38. številka.	V	Ljubljani,	dne	31.	julija	1915.	II.	leto.
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 1/30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Ilirska ulica št. 22, prvo nadstropje.
Rokopisi se ne vračajo. — lnserati z enost- lpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin , pri trikratni po 16 vin , pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. — N efrankirana pisma se ne sprejemajo.
Vzroki večine vojn so bili navadno gospodarski. Razpravljati ne maramo na tem mestu 01 verskih ali dinastiških vojnah, ki nam jih popisuje zgodovina, če mar tudi vse tiste vojne niso imele svojih gospodarskih vzrokov, če jim morda niso bila povod gospodarska nasprotja. O tej snovi ne bomo razpravljali zaraditega, ker ne nameravamo filozofsko zgodovino ocenjevati, marveč se ozirati le na sedanjo svetovno vojno.
Kako torej utemeljujemo to nazira-nje? Omenjamo še tudi, da tiči pravi vzrok vojne v razvoju Nemčije, ki bistveno ni različno od našega stališča. Tu hočemo pokazati deloma v številkah pomen gospodarstva v sedanji vojni. Pisali smo že mi in še danes pišejo listi o tem predmetu, zaraditega ta snov ni brez pomena za onega, kdor hoče poznati razvoj in naraščanje nasprotij, ki potem rode vojno zlo.
Nemško narodno gospodarstvo se je po nemško-francoski vojni 1. 1870./71. jelo j silno naglo razvijati. Zedinjenje Nemčije 1 je ustvarilo veliko enotno gospodarsko celoto, v kateri se je utegnilo narodno gospodarstvo brez umetnih ovir prosto razvijati. Pospeševale so ga zlasti tudi milijarde, ki so jih Francozi plačali za vojno odškodnino. Tako se je nemško narodnp gospodarstvo od leta 1871. dalje bujno razvijalo, kar potrjujejo zlasti številke. Leta 1830. je imelo današnje nemško državno ozemlje 29 milijonov prebivalcev; to število je poskočilo v 40 letih, do leta
1871.,	okroglo za 12, to je na 41 milijonov, toda v 40 letih od 1871. pa do 1911. že okroglo za 25, torej na 66 milijonov. Na kvadratni kilometer je bilo povprečno leta 1871. 75:9, leta 1910. pa 120 prebivalcev. To silno naraščanje prebivalstva je tudi neposredno pospeševalo industriali-ziranje Nemčije. Glavne skupine delavstva so se delile takole (v milijonih): Kmetijstvo, gozdarstvo, ribarstvo 1882. 5-88, 1895. 5'62, 1907. 7-28;
industrijai, rudništvo, stavbarstvo 1882. 4-09, 1895. 5-95, 1907. 8-59;
trgovina promet 1882. 0-72, 1895.
1-23, 1907, 1-95.
Po poklicnem štetju so našteli med vsem prebivalstvom (na 1000 oseb): kmetijstvo, gozdarstvo; ribarstvo 1882. 425, 1895. 357, 1907. 286;
industrija, rudništvo, stavbarstvo 1882. 355, 1895. 391, 1907. 428;
trgovina in promet 1882. 100, 1895. 115, 1907. 134.
Zal, da nimamo tudi statistike za prejšnja leta, ker bi nam tista še bolj jasno pokazala nagli razvoj nemške industrije. A kljub temu nam je , mogoče za nekatere važnejše produkcije podati nekaj nadalj-nih dokazov. Tako na primer glede pridobivanja premoga. Pdvprečno število pre-mogarjev je znašalo leta 1860. 83.000, leta 1890. 262.000 in leta 1911. 600.000; množina izkopanega premoga je iznašala v na-venedih treh letih 12*3, 70-2 in 158-5 milijonov ton, ki je reprezentiral vrednost 79-1, 538 in 1574-7 milijonov mark. Pri rujavih premogovnikih je bilo zaposlenih
j v tistih letih po 19.000, 33.000 in 57.000 | rudarjev; množina izkopanega premoga je pa znašala 4-3, 19 in 71 -6 milijonov ton; vrednost pa 13-2, 49-8 in 160-4 milijonov mark. Železnih rud so izkopali (v letih
1860.,	1890. in 1911.) 1-4, 11-4 in 24-3 milijonov ton, njih vrednost je iznašala (ob pocenjevanju) 7-8, 47-8 in 98-7 milijonov mark. Železa so izdelali nemški plavži v tistih letih po 0-53, 4-65 in 10-87 milijonov ton.
Če se ozremo na velikanski razvoj trgovine in prometa, zlasti prekomorskega, ki se sicer ni povečal glede na število ladij, ker so izpodrinili veliki moderni parniki stare male jadrnice, nego se je še celo zmanjšalo, nam vendar potrjuje obsežnost novejših ladij, zakaj od letiai 1871. i se je zvišala prevozna obsežnost nemških ladij po statistiki do danes od 0-98 na
2-65 milijonov ton. Najočitneje razvidimo napredek nemškega narodnega gospodarstva iz številk o specialni trgovini, ki navajajo množino uvažanega blaga za obdelovanje in izvažanje predelanega blaga, to je surovin in izdelkov, ki prihajajo iz inozemstva pa se zopet prodajajo v inozemstvo.
Blago, ki se je prevažalo skozi Nemčijo tukaj ni vpošteto. Te vrste trgovina Nemčije z inozemstvom je iznašala (v mi-
mark):		
Leta	uvoz	izvoz
1889	4.087:0	3.256-4
1899	5.783-6	4.368-4
1904	6.854-5	5.315-6
1908	7.666-6	6.399-2
1909	8.526-9	6.594-2
1910	8.934-1	7.474-7
1911	9.705-7	8.106-1
1912	10.691:4	8.956-8
1913	10.770-3	10.096-5
Ta števila nam dovolj jasno potrjujejo velikanski razvoj nemške trgovine v zadnjem četrtstoletju. Umevno je, da je z razširjenjem gospodarskih interesov in politiškega vpliva po zakonih politiške ekonomije morala Nemčija pridobiti na vplivu. Taka industrija in taka trgovina, ne moreta ostati več v mejah svoje narodnosti, imeti morata prostora, da se razširita in razvijeta; če ne, propadeta.
Tak je bil začetek nemške svetovne politike, ki bi imela za posledico nemško svetovno gospodstvo.
S tem pa je posegla Nemčija v interese drugih dežel, predvsem v interese Anglije.
Treba se nekoliko ozreti tudi na razvoj Anglije v minulem stoletju. Že v sedemnajstem in osemnajstem stoletju je poskušala Anglija dobiti gospodstvo nad svetovnim gospodarstvom, zlasti nad svetovno trgovino. Španija je docela izgubila svojo svetovno slavo, ki si jo je pridobila v sedemnajstem stoletju. Nizozemska in Skandinavske dežele so morale odstopiti svoje prvenstvo, le Francija je še bila resna tekmovalka za gospodstvo na morju. Nemčija tedaj ni prihajala niti1 v poštev; nacionalno razdrapana in gospodarsko zaostala sploh ni bila sposobna za samostojno evropsko politiko. Staro cesarstvo, nekdaj središče moči v zahodni Evropi, se je razsulo v številne nezmo-
žne države in gospodstva, ki so se med seboj prepirala ter se vojevala enkrat za Anglijo; enkrat za Francijo. Francija nasprotno, ki se je razmeroma kmalu zedinila nacionalno in s tem ustanovila močno centralno oblast in uvela enotno gospodarsko politiko, je postala za angleško prvenstvo silno nevarna. Ko si je pozneje severna Amerika priborila svobodo, je bila angleška svetovna trgovina takorekoč na tehtnici. Motil bi1 se, kdor bi mislil, da je Francija podpirala osvobojenje severne Amerike iz svobodoljubja, Francija je marveč želela, da dobi Anglija tekmeca tudi na oni strani velike luže, oziroma za-dobi težek udarec z izgubo severne Amerike.
Zmešnjave in vojne, ki so sledile francoski revoluciji, so bile ugodna prilika za Anglijo, da je potolkla svojega nevarnega tekmeca za prvenstvo na morju. V več nego dvajsetletni vojni z Anglijo in nje zavezniki je Francija izkrvavela, angleško pomorsko gospodstvo pa je bilo s tem zagotovljeno.
To dejstvo je znala Anglija izrabiti. Bolj in bolj je zagospodovala nad trgovino, postala je največja kolonijalna država in kmalu tudi največja industrijska država na svetu. Iz svojih kolonij, ki jih ima po vseh delih sveta, je dobivala surovine za svojo vedno bujneje se razcvitajočo industrijo, katere izdelke je razvažala po vsem svetu velika trgovska mornarica ter dovažala v domovino ogromna bogastva. Anglija je bila središče sveta, ki je svet izkoriščala in živela od izkoriščanja. Velik del bogastva; ki se je tako stekalo v deželo, je bilo tudi v prid delavstvu. Silna preganjanja strokovnih organizacij so ponehala, ker je velikanski dobiček nudil sredstva, s katerimi so ustrezali delavskim- zahtevam. Dovoljevali so na Angleškem razmeroma dobre mezde in tudi svobodo organizacije ter nekaj previdno omejenih politiških pravic. Ob teh razmerah se je razvil zgodovinsko notoriški značaj angleškega delavca, ki velja kot priden,* čednosten in vzoren delavec, in ki so nam ga na celini prav mnogokrat priporočali za dober zgled.
Toda te prijetne razmere niso ostale take za vso večnost. Tudi na celini razvoj ni miroval. V posameznih deželah so nastale industrije, ki so bolj in bolj silile na angleški trg. Najprej so te industrije zahtevale domači trg zase. V enakem obsegu, kakršnem so te države odvzele trg angleškemu blagu, je pa Anglija stremila po novem trgu drugod, dia nadomesti to izgubo. Anglija je začela svojo velikopotezno afrikansko politiko; ki ji je prinesla najprej Egipet in potem južnoafrikanske burske dežele. Toda posledice in sporedni pojavi vsakega velikega industrijskega razvoja, kakršnega poznamo v posameznih deželah, so se pokazali tudi v deželah, v katerih se je ustanovila za razvoj sposobna industrija. Tudi te so uvidele potrebo, da si pridobe dežele, iz katerih bodo dobivale surovine, in pa ozemlja, v katerih bodo prodajale svoje industrijske izdelke.
Tukaj je nastalo nasprotstvo med Anglijo in Nemčijo.
Izmed mladih celinskih industrijskih držav se ni nobena industrijsko tako' izredno naglo razvijala kakor Nemčija. Vzrok temu je bilo silno množenje prebivalstva: naraščajoča, težkoča, kako preživljati več in več prebivalstva s pridelki lastne zemlje, so prisilile nemško narodno* gospodarstvo; da se je jelo brigati za izdelovanje in prodajo industrijskih izdelkov, ki naj omogočijo pridobitev potrebščin, ki jih ni doma, iz dežel, kjer jih imajo dovolj. Razvoj je pospeševalo bogastvo na premogu in železu, ki ga ima Nemčija. Tako je stremila torej tudi Nemčija po razširjenju ter je, sledeč svojemu gospodarstvu, se pričela brigati za svetovno politika. Spričo tega je torej moral priti čas, ko si jamejo nasprotovati angleški in nemški interesi.
Tako SO' si nastopili nemško-angleški interesi v dveh točkah v nasprotje.
Starejše nasprotstvo med angleško in rusko politiko je ponehalo zaradi oslablje-nja Rusije po rusko-japonski vojni, ki se je vojevala z angleškim denarjem, in sicer z angleško-rusko pogodbo, s katero je morala Rusija pritrditi angleškim načrtom v Aziji glede delitve Perzije.
To razmerje je pa še bolj kompli-ciralo stališče Rusije. Rusija že stoletja hrepeni po ledu prostem dohodu v svetovno morje, zakaj obe pristanišči Arhangelsk in Vladivostok zamrzneta pozimi. Izhodnomorska pristanišča pa Nemčija v slučaju vojne lahko zapre, ker je gospodarica v Izhodnem morju. Norvegije se je Rusija bala, diasi se je pečala tudi z načrti proti njej. Končno se je oprijela starih ruskih §anj o gospodstvu v Dardanelah in Bosporu. Posest Carigrada je bil namen ruske politike. Doseči bi se dal ta namen, če se uniči evropska Turčija, Turčijo je pa negovala in krepila Nemčija, ki je smatrala, da se. tedaj uresničijo nemški nameni, če postane Turčija močna. A tudi tukaj ,je bil še drugi vzrok za ostra na-sprotstva. Rusija je hotela imeti nadvlado nad Balkanom, da bi si zagotovila posest Dardanel. Zaraditega je obdarovala in zagovarjala balkanske države, ki so se navadile, zanašati se na mogočno varstvo Rusije. Tukaj je pa zadela Rusija na habsburško monarhijo, ker se je nje tradicionalna balkanska politika vedno ujemala z nemško. Orientska politika Nemčije je zadela pri balkanskih državah, ki so pod ruskim vplivom, na težkoče; na drugi strani je pa bila Avstrija močno interesi-rana na uspehih nemške odentske politike, ki je tudi hotela pospeševati z njo. svojo slabotno industrijo in pa okrepiti svoj politiški vpliv na Balkanu.
Obe, Anglija in Rusija, ki sta si bili nekdaj popolnoma nasprotni glede evropske politike, sta se zvezali zaradi stvarnih interesov proti Avstro - Ogrski in Nemčiji. Tretja velesila v tej vojni, Francija, se je dala ujeti od Anglije in Rusije zaradi dvomljivega maročanskcga darila, ki ga je naklonila Franciji Anglija, sicer pa ni bilo nobenega razloga, iz katerega naj bi se bila pričela vojna med Francijo in Nemčijo, prav nič drugega kakor staro hrepenenje po maščevanju za: leto 1870, zaradi česar neprestano francosko - nemško sovraštvo, in tudi ru-sko-francoska zveza. Od balkanske vojne je piretil neprestano izbruh vojne. Oslabitev Turčije je bila za Nemčijo in Avstrijo mučna stvar, vendar je pa takrat najhujše,' to je razdelitev evropske Turčije, Nemčijia' preprečila djplomatiškim potom. Nato se je jela Rusija oboroževati z vso naglico in je najbrže nasvetovala tudi Franciji, da uvede triletrto vojaško službo, na kar je Nemčija; zvišala prezerično stanje vojske za 130.000 mož, Avstrija se je pa oboroževala. Dočim je bila priprav-
ljena Anglija, glede na močno nemško mornarico, se pobotati mirno potom razsodišča z Nemčijo; se je Rusija odločila deloma z ozirom na: notranje politiške razmere, spraviti vprašanje gospodstva na Balkanu in v Dardanelah sedaj do končne rešitve. Početkom leta 1914. le še ni bilo gotovo, kdaj izbruhne vojna; da izbruhne, ter da izbruhne iz teh vzrokov, je vedel vsakdo, ki je poznal tendenco politike. Atentat v Sarajevem je bil slučaj, ki je zadal poslednji sunek omahujočemu miru.
Iz centralne organizacije rudar, posestnikov.
Centralno društvo rudniških posestnikov avstrijskih je imelo dne 1. junija t: 1. svoj 18. redni občni zbor. Službeno vestni in izkušeni advokati so kot tajniki centralnega društva tudi poslovno poročilo predstojništva sestavili, ki je bilo objavljeno in na občnem zboru odobreno. To poročilo zlasti zanima tudi rudarje, zaradi česar priobčujemo nekaj podatkov iz njega.
Da so vojna in nje vplivi vplivali tudi1 na poslovanje predstojništva, naglaša poročilo najprej ter da se ni poslužilo samo interesom rudniških posestnikov marveč tudi1 interesom narodnega gospodarstva in vojnemu namenu, je drugo dejstvo, ki ga navaja poročilo. Oboje obseza takore-koč program centralnega društva. Tokrat se je vtihotapila še druga »vojna«, ki je tudi potrebovala posebno delo. Predstoj-ništvo je bilo vedno v stiku z ministrstvom za javna dela, kar je omogočilo, da so ostali črnovojniki drugega poziva v civilni službi in se je s tem delavstvo ohranilo rudnikom. Tudi za prej in naknadno potrjene izurjene premogarje se je posrečilo predstojništvu izposlovati oprostitev. Pri prvem poklicu je bilo vpoklicanih povprečno okolo 25 odstotkov rudarjev.
Nasveta ministrstva-za javna dela, da bi se pozvali provizionirani rudarji zopet na delo, predstojništvo ni podpiralo, koso taki ljudje v zmislu zakona nesposobni za delo, torej bi s tako izjemo rudnikom ne bilo ustreženo. Rudniški posestniki vedo namreč, da so provizionisti taki ljudje, ki jih ni mogoče porabljati pri premogar-skem delu. Za režijsko delo imajo namreč mlade, krepke ljudi.
Glede porabe vojnih ujetnikov v rud-ništvu je predstojništvo ustreglo želji ministrstva, toda želja se je mogla le malo-kje uresničiti.
Centralno društvo' je zaprosilo ministrstvo, da se dovoli zaradi pomanjkanja
uradništva obračunavanje pogojenega dela in mezdno preračunanje v štiritedenskih obrokih. Na to prošnjo je odredilo ministrstvo z narcdbo (9. avgusta 1914, drž. zak. štev. 219), ki to med vojno dovoljuje.
Glede preskrbe z razstrelivom je ministrstvo društvo zadostno podpiralo. Enako so bile obljubljene olajšave za pri rudništvu zaposlene vozila in konje. Razgovorov vlade glede preskrbe s premogom se je udeležilo tudi društvo ter se je dosegel ugoden uspeh. Dalje je ministrstvo obravnavalo z društvom rudniških posestnikov glede določitve najvišjih cen za premog in vladi se je dokazalo, da' taka določitev niti ni potrebna, ter se je sklenilo, da zvišanje cen, če bi se take nameravale, poprej naznani ministrstvu.
Društvo se je pečalo še z različnimi drugimi vprašanji glede vojne preskrbe. Tako na primer je obravnavalo z ministrstvom, ali naj se vojnoinvalidnim članom bratovske skladnice ali njih vdovam in sirotam plačujejo rente ali ne. Na tej konferenci se je pa dognalo, da vojni invalidi itak dobivajo večjo podporo od države. Društvo je zahtevalo, oziroma je nasvetovalo, da bi se dalo predstojništvom bratovskih skladnic več pravic gledč poslovanja pri tej preskrbi. Spremene naj se pravila ali pa naj se svobodneje razlagajo. Na podlagi tega nasveta je izšla cesarska naredba z dne 7. septembra 1914, drž. zak. št. 238, in naredba z dne 19. septembra 1914, drž. zak. št. 254. (Pripomniti je, da bratovske skladnice teh na-redb še nikjer niso uporabljale. Na Štajerskem so rudniški posestniki zavzeli nasprotno stališče).
Akcijo za podpiranje brezposelnih delavcev, ki jo je uvedlo ministrstvo za notranje stvari, in h kateri naj bi prispevale tudi bratovske skladnice iz svojih sredstev, je društvo rudniških posestnikov odklanjalo, ker taka akcija v zmislu pravil ni dovoljena.
Poročilo omenja tudi, in to prav ob kratkem, da nekatera rudniška podjetništva skušajo ublažiti živilsko draginjo s tem, da dovoljujejo svojim delavcem doklade. Glede visokosti in kod se je taka doklada dovolila, poročilo ne pove. V premogovnem odseku in centralni evidenci za vojno dobavo je društvo zastopano po delegatih kot strokovnjaških zaupnikih.
Obsežno je bilo poslovanje društva ob priliki ustanovitve nezgodne zavarovalnice za rudarje. Tako se je ministrstvo1 oziralo na popravke zavodnih pravil, ki jih je predlagalo društvo^ Društvo je predložilo temu zavodu načrt delitev nevarnostnih razredov. Enako je društvo izvedlo poizvedbe glede naturalne preskrbe ter predložilo podatke zavodu. Tudi volitev v predstojništvo in razsodišče tega, zavoda je upotilo društvo.
Vlada je nameravala spremeniti zakon in odpraviti delavsko knjižico. Društvo pa je nastopilo odločno proti temu in zahtevalo, da naj se z ozirom na posebne razmere v rudništvu pridrži delavska knjiga.
Nadaljnje poročilo navaja vloge, pritožbe itd. glede pošiljanja premogovnega trana, vzidave cevnih ventilov in nove klasifikacije za jamski les kakor tudi o izpopolnitvi njih društvenega časopisja.
Organizirani rudniški posestniki so imeli konec leta 1913. 140.882 in konec leta
1914.	114.998 delavcev zaposlenih. Mezdna vsota znaša za leto 1913. 160,218.167 K 75 vin., za leto 1914. 146,907.057 K 70 v.
Omenjali smo že spočetka, da je organizacijsko poslovanje rudniških posestnikov tudi za rudarje važno. Za vzpr naj si vzamejo, s kakšno vnemo in paznostjo1
rt
društvo avstrijskih rudniških posestnikov varuje koristi svojih članov. Predvsem bodi zvestoba, požrtvovalnost in solidarnost nam predpodoba, zakaj skoro 100 odstotkov jih je organiziranih in s pomočjo svoje organizacije so dosegli uspehe, ki so več nego uspehi. Mioč so, ki: imajo poseben ugled tudi pri ministrih in oblastih, oziroma mora imeti, kakor nas pouči omenjeno poročilo- prav temeljito.
Proti oderuitvu.
Dne 24. julija 1915 se je razglasilo: Notranji minister je poslal vsem deželnim vladam obširen odlok proti navijanju cen. Kljub neštevilnim kaznim in ministrskim odredbam se neobhodno potrebno blago vedno bolj draži. Ministrstvo naroča zato, naj se strogo nadzirajo cene in naj se ostro nastopa proti vsakemu navijanju cen.
Neobhodno potrebno je, da je delavstvo poučeno, kakšna navodila da so se glede na navijanje cen izdala oblastem. Posnemamo:
Določitev cen med vojsko.
Priznati' se mora, da so se v sedia:-njem vojnem času stroški za proizvaja in za nabavo blaga povišali in da se povišanju cen ni bilo mogoče izogniti. Trpeti; se pa, ne more več nepošteno navijanje cen zato, ker tu in tam začasno prične kakega blaga primanjkovati. V rednih razmerah določi cene vpraševanje po blagu in ponudba o prodaji1, zdaj se pa že iz višjih državnih koristi brezpogojno ne sme trpeti, da proizvajalec zadržuje toliko1 časa blago-, dokler ne doseže nečuvenih dobičkov, kakršnih bi ne bil v; rednih časih nikdar dosegel. Trpeti se tudi ne sme, da bi prekupci svoje cene dvigavali zato, da drug drugemu iztrgajo blago, kakor tudi prodajalcu, in da, končno kupci na drobno s popolno neprimerno visokimi cenami draže blago ta da mora zato konsument v svoji sili plačati nečuvene cene ali pa opustiti' nakup za življenje najpotrebnejših stvari.
Nasproti tem nezdravim pojavom je nujno potrebno, da se dobi merilo za presojo določanja cen. Večinoma se bodo morali skrbno in stvarno presoditi lastni stroški, ki so se seveda radi vojnih razmer tudi dvignili*, priračunati se more tudi primeren dobiček. Nikakor pa ne gre, da bi kar tebi nič meni' nič po prodajalcih postavljene cene, ki so večkrat oderuške, smatrali za postaven temelj ceni.
Paziti se mora na to-, da se glede na cene v sosednih pokrajinah in večkrat tudi v istem, upravnem deželnem okrožju presojajo z istim merilom in da se morebiti v kakem kraju nič ne nastopi ali pa milo, v drugem pa zopet pretirano ostro, vsled česar se ponudbe blaga s kakega trga popolnoma odtegnejo- drugam.
Predavanje o ode* ruštvu.
V	spodnjeavstrijskem obrtnem društvu je imel profesor grof Gleispach dne 12. februarja 1915 predavanje o novem pravu proti oderuštvu, ki je precej1 zanimivo. Spominjamo se, da je bilo pravo proti oderuštvu že z naredbo z dne 12. oktobra 1914 poostreno. § l. naredbe smatra vsako dejanje kot oderuštvo, s katerim kdo koga izkorišča, ker je lahko-mišljen, v zadregi, slaboumen, neizkušen ali razburjen, tako da si proti svoji datvi da obljubiti druga datev, ki je z vrednostjo njegove dajatve v očividno pretiranem razmerju. Tako oderuško ravnanje se lahko izvrši pri kupčiji, zameni, zakupu ali najemu. V podjetniških krogih,
zlasti pri trgovcih je ta naredba zbudila nekako razburjenost, zakaj kako lahko se ujame, ki vsak dan kupčuje alli zamenjava ali zakupuje ali najema, v zanko poostrenega; zakona proti oderuštvu. Profesor grof Gleispach je hotel torej razburjene trgovce in podjetnike pomiriti, ko jim je razlagal različne oblike oderuštva ter skušal dokazati, da naredba vendar ni tako- huda, kakor se zdi na prvi pogled. Industrijcem je povedal, da se zakon ne tiče mezdnega oderuštva, ker se ni hotelo »glavno vprašanje razrednega nasprot-stva sedanjega časa« podvreči kazenski 1 preiskavi. Delavci' da imajo boljše sredstvo proti izkoriščanju, namreč organizacijo. Razen tega obsezajoi tudi upravno-pravne norme varstvo pred izkoriščanjem. Toda takoj na to je moral predavatelj priznati, da mnogo delavcev te upravnopravne norme ne varujejo, zlasti za domače delavce in služinčad je varstvo pred izkoriščanjem pomiamjkljivo. Pri domačih delavcih se dogovorjene akordne mezde znižujejo, češ da primanjkuje blaga; služinčad pa izkoriščajo zlasti po mestih posredovalnice. Pregledal je pai gospod profesor, da se često tudi delavniški in tvorniški delavci plačujejo oderuško. Organizacija obseza samo del delavstva. Res je sicer, da prihajajo pridobitve organiziranih delavcev tudi neorganiziranim v prid, toda ne vedno in ne povsod. Prav nič bi' torej ne škodovalo, če bi obsezala naredba tudi mezdno oderuštvo.
Predavatelj je govoril proti oderuški mitnini pri oddajanju stanovanj siromašnim slojem v najem in proti podcenjevanju obrtniških izdelkov po prekupcih, n. pr. trgovine s pohištvom napram mizarjem, dalje proti oderuštvu malih kmetov, ki se vrši na raizlične načine; le mezdno1 oderuštvo v tovarnah in delavnicah smatra za zlo, katerega naj se otresejo prizadeti sami.
Na enem mestu svojega- predavanja je rekel grof Gleispach: »Kaznujemo najmanjše oškodovanje na imetju, če se izvrši s tatvino, poneverba in goljufijo, iti res ne moremo razumeti, zakaj naj bi bilo bistveno drugače, čim gre za izkoriščanje, zlasti ker so po večini žrtve izkoriščanja navadno slabiči1, ki bi potrebovali varstvo«.
To je popolnoma prav; toda zakaj bi to ne veljalo tudi, če podjetje delarvcu ali' delavcem plačuje mezdo, s katero ne morejo živeti?
Dasi se v tem ne strinjamo s predavateljem, mu mo'ramo pa pritrditi; popolnoma, če smatra oderuštvo s cenami za večje zlo nego tatvino. Pravi namreč o tem: Izredni dogodki in razmere, ki se tičejo gospodarstva celega prebivalstva, morejo dovesti do tega, da se izkorišča vse sloje prebivalstva. Vzemimo, da je gospodarsko ozemlje zaprto od vseh strani, da se neobhodne potrebščine nahajajo, kakor na primer žito ali1 moka v rokah razmeroma malo oseb ali v rokah dobro organizirane majhne skupine, ki jih ne da v promet, da poskočijo cene, da doseže blago zaraditega visoke cene, ki povzročajo omejitev za zdravje nujno potrebnih živil, ki oškoduje gospodarstvo in zdravje milijone prebivalcev, potem bi bila kolektivno izvedena tatvina tega blaga ali' tait-vina, ki bi imela za posledico sorazmerno razdelitev, manjše zlo kakor pai pravno varovano stanje. Tudi lastništvo je končno le oblika, ki naj ima namen kar najugodneje pospeševati obstoj vseh; varstvo lastnine je samo toliko- časa opravičeno, dokler ne povzroča večjega zla nego obvaruje pred njim.«
Profesor grof Gleispach je izrekel tukaj jako drzno misel. Vse naše socialno gibanje gre za1 to idejo, da današnja last-
ninska oblika ni primerna, da bi dovedla do blagostanja in da povzroča več zla nego ga obrani. Poštene meščanske učenjake je šele svetovna vojna poučila, da ta lastninska oblika ne služi splošnemu blagru, marveč le onemu »stroga urejene skupine«, ki jo tvori razmeroma! majhno število oseb. Delavstvo se bori že sto let vede in nevede proti tej lastninski obliki. Če hočemo delavno prebivalstvo očuvati pred izkoriščanjem »strogo organizirane skupine«, potem mora država z vso svojo avtoriteto in oblastjo poseči vmes ter ustvariti' lastninsko obliko, ki jamči za čim popolnejši dobrobit vseh prebivalcev. Ce uvidijo to možje kakor grof Gleispach, je to dokaz za to, da prodira socialna misel našega časa- v kroge, ki so doslej bili jako malo dostopni takim mislim.
K nezgodni zavarovalnici za rudarje.
Predsto-jništvo sestoji v zmislu pravil iz 18 članov. 6 članov predstojništva in 12 namestnikov se voli iz skupine rudniških posestnikov in prav toliko iz skupine delavcev; 6 predstojniških članov pa imenuje vlada. Od obeh skupin izvoljene člane smo že objavili, ker so bili sedaj imenovani tudi člani, ki jih imenuje vlada, moramo tedanje poročilo izpopolniti. Imenovani so bili:
1. Viktor Čada, paznik pril Mayravski jami Praške želez, industrijske družbe.
2. Dr. Alfred vitez pL Halban, vseuči-liščni profesor.
3. Ivan Hobobek, c. kr. ministerialni ' svetnik v ministrstvu za javna dela.
4. Gotfrid Huttemann, višji rudniški svetnik in načelnik centralne bratovske skladnice v Mostecu.
5. Karl Kogler, ravnatelj zavarovalnice zoper nezgode za Nižjo Avstrijo.
6. Henrik Schirmer, c. kr. višji rudniški svetnik rudniškega glavarstva na Dunaju.
Na ustanovni seji načelništva je bil izvoljen za načelnika glavni ravnatelj praške želez, industrijske družbe Viljem Ke-stranek, vladni svetnik Karl Kogler in Franc Settcher namestnikoma.
Svetovna volna.
Na italijanskem bojišču se je vršila nad teden dni druga velika italijanska ofenziva, ki je bila silno ljuta in tudi krvava. Italijanske izgube se računajo na 100.000 mož. Ta ofenziva je bila zlasti naperjena proti Dobrdu, Gorici in Tolminu, to je ob srednji Soči. Kljub vsem naporom in izredni agilnosti niso Italijani prodrli dalje.
Vojno poročilo z dne 28. t. m. pravi, da so jeli Ijuti napadi Italijanov pojemati.
V	velikanskih bojih je torej nastal nekak odmor in je tako končala druga večja nego prva bitka na: Goriškem s popolnim neuspehom sovražnikovim. Italijani so zbrali na 30 km dolgi £rti najmanj 17 divizij ter so hoteli vsekakor ne glede na žrtve prodreti. Avstrijske čete stoje še vedno nepremakljivo na tistem mestu kakor so stale pred dvemi meseci. To ne velja le za obe veliki bitki za postojanke na Goriškem, marveč za obrambo cele južne bojne črte.
V	Verono je metal neki naš letalec bombe. Na koroški iti na tirolski bojni črti se ni pripetilo nič važnega.
Iz vojnega časnikarskega stana poročajo 26. t. m.: Borenje za črto ob Soči, ki je dovedlo do najsilovitejših in najstrašnejših bojev svetovne vojne, se nadaljuje z obnovljeno ljutostjo že cel teden, a še vedno se ne more znati, kdaj da se odloči. Tudi v drugi bitki ob Soči je naperjen
glavni italijanski: naval na Doberdobsko planota, ki jo obsipavajo Italijani s takim artiljerijskim ognjem, da prekaša celo na ljutosti prodiralno bitko pri Tarnovu-Gor-lice. V privezanih italijanskih zrakoplovih vodijo italijanski artilerijski ogenj na vse strani, celo' na'posamezna vozila in na posamezne osebe, lopovi grome tu neprestano že tri1 dni in po odmoru nekaj ur se je včeraj zopet pričel strašen ogenj. Z junaštvom, ki, se* mora občudovati, ga vzdržujejo čete,, ki jih sestavljajo' skoraj vsi narodi monarhije. Ce se celo sovražniku posreči, da vdere v eno ali v drugo postojanko', se ne veseli dolgo svojega doseženega uspeha. Drugi sunek Italijanov je naperjen na Gorico, za katero se razvijajo vedno novi, ljuti boji, v katerih je imel sovražnik . po izpovedi ujetnikov dozdaj strašne izgube. Nek italijanski zbor je izgubil v teh bojih že skoraj celo tretjino svojega moštva. Sovražni letalci poizkušajo podpirati'operacije za hrbtom naših postojank s tem, da. napadajo železniške proge. Osobito nad Nabrežino se vedno iznova. pojavljajo sovražni letalci, ki mečejo bombe, ne da bi bili dozdaj provzro-čiii večjo škodo.
Že je minilo leto, odkar je izbruhnil vojni konflikt na Balkanu, ki je polagoma razvnel vso Evropo in evropske kolonije ter še nekatere države v Aziji. Vnela se je velika vojna, ki je bila že davno1 neizogibna, vojna,? na kateri je interesiran ta-korekoč ves svet. Velik del zemeljskega površja je zapleten direktno v vojno, drugi del pa ima le velikansko gospodarsko škodo. Trenotna povzročiteljica svetovne vojne je bila Rusija, ker je mislila, da je ugodna prilika za dosego namenov, ki jih goji že stoletja napram jugu ob Črnem morju in deloma tudi napram severozahodni Evropi.
Spočetka je bila Rusija jako agresivna, prodrla je s svojimi četami do Karpatov- in pred Krakov in tudi v severoiz-hodni Prusiji so parkrat prodrle ruske čete na nemško ozemlje. V sedanji ofenzivi centralnih držav je pa nastal preobrat. Ruske čete. se umikajo na celi velikanski fronti- že nad dva meseca, in bojna črta, ki se je prej zajedala precej globoko v Galicijo, se je pomaknila na izhodno gali-ško mejo. ter pod Lublinom, Ivangorodom okolo Varšave; ob Oštroleriki in malo da ne do Rige ob Izhodnem morju.
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Velikanski boj za odločitev na ruskem .bojišču, razdeljen na velike boje v oddelkih, traja še; višek še ni dosežen, a že se vidi precej jasno, kako bo. Rusko vodstvo za sedaj še ne misli na izpraz-tijenje ozemlja ob, Visli; z izrabo trdnjav ob Narevu in ob Visli upa, dati usodi drugo smer, Prvi protisunek je zadel nemške čete, ki so prodrle med Rožanom in Pultuskom. Poročilo iz velikega glavnega stana poudarja izrecno, da se je zgo<-dil enoten, v velikem slogu urejen napad. Sovražnik pa je bil odbit in vzhodno od Rožand se je: Nemcem celo posrečilo, da so prodiraje za njim pridobili nov teren. Rusi se s tem porazom ne bodo zadovoljili; pričakovati je še velike itr vztrajne boje. — Obupno se branijo južno železnice LubJin-Cholm, stoječe močne ruske čete. Toda vzhodno krilo armade Macken-sen se nevzdržno potiska med Wieprzem in Bugom proti severu-na Holm. Vsak korak naprej je dvig z lopato na grob ruskih upanj. Jako uspešna obramba vzhodnega krila Mackensenovega ob Bugu do Sokala t>odira marsikako pričakovanje ruskega generalisima. Na severu se začenja teden velikih dogodkov.
Krakovska »Nowa Reforma« pravi, da vse, kar se-je doslej zgodilo na severnem bojišču, je samo uvod odločilnim bo-
jem. V trenutku, ko sta začeli zvezni armadi prodirati proti utrdbam Varšave, Novega Georgijevskega in Ivangoroda, se je začela zanje prava in najtežja naloga in je pričakovati mnogo tednov trajajoče boje, zlasti ker so se iz Galicije, južne Poljske in od Nareva umikajoče se ruske čete koncentrirale na glavnem obrambnem terenu, pripravljanem že mnogo let v velikem trdnjavskem štirikotu. Ta središčna pozicija zagotavlja ruski armadi velike prednosti.
»Berliner Tagblatt« popisuje naglo prodiranje nemških čet v Kurlandiji. V enem samem tednu je prodrla kopjeniea 320 km, pehota pa 120 km daleč. Mesto Szawle je le še velika gromada ruševin ter nudi zlasti ponoči sliko groze in strahote. Rusi so na svojem umikanju požgali vse večje kmetije, uničili vso žetev. Pov-sodi leže mrliči, konjski kadavri, puške in drugi vojni material, povsod zre oko vso bedo .človeštva.
Dopisnik »Tempsa« v Petrogradu naznanja, da so vojaške oblasti izdale po^-trebne odredbe za izpraznjenje Vilne, Grodriega, Kownega in Bielistoka. Bolnišnice, ječe in šole so že izpraznjene. Listi mirijo prebivalstvo, razlagajoč, da gre le za previdnostno odredbo.
Tudi italijanski in francoski listi »Gor-riere della Sera« poroča, da postaja orjaška bitka na Poljskem vedno ljutejša in da je položaj ruskih armad od ure do ure opasnejšf. Avstrijska armada prodira na več točkah nevzdržno in Rusom grozi nevarnost, da bodo posamezni deli njihovih vojsk odrezani. Posebno odločilnega pomena so boji med Weiprzom in Bugom. Pariški »Temps« se boji, da se bo ruska narewska črta popolnoma sesula. Zdi se mu tudi, da je zveza Varšave s Petrogradom na črti Grodno-Vilna-Dwinsk zelo ogrožena. »Figaro« piše: Zopet preživljamo tragične ure in podpolkovnik Rousse priznava v »Petit Parisien«: »Položaj žal mi tako sijajen, kakor bi si četverozveza 'želela«...
Tudi na francoskem bojišču ni večjih bitk. Vojno poročilo z dne 27. t. m. pravi:
Slabi francoski napadi z ročnimi granatami severno od Soucheza in razstrelitve v okolici Le Mesnil v Champagne so bili brezuspešni.
V zapadnih Argonah smo zasedli nekaj sovražnih jarkov. Na bombardiranje Thiaučourta smo zopet odgovorili z !ognjem na Pont a Mousson.
V Vogezih se je polastil sovražnik ivčeraj zvečer naših najsprednejših jarkov [na Lingekopfu (severno od Miinstera). Pri 'Ronque severozapadno od Tourcoing smo (prisilili neko francosko, pri Paronne pa ineko angleško letalo, da se je spustilo na zemljo. Letalce smo ujeli.
O	položaju na Francoskem nas pa po-uče razmotri vanja raznih listov, ki se ba-vijo s problemi Francije.
S problemi Francoske po vojni se Ibavi list »Sindikalist«. Ti so brezupni. Iz-jrned prebivalstva so skoro vsi možje med [20 in 40 leti na fronti. Ena petina jih je že izdaj mrtva ali pa popolnoma nesposobna jza delo. Cele rodbine so izumrle. Treba .je s tem računati, da bo ostala ena četr-itina, da, ena tretjina dežele po vojni en-lobdelana. Na drugi strani pa je izključeno,
| da bi se ta nedostatek izravnal s tem, da 'bi se zvišal industrielni izvoz. Smešno je jo tem govoriti, da bo Francoska osvojila itržišča Nemčije. Ce bo Nemčija izpodrita,
,tedaj bosta stopili na njeno mesto Ame-jrika in Anglija, nikdar pa ne Francoska, jki mora biti vesela, če bo mogla s svojim jdeciiniranim prebivalstvom vzdržati svo-jjo dosedanjo industrijo.
Kakor posnema »Frankfurter Ztg.« po ■listu »Financial Ohromele«, je francosko
1 pomožno društvo v Novem Jorku v sredo ( pred 14 dnevi izdalo oklic ter pri tem na-i vedlo, da je do 1. junija 1915, torej v času, ko bitka pri Arrasu s svojimi težkimi iz-Igubami še ni bila končana, republika izgubila 1,400.000 mož. Od teh je bilo okroglo 400.000 mrtvih, 700.000 ranjenih ip ostalih 300.000 ujetih.
Isti list navaja izgube Angleške, ki je imela do 1. junija 116.000 mrtvih, 229.000 ranjenih in 83.000 pogrešanih ali ujetih, skupaj 428.000.
Francija postaja z Anglijo in Rusijo vedno bolj nezadovoljna. Pač govore na Francoskem o novih ofenzivah, ki pa naj-brže ne bodo tako grozovite. Edina nada Franciji je sedaj Italija, ki: se pa tudi ne more zanašati nanjo, kakor sta pokazala prva dva meseca njenega sodelovanja.
*
Turška poročila poročajo o posameznih bojih na Golipoliju.
Turki so potopili francoski podmorski' čoln »Mariotte«. Dosegli so pa pri nekaterih spopadih večje uspehe. Med francoskimi in angleškimi četami na Galipoliju je nastalo nesporazumljenje. Angleži so baje leni.
V	Kavkaziji se pa Rusi umikajo. Ponehalo je baje med njimi vse navdušenje ; za vojno.
Z drugih bojišč ni važnejših poročil.
Domači pregled.
Letošnja poinnožitev pridelka žita in krompirja na Kranjskem. C. kr. kmetijska |družba kranjska, ki ima od c. kr. kmetijskega ministrstva nalogo izdelati žetveno .Statistiko, in sicer letos za cel mesec poprej kakor drugai leta, je ravnokar po izvedencih v celi deželi dognala, koliko se ; je letos več raznega žita in krompirja po-i sejalo, oziroma posadilo. Posejalo se je .napram lanskem letu več: s pšenico1 628 'ha, z ržjo 33 ha, z ječmenom 235 ha, z ovsom 97 ha, s turšico 273 ha, s prosom j39 ha, s fižolom 270 ha in s krompirjem j se je posadilo' 1532 ha več. Ce se vzame v deželi običajni povprečni pridelek za podlago, se bo letos pridelalo samo na teh zemljiščih več: pšenice 60 vagonov, rži 2 vagona, ječmena 24 vagonov, ovsa' 10 vagonov, turšice 33 vagonov, prosa 4 i vagone, fižola' 18 vagonov in krompirja nad 1000 vagonov. Ker se že danes lahko : domneva, da bo letos letina na Kranjskem tako dobra, kakor že dolgo ni bila, pridelali bomo letos v deželi najmanj kakih 20% več kakor v srednjih letinah.
Odsek za aprovizacljo mesta Ljubljane je sklenil, da se bode odslej, pekel kruh za mestne vojne prodajalne v: Jean Schreyevi pekarni, katero vzame v najem v ta namen.
Nova vojna prodajalna za kruh se ctvori V Ljubljani prihodnji teden v bližini šentpeterske cerkve, da se ustreže tudi tem prebivalcem.
Večjo množino sladkorja si je preskrbela potom trgovinskega ministrstva ljubljanska mestna aprovizacija. Skrbelo se bo seveda za to, da bo ta sladkor na razpolago po primernih starih cenah.
Prodajalne cene vojne žitne obratne družbe. Notranje ministrstvo je določilo za prodajo moke vojni žitni obratni družbi sledeče cene, in sicer pšenični moki po kakovosti 68, 58, 42 in 52:13 K, rženi moki pa 42 K. Cernu otrobom je določena s 17 kronami. Cene se določajo za 100 kg in mlina. Mlini so obvezani, da moke ne bodo srneli dražje prodajati. Cene za. prodajo na drobno bodo določile deželne politične oblasti.	j
Lan in konoplja zaplenjena. C. kr.
i	korespondenčni urad poroča, da je vlada
zaplenila pridelek lana in konoplje, da se tako ves pridelek uporabi za izdelavo olja.
Pivovarnarji cele kronovine pred sodiščem. Dne 16. t. m. je bilo v Solnogradu obsojenih 43 gostilničarjev zaradi draženja živil in pijač, dne 20. t. m, pa še 37 drugih. Pri tej obravnavi' je sodnik povedal, da pridejo v kratkem vsi pivovarnarji kronovine solnograške od prvega do zadnjega pred sodišče zaradi draženja piva.
Poštni zavoji za ujetnike v Srbiji.
Uradno se razglaša, da je sedaj dovoljeno pošiljati poštne pakete na avstrijske vojne ujetnike v Srbiji. Rabljenega perila in rabljene obleke pa v teh paketih ne sme biti.
Dopusti za zasebne nastavljence.
Piše se nam: Podjetniške Organizacije so napravile posebno vlogo na vlado, da bi odredbenim potom odredila za letos opustitev dopustov. Vlada je v ta namen sklicala na Dunaj posebno konferenco zastopnikov uslužbencev in delodajalcev, na kateri denarni zavodi in zavarovalnice niso navajali nobenih razlogov, ki bi utemeljevali naredbo glede opustitve dopustov, pač pa so trgovski zastopniki bili drugačnega mnenja. Končno je prišla vlada na podlagi podanega materiala do prepričanja, da ni nikakega bistvenega povoda, zaradi katerega bi bilo potrebno odpraviti dopust s posebno naredbo. Vlada je marveč pri razpravi stavila dve vprašanji: ali se odpravi dopust, ali pa ne ter da se izplača nastavljencein, ki nimajo nad 5000 letne plače, primerna odškodnina za vsak dan izgubljenega dopusta. Ker vlada ne odpravi naredbenim potom dopustov, ostanejo torej v veljavi1 v zmi-slu trgovskega zakona tudi letos.
Idrijske novice. Doslej c. kr. erarični rudnik v Idriji dobi zanaprej naslov: K. k. Landsturm - Arbeiter - Abteilung Oueck-siiberbergwerk Idria. — Padel je na severnem bojišču sodrug Ludevit Štrem-
pfel, sin rudarja Ivana Štrempfelja. Pokojnik je bil v vojaški službi praporščak in bi bil ravno povišan za častnika. Ubogi starši imajo z izgubo sina, v katerega so stavili kot absolventa tukajšnje realke mnogo nad, težko izgubo. Izrekamo jim sožalje. — Na pomanjkanju živil trpi naše mesto kot nobeno drugo, posebno, ker ni moke in sladkorja. Revnejši ljudje niso že cele mesece videli kruha. Krompir in par kilogramov koruze, ki jo dobe od rudniškega erarja ali' občine, je glavni živež za zjutraj, opoldne in zvečer. Niajžalost-nejše je, da celo delavci, ki v rudniku težko delajo ter bolniki' in porodnice nimajo druge moke kot trikrat na dan koruzo in še tiste premalo. Vsled tega delavstvo vidno' peša.
f
— Mleka tudi že zelo primanjkuje. Istotako drv. Drva so se podražila že za 4 K meter. Živinorejo in gojenje perutnine je zelo velikega pomena. Mleko in jajca bodo v sili glavna pomoč družini v hiši. ŽeleznškO' vprašanje je za Idrijo sedaj življenskega pomena. — Bolehanje na girži je postalo splošno. Med živino pa se je zanesla bolezen na gobcu in parkljih ter rudečica> med prašiče tudi v Idrijo. Upajmo, da se razmere izboljšajo.
Razpuščena italijanska društva v Istri. Tržaško namestništvo je razpustilo še ta italijanska društva iz Istre: »Circolo Nicolo Rizzi« v Fazani, »Societa filarmo-nico - drammatica con biblioteka circo-lante« in »Gabinetto di ritrovo agricolo-sociale Sanvincenti« v Sanvinčentu in »Circolo popolare di coltura« v Galežanu.
Premestitev škodove tovarne za stroje in kotlarnice. Praško osrednje rav-
nateljstvo združenih tovarn za stroje se je obrnilo na razna mesta tna Češkem radi premestitve Škodove strojne tovarne in kotlarnice iz Plzna. Zahteva se brezplačen odstop primernega zemljišča v izmeri 25 oral, zgradba cest in kanalov, preskrba potrebne vode za ljudi in stroje in popolni ali delni odpust občinskih doklad. Investiralo bi se v podjetje 10 do 12 milijonov kron; zaposlenih bi bilo v tovarni 200 uradnikov in do 2000 delavcev. — Praško socialno demokratično »Pravo Lidu« piše o Škodovih tovarnah: Petnajst-tisoč ljudi dela v Škodovih delavnicah v Plznu tudi ob nedeljah in praznikih, da se mor e zadostiti velikim potrebam glede vojnega materiala. Tovarno so v smeri proti mestu razširili1 s kompleksom novih modernih oddelkov, tako da so se morali izpremeniti mestni regulacijski načrti. Onstran železniške proge, ki1 je preje proti zapadu obmejevala tovarno, bodo v kratkem gotova poslopja za vrsto novih oddelkov. Vsak prazen prostor tovarniškega ozemlja se je v zadnjih mesecih zazidal, mnogim starejšim zgradbam se je dozidalo po eno ali več nadstropij, in ko še vse to ni zadostovalo, so se odločili za zgradbo nove velike podružnice Škodovih tovarn v bližini starega strelišča, kjer se razen tovarniških poslopij gradi tudi nova delavska kolonija. Reservoir delavskih moči v zapadni Češki 'tudi ne zadostuje več in iz cele Avstro-Ogrske in tudi iz sosedne Nemčije vro delavci semkaj. V tovarni delajo Čehi in Nemci, Mažari, Hrvati, Poljaki, Slovaki, Nemci iz cesarstva; slišijo se jeziki vseh narodov v monarhiji. Baterija za baterijo se prebira in odpravlja na železnico, poškodovani topovi se popravljajo z največjo naglico. Strelišče ne zadostuje več za preizkušanje novih in popravljenih topov, možnarjev in strojnih pušk: ravnokar pripravljajo novo, veliko večje strelišče. V mestu se cel dan sliši grmenje topov, da šklepetajo šipe v oknih; vrneš prasketajo tu in tam strojne puške. In prebivalstvo se spominja naših čet v Galiciji, kjer je velik del doseženih uspehov pripisati Škodovim topovom'.
Svetovni pregled.
Posnenie vredno. V Norimbergu na Nemškem je hotel vojni odbor za interese konsuinentov sklicati shod proti oderuštvu z živili z lepaki. Na lepakih je bil napis: »Proti oderuštvu z živili«. Policija je ta napis prepovedala. Namestu-joče generalno poveljstvo je pa na pritožbo odločilo na kratko in jedrnato: Napis »Proti oderuštvu z živili« mora ostati, ker je umesten.
Pet milijonov mrtvih. Na podlagi približnih, pa verjetnih računov znašajo skupne izgube vseh vojskujočih se držav pet milijonov mrtvih in sedem milijonov ranjenih.
Kdo je oboroževal Albance. V protislovju s poročilom »Agenzie Štefani« iz Niša priznavajo italijanski listi kakor tudi poluradna »Agenzia Italiana«, da je svoj-čas Albance oborožila Italija sama z italijanskimi puškami, Avstrija je pa dogovorno z Italijo dobavila topove.
Dovoz riža preko Švice onemogočen. Švicarski listi poročajo, da Francija noče preje dovoliti izvoza riža v Švico, dokler se švicarske oblasti formelno ne zavežejo, da se tudi v takoimenovanem kompenzacijskem prometu ne bo izvažal riž v Nemčijo in Avstrijo. Švica je že nekaj vagonov riža poslala na Nemško in v Avstrijo, in sicer v zaineno^ za krompir, oziroma sladkor. Zadnja dva meseca ni dospelo iz Francije nič riža v Švico, iz Italije pa že dalj časa ne. Francija je nedavno dala do-
Advokat
Dr. Adrijan Zupančič
naznanja, da je odpri
svojo pisarno v Ljubljani, Sodna ulica 11
I. nadstropje.
| : splošni zavod za uniformiranje : g
1	BACK & FEHL	1
LJUBLJANA, Stari trg St. 8, ob cestni železnici.
Izdelovanje ščukovosivih in poljskosivih (zelenih) uniform,
I	platnenih	in ovčjevolnenih.	j
W Zaloga vseh opremnih vrst in kap.	1
Centrlala: Dunaj IX/1. Podrulnice: Trst, Krakov, Cernovice.	L	.J
J
voljenje za izvoz več tisoč ten riža iz Marsilje, a iz navedenega vzroka je dovoljenje v zadnjem hipu preklicala'. Jamstvo, da se riž ne bo. naprej oddal, zahteva Francija brez ozira na uvozno kontrolo potom uvoznih trustov, katerim v Parizu pripisujejo veliko manjši pomen, nego v Londonu. Angleška namera, da bi se v Švici ustanovil uvozni trust, ki bi gledal na to, da bi se živila in razno drugo blago, ki bi se uvažalo iz Anglije in njenih kolonij, pod nobenim pogojem ne izvažalo v Nemčijo in Avstro-Ogrsko, v Švici ni našla sprejemljivih tal. Pač pa se je tak trust ustanovil na Nizozemskem, vsled česar je nadaljno uvažanje živil iz Holandske ali preko nje skoraj izključeno.
Nov načrt za izstradanje Nemčije. Francoski gospodarski politik Edinond Thery, glavni zasnovatelj misli za izstra-dalno vojno proti osrednjima državama, podaje zadnji čas v francoskih in angleških listih nove nasvete za ustanovitev stalne mednarodne komisije zaveznikov, ki naj bi preprečila uvoz vsakršnega blaga, ki bi lahko podaljšalo vojno, na Nemško. Glasom angleških listov je nastal ta načrt povodom vprašanja od italijanske strani, kako je postopati z ozirom na Švi-
co. Kar se tiče bombaža, meni Thery, da se more dovoliti povprečni uvoz zadnjih treh let. Trdi, da je sedanja metoda iz-stradalne vojne proti osrednjima državama predolgotrajna. Kot dokaz za to1 navaja, da so hoteli zavezniki nedavno' kupiti letošnjo žetev na Rumunskem, a pogajanja so se vodila tako počasno, da jih je Nemčija prehitela in kupila celo žetev.
Rumunija ostane nevtralna. »Kolni-sche Ztg.« poroča: »Corriere della Sera« poroča: Osrednji velesili sta z Rumunijo tako končali svoja pogajanja, da je buka-reška vlada izjavila na Dunaju in v Bero-linu, da ostane Rumunija še naprej nevtralna.
Spored dosedanjih vojnih napovedi v svetovni vojni. Osem držav je napovedalo od početka svetovne vojne Avstriji vojno. Zaradi Sarajevskega umora in politi-ških razmer je Avstro-Ogrska napovedala Srbiji vojno dne 28. julija 1914; dne
5.	avgusta Rusiji; dne 8. avgusta je napovedala vojno Črna gora Avstro-Ogr-ski. Vojna napoved Anglije in Francije se je izvršila dne 13. avgusta. Kot peta država je napovedala vojno Avstro-Ogrski in Nemčiji Japonska dne 23. avgusta. Avstro - Ogrska je napovedala vojno Belgiji
dne 27. avgusta. Italija pa je napovedala svojo vojno Avstro-Ogrski dne 23. maja
1915.	Vojno stanje med Turčijo' in entento je nastopilo dne 31. oktobra .lani; vojne napovedi med Italijo in Turčijo doslej še ni, ni pa več daleč. Nemčija se nahaja v vojnem stanju z istimi državami kakor Avstro-Ogrska, le z Italijo še ni v vojnem stanju, čeprav so razdrte diplomatične zveze.	*
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska „Učiteljska tiskarna'1 v Ljubljani.
mr 75jwm m
Zaradi vojne sem primoran, 75.Q00 komadov imitiranih sr ebrnih ur z izvrstnim 36 ur v rubinih tekočim anker-re-mont. kolesjem, prodati po slepi ceni:
1 komad K 3'50
2 komada ,	6'50 5 komadov „ 15'80
4 lota pismeno jamstvo. Brez rizika. — Zamena dopustna ali denar nazaj. Bfcazpoftilja po
Utiren-EenM SIM LiJSTlfi, tleu Mu lir. 29.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordinira dopol. | popol.		Stanovanje
Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje	1/2II—'/sl		Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje	ll —12	2—3	Dalmat. ul. št. 3, pritlič.
Dr. Bock Emil očesne in ušesne bol	10-12	2—3	Frančišk, ul. št. 4. pri tličje
Dr. B. Ipavic	10,—12. dop.		Mestni trg.
Dr. Kraigher Alojzi*	1.—3 pop.		Poljanska cesta 18/1.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne.
S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
.. Rtittah ta štev. 6.
registrovana zadruga z omajano zavezo.
Tiskovine za Sole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-Sur, muzikallj itd.
Stereotlplja. Litografija.
Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v
zalogi lastne tovarne
Ljubljana, na Bregu št. 20
 ------ (Cojzova	hiša).	  —
Garantirana kakovost. :
ul
Kdo? we raagočifei dober Biker od ggggbega, se ne da preslepite s ponaredbami, ampak zahteva pristni
V
Po slabem pitju Sš bolan,
Od tega boš Vesel, močan!
„FL0WflH“ ne Slaba In ne omami, ampak daje moč in veselje do dela.
Postavno varovano.
ODDll DaDDDDDDDaDODDOaDDaDaaaiKiaDDDDaaDDODaDnaQDODQ[!Dnt)paOQDDaDDDDD
j Ivan Jax in sin, Ljubljana j
I = Dunajska cesta Stev. 17 = |
□	priporoča	svojo	bogato	zalogo	g
šivalnih strojev
in struje za Me Minatti) za rodbino in obrt.
vozna kolesa. Pisalni Stllji MIH. —	-	.
Ceniki sa dobe zastonj in franke.
■nnBDDannEHMBBM i
ima bhubh