usodnem času. Tega sklepa so se dr/ali tudi potem, ko je »narodnoosvobodilna voiska« pobila več manjših vaških straž po vsej deželi ter uničila posadko proti-komunističnih lioreev, povečini bivših častnikov jugoslovanske vojske v Crčaricah. Zahtevali so samo, da jih komunisti puste v miru in jim pustijo. da se vrnejo na domove. »Narodno-osvobodilna vojska« pa tega stališča ni marala spoštovati. Skušala je, bodisi s silo, bodisi z zvijačami, bodisi r. zlaganimi obljubami. bodisi z »amnestijo« priti v kraje, kjer so se zbirali nasprotniki komunizma, ter jih uničiti. Vsa njena »vojaška« prizadevanja so meseca septembra veljala samo temu cilju, to je. boju proti Slovencem, proti lastnemu narodu, kakor je to bilo že dve leti. Se sc najdejo med nami ljudi«, ki jim ni mar trpeča domovina. Vsi bodo prišli na očiščevalno rešetko, kjer bodo odstranjene pleve in smeti. Pri begu iz Tržišča pri Mokronogu so pustile komunistke domobrancem svojo umazano in ušivo žehto. .... , .... Poštena slovenska mladina ne bo pustila, da slovenski narod pod satanskim boljševizmom iz- ^ ™Noben tereuec, skriveit podpornik komunistov ne no nšel zasluženi fcszni, je izjavil govornik Jan Maks na izvrstno uspelem protikomunisbčnem zborovanju na Lavrici. , Matere in očetje, ki imate pri komunistih svoja sinove in hčere! Ali pomislite Jtdaj, da je vaS sin morilec lastnega naroda. Ka Primorskem je v aprilu ia maju padi« okrog 1509 pripadnikov komunističnih tolp, nad 2000 pa j6 bilo ujetih. Ljudstvo hvaležno poadravn Ija nemške vojake. liasbojitiški poglavar Broz-Tito zahteva od hadoljeveev, da mu izroče 20.000 Dalmoiinoev, ki »o sedaj v italijanski vojski. Komunistična tolpa je ns neki grški cesti napadla in i z ropala kolono tovornih voz medi^.od-nega Rdečega križa, ki je bila naložena z žitom za grško prebivalstvo. Junaške smrti je padel domobranski topniški topniški poročnik Anton Kozina. Siava njegovemu spominu! Pristojna oblast je zaplenila imovino komit-nista Gostiše Jakoba, nazadnje lesnega uslužbenca v Gor. Logatcu. V boju proti tolovajem je pad« hrambovsk! vodja Kristjan Lah iz Studencev pri Mariboru. Komunistična razbojnika sla na paši ustrelila 35-letnega pohabljenca Franceta K »ženino i« Preske, ko je pasel kozo z mladičema. Domobranci so zasedli v nedeljo, 2t. maja Razdrto pod Nanosom in nalo še Senožeče. Boljšeriške tolpe na hrvaškem področja so v enem dnevu bojev izgubile nad 1050 mrtvih ter številne ujetnike in pribežnike. 12 trupel ionsk-domafink, ki »o jih tolovaji po običajnem strelu v tilnik, vrgli v 80 metror globok prepad, so našli okrog USke gore v Istri. Dne IS. maja 1944 je junaško padel v boju z« vero in domovino domohranec Zupančič Alojzij iz Biške vasi. Slava njegovemu spominu! Domobranski bataljon je zmagovito prehodil te dni vso Dolenjsko, razpršil komunistične tolpe in se srečno vrnil v Ljubljano. Pri Žlehifn so se domobranci spoprijeli z močnejšo skupino komunistov, ujeli so 83 komunistov, padlo pa jih je 30 Zaplenili so iudi prece| orožja. Dva do Iri tisoč mrtvih in ranjenih so imel® boljševiške tolpe po dvatedenskih bojih z Nemci v Jadranskem Primorju. Zelo velik je tudi plen orožja in opreme. Gorenjska, ki je liila deležna rdečega nasil. stva obenem z Dolenjsko, uživa sedaj Iudi iste veselje, kot ga čutimo mi ob domobranstvu. Kjer koli iivi pravi Slovene«, tam odl:ritopow kaže, d« komunizem odklanja, tam zbere tudi vse svoje sile za dosleden in načrten boj proti komunizmu. V bojih okrog Mirne peči nad 120 mrtvih i« nešleto ranjenih, pri Trebnjem pa nad 200 mrtvili in zelo veliko ranjenih komunistov. Prisilni mobilizirane! in vsi, ki so vas komunisti zapeljali, vrnite se takoj domov in javilo nemškim ali domobranskim edinicam. Ne bo kazni. Novomeški domobranci so za fas« svojih nastopov okrog Žužemberka našteli nad 250 lnrli-čev. med njimi tudi boljše viške poglavarje. Ogromno šleviio mrtvih in ranjenih svojcev so komunisti odpeljali s seboj. »Črne bukve« obtožujejo vse, ki so krivi smrti tolikih najboljših sinov in hčera slovenskega naroda, krivi tolikih razdejanj in tolikega trpljenja. Ali si »Črne bukve« že kupil in prd-bral s premislekom? Če hočemo komunizem uničiti, moramo najprej uničiti terence, ki so oči, roke in noge komunističnih tolp. Lepa manifestarijska akademija dijakinj nižjih razredov ljubljanskih srednjih šol, je bila v navzočnosti ge. prezidenlove te dui v Ljubljani. Izzvenela je v klicih: Proč s komunisti — morilci iu požiga I ci! Komunistični banditl so umorili krojaškega mojstra Boltežarja Kodruna v Šoštanju. Naš narod bi pod komunistično pestjo izgubil samega sebe, bil bi ponižan in obubožan, raztepen na vse vetrove. Slovenski komunisti so dosiej pobiti nad 20.00« najboljših naših rojakov, požgali cele vasi in uničili vse gospodarsko življenje. Ruski narod tišči k tlom komunizem, ki ima v Sovjetiji komaj 2 odstotka pristašev. Domobranci so prva in ediao prav« slovenske narodna obramba in znanilci boljše bodočnosti. 3jHiVE6A IreDanfe ljudske knjižne ImUk Zimske j»s»©s v LM&ai Do sedaj 80 bile toirebane Številke is *«e tfcMfte. .„ .., , Tabel« vam kaže, katere številke so Uue ftefeane: 2 8 4 5 6 b 9 11 12 15 17 18 20 21 22 28 24 25 26 29 30 31 S1 35 36 89 40 41 42 43 44 46 47 48 49 »> 81 93 59 01 82 68 «5 66 67. 69 70 71 72 74 7S 76 77 78 83 84 85 8fi 88 89 90 Spravna osma praznika prest«, Irea Mmw%& y času gospodarske krize, ki je povzročila ogromno brezposelnost in je milijone družin peluiia v največjo bedo, leta 1932., je papež Pij XI. 7 okrožnici »o molitvi in pokori v la-doščevanje p res v. Srcu Jezusovemu spričo sedanje svetovne stiske« odredil, naj bo osmina praznika presv. Srca Jezusovega po vsem svetu posvečena spravi ja grehe in sveti žalosti«. Tedaj smo opomin sv. očeta kar neknko preslišali. Čeprav je tudi med našim narodom tedanja gospodarska kriza mnoge spravila v hudo stisko, je vendar narod ni toliko občutil, da bi bil začet iskati vzrokov za to v svojih grehih ia bi bil skušal v duhu pokore zado-Wevati božji pravičnosti za svoje grehe, ki so zakrivili božje ka/ni. Danes živi naš uarod v veliko večji stiski in v resni nevarnosti za svoj obstoj in za svoje zvetičanje. Danes smo se zavedli, da potrebujemo posebnega božjega usmiljenja in da ga moramo biti vredni, če ga hočemo doseči. Vredni pa postanemo, če se grehu odpovemo ter za dosedanje grehe Bogu spravo in zadoščenje ponudimo. Danes se je tudi v nas vzbudil tisti krščanski čut, o katerem papež Pij £1. r omenjeni okrožnici tako lepo pi.še: »Kadar koli so krščansko ljudstvo zadele velike nesreče in velike stiske in kadar koli je bila božja pomoč najbolj potrebna, vselej so se kristjani saini od sebe ali pa še češče navdušeni po besedah in zgledu svojih svetih pastirjev oklenili obojnega najmočnejšega orožja v duhovnem življenju, molitve in pokore. Po nekem svetem nagonu, ki naravno vodi krščansko ljudstvo vselej, kadar ga »ie begajo sejalci razdora, in ki končno ni nič drugega kakor t»«ti ,čut Kristusov", o katerem govori apostol Pavel (I Kor 2, !6), »o se kristjani v podobnih položajih vselej tukoj spoznali, da morajo svoje duše očistiti grehov, zato so se jih odkrito kesoli in izpovedovali ter skušali božji pravičnosti dati zadoščenje še z dragimi spokojnimi deli.« V smislu papeževega navodila hočemo letos na praznik Srca Jezusovega in v njegovi osmini z veliko vnemo tekmovati med »oboj v spravnih in prosilnih molitvah. Na kolenih zbrani pred oltarjem bomo molili Odrešenikn svet«, in v njegovo usmiljene Srce, ki je okii-ialo vse človeške bolečine, izlili iz svojih src vse obilne bridkosti, izpovedali Imiiiio pred Njim svojo neomajno vero, svoje trdno upanje in svojo gorečo ljubezen. Po rokah deviške božje Matere, sredince vseh milosti, bomo ponudili Srcu Jezusovemu zadoščenje, to je molitve ia prostovoljno pokoro zn grehe vseh ljndi, zlasti za svoje lastne grehe fn grehe našega naroda, da s tem spro-simo temeljito spreobrnjenje sebi in vsem grešnikom bi cd nami, tadi sovražnikom Boga iu Cerkve, »da bi se tudi oni spreobrnili ia živeli.« S to spravno pobožnostjo upamo nagniti božje usmiljenje, dn odvrne od našega naroda, kjer koli biva, nevarnostbrezbošlva. V duhu molitve in pokore naj vsi verniki vztrajajo »kozi celo osmino. Čeiceuje, sprava in zadoščenje božjemu Srca bomo najlepše dajali a sv. mašo, zaradi tega naj bi se — če le mogoče — udeleževali vsak dan osmina svete maše in pristopali pobožno k lodoMil-neniu svetemu obhajilu. Gotovo bo atal« to nekaj truda in sainopremagovanja, a to naj l>o za pokoro, ki jo hočemo pridružiti spravni molitvi. Dn bomo bolj razumeli pomen in namen spravno osmine, bodo krutki govori zjulruj aii zvečer pri litnnijah, kakor je po krajevnih okoliščinah bolj primerno. V tej spravni osmini naj si premožnejši v duhu krščanskega zatajevanja radi kaj pri-trgajo in dajo miloščino v podporo o uren, ki »o v pomanjkanju in odvisni le od pod|>or svojih bližnjih, škofijska dobrodelna pisarau bo uredila zbiranje teli spravnih milodarov. Z vso resnostjo, vnemo ia » krščansko jm-trpežljivostjo v prenašanju vseh »tisk in neobhodnih odpoved i opravimo letos to spravno osmino, da bomo s tem — tak« upamo — »najhitreje po»i>«šili uro mira in usmiljenja.« Podrobnejša navodila in tvarin« zn govore bo iziml odbor za prve petke in »oliole. V Ljubljani, dne 8. maja 19-44 t GregeriJi škof. Dvojke eo zadele tablice, ki imajo v desnem krta sgoraj tekoče številke: 50, 189, 239, 808, 437, m, 800, 532, 542, 584. Trojke so sadele tablice: 173, 821, 95-1. Cetverke so zadele tablice: S17, 4(54, 808. Petorice so zadele tablice: 890, 918. Tombolo ao zadele tablice: 982. Ljubljančani bodo prejeli dobitke v Je objavljenih dnevih, zunanji dobitniki, ki ne morejo v Ltabljamet naj m v vseh coirih obračajo na svoje sMinske oprave. Kdor je zadal tombolo, bo prejel deset knjig. ▼ aedeljo, i. Junija, se bodo zbrali ob deietih vri, hi eo zadeli tombolo, v posvetovalnici ljub-U«Mk«ga magistrata. Kdor ne bo mogel v Ljubljano, bo zanj žrebal uslužbenec Zimske pomoči, ostali pa bodo žrebala vsak zase za denarne do-Mlfee 500—5000 mir. Denar bo vsakomur takoj tapta&ur. Vse, ki so zadeli kak dobitek, prosimo, naj na-ptfejo na hrbtno sfcrsn tombolske tablice evoje ime, mrfkneJr, kraj in iriieo, da ne bo zamenjav. Vsako tablico, ki je zadela, Je treba pri prejemu dobitka egam 101, eessno, neovit, »sirota ia orion. Seveda mora biti tekočina priprn v-tečno po izdanih predpisih, d Prepustnice s« blok«. Prejem prošenj »a Srepustnice za prehod čez bloke j« ustavljen od 5. do 81. maja 1M4, Bodoči prejem takih prošenj je od 1. Junija 1!H4 urejen kakor »iedi: 1- Prož-nje za v krogu mestne občine Ljubljane stanujoči}! prosilcev je oddali na pristojni policijski postaji, kjer »e bodo dobile potrebne vprašalne pote ln se bodo tam izdajale tudi izstavljene prepustnice. S. Prošnje za prosilce i« okolice Ljubljane bodo prejemale samo krajevne komandature aH občinski uradi dotične občine, kjer se bedo dobivale tutft vprašalne pole in potem izstavljene prepustnice. d V Gesriei Iskoriščajo sekateri potniki naval na železnice, tramvaje itd. na ta nnčin, da zavzamejo sedež, ne da bi kupili vozovnice. V bodoče bo vsak tak potnik kaznovan. Na železnicah bo jsnaSai pribitek k voznini 80- lir, prav toliko na plovnih progah, na tramvajih in avtobusih pa 15 lir. d »Goriški list« i dire 17. maja ugotavlja, da je udeležba goriških Slovencev pri slovenskih službah božjih v goriških cerkvah nad vse častna. To velja za udeležbo pri nvifah, pridigah, majni-Sftih pobeSnostih in slove^kih s[>ovedib. Pohvalno omenja nedeljsko mašo ob 9 na Travniku, M )o osmičuje kot vzor vsem cerkvenim opravilom ne samo na Goriškem, temveč povsod, kjer živijo Slovenci. Krasno je petje olj spremljavi izvrstnih orgel, nato pa odlična pridiga momsgr. dr. Brtt-mata. d Neverjetno pazahljiri. V neki družini v Gorici tut dobili prvorojenca. Zato je umevno, da so bile »a krst velike priprave. Povabili so sorodnike. znance in prijatelje. Ker pa so se doma le preveč mudili, bi bili kmalu zamudili določeno uro. Ko so opazili, da je že poeno, so se zbasali v avto, ki je vse skupaj odpeljal v cerkev. Pred krstnim kamnom p» so šele spoznal!, da so otroka pozabil! donia. Tako so morali odložiti ves obred na prihodnji dan. d Poštena sobarica. 15.000 lir je pozabit pod zglavjem v nekem goriškem hotelu Jože Peric, mehanik iz Ljubljane. Prišel je v Gorico s svojim prijateljem, poiskal sobo ter ves utrujen legel spat. Vso svojo gotovino pa ie še prej dal pod blazino, Drugo jutro se je malo pozno zbudil ter mora! silno hiteli, da ne bi zamudil vlaka. V naglici pn je pozabil denar pod vzglavjem. Imel pa je prav gotovo srečo. Sobarica, Stef. Hojaltova Iz Kala. je denar našla in ga brž iTiročila gospodarju. Ko je »večer prisopihali Peric ves v skrbeh, ga je gospodar prenočišča lahko bri potolažil. < d Vsako nedelje I« praznik imaj« goriški Stevemi sledeče pobožnosti: Pri Sv. Ignaciju na Travniku je ob 6 mata s slovenskim peljem in pridigo. Ob 9 je dru^a maša s petjem mešanega zbora in slovensko pridige. Popoldne ob 3 je slovenski krščanski nauk za odrasle in blagoslov s slovenskim petjem. Majniška potiožnost je vsako jutro ob 0 t branjem in petjem med mašo. V stolnici je vsako nedeljo in praanik ob ft maš* pred izpostavljenim najsvetejšim s slovensko pridigo m dekliškim petjem. V »tolnici je slovesna izpostavljena dragocena slika Svetoforske Marije. Pri frančiškanih na Koetanjevki je vsako nedeljo in praznik ob 9 slovenska pridiga. Tudi pri tej maši je slovensko petje. V stolnici je majniška pobožnost.vsako jutro ob 0 s pridigo in slovenskim petjem. V cerkvici sv. Antona je vsak večer ob 8 majniška pobom!ost t fcratko pridigo seinft-nizkega duhovnega vodje dr. Močnika. d Koncert ta saslitžso delavstva. Oni ponedeljek je bil v Verdijevem gledališču t Trstu koncert v počastitev zaslužnih delavcev htdnstrii8^' obrtne in trgovske stroke, ki so že po 26, SO, 40, 50 m celo 60 let v neprekinjeni zvesti službi pr» istem gospodarja. d Te dni »o odprli slikarske rsssfavs Edvarda Devetaka v prostorih umetnostne galerije na Kot-zu v Trstu. Umetnik je razstavil 20 slik. d Popadljiva psa. Pes je hudo ugriznil v nogo 27 letno tovarniško delavko Slavko Liim'-čevo v Mostah. — V TomiSfju je pen ogrizji" nogo S letno posestnikovo hčerko Pavlo Japl.l',vft d Tako je prav. Maturitetne skušnje zn vojak« nemške vojske, ki se po službeni dolžnosti mudijo na področju Srbija in Grške, bodo v itojKi^i" šem času v Beli;radii, Solunu !n Atenah. 1 m bodo še posebni ponavljalni tečaji. . m d Več oseb se je v Trstu sastrupilo a vinoi In sirom, ki so ga kupile na Srni berzk »I/, pojdita v Kamnik ie tamkaj odprite svoja srca patra, da vas ondravi,« odvrne gospod Kajetan in hitro odide »vejo pot, dekleta pa še stoje ia se jKoaaehnjejo. »Tiček je U kaplan, ni nam ie! na led,« pravi spet največja med njimi. Bila je Travnov« Jera ia njeni dve sestri. Komendski kaplan hiti dalje. Kar začuje stokanje v bližnjem grmovju. Obstane in postane pozoren. Ozre se nazaj, a treh sestra ni ] ti lo več videti Vendar se hoče prepričati, knj je. ia se bliža vzdihu-jočemu glasu. Kmalu zagleda pod grmom žensko. ki se vije in valja po tleh. »Pomagajte, pa meai bo!« kliče raztrgana beročica. Gospod Kajetan takoj ueane, da ima opravili z boluico, in jo zaup-Bo povpraša: »Ali vam je slabo, žena?« »Oh.« odgovori neznanka, »usmilite se me »iromačice. Tri ženske so mr srečale, so me napadle in »ropale ter tako sleple, da ne mislim več na življenje.« Gospodu kaplanu se zasvita v glnvi in sumljive misli sprelete njegovo dušo. Vse besede in obnašanje treh deklet mu švigajo pred očmi. Skoraj ni vedel, kaj početi. Ali ni bilo treba dolgo premišljevati. V tistem hipu skoči ic zasedle našemljen človek in mahne s kolom [Mr kaplanu. Ta se je ob šumu zasukal in kol je zletel mimo njegovega hrbta. Takrat dvigne kaplan svojo gorjačo in mahne po rokov-njaču. A tudi ženska je hipom« ozdravela in planila pokonci. Spopadli so se vsi trije iu začel se je boj na življenje in smrt. Kaplanov udarec je nasprotnika že toliko omamil, da je imel gospod Kajetan več opraviti 9 praskajočim: rokami ženske kakor t moškim napadalcem. Trn'ii je kmalu spravil podse, naposled pa se mil je posrečilo, da je tudi žensko položil poleg moškega, lega je zvezal za roke ■ svojim pasom, žensko pa je privezal za kite k napadulčevim nogam. V tem je ženska zabrlizgala na piSfalko, a gospod Kajetan je tekel na vse pre-tege v bližnjo vas. Tri romance pa, ki so hitro pritekle na tiče mesta, so le zaničfjivo gledale za be-žečim kaplanom. Ko so oboroženi vaščani pridrli nad rokoviijače, ni bilo več ne duha ne sluha ne o Travnovih treh, ne — o Golobarju ia Burkaši, Razburjen je priSel gospod Kajetan domov praznovat sveti dan. « spisa! je že tisti sveti večer pismo do škofa s prošnjo, nsj ga prestavijo drugam, ker v Komendi ni več varen življenj«. Na nrizi pa,je ležalo pismo vndiškega kaplana, ki mu piše. da je prestavljen v Mengeš. Na £;ent Janzev dau sta šla oba na lirnike po slovo h gospodu Matevžu. ki ju je oba odpeljal na novo službo s svojim vozičkom. »Brez žrtev ni zmage,« je pouav-j •Jal brniški beneficijat Veliki Groga je sedel v votlini onkraj Jame, udolbe&i ob Savi v skalnati čeri ia imenovani »Brankov kevderc«. Poteg njega* je sedela grbasta Agata in se zakrivala v bel kožuh. Pred njima je stala njena hči Mica s svetlimi očmi. Neka) tovarišev ie čepelo ob malem ognju na robu čeri in si grelo premrle ude. Bila je suha zima in svetla noč — tisti sveti večer. Prazničen glas je odmeval po vsi sorški ruvnini, na obrazih rokovnjaške druščine pa se je brala nevolja is jeza. •Ti si bila torej o!> grobu, Mira?« povpraša hsramhaša svojo hčer. »Ti ai bila torej ob grobu, Mica?« »Nisem bila pri odprtem grobu, ko »o vanj zavalili truplo mojega Groge in z njim vred še tri druge, ki so pomrli po poti od kmetskih udarcev. Pravila mi je vse to Bur-kaša. A kaj to? Saj žalujem že drugič po svojem ljubem. Toda te grozne muke, ti neusmiljeni udarci ki so padali n« naše uboge ljudi od Brnikov do Mekinj, jaz nisem mogla gledati vseh teh krutosti od blizu Bi se bila izdala. Burkaša ni! je pravila, da so vlekli mojega groga za pete po kamemtih stojmi-cah in je udarjal z glavo ob kamen. Ni čuda, da je izdihnil. Gri« not Takih muk niti mi ne •»najdemo,« je pripovedovala hči Velikega Groge z živo ponašo, dokler ji solze niso zalile oči in vzele govorico. Rokovnjači ao molčali in kovali maščevanje. , »Pusti kolesa, ki «e več ne obračajo in sedi aa sanke, pusti rajnke tam, kjer so. in se ferig« za «ve. Mical« izpregovori n« tleh sedeča sioka ženska, držeč v naročja, obvezano Golobnrjevo glavo. Njene pluve oči se zagledajo v ranjenčo ve oči njene listnice pa se nategnejo in raztepaejo v zamčijiv post *eh. Bil* je Travnov« Jew. f« nadaljuje: , ___ ,Ko bi bil« Sla ti danes z mam, bi se tvoje svetle oči zaverovsle v fanta, da bi hipoma pozabila vse' arčas rano. Pustimo Kirtve v miru in glejmo, da dobinie w roke glavnega juaak« asših nasprotnikov. Meni bi se bilo danes kmalu posrečilo. ko bi ne bila ta nerodna roka mojega Golobarčka vse tek varila.« Ranjenec je nekaj gode! sam zase, Jera pa je pripovedovala popoldanski dogodek pod kriško gra-ščino. »Ni nam šel aa led. Golobarjeva rok* je spretna za lov aa golobe, je urna za krajo ženskih robcev, ampak kol mu je izpodletel,« skonča Travnova jera. »Prav imaš, jera.« se oglasi majhen možiček ob ognju, »komen»ke-ga kaplana moramo dobiti — živega ali mrjvega. Skoda, da si danes zaigrala vlogo spokorjene romari-ee, skonča Kovar iz šmarce. »Meni se tako zdi. da bo s Kajetanom težko kaj. Čuti, da so mu tla postal avroča in preden nain spet pride v pest, bo že Bog ve kod na drugem koneu kranjske dežele. Ti kraji niso več za nas in gledati moramo, da se premaknemo onkraj Kranja,«' modruje jera in boža glavo svojega ranjenca. Veliki Groga je zadovoljen majal svojo glavo ic potrdil Jerine besede: »Jera ima .prav. Nazaj se polna k nemo proti Udneiau borštu. Tactnao nas z veseljem pričakuje,« Ob bukvi je sedela Mica in molčala. Njene oči so bile uprte v mater. Obe sta bili lamišljeni in smeha ni bilo na njunih ustnicah, ko so tovariši začeli izbijati suruve do v tipe. Mici se je prignusilo dosedanje življenje in v dnu njenega srca je tlela isk#a. ki se je večala in večala, dokler ni butnila na dan. Obrne se k harambaši in s solznimi očmi začne govoriti: »Oče, jaz sem sita tega življenja. Sveti dan bo jutri, mi pa ga bomo praznovali v ti duplini.« »Saj ie noš Zveličar tudi v votlimi prebil nocojšnjo noč,« ji Jera posmehljivo odvrne. Ali staremu Gro-gi se oči zaiskre. iz njegovih prsi se dvigne uestrt ponos in zukliče z zategnjenim glasom: »Mica, pojdi na Stegna v Omeja-čevo bajto in se ogrej, da spet pri-, deš k pameti. Konintar iz Cešnjev-ka nuj gre s tabo. Mi gremo k Mraku na Žerjavek. Jutri večer odrinemo nazaj proti Udnernu borštu. Pa še ti pojdi. Fuodeška, ker imaš majhnega otrok«.« »Ga aitsam,« odvrne Fundeška. »Nesle sera gs v Vodice in položila v vežo gospodu Na-tetu, rekoč: Ker ste nnm vzeti može. p« Vi redite naše otroke, ijaj mi je hudo za mojo Francko, a zsstrašiti sem hotela gospoda kaplana in nverjena sera, da bo bolj skrbet za njo kakor jaz sama.« »Kakor komu kaže,« hladno pristavi Kovar ia obrsč, »O dofero kaže.« nadalje je Fu»-dešk«, *Sew se že enkrat prepričala, da jo otrok v prav varnem za- vetju. Gospod Nace jo ima rad. kakor bi bila njegova. V naročju /o je držal Francko, ko sem p ribariti la k njemu, postrežnica pu ji je posteljico pripravljala. Moja Francka bo še nekoč taka cerkvena pdv-ka, da ji ne bo para. Kur usei&a rodi. miši lovi. Moj 1 oni a ž je pevec in godec, jaz imam dober glas, ni vraga, da bi se ne izpolnilo mo- Ž'e prerokovanje. Samo lo pro«4p, arambaša, da gospodu Načet« jju. če nič žalega ne stori, dokler redi mojega otroka. Gospod Nace bmb nam ne bo škodoval, ali komendati tfragoaar ga je premotil.« Harambašazagodraja nekaj pred ise, njegova hči pa odide i svojim spremstvom. »jur, jaz pojdem nacoj v Trbo-je k polnočnici,« zine Mica Komata r ju, ko stopata po klancu preti frlmjam. »Pojdi še ti. Trbajski go-Sjiod je mireu mož in jaz. imam vanj zaupanje.« »Kaj poreko ljudje, ako naju spoznajo? Ne kaže, Mica,« zamišljeno odvrne Komatar. Mici upade pogum. Za sabo Je čtila govorico. Ilaramhaša je že stopal s irvojo četo proii Žerjavku. Pri Mraku se odpro duri in štekljačarji vstopijo. Samokrese polože na mizo in zahtevajo prenočišče. »Zdaj bomo najprvo molili,« fcg-pregovori junaška gospodinja fe vzame molek v roko. Veliki Grof« ni ugovarjal in je molil rožni venec t domačimi. Led se je tajal tudi v njegovem srcu. In ko je gospodinja povzdignila glas: »Ki si ga Devitsa rodila«, je Groga s svojim rokavom obrisal solzo izpod oči. Samo Bog Jo je videl. Spomin otroških let ga Je prešinil. »Pojdite na ooo«tra.n v zidano hišo,« reče hišni gospodar neljubim gostom »Mi ostanem tukaj, pojdite domači tjaksj,« Groga zapovedujoče odgovori. In domači so se morali umakntti v mrz.!o zidano hišo. \ialliarji »o ostali v leseni hiši in Zoretovka Jr prišla v hišo z zibelko ter sedla na materino posteljo. »Ti že ne Ikiš spala na moji postelji,« ji reče Mrakovka in obenem postavi zibel z mize na tla. »liho, drugače utegneš viodisi tako, da so sami pobijali slovenske ljudi in uničevali slovensko narodno imetje, bodisi da so po načrtu izvrševali nad lastnim narodom slrabolen pritisk savojskega okupatorja, s katerim so bili v najtesnejših slikih. Komunizem je pod krinko >naroduo-osvot)oditnega boja' skušal izvesti komunistično revolucijo ter boljše-vizacijo vsega našega narodnega življenja in tako pripraviti tla za priključitev slovenskega ozemlja sovjetskemu političnemu sklopu. S tem je komunizem povzročil slovenskemu narodu veliko človeško, tvarno in duhovno škodo in je naše ljudstvo prisilil, da se danes z vsemi sredstvi, ki jih more dohiti, bori ne za kake politične cilje, temveč za ohranitev golega življenja. Tisoči in tisoči mrtvih Slovencev razdejana domovina, padec v kulturne in go-s]Mxlarske razmere pred sto leti, uničenje nenadomestljivih tvornih dobrin ter kulturnih spomenikov, državljanska vojna ter iz nje izvirajoči razdor in oslabitev naše narodne sile — to bo dejstva, s katerimi slovenski narod danes pred vsem svetom obdolžuje komuni-sem, njegove domačo in tuje voditelje ter vse tiste, ki so koounistifno delovanje na slovenskem ozemlju podpirali, zagovarjali in opravi-ievall. 6' 'JE&' g*! Itt \ Na levi od zgoraj navzdol: Porušeni sokolski dom, požgani občinski dom, uničeno župnišče. — Na desni: razdejani prosvetni dom, poigana šola, pogled na cerkev in njeno okolico. l o r i s Kidrič tajnik Centralnega komttet« Komunistične partije ter Izvršilnega odbora OF Edvard Kardelj član Centralnega komiteta Komunistične partije Slove-»ij« In Jngonfavije ter I»-vržilnega odbora OF Bori« Kraigher politični komisar Klavnega Slaba rdečih tolp Z n r a n Polič voditelj rdečega sodstva, odgovoren ra koroški proces ter umore po njeni Bolj kot presenečen sem bil gl-m)«n nad toliko poštenostjo. Ker sem »pazil, da kapitan ne živi v posebnem blagostanju, in še toliko bolj, ker nisem pozabil njegove velike do-feoie, si nikakor nisem upa! sprejeti tega denarja- Z velika obzirnostjo sem ga vprašal, če bi morda ne priiel v kake neprililte, če mi da ves d«.nar. Saj bi mi ga iahko dal pozneje, ko bova z njegovim vin on' naredila dokončni obračun. On p« je odkimal in dejal: »Na vsak način ga vi bolj nujno Sabite kot jaz. N« govoriva več o tem.« Kljub njegovi odločni iriavi, v ka teti m je skrival nekdanji kapitan, ki |e navajen ukazovati, sem ie vztrajal pri svoji odklonitvi. Končno sva oba Ipopustiia in se sporazumela tako, da |6»m sprejel sto zlatnikov, šestdeset lipa jih j« obdržal on. Sedel sem k ifiiizi, da napišem potrdilo o prejemu. |Br*x kapitanov« vednosti »ens name leto tega napisal Izjavo, da sem pre sjeto vsoto vzel kot posoiilo i.n obenem Ceapisal tudi potrdilo, da mi kapitan si« njegov sin nič več ne dolgujeta Ko sem končal, sem izkoristil kapitanov« skoraj popolno slepoto in Sna bral kor in kakor s«n hotel. Zlo tli »em list in ga spravil v predal pisalne mize, kakor mi je kapitsi; na- Iroan. Sam mi je tako slepo zaupal, •« lista ni niti pogledal. Ko sva tako uredil« najine posle, Wra se poslovi! od dobrega starčka. Proden »em odšel, mi je obljubil, da |»o pisal v Brazilijo po natančnejša |t>orotila o »norih tamkajšnjih poslih «» mi bo sporočil, kakor hitro dojil odgovor. Domenil® eva se, da se popet snideva naslednji dan. Pred jav-|omi uradnikom je kapitan potrdil Molje istovetnost in lastnoročno podpisal iKsUao, s katero bi m dal speznati v | Braziliji In bi tako dobil nazaj vse |»voj« mictje. pu]C)j ,jobr; Starček dal priporočilno pismo za ne-«»ga svojega prijatelja v Braziliji, bo-Jatega trgovca, katerega je prosil, »)0 zasidranih več ladij, pripravljena *a odhod v Brazilijo, sem kapilaro en« t0h ladij izročil omenjene Msiin«. Medtem ko »ara čakal na odgovor, »«o se vrnil domovino, da m odpočijem. Bil ,em zelo potreben. Ko "j* približala zima, sem odpotoval * vadiz. Moji posili v Braziliji. .Vse je 8io po »reči, z razpetimi '®i » ugodnim vetrom, da upora-morski izraz. Kakih sedem mesecev pozneje sem ►"»jel od dedičev tistih trgovcev, ki 10 m! zaupali, če sc 5e spominjate, poslovno potovanje v Afriko, debel' ""roj listin, in sicer: Prvič: Izvleček obračun«, ki so ga njihovi očetje podali staremu portugalskemu kapitanu. V mojo korist: 1164 zlatnikov. Drugič: Obračun naslednjih Kirih let, ko je bila kdana izjava o moji smrti in se je vlada polastila dela mojega imetja. V mojo korist: 2341 zlatnikov. Tretjič: Pismo opata samostana sv. Avguština, v katerem mi sporoča, da hrani zame 872 zlatnikov Nekaj zlatnikov je porabil za bolnišnico in za odkup sužnjev. O delu, ki si ga je prilastila država, ni bilo nikakega sporočila. Dobil sem tudi pismo svojega družabnika, ki mi je čestital, da sem še živ in zdrav ter mi poročal o veliki razširitvi nasadov. Podal mi je natančno poročilo o dogodkih in me obenem povabil, raj se vrnem čimprej, da prevzamem osebno vodstvo. Svoje vabilo je podprl r mnogimi lepimi in vabljivimi stvarmi. Poslal mi je v dar sedem krasnih leopardovih kož, pet zabojev samih dobrot in sto nekovaiili zlatnikov, ki niso bili nič manjši od navadnih. Je to dovolj? Ne 4e. Z isto ladjo mi je poslal še več zabojev sladkorja in tobak« ter ostanek mojega imetja v zlatu. Vse to s strani dedičev raoiih zastopnikov. Kai te vam zdi?.,, če more kdo biti srečen na svetu, mar nisem bil jaz? Bil sem silno bogat. In vendar — verjemite mi — nisem bil srečen. Bogastvo rae nikakor ni moglo osrečiti. Prav je, če ima človek toliko, ds ne trpi pomanjkanja, ki človeka mnogokrat tako ponižuje in mu zgreni življenje. Kdor pa ima več kot potrebuje in ne misli tega plemenito uporabljati, je nespameten in podoben človeku, ki si «a potovanje po morju ne obleče samo zadostne obleke, da se obvaruje pred mrazom, ampak si nadene toliko oblek, da se skoraj ne more gibati. Kaj bi si mislili o njem, če stoka in vzdihuje zaradi prevelike teže in ker mu je prevroče, obenem pa brezbrižno gleda sopotnike, ki trepetajo od mraza, ker so premalo oblečeni ali celo brez obleke?... V svojih dolgih razmišljanjih o romskih stvareh in dogodkih v času dolgoletnega samotnega bivanja n* zapuščenem otoku sem spoznal pravilno uporabo bogastva in sem prišel do spoznanja, da je bogatin parno upravitelj enega delo skupnega imetje. Tako je treba razumeti Jezusov nauk, da je treba to, kar nam ostane, dati revežem. To se pravi, da mora bogatin, kot pošten upravitelj, ohraniti zase kot pravično plačilo toliko, kolikor potrebuje r« svoje resnične potrebe; ostalo imetje pa ni njegova last, empak ga mora vrniti v kak-mi koli obliki dobrodelnosti. To te plemenita uporaba bogastva In tako ravna plemenit človek, ki hoče bit; tudi dejansko resničen kristjan. Zdaj, ko sem imel okrog 5000 fui-tov v denarju in posestvo vfjraziliji, ki mi je donašalo letnih tisoč funtov, sem začutil vso težo odgovornosti za pravilno uporabo bogastva. _ Najprej sem se seveda spomnil svojega dobrotnika, starega kapitana iz Lizbone, kajti Hvaležnost ie prva dolžnost in prvi znak plemenitega srca. Pred- vsem sem mu vrnil tistih sto ilatni-kov, nato pa sem mu z notarskim pismom zagotovil primemo rento, da bo ostale dni svojega življenja lahko preživel v preceišnjem blagostanju. Določil sem tudi, da dobi po njegovi smrti njegov gin polovico te rent«; saj je bil tudi on tako pošten kot njegov oče in tudi ni plaval v bogastvu. Tudi nisem pozabil vdove svojega londonskega prijatelja. Izrabil sem priliko in jo šel obiskat. Vrgel sem se ji v objem, kakor da bi bila moja mati. Ve£ a tem oe morcm prjp0va-dovati. Prav tako nisem pozabil na svoje sorodnike. A tudi o tem nima pomena, da bi še kaj govoril. Pisal sem opatu samostana sv. Avguština in ga prosil, da bi polovico dolžnih mi zlatnikov obdržal za samostan, drugo polovico pa porabi! za reveže. Prosil sem ga tudi, da bi molil zame iu me tudi drugim priporočal v molitev. Želel sem si od Boga izprositi razsvetljenje, da bi svoje bogastvo prav uporabil, ker sem se vedno spominjal Jezusovih besed o bogatinih in nikakor nisem hotel slabo končati svojega življenj«. Kakor pustimo telo zemlji, tako moramo pustiti imetje ubogim. Obenem pa sem pisal dedičem svojih zastopnikov ter se jim zahvalil- Pisal sem tudi svojemu družabniku, ga pohvalil za vse, kar jt storil in ga prosil, naj še nadalje oskrbuje moje imetje. Povedal sem mu tudi, da se sicer nameravam vrniti v Brazilijo, da pa še ne vem, kdaj mi bo to mogoče. Omenil sem mu, da bi zelo rad preživel zadnja leta svojega življenja v Braziliji. Potovanje v Španijo ln Francijo. Vrni! sera se v Lizbono, da uredim svoje posle in prodam svoje blago. Vzbudila se mi je želja, da. bi po tolikem potovanju po morju potoval enkrat po suhem in sem sklenil, da se vrnem v domovino preko Španije in Francije. Poslovil sem se od dobrega starega kapitana in zapustil Lizbono z dvema Angležema, dvema Portugalcema m s petimi služabniki, med katerimi je bil tudi moj neločljivi Petek in nek angleški mornar, ki sem ga vzel s seboj, da bi bil Pelku v pomoč, ker je še premalo poKtial naše navad«, da bi mogel v«e sam dobro opraviti. Majhna skupina se je odpravila fta pot dobro opremljena in oborožen«. Stari kapitan nas je hotei po vsej sili spremljati nekaj milj v nosilnici. Nikakor ne bom dolgočasil čita-teljav s podrobnim opisovanjem tega potovanja. Vendar pa se mi zdi potrebno, da omenim nekaj nenavadnih dogodkov. Ko smo dospeli v Madrid, glavno mesto Španije, smo si želeli ogledati njegove posebnosti; toliko bolj, ker sta se nam pridružila ineci«.lnega gibanja med Slovenoi. Prvi slovenski katoliški shod, ki se je izvršil leta 1892., je za vsestranski razvoj slovenskega naroda ne precenljive važnosti. Takrat se je sprožilo pri nas delavsko vprašanj«; sprejeta je bila resolucija: >T«plo se priporoča snovanje katoliških delavskih društev.« Ta resolucija je prešla v mefeo in kri in življenje meseca junija 1894, ko ja priredilo delavstvo ljubljanske predilnice svoj tretji islet na Šmarno goro. Tisto leto je šel z delavci slučajno tedanji kaplan v stolnici dr. J. Krek. Med delavci Je bil takrat Se nepoznan, vendar je vabudil ined njimi s svojo prijaznostjo mnogo zanimanja. Ko so se vračal« domov, so stopili v gostilno na Brodu Nia majhen poboljSek«, tu je med raznimi pogovori sprožil dr. Krek misel, naj bi se ustanovilo v Ljubljani Katoliško delavsko društvo. Cez štiri dni se je zbralo na stanovanju dr. Kreka kakih 00 delavcev, krt so izvolili pripravljalni odbor. Pravila so bila vložena pri deželni vladi in kmalu tudi potrjena. Dne 22. julija 1894 je bil ustanovni shod v dvorani Rokodelskega doma. Kot glavni govornik je nastopil takratni poslanec Franc Povše, ki je v krasnih iu jedrnatih besedah pozival delavce, da se združijo in oklenejo sv. K riža, ker samo v tem znamenju pride rešitev. Dr. Krek pa je pozivat de-lavoe, da se oklenejo društva za prospeh svojega stanu. Za prvega predsednika je bit izvoljen g. Ivan Trtnik, poslovodja v tobačni tovarni, za podpredsednika g, Franc Urbančič, delovodja v predilnioi. Prve prostore je društvu začasno prepustila Katoliška družba v Ahačičevi hiši na Starem trgu. Društvo je sedaj prirejalo redno nedeljske sestan- Ob 50 letnici dolenjske železnice Letos 31. maja poteče petdeset let, odkar je bila slovesno odprta železnica Grosuplje—Novo mesto— Straža. Nad sto odličnih gostov je vozil takrat prvi vlak po novi progi. Ministrstvo je zastopal vites: ,WiMek, ki je nadeloval siavnosti. »Stroj je bil ozaljšan z grbom in slovenskimi »astavami. Poveod je hitelo k progi mlaodarsko polje ter ustanovila več konsumnih diuštev. Medtem ko so nasprotniki delavce hujskali proti veri, je naša organizacija svoje člane poučevala o vseh potrebnih socialnih vprašanjih in a tem dosegla svoj namen. Ta delavska društva so se združila v KrščaDSko-sociaino zvezo, ki je pritegnila tudi kmetsko prebivalstvo v Izobraževalna društva. Za 10 letnico so se zopet zbrali na šmarni gori pri Materi božji, kjer se je začelo to gibanje. Tja gor so pohiteli ob srebrnem jubileju 1919 »pomladi. Takrat je nastopil kot glavni govornik g. Jože Gosiiočar in izrekel sledeče besede: Majhno zrnce je vsejal dr. Krek pred 25 leti, a zraslo je i® njega veliko drevo, ki rodi »e sedaj najlepše sadove. Dolžnost vseh vernih delavcev je, da to drevo pridno goje, zalo na raste krepko, cvete krasno in rodi bogate sadove v blagor slovenskega ljudstva. To je torej prvi početek naših organizacij med Slovenci. Zlatega jubileja ne moremo praznovati z zunanjo slavo, pač pa lahko v svojih srcih pri-poznamo, ako bi vsi verni Slovenci sprejeli semena krščanskega socialnega gibanja v 6voja srca, bi nam bila prihranjena sedanja komunistična revolucija. H 0 ¥ I 0 i 0 V I Na Igu je umrl posestnik Jožo SušlerM£. — V Krmilni so oditi v večnost v zadnjem času tudi 50-letni kmet Anton škocaj iz Medan®, 77-letna gospodinja Marija Klinee vd. Mavri« iu 48-letni kmetovalec Karol Markočič iz Biljane. — V Borovnici je zapustila solzno dolino Ana Brancelj rej. Kos. — Na Robu je odšla v večnost Marija »kerlj roj. Samec. —■ V Grahovem ob Bati je zaspala v Gospodu zgledna slovenska žena in mati Marija Kusterle, doma iz Podbrda. — V Radov-Uici ie zapustila ta svet 85-Ietna Ivana Prislov. — V Skotji Loki je zapustil« solzno dolino posest-niča mlina Anica Leben roj. Pecker. — V Notranjih goricah so djali v grob 77-Ietno Marijo Novak. — V Ljubljani so odšli v večnost: Marija Krnc roj. Svegelj, Matijče Kumar, zvaničnik drž. železnic, Anion Vorkeb, industrijalec Janežič Anton, drž. uradnik v p. Leopold Mlakar, višji deželni sod. svetnik v p. Oton Vidic, posestnik in zidarski mojster 05-letni Jože Blatnik, dolgoletna predsednika Zavetišča sv. Marte Le»ui Klemenčič, višji strojevodja drž železnic v p. Jakob Krem-žar, Ivana Hribar, redovnica s. Mirjam Ana Štrukelj, Maglost Marija roj. Rozman, član bivše vojaške straže v Metliki Janez Režek, Marjanca Rus ia Marija Hafner roj. Mohar. — Naj počivajo v miru I Preostale tolaži Bogi Sestro. 70 letnico rojstva je obhajal v majniku Janez Cerne, posestn-k v Zavogljem it. 2, župnija Sostro, po domače Urhov oče. Bil je vedno skrben gospodar, ki se pa ni brigal samo za svoje gospodarstvo, ampak je že skorai 30 let zvest zadrugar in član načelstva pri hranilnici in posojilnici v Sostrem. Za podružno cerkev sv. Urila v Zavogljem, čigar ključar je že tudi 30 let, je skrbel kakor za svojo hižo. Katoliško časopisje je bilo vedno v njegovi hiši. Vsi njegovi zuanci in sodelavci mu želimo še mnogo let zdravih in sre&iih v krogu njegove družine. Vrhnika. Naročniki »Slovenčeve knjižnice« naj dvegnejo knjigo »Vas« na Podlipski cesti 9. Tam se tudi naroča knjige »Slov. knj in »Svetove«. Prodaja posameznih knjig ter romana v slikah »Ivan-hoe« in Quo vadiš«. Časopise »Slovenec«, »Slov. dom« in »Domoljub« dobite v trgovini Peter Habič, aa Novi cesti, poleg šole. PRAVNI NASVETI Mejni spor. A. K. S sosedom ste r sporu zaradi meja in je on že po vašem posekal smreka. Izgovarja se, da mu je vai! oče tako pokaml mejo in da tako mapa kaže. Tudi je že podpisal izjavo^ da bi se meja določila po mapi. Vi pa niste s te® zadovoljna, ker uživate več, kakor pa kaže map«. Vprašate, ali ste dolžni pristati na ma Storil bo svojo doliuoat iu rad bi to na red i L Ena skrb manj. Toda nd hotel prekaniti z Judi samo zato, ker bi bil v njSiovih očeh krivičen sodnik, kar je tako brezpomembno, ali enega nedolžnega oprosti ali ga ima zaprtega. Judje so imeli mnogo pretvez proti njemu ta tiaoč vzrokov da bodo rekli, kako so nezadovoljni a njegovim vladanjem. 2e večkrat «o g« ovadili v Rim, toda, ker je bil Patente rno-«o6en, se ja čutil varnega. Ali bo pa ostal Pa-Uate -redno tako mogočen? Kako lahko je izgu-titi zaupanje Keronovo, ki je bil tako nestanovi- in je bil odstranil že mnogo prejšnjih miljen-•»vl Zakaj nuditi Judom novo pretvezo, da bodo nezadovoljni z nJim. ako na bi Imel slučajno kake koristi? Ako je Pavel hotel biti zares oproščen, »»Vaj mu ni podaril nekaj zlata? Ako hi bil poklonil saiaino vsoto, bi mu ne bilo treba čakati oprostilne razsodbe. Razsodl>o je botel odložiti na nedoločen čas. S dolgočasnim zamahom roke Je ukazni apostolu saj molči. »Nepotrebno je, da nadaljuje. Ne morem priti »a jamo glede resničnosti obtožbo niti o verodostojnosti obrambe. Prej morem zaslišali Linija; ko bom slišal njega, bom razsodil,« reče, ss dvigne ta nazuači • tem, da je zasliševanje končano. Ananija ugovarja ln vztraja, naj namestnik »od bo. ^»Oproeti ali obsodi; toda hočemo slišati raz-■°dbo. Ta bo pojasnila, ali Rim zares varuje naše Praviee, kakor nam Je že tisočkrat obljubil.« Kadar se je Antonij Feliks za nekaj odločil, f< nI mogel nihče omajatL »Razprava se ne more nadaljevali, ker nisem *"»«) Sflavnega pričevanja,« vztraja namestnik, brez Lizija.« mogoče.« ' AD 24, 10—21. »Ne moremo dolgo ostati v Cezareji. Potrebni smo v Jeruzalemu,« ugovarja Izmael, Fabijev »in. Namestnik skomigne z ramami. »Kdaj bo prišel Lizija? vpraša veliki duhovnik. »Takoj, ko mu bo mogoče,« odgovori Feliks, ki ni imel nobenega haska, da bi pospešil tri-bunov prihod. »Kmalu pošlji eela ponj.« »Pošljem, pošljem,« odgovori zdolgočaseni namestnik in zapusti dvorano. Judje so odšli in glasno ugovarjali, ne da bi skrivali svojo nevoljo. Antonij Feliks je naročil sloleiku naj odvedejo Pavla v celico in naj ga straži, pa drži na lahko, m naj nikomur izmed njegovih ne brani, mu streči. ♦ » Luka, Trofim, Aristarh In drugi kristjani, ki so prišli z njim iz Azije so izkoristili dovoljenje hi tudi dijakoa Filip je večkrat prišel obiskat visokega jetnika. Ananija je ostal cel teden v Cesareji v pričakovanju, da se bo razprava proli Pavlu zopet pričela, toda Feliks ni imel nobenega namena, da bi poklical Lizija. Velikega duhovnika Je sprejemal z veliko obzirnostjo, toda na njegovo vztrajno pozivanje: »Pokliči Lizija«, mu je namestnik odgovarjal. »Lizija je zdaj neobhodno potreben v Jeruzalemu. Prišel bo, ko bo imel trenotek časa; zato ti dam formalno zagotovilo, d« ne bo Pavel spuščen na svobodo, preden ne bom zaslišal tribuna in obvestil te bom o njegovem prihodu, da boš lahko prisostvoval s svojim zagovornikom. Ananija je končno spoznal namestnikov namen, zakai odlaša z obravnavo in ga osumil, da dela to. ker upa dobiti od Pavlovih sovernikov denar. Ako bi mu ti plačali, bi spustil apostola na svobodo, ker Feliks je ljubil zlato hi je bil umeten napraviti kakrSno koli krivico za goljufivo kovino. Člani duhovniškega poslanstva so bfll zelo nezadovoljni t namestnikovim odlašanjem In Izmael je izrabil priliko, da Je zmerjal velikega duhovnika. »Ti si vsega kriv. Zakaj m zahteval, naj Savla ubijejo Bele po Binkoštib in nisi pustil, da bi bili prelil! njegovo kri po templju takoj, ko so ga zgrabili? Tempelj bi bili očistili z nekaterimi molitvami; zdaj so jo pa kuga izmuznila ln se norčuje Iz nas.« »Ali sem mogel naprej videti?« se brani Ana- »Poglavar ljudstva mora vse naprej vedeti.« »Jaz nisem bil v templju, ko so ga zgrabili; toda ako bi bil, bi bil tudi zabranil, da bi ga ne biti umorili na svetem kraju. Veliki duhovnik •em in moram zato varovati svetost hiše Gospodove. Čudim se tL Ti se bahaš kot veliki duhovnik pa ti je žal, da tempelj ni bil oskrunjen.« ogovarja Ananija, vesel, da je mogel uporabiti malo maščevanje proti zasovraženemu tekmecu. »Saj sem ti že rekel, da preveč skrbiš za legalno čistost templja; vsakega Juda /ki resnično ljubi svoje ljudstvo, bi moralo skrbeti, da ga ne uniči kuga. Toda ti tega ne razumeš. Tempelj bi bili očistili, kuga je pa le ušla.« »Kai bi bili pa porekU romarji?' »Radovali bi se bili, ko bi bil odpadnik nmor-|en Zakaj tudi zdaj ne napneš vseh svojih sil, da prisiliš Antonija Feliksa, da ga obsodi?« »Vse sem storil, kar sem mogel.« »Ni zadostil Kriči I Zagrozi mu, da ga naznani« v Rim. Feliks je boječ ln ima strah pred pritožbo,« nagovarja stari svečenik, ki je hotel Ana-nita zasovražiti pri namestniku. Toda Ananija je b i preveč prekanjen. Vedel Je, da « odvisen od milosti Antonija Feliksa ta ga ni hotel razdramU " grUmaeTLni zgubljal časa v Cez,reji. Obiskal je večkrat namestnika in govoril o Auamju. Opisal gajakot neprestano nevarnost za mir v .Jeruza-femu in Palestini, ker ie zagrizen sovražmk Rim-bmov; on vzdr£u|e vedno nezadovoljnost proti 2bK In nikoli ne Izgovori ime*« Rim, «e. da to nri storil kakšno kletev. Namestnik bi narodi! zelo K delo. za katero bi mu bili hvalim vri po-Sloni, ako bi odstranil nevredneža.^ ^^^ 75. _ 4 , Nato je vila Gozdana povzela besedo in dojf« govorila zbranim. Povedala je, da jc konec Skalne Babure in da je izginil tudi hudobni .Malha. Kralj pa je sedaj ozdravljen svoje čudne bplezni, Iz zgodovine stekla Steklene bisere so našli že v prazgodovinskih grobovih. Prva steklarna ie bila v ligiptu, v Aleksandriji. Od tu se ie steklarska umetnost širila po vsem Sredozemlju in v zaledje. GrKi prej stekla niso poznali, tudi v Rimu so precej pozno izdelovali najprej grobo, potem fmO steklo. V fioz.nem srednji ,n veku je z vsem sijajem zablestelo steklarstvo v Benetkah, ben«*-cansko brušeno steklo je zaekvveio po vsem svetu. Od tod si je profinjena steklarska umetnost utrla pota v druge dežele. — Prva, steklena okna so bila pridržana francoskim kraljem. Bila so tako droga, da je neki angleški vojvoda vser lej, kadar ie potoval, snel šipe iz oken in jih shranil v dvorni zakladnici. V 1*5. stoletju sO bile steklenice še velika redkost. DRnes pa lahko vrže Chvensov stroj 2500 steklenic za pivo v eni uri v promet, najrevnejša bajta premore stekleno okno. V zadnjem času pa beleži steklarska umetnost novo senzacijo: Američanki Katarini Boldgett se je posrečilo napraviti steklo popolnoma nevidno. Tako bo steklo, brez katerega bi bilo na svetu temno in žalostno, s svojo nevidnostjo v bodoče še večjega pomena kol je bilo dosedaj in nas bo kakor iiekdnj zopet vodilo v fantastični svet pravljic. 76. . . ' K« so namreč zaprli Benjamina na povelje Malhe, je temu prišel v roke listič ln nhvodllti ta kraljevo ozdravitev. Našli so vse to prt Bctijainfliu. Malha je 5cl h kralju, kralj je poskusil iii koj ozdravel. Hotel je Malho nagraditi hi ga je' imenoval za svojega naslednika, a ga je medtem Že Skalna Babiira odnesla v pekel. Križem sveta Nova ureditev postrežbe v nemških gostilnah Dne 25. maja so jia nemškem i>odročju uveljavili nove predpise o postrežbi gostov v gostinskih obratih. Velja načelo, da se sme po-streči z jodjo v prvi vrsti delavcem in šele, če bo hrano kaj odveč, pridejo na vrsto tisti gostje, ki po ugotovitvah pristojnih oblasti romaj« iz gostilne v gostilno ter si privoščijo dva do tri obede, medtem ko za druge zmanjka jedi. lako bo tudi v gostilniških obratih v bodoče veljalo načelo, naj dobi jesti najprej tisti, ki reč dela. Največja nemška kuhinjska ladja »\Vesermarsch« je te dni srečno prestala prvo poizkusno vožnjo. To je ena izmed ladij nemške rečne plovbe, ki imajo nalogo pomagati pri oskrbi prebivalstva s hrano v primerih napadov ic zraka na mesta ob rekah. »Weser-in ar seli c ima 20 velikih kotlov, ki obsega vsak 200 litrov vsebine. Na ta način lahko naenkrat pripravijo obed ali večerjo za 7000 oseb. Krt'£«sst*S«*» St. 20 1 2 8 4 5 6 j 7 8 9 10 11 | 12 18 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 2» 80 31 32 33 34 85 36 37 38 31) 40 41 Vodoravno: 1. Stvarnik, 4. domača žival, 6. hrvaška reka, 9. prehod čez potok, II. Itevilo, 13. predlog, 15. šara, 16. dalmatinski DitHlmet, 17. del spovedi, 19. del voza, 20. ruska reka, 21. osje gnezdo, 22. igra z žogo na konjih, 20. kos, 24. kratica pri naštevanju, 26. industrijska rastlina, 26. angleško vseučiliško mesto, 27. hrvaško moško irne, 28. dlaka, 29. močvirna rastlina, 31. uradni »pia, 38. kemični znak za orbij, 88. del žonefke obiske, 35. vrh v Julijskih Alpah, 96. dol tedna, 87. če, 3». ruska reka, 40. domača ptica, 4t. pogan. Navpično- 2. ruska reka, 9. član evropskega naroda, 5. število nogometnega moštva, 6. vrtna hiša, 7. medmet, 8. obrtnik, 10. kiipjo, 11. ntore, 12. uganka, 14. podčastniški čin, 16. plemenska ia6šiaoka, 18. kmetijska gospodarska nia-prava, 2». nezdrava, 29. bodica, 30. gon, 33. ta-, tarski poglavar, 34. ruska reka, 36. predlog, 38. medmet. Rešitev križanke it. 19 Vodoravno: 1. služabnik, 10. pek, li. eden, 12. pa, 13. Amor, 14. as, J \ ser, 16. ker, 27. pehar, 29. ta, 30. vas, 32. Siimj, 3*. itak, 27. ucffa r, 25. ta, 30. vas, 32. Si naj, 34. itak, 55. Ha, V), dež. 38. trd, 39. up, 41, avla. 42. ea, 43. Oran. 45. oer, 46. knjigarna. Navpično: 1. spak, 2. lemež, 3. ukor, i*, že, 5. Ada, 6. les, 7. nn, 8. iperit, 9. Karitas, 15. sat, 17. ples, 18. suhib, 20. zavitek, 22. ep, 23. rana, 36. katran, 28. Ra, 31. sad, 33. jelen, 56. dvor, 37. žara, 39. Uri, 40. Pag, 43. oj, 4-1. na. Električno drevo Mod najbolj čudna drevesa na sveiu spada gotovo električno drevo, ki ga je dobiti pored-koma v pragozdovih Srednje Indijo. Listi t«ga drevesa so izredno občutljivi in tako nabiti r. elektriko, da dobiš električni udarec, če se iih dotakneš. Kako močni so ti naboji, je najbolje razvidno od tega, da vplivajo šo na daljavo nad 200 m na magnetno iglo. Električni naboji so v ostalem v raznih dnevnih časih različni, najmočnejši »o opoldne, najšibkejši okrog polnoči. V vlažnem vremenu jih skoraj ni. Zelo umljivo je, dn so ptice tega drevesa izogibajo in da tudi žuželk niso nikoli videli na njem. — V nepalskib džunglah imaio drevo, ki druga drevesa — požira, 'lo je tako zvani sajmal^ ali volneno drevo. Semena lega drevesa prenašajo ptice na drug« drevesa, kjer včasih obstanejo m pričnejo kliti. Iz kali se spušča nekakšna korenina navzdol in požene rejo, ki vzraste iz nje spet nova veja. Tako prepletejo sajmalove vojn počasi gostiteljiko drevo, ga i/srkavajo in uničijo, dokler ne ostane na njegovem mestu hrp sajmal r. žareče belo, gladko skorjo in čudno oblikovanim deblom. Okrog sosedov a Skof dr. Srebrni? proti komaoismi. BeS-grajsk« »Donau Zeitungc poroča, da je imel nedavno urednik zagrebškesa dnevnika »Deutaohe Z.eitung in Kroation< razgovor s krškim škofom dr. Srebriiičein. Ob tej priliki je ifco! dr. Srebr-nič ostro obsodil komunizem ler je omenjal proti komunizmu papeževo encikliko iz leta lt)B7. Mod drugim ja poudarjal, da je v interesu cerkve in vsega človeštva sploh, da se vse organizira za borlio proti boljševizmu. Ta borba ja največja zahteva sedanjega časa. s Na podlagi hrvatskih uradnih objav se je dosedaj priglasilo hrvažkim oblastem in oVoti 35.000 maJS, katere so bili v raznih bosanskih krajih nasilno mobiliziriae Brozove skupine. s Tudi letos so jnrjevali. Pomladanski praznik Jurjevo so praznovali v Srbiji tudi letos. Na ta praznik »e ja srbski ministrski predsednik zopet obrnil na srbsko delovno mladino > posebnim proglasom, s katerim jo poziva, naj še podvoji svoje dosedanje delo za obnovo svoje domovine. Ueneral Nodič nadalje izjavlja srbski mladini, da je jurjevski dan ostal šo nadalje to, Moti o^iosnllc Pristojbina ma3e agtaie se plafule naprti. PsizuBdSis Ce kdo kaj ve o Rudolfu Božiču doma iz Dobrove št, 78 pri Ljubljani, bi je bil interniran v taborišču v Re-nici-ju (Italija), do 8. septembra 1343 se vljudno naproša, da sporoči n|egovi sestri Frančiški Smolec, Dobrova it. 4 pri Ljubljani. fsisrclisaiiit taitijsh isls na irsia sprojmo na 3Ielno učno dobo dva vrtnarska va enca v starosti od 15 do 16 let naprej. Resni interesentja sa lahko predstavijo osebno ali pismeno na zavodu Fififg od 14 — 18 iel starega sprejmem na kmetijo. Hricelj Ivan, Zg Kašelj St 16, p D M. P. PralM dobro ohranjen železen (»epelj. — i.ampret Al., Gaiina it. 4, pošta Grosuplje Enja ftrsvs plemenska naprodaj Naslov v upravi pod št. 4565. OGLAŠUJ v DOMOLJUBU Jablana Topel votrič, sončni žarki »o zbudiH sadno drevjo; tisoče nevidnih »okov gnalo drevje je v vejevje. Skritih strojev je nebiojuo jablana si zavrtela, da pred drugimi cvetov* rožnordeč« ja pripela. Vso lepolo je odprla naokrog oholo zrla: »Jaz solil nekaj, drug« za življenje vei sposobne! Sočnih, žlahtnih Jabolk bodo polne moje vejo plodne, fe« čebelice marljive' prihitele so v posete, da bom lahko izpolnila sadonosne vse obete. Že se veselim jeseni, ko bo vs« hitelo k mernU. Dnevno Je zaničevala in prezirala sosede. — nenadno je pritisnil kot rovražnik i* zasede, vso življenjsko moč izčrpal rdečebarvnim je cvetovom, Zjutraj so blesteča iiade I« podob n« še — giotiovom. Druge jablane pozneje s cvetjem so krasile veje. —t PriSla je jesen v deželo, so drevesa se iibila. Prazna jablana sramotno »e je mod zelenje skrila. P. R kar je pri Srbih vedno bil, namreč simboi vera v bodočnost. Svoj poziv srbski mladini sedang srbski voditelj zaključuje z besedami, da ot&ilu« je, da Ji' sedaj ne moro i>ovedatl prav nič ves» loga, ker skupno s srbskim narodom oMWuJ« žrtve zadnjih letalskih napadov. Toda kljub t<*na se je treba zanesli na svoje ljudstvo ter v del* Iskati rešilvs Srbijo. s 8 prvim majeia dobivajo v Srtvijj n« karto tudi vžigalice, vsaka oseba ntore kiw>it4 najval tri Sfcatljica na mesec. Nakup ia prodaja sadnega pridelke na Ho vatskem sta prišla pod državno nadzorstvo. Pra« vzeto blago bo od državo poooblaAčema ustanov« plačala deloma v gotovini, deloma t raznimi rii»-nopolskiml predmeti. s Smrt najstarejšega Mgrajnkf*« pravoslavnega duhovnika. Pred kratkim je umrl v Beogr* du najstarejši oiKlotui duhovnik pravoslavne rep' kve Nrkola Božič. Pokojnik je nad 70 let izvrta-val duhovniški poklic. Kot dvorni svečenik j® vr šil cerkvene obrede ob poroki pokojnega kratj« Aleksandra. s Vojaško upravo se zamenjali « civilne zaA nje dni tudi v vseh krajih južno od Dubrovnika a Zs »veste ieleiničarjs. Opolnomočeni general za Hrvatsko ju odredil xa vse železničarje, ki so pokazali požrtvovalnost v avojetn poklicu t« izpričali svoje junnčtvo v ieleziiiftkl službi, sebno denarno nagrado v znesku od 10 do 20 tU mi V.un. Poleg tega bo X* nami premoga in 52.000 komadi dvojnih vreč. Ileraasgeber ber - jzdaiatelj: dr. GrcgorlJ Pečjak, Prof. 1. R„ profesor » pok. - Schriftleiter - Uredniki l^tk Siru * »a aniaii .n»i.ni:.l,s___n«i..i______________"opiss ia epssa (prejemi nredniilvo »Domoljuba«. na »Doutljib pa aprava .Domoljuba«. I* uiu,! »* zaračunajo po posebnem cenik«. — Telelo« Kremžnr, Journalist, časnik«'' Lnibach — Vsi v Ljubljani. »Domoljuba«, naročnino, Inaerate la reklamacij« arcdnitlva in nprav« »lav. 40-04.