lUteuMa 7 AdminletracKSn-C* H AMON USTA 515» T. A. 50 . 5502 Bs. Airea Naročnina: Za eno leto » 8— Za pol leta % 5.-Za inozemstvo Z Dolarja taamaina Štev. 20 cts. Sl G MHSKl GlkS REGISTRO NACIONAL DE LA PROPIEDAD INTELECTUAL No. 278386 (LA VOZ E S L O V E N A) PERIODIOO QUINCEN'AIj DE IjA OOJjECTIVIDAD ESLOVENA (VUGOESJLAVA) PARA TODA SUD AMERICA - ORG ANO DE LA SOCIEDAD YUGOESLAVA “KOGAR POPUIjAR ESLOVENO” FRANQUEO PAGADO Conceničn N’ 3159 TARIFA REDUC1DA Concegičn N’ 1551 LETO (ASrO) iu. BUENOS AIRES, 27 DE DICIEMBRE (DECEMBRA) DE 1948 Num. (štev.) 22 Luchas y Victorias Jugoslavija pripravljena navezali s katero del Pueblo Cbino koli državo na svetu trgovinske stike Aoefalo el gobierno del Kuomintang, desapareciaos sus ejercitos como luer-2as combatientes orgamzaaas y aban-donados por sus amos yanquis, el de-frumoe de la reaccion cUina es total. £sta generacion tiene el raro privilegio asistir a uno de los acontecimientos ^as trascendentales de la historia del hombre, cuyo paralelo soio podemos en-°ontrar en la Kevolucion Francesa, la Socialista de Octubre de 1917 el apias-^Jniento del nazi-lascismo en los cam-Pos de bataila. La quinta parte de la poblacion de la tierra, mas de 40U millones de seres, ®8 liberada del barbaro yugo feudal e ^periaiista, y nace a una nueva vida abon*jnao para siempre ia miseria, la expiotacion y la ignorancia. Los inmen-s°s recursos humanos y naturalees de ese gran pais, significan un aporte in-^aiorabie, decisivo, para las luerzas de *a paz y la libertad empenada en una ^cna aelinitiva contra el capital monopolista y esclavizador. Jiisa victoria na sido alcanzada tras anos y anos de ^oha, ae sacrilicios inmensos y de la ^plicacion consecuente y firme de una ^ea politica revoiucionaria. Las hero-icas luerzas populares tuvieron tambien 1111 arma mas poderosa aun ue la bomba fctomica: la entrega de la tierra a los campesinos, que consolida su poder, Promovio el progreso de las zonas libe-J^das y les brinao la victoria que cele-wan los pueblos de todo el mundo.. I*as fuerzas reaccionarias alrededor del Kuommtang estan desesperadas, no trata solamente de los desastres en Jos irentes de la bataila, sino tambien ^ crisis economica se ha intensificado ®Qormemente; unos se preparan para j111*!', otros hacen intentos para lorzar ‘S* dimision de (Jhiang con la fmaiidad ae preservar, de aigun modo — nego-®lanao ia “paz” con las luerzas popu-J&res — el poder para ellos. fero el puebio Chino no lucho sin ^seanso y bravura anos enteros para °btener conquistas a medias. ; No!, el JJeva la intima bataila, y la lievara fiasta ia victoria final. Es ia victoria dara a este pueblo suirido la tan čelada paz y posibilidad de con-®truir) sobre las rumas de un regimen f^spotico mantenido por el imperia-Usi Beograjski list “Borba” energično mi državami ameriškimi, ki bi jo v pri- vedno da to sodelovanje doprinose k obsoja lažnjiva in neutemeljena poro- meru napada od strani Sovjetske zveze čila v raznih tujezemskih listih, kakor in njenih slovanskih zaveznikov brani-smo jih imeli priliko čitati tudi v neka- le in še več, da Jugoslavija sklepa taj-terih argentinskih, da se Jugoslavija no zvezo z Vatikanom ter da bo pristo-nagiba na stran zapadnih velesil, oziro- pila v Marshallov plan. ma da maršal Tito usmerja svojo poli- j Vse to, pravi “Borba”, so izmišljoti- ne severnoameriških imperijalistov z namenom, da bi zmedli socialistični svet in dosegli čim več koristi od Ko-minforma ter nekaterih nesporazum- tiko na to stran s tem, da je pripravljen navezati trgovinske stike s katero koli državo na svetu. Posebno italijanski listi so se zelo zanimali za to zadevo ter pošiljali v svet j ljenj z Jugoslavijo na eni strani in s senzacijonalne vesti, ki jih le malce Sovjetsko Rusijo in novimi demokraci-razsoden človek ni mogel vzeti za res- jami na drugi. Jugoslavija — nadalju-nične. Ker pa ima današnja Jugoslavi-1 je list — je vedno in tudi sedaj sode-ja dovolj sovražnikov in škodoželjne- j luje aktivno v vseh življenjskih med-žev v zunanjem svetu, ki so brž pri- narodnih vprašanjih ter pri razkrinko-pravljeni pograbiti za vsako priliko ter vanju podžigalcev nove vojne in načr-prikazati resnico čisto v nasprotni luči, tov imperijalistov. Naša zunanja trgo-se pametni in politično zreli ljudje ni- vina temelji na izjavi maršala Tita leta so čudili tem poročilom, še manj, ko so 1945, kjer je dejal, da bomo trgovali vedeli, odkod prihajajo. V teh poročilih smo čitali, da Jugoslavija išče vojaško zvezo z Združeni- z vsemi državami, a edinole na podlagi enakosti. Jugoslavija zamenjuje svoje izdelke in pridelke z vsemi državami, zgraditvi socializma, v naši državi. V tem smislu poroča nedomača časnikarska agencija iz Beograda kot izvleček iz dveh stolpcev do.gega članka, objavljenega v “Borbi”, kar smatramo za objektivno in zato prinašamo tidi našim čitateljtm. rodrobneje pa bomo porogali, ko dobimo liste iz domovine. Poznamo naše izseljenstvo in vemo, da ne bo kar tako z lahka nasedlo kateri koli zlobni propagandi proti naši novi Jugoslaviji, zato gremo navadno mimo katerega kod škodoželjnega podtikanja, ker imamo drugih bolj važnin in koristnih stvari za pisati. Ni j j sile na svetu, ki bi nas ločila od Sovjetske zveze in ostalih slovanskih držav in ni je sile, ki bi nam preprečila zgraditev naše nove bodočnosti. To že spoznavajo naši nasprotniki in se bodo ša bolj prepričali. Svetovni položaj ob zaključku leta 1948 1Dao yanqui, un Histaao progresista y u&a vida ieiiz para sus hombres. fero, no podemos conciuir, sin decir ^Ue este pueblo, tan vaaente que supo Sacriiicar todo en aras de la libertad, esta ganando al mismo tiempo la paz Para todo el mundo porque los mcen- ^jarios de la guerra del lmperiausmo mar ja. V Grčiji imajo več sreče. In kdo ^giO-yanqui se detendran a pensar ^®Udo, una vez mas, que los pueoios .e todo el mundo estan dispuestos a j,ugarse todo para conquistar una paz ^adera y una vida digna para el «ombre. MIR ALI VOJNA Tekom leta je izgledalo, da bomo kar brž imeli spet novo vojno, posebno če bi sodili po ostrih besedah raznih diplomatov in državnikov ter raznih imperialističnih hujskačev in njim naklo njenega časopisja. Do vojne pa ni prišlo in je v bližnji bodočnosti ni pričakovati, kajti človeštvo je v zadnji vojni preveč trpelo, da bi se dalo kar tako spet spraviti na bojišče. So pa v resnici odpravljeni vzroki za vojno V Niso! -Če izvzamemo slovanski svet, vzroki za vojno niso odpravljeni in ne bodo, dokler ostala ljudstva ne bodo sledila njihovemu zgledu. Brez dvoma pa je slovanska skupnost odločilen faktor bodočega miru in vojne. Če bi se posrečilo razbiti slovansko skupnost, je nova vojna neizbežna, kajti kapitalistični svet s sedanjim izidom vojne ni zadovoljen, ker je izgubil pre-večveč svojih postojank ter bi jih hotel za vsako ceno nazaj pridobiti. Stvar pa nikakor ne gre kakor bi želeli, dasi v te svrhe žrtvujejo ogromne vsote denarja, propagando in sploh delujejo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Zadovoljivih uspehov pa nikakor ni. NOVA DEMOKRACIJA NA POHODU Kot rečeno, slovanski svet je izgubljen zanje, čeprav ne opustijo nobene prilike, da bi na ta ali oni način kako zabili klin med nje. Sedaj, kot pišemo na drugem mestu, skušajo izrabiti priliko Kominforma ter se dobrikajo .Ju-oslaviji, dasi delajo račun brez krč- po dolgem trpljenju in popolni gospo- 1 darski zaostalosti tudi kitajski narod I enkrat zadihal svobodno, kar bo velikega pomena in pridobitve ne samo za kitajski narod, marveč za ves svet, če računamo, da je Kitajcev okrog štiri sto milijonov. Zmaga kitajskega ljudstva bo brez dvoma imela odločilen upliv za vso Azijo, ki je bila in je še neusmiljeno izkoriščana po tujih in domačih izkoriščevalcih in je radi tega v popolnem gospodarskem zastoju. NEUSPEŠNO ZBOROVANJE V PARIZU Zborovanje Zveze narodov, v Parizu je končalo brez vsakega uspeha. Govorili so mnogo i ostre besede so padale, a se ni moglo ničesar pozitivnega skleniti v prid bodočega miru in mednarodnega sodelovanja, ker neslovanski diplomatje niso s tem namenom prišli na zborovanje, marveč da slovanski svet prisilijo k pokorščini, kot je bilo v navadi, če izvzamemo Rusijo, da zadnje svetovne vojne. Če nočete razumeti besed naših diplomatov, boste razumeli učinek atomske bombe, so strašili imperialistični izzivaei. Sovjeti in ostali slovanski svet pa se ni dal preplašiti, marveč so jim krepko in odločno povedali v obraz, kar jim je šlo ter razgalili njih umazane namene pred vsem svetom. tudi izvrši, kajti ameriški delavec je pri lično dobro organiziran, boljši PuGLjtiD v Bodočnost Tako imamo v bodočem ietu precej boljšo perspektivo kot smo jo imen v preteklem, čeprav je še zelo mnogo vprašanj, ki čakajo nujne rešitve m ni upati, da se bodo kar gladko resna. 1N& primer politično vprašanje v Franciji, Italiji, Palestini, potem v Grčiji, Trstu, Berlinu, Avstriji m drugod. Kesitev teh vprašanj so važna za bodoči mir in napredek med narodi ter utegnejo privesti celo do notranjih bojev, nikakor pa ne do nove svetovne vojne, kajti veliki finančni trusti in imperialisti jo ne upajo dobili niti z atomsko bombo ne, delovno ljudstvo vsega sveta pa vojne noče in je nikoli ni hotelo, marveč samo želi in hoče za vsako ceno doseči svoje naravne pravice in resnično svobodo kot mu po vseh naravnih in božjih postavah gre. V JUGOSLAVIJI PA DELAJO... Medtem pa v Jugoslaviji, naši domovini, gradijo s polno paro novo socialistično zgradbo in novo bodočnost, kakršne tekom zgodovine še niso imed. Z deiom hočejo dokazati, kaj je bistvo in smisel velike ideje, za katero so se naši narodi tekom stoletij borili in v sedanji vojni z velikimi žrtvami dosegu ter postavili temelj in cilj, za kar se sp*ača de.ati in živeti. Če morda še kdo omahuje v tej veri, bo prej ali slej sprevi- da se ljudske ideje po svobodi niti z i atomsko bombo ne bo dalo ubiti in so že pričeli z zmernejšo politiko. Sliši se, da se bo v Združenih državah več do-trpi? Grški narod! A enkrat se bo tudi sedanjih politikov moralo umakniti s grški narod otresel tujih in domačih pi- pozorišča kajti Truman je moral naro-javk, kot se jih zmagoslavno otresa du obljubiti, mir in ne vojno ter več prav ta čas kitajski, ki je po zaslugi , blagostanja, če je hotel sesti na pred-tujih in domačih izkoriščevalcev že tri- ; sedniški stol. in kar je obljubil, bo deset let v državljanski vojni. Tako bo j ljudstvo brez dvoma zahtevalo, da se del, da je bil v zmoti, da je bil zapeljan V Združenih državah so brž spoznali, in bo stopil na naso pot, ki je slednjič „ tudi njegova in slehernega človeka. Socializem ne zahteva od nas, da se odrečemo ljubezni napram svoji zemlji, socialistični zemlji, da se odrečemo ljubezni napram svojim narodom. Maršal Tito v svojem govoru na skupščini Slovenske Akademije * V NEDELJO 2. JANUARJA VSI NA PIK-NIK V OLIVOS F. C. C. A. ★ Svetovne vesti STALIN O BERLINSKEM PROBLEMU Odgovori generalisima Stalina na vprašanja dopisnika moskovske “Pravde” Tass prenaša naslednje odgovore generalisima Stalina na vprašanje dopisnika moskovske “Pravde”. “Kaj mislite o rezultatih proučevanja vprašanja o položaju v Berlinu v Varnostnem svetu, o stališču angloame-riških in francoskih predstavnikov v tej zadevi?” ‘To smatram za pojavo agresivnosti politike angloameriških in francoskih vladajočih krogov.” “Ali je res, da je bil letos v avgustu že dosežen sporazum štirih sil o vprašanju Berlina?” “Da, res je. Kakor je znano, je bil letos 30. avgusta v Moskvi med predstavniki ZSSSR, ZDA, Velike Britanije in Francije dosežen sporazum o istočasnem izvajanju ukrepov za ukinitev transportnih omejitev, o uvedbi nemške marke sovjetske cone kot enotne valute v Berlinu. Ta sporazum ne žali ugleda ikogar in upošteva interese strank ter jamči za možnost nadaljnjega sodelovanja. Vendar sta vladi ZDA in Velike Britanije svoje predstavnike v Moskvi pustili na cedilu in razglasili ta sporazum kot neobstoječ, t. j. prekršili sta ga s tem, da sta sklenili predložiti to vprašanje Varnostnemu svetu, kjer imajo Angloameričani zagotovljeno večino”. “Ali je res,, da je prišlo pred kratkim v Parizu med razpravljanjem o tem vprašanju v Varnostnem svetu na neuradnih pogajanjih znova do sporazuma o položaju v Berlinu in to še preden je bilo postavljeno na glasovanje v Varnostnem svetu?” “Da, res je. Predstavnik Argentine, gospod Eramuglia, ki je predsedoval Varnostnemu svetu, je vodil neuradna pogajanja s tovarišem Višinskim v imenu ostalih prizadetih držav in res imel v rokah sporazumen načrt za reši-t:v vprašanja položaja v Berlinu. Vendar so predstavniki ZDA in Velike Britanije razglasili znova ta sporazum za neobstoječ.” “Ali je mogoče pojasniti, za kaj tu prav za prav gre?” “Greza to, da ZDA in Velika Britanija smatrajo, da niso zainteresirane na sporazumu in sodelovanju s Sovjetsko iivczo. Njim nista potrebna sporazum in sodslovanje, temveč pripovedke o sporazumu in sodelovanju, da bi po prcprečenju sporazuma naprtili krivdo na Sovjetsko zvezo in s tem “dokazali”, da s Sovjetsko zvezo ni mogoče sodelovati. Hujskači na vojno, ki hočejo sprožiti novo vojno, se boje bolj kot česar koli sporazuma in sodelovanja Sovjetsko zvezo, kajti politika sporazumov z ZSSSR izpodkopava pozicije hujskačev na novo vojno in onemogoča napadalno politiko te gospode. Prav zato razveljavljajo že sklenjene sporazume, puščajo na cedilu svoje predstavnike, ki so skupno s ZSSSR izdelali takšne sporazume, prenašajo vprašanje v Varnostni svet, pri tem pa kršijo Ustanovno listino Združenih narodov, kjer imajo zagotovljeno večino in kjer morejo “dokazati” vse, kar hočejo. Vse to pa zato, da bi “pokazali”, da s Sovjetsko zvezo ni mogoče sodelovati, in “dokazati”, da je treba pričeti novo vojno in s tem pripraviti pogoje za pričetek vojne”. “Kako je treba razlagati ravnanje predstavnikov 6 držav v Varnostnem svetu: Kitajske, Kanade, Belgije, Argentine, Čolumbije in Sirije?” “Očividno je, da ti gospodje podpirajo politiko agresije, politiko pričeti jan j a nove vojne.” “Kako se more vse to končati?” “To se more končati samo s sramotnim propadom hujskačev na novo vojno. Churchill, glavni hujskač na novo vojno, je že izgubil zaupanje svojega naroda in demokratičnih sil vsega sveta. Ista usoda bo doletela tudi vse druge hujskače na vojno, Grozote nedavne vojne so še preveč sveže v zavesti narodov, družbene sile pa, ki žele mir, so preveč močne,da bi jih mogli Churchillovi vajenci v napadalnosti premagati in poslati v novo vojno”. TRGOVINSKA POGODBA MED JUGOSLAVIJO IN ANGLIJO Jugoslavija in Anglija sta podpisali dne 23. decembra trgovinsko pogodbo za 15 milijonov šterlingov za dobo 16 mesecev. Anglija bo poslala Jugoslaviji petrolej, vo^no, sukanec in drugo tekstilno blago, kakor tudi razne industrijske izdelke. Jugoslavija pa bo dobavila Angliji žagan les, lesene podstavke za premogovne rudnike, prage za železnice, izbran les za pohištvo, meso, perutnino, jajca in 3.000 ton tobaka. Podobno pogodbo imata z Anglijo tudi Sovjetska Rusija in Poljska. STALIN 69 LETNIK V torek, .21. decembra, je doživel maršal Stalin 69 let. Vkljub že precej visoki starosti in ogromnemu delu skozi vse življenje je jubilant čil in zdrav. Stalin je praznoval svoj god kot ponavadi — z dnevnim delom. Prejel je tople čestitke od povsod, a v Rusiji mu niso priredili nobenih posebnih svečanosti, kar Stalin v svojem delavskem prepričanju odločno odklanja. Tradicionalni Silvestrov Večer s AV.VWW vW»VW»V»%W«W»WW«V%W«V%W«W»%iWA'»lV>.:. i NOVO STAVBENO PODJETJE R. Strehar - J. Lisjak 1 Calle FRANCISCO BAUZA 2694 T. A. 64 - 1509 TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, checoeslovaoo y demis idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilacioneg ferroviarias y para el Inatituto Previaičn Social. SAN LORENZO 9S7 R O S A R I O (8TA. FIS) se bo vršil v Slovenskem Ljudskem Domu v Devotu R. Lista 5158, Devoto. Svira Samčev orkester Slovenski Ljudski Dom Priredi v NEDELJO 2. JANUARJA VELIK SLOVENSKI PIK-NIK Recreo Los Mellizos, Jose C. Paz 2787, Olivos FCCA To je štiri kvadre od postaje. Vozijo kolektivi: 60, 68, C, 19 iz Chacarite in 19 iz Lope de Vega ter mnoga druga vozila poleg vlaka. Vabljeni ste vsi Slovenci in Slovenke s svojimi družinami, prijatelji in znanci, da pohitite v prosto naravo in se skupno pozabavamo, navžijemo svežega zraka in sončnih žarkov. Poskrbljeno bo za svežo jedačo in pijačo. TOREJ V NEDELJO 2. JANUARJA VSI NA PIKNIK V OLIVOS. ARGENTINSKE VESTI £ Za kalkulacije, Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja >, RUDOLFA STREHAR — Za^bno: Calle Dublin 4218 - T. A. 51 - 5035 NE GRE VSE GLADKO, A KRUHA j NE MANJKA V Argentini tudi ne gre vse kot bi moralo iti, dasi je dela povsod in jela , ne manjka. Denarja kroži med ljud- I stvom kot še nikoli, a malo zaleže, ker je draginja velika, /ato je delavec tam, Kjer je bil pred leti, oziroma je v gospodarskem pogledu na slabšem, kajti uanes vkljub navidez lepi plači ne more misliti na kako gospodarsko iiucijati-vo ali samostojnost, bodisi zgraditev lastne hiše, lastnega podjetja itd., ker j so cene zemljiščem, potem material za zgradbo in sploh vse tako drago, da ni mogoče povprečnemu delavcu blizu, medtem Ko so navadni delavci pred nekaj leti s petkrat manjšo plačo Kupovali zemljišča, zidali hišice in se gospodarsko osamosvajali. Kot rečeno, tega danes vkljub visokim plačam ni mogoče misliti. Kar delavec zasluži, tudi sproti porabi, kar pa nikakor ni gospo- i darsko. Prej ali slej utegne prinesti slabih posledic, čeprav je delavec za sta- ! rost zavarovan. Medtem ko delavec primeroma dobro ; živi od plače do plače, delajo velika j podjetja velikanske dobičke ter je de- I lavec gospodarsko bolj in bolj odvisen | od njih. Država si je tudi ustvarila vir , ogromnih dohodkov, da si na ta način | lzvojuje notranjo in zunanjo gospodar- j sko neodvisnost in osamosvojitev, a so podvzetja tako velikanska in izdatki tako veliki, da delavna moč argentinskega naroda ne zadostuje, odprli so vrata priseljenstvu, in kljub temu grozi inflacija. Po drugi strani pa kot je dejal oni dan minister za gospodarstvo, Miranda, argentinski človek ne mara delati več kot potrebuje za sproti. Sedaj pa je dela povsod in se živi dobro in kaj hočemo še več. Oni dan smo čitali v listih, da so na Argentinski kreditni in trgovski banki poneverili za čez 11 milijonov pesov. Z nič kaj kreditno zadevo so se bavile osebe na zelo uglednih mestih, kar je vrglo zelo slabo luč na nekatere držav- 6ASOPISJE V JUGOSLAVIJI Kot poroča Tanjug se je v Jugoslaviji znatno zvišala naklada žasopisju. V momentu osvoboditve Je bilo 97 dnevnikov, sedaj pa jih je 257. V prejšnjem letu so imeli ti listi naklade 25,657.000 Izvodov in sedaj imajo pa 38,519*000, dobo 16 mesecev. ne funkcionarje. Seveda je vlada odre^ dila najstrožjo preiskavo ter bodo >ie' zaupanja vredni ljudje gotovo dred šestimi meseci, ko ie Kominform obdolžil in pričel gonjo proti voditeljem naše domovine. SLOVENSKI GLAS. ki je bil in bo kažipot naših organizacij ie skušal na vse načine, da bi naš SLD zavzel ono pot, ki bi ne škodovala ali razcepila našo skupnost. To smo s pomočjo večine vestnih voditeljev tudi dosegli, ki se pa kliub temu, naše delovanje ni razvijalo tako, kot so bile želje in koristi slovenskega izseljenstva. Nekateri so in še silijo v ospredje vprašanja, ki ne spadajo v naš delokrog, ki niso zapopadena v naših pravilih in katera sploh niso naše izseljeniško vprašanje. V našo odgovorno izvršitev so spadala le kulturna, vzajemna in gospodarska vprašanja v smislu naših pravil, naše nove Jugoslavije in v skladu argentinskih zakonov, kar ie vse to točno začrtano v naših pravilih. Prvi, ki so prelomili osrednja pravila jugoslovanskega izseljenstva, potrjena na jugoslovanski konferenci so bili nekateri, ki so na širšem zborovanju Jug. Centralnega Sveta zahtevali, da se izda izjavo in obtoži jugoslov. voditelje. Mesto da bi zvesto vršili delo, za katero so bili postavljeni in odgovorni, so enostavno šli preko svoje dolžnosti in prevzemne odgovornosti ter zavzeli neizseljensko stališče. Razumljivo, da je spričo tega nastal razkol v Centralnem Jug. vodstvu, katero danes po pravilih ne obstoii več. Dosledni pravilom in odgovornosti napram izseljenstvu so se ločili in šli zvesto in dosledno svojo pot naprej, a jugoslovanska izseljenska skupnost, ki je stala toliko žrtev, je razbita, posebno v srbohrvatskem delu, medtem ko Slovenci, hvala nekaterim vztrajnim in doslednim možem, vzdržujemo svoje po pravilih začrtano stališče, čeprav z veliko težavo, kajti kot rečeno, v odboru SLD ni potrebnega soglasja in razumevanja za naša izseljenska vprašanja, za katera uspeh ali neuspeh nosimo vsi odgovornost. Stopamo v novo leto 1949 in stojimo pred občnim zborom, kjer bomo postavili nov odbor SLD. Od tega odbora bo torej odvisno bodoče delovanje naših društev in našega izseljenstva. Zato naj članstvo naših organizacij skrbno pazi kakšne ljudi bo izvolilo v nov odbor, da ne bo potrebno potem godrnjati in obsojati, kakor se to dogaja danes. Dolžnost in pravica članstva je zahtevati od odbora ter posameznih funkcijonarjev točno izvršitev poverjene mu naloge in določene po pravilih, ki so temelj in cilj vsega delovanja. Kdor je zvesto dovršil nalogo, temu vse priznanje, kdor pa je kršil iz sebičnih ali katerih koli izven pravilinih razlogov svoje dolžnosti, naj se ga postavi na odgovornost in nikakor ne več v nadaljno vodstvo naših organizacij in iaašega izseljensta, katerih potreb in koristi ne zna ali noče pravilno tolmačiti, če pa mu mišljenje narekuje posebne dolžnosti, izven naših pravil in našega izseljenskega delovanja, tedaj naj gre tja, kjer misli, da je njegovo mesto. Na ta način bo_ največ koristil in najmanj škodoval. Povdariti moramo, da nas Slovence ni sram, da smo Slovenci oziroma Jugoslovani, da smo člani 16 milijonskega naroda, ki se je tisočletja boril za svoje pravice in svobodo ter jih končno z velikanskimi žrtvami sedaj dosegel. Naša borba ni samo od danes, marveč že od včeraj, odkar obstoja naš narod in tako stoji s krvjo in solzami zapisano v naši zgodovini, ker niti tekom te strašne nacifašistične vojne ni bila prekinjena, kar nam priča dva milijona mrtvih, katerih kri je seme za novo pravično in svobodno rast naših narodov. Nočemo biti izdajalci teh *rtev, marveč hočemo biti vredni ideje za katero so se borili in umrli. Vsako nasprotno dokazovanje je za nas ničevo in brez podlage. Z NARODOM SMO BILI V BORBI IN Z NARODOM BOMO PRI GRADNJI NJEGOVE BODOČNOSTI. Lahko posamezniki napravijo pogreške, celota nikoli. In jugoslovanski narodi niso bili nikoli prej tako tesno povezani s svojimi voditelji z maršalom Titom na čelu, kot so danes. Mirne vesti tudi lahko rečemo, da ni nikjer toliko navdušenja za zgraditev nove socialistične države kot je v Jugoslaviji. In mi, ki smo delavci in sinovi našega naroda razumemo pomen dela in tudi verujemo v njegov uspeh, Ko smo prišli pred dvajsetimi j Vesele praznike in srečno Novo leto j želi vsem čitateljem in čitateljicam ter oglaševalcem uredništvo in uprava “SLOVENSKEGA GLASA” ☆ Obilo sreče in zadovoljstva v novem letu j želi vsem članom in članicam ter vsej slovenski naselbini Odbor Slovenskega ljudskega doma ☆ Vsem slovenskim izseljencem zeli VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO I minister generalmajor FRANCE PIRC oJIeociriosf, mati osega ^(a! i Nevednost je največja nam nesreča! Hči prva ii nespametna nesloga, ki pridruži se ji še sestra nadloga. Vzajemnost naša — delavnost goreča! j Spreminja se v razdor — zbeži nam sreča : ne v odvisnost — v sužnost ero snet, nam svoboda. Sovražnik domovine nam se škodoželjno rosa in zlo med nami hitro širi se in veča. Nesloca. da, — sovražnik jo podpira: med brati nove nam sovra«>p rodi, kar sino vzajemno zidali — podira. a sebe — domovino v nič nam vodi! Le slotra nam svobodni dom odpira ! Dn sojen sam ne boš — druge ne sodi! IT Gorja in t.n<*a naše. ki zdaj trpimo, pripravlinli snro jih s svojimi rManji, v nevednosti že davni ali sedanji. Dobro ali slabo vse sami pridobimo, ker sami v prosti voli’ si zvolimo! Tla st e le v naši niivi posejani, kar sami smo spjali — letos, lani in drugo — kar v pozabljenje pustimo! Vsak človek bog — vsemir je miniaturi — ima vse v sebi: dobro ali slabo! Vse kar želi, dobi, če se potrudi; a znati mora vsmeriti v dobro stran! Odpre — zapre le sam si zlate duri v svobodo — pogled mu jasen je v lepši dan! Profesor Albert Prinčič leti prvi slovenski izseljenci s culo v roki s trebuhom za kruhom v Argentino, na1! ni nihče spreiel v domačem jeziku, ni bilo dela in nismo vedeli, če bomo imeli kam položiti glavo, a smo z veliko vztrajnostjo in pridnostjo vse težave prcmae-ali in danes v gospodarskem pogledu posameznikov nismo zadnji v Argentini. Zato vemo, kaj pomeni vztrajnost in pridnost ter s stališča posameznikov lahko razumemo, kaj pomeni skupno prizadevanje kot se vrši v naši domovini. Ne bo treba dvajset let, da, bo uspeh dosežen. Škoda, da smo v izseljenstvu imeli vedno tako malo smisla za skupnost. Zanimali smo se le preveč za stvari, ki so bile izven našega območja ter izven našega nadzorstva in zanemarjali naš lastni delokrog, za katerega smo v resnici odgovorni. Smatramo, da ie zadnji čas. da se tegn v no’ni meri zvedamo. Zato člani in članice SLOVENSKEGA LJUDSKEGA DOMA. zahteva it,e na občnem zbor« pregled vsega odborovenra, delovanja. Ako je bilo to v skladu s nravi li in če ni bilo ali morda samo delno, poskrbite, to so vaše pravice in dolžnosti, da bo v bodoče popravljeno in zboljšano. Poskrbite tudi za “Slovenski Glas” dober tiskovni odbor, sestavlien iz ljudi, ki bodo v smislu pravil resnično znali tolmačiti potrebe in koristi izseljenstva ter upravni odbor, ki bo skrbel zn, finančno stran lista. Treba ie imeti v vidiku, da je list plašilo vseo-a slovenskega izseljenstva in ne morda kake posamezne skupine, na četudi bi imela večino v glavnem odboru. Upaimo, da se bo na občnem zboru vse to znalo pravilno tolmačiti in j dobrohotno upoštevati, da radi nepotrebnega in nekoristnega nesoglasja ne j zdrknemo še niže ter popolnoma upropastimo naš dvajsetletni trud. Zgodo-! vina slovenskega izseljenstva bo brez dvoma zahtevala odgovornost. Vesti iz Slovenije Str. S V MURSKOSOROŠKEM OKRAJU SE KMETJE ZELO ZANIMAJO ZA DELO STROJNIH ODSEKOV KUfETfJSKTH ZADRUG ®najst strojnih odsekov kmetijskih za-v murskosoboškem okraju sodeluje »senskl setvi z nalmodernejšimi sejal. •> ki so jih kmetijske zadruge nedavno tikih16’ PovpraSevanJe zadrug po sejal-Pof ^ veliko In bi ti komaj zadostovali *a/ebam ‘'k™1®' fe bi 3111 1mela vsaka ,0 rURa P° ve?. Prvih enajst eejalnikov Prejele najboljše kmetijske zadruge. .Vini °dnih odseki teh zadrug na podlagi pred-Prljav zadružnikov planirajo upo-lzl( Se^alnika tako. da so vsi stoodstotno ^ 0fiŠčeni. Kmetijska zadruga v Puconcih, 8e)°bses:a ^ve vasi. je uredila uporabo n'ka ^a^°’ <1a -a dan uporabljajo pri I «adan1e"' UI)0rabe atr°Jev so zadružniki svM°VOl'ini’ka-1ti vsak zadružnik si lahko oje delo tudi poleg rab0 ,z vasi Puconci, drugi dan za-n.,k! iz vasf Gorice. S predhodnim pla- v naprej uredi in razporedi. IbiM* se1alnikov ima1° strojni odseki . ,h zadrus Se nekaj kosilnic in fras"eV ^ar pa ,1e zaradi velikega povil wV.anja zadružnikov po strojih občutno !]„. *)o' Ker Imajo Se nekateri krajevni l^ai odborI SV0Je trierje. jih sedaj iz-J° kmetijskim zadrugam. >4vH0lnI °dsPk' kmetijskih zadrug se pri-Mfev) a^° na z*msko Skronljenje sadnega I le p 8 ®rpanizfl(,ijo škropljenja v okraju I *k(»/eVZel kmetijski odsek okrajnega ljud-t|jsk? °dbora skupno z okraino zvezo kme-tlHi zadru*?. ki razpolagajo s 30 sad. kfl ‘ kropilnicami. Devet jih je motornih. Iž,. 'en^e samo bodo v svojem okolišu j oj® kmetijske zadruge, in sicer strojni I ^4 8ku',no z odseki za sadjarstvo. | lfc„jU^e k* se '’°do pri letoSnjem škrop-‘log'1 dokazale kot najbolj delavne in | ne same voditi škropljenje, bodo MLINAR ANTON NOVAK JE IZUMIL VAŽEN STROJ ZA MLINARSKO INDUSTRIJO Mlinar Anton Novak, zaposlen v okr. valjčnem mlinu v Cerknici, je preil nedavnim izumil nov stroj za razkladanje in nakladanje žit« (rinfuza). Tako je dal skupnosti vaSno napravi, s katero se znižajo stroški za nakladanje In razkladanje za celih 70 odstotkov’, obenem pa se doseže velik prihranek Časa in delovne sile. V okrajnem valčnem mlinu v Cerknici so zaradi- vključitve tega stroia lahko sprostili tri delovne moči, ki bodo sedaj ko. ristno zaposlene drugje. Anton Novak bo prejel zasluženo priznanje 24. t. m., ko ga bo sindikalna podružnica obrti in industrije v Cerknici skupno s podjetjem razglasila za nova-tor ja in udarnika. Anton Novak, po rodu iz Žužemberka, onravl ja mlinarski jtoklie že 21 let in ie služboval v raznih mlinih. V bivSi Jugoslaviji je tudi sam čutii vse breme zapostavljanja in preganjanja, ki ,ie takrat viselo na delavskem razredu. Med narodno osvobodilno vojno ga je okupator zaprl. Po osvoboditvi se ie ves zagrizel v svoje delo. Kot unravnik in poslovodja valičnega mlina v Cerknici je uresničil svojo zamisel novega stroja. Njegov izum bo koristil vsem našim valjčnim mlinom. V mlinu ie skupno s tov. Aloizijem Erjavcem izpeljal že več raznih izboljšanj pri raznih strojili. Obljuba, da bo zopet nekai izdelal, kar bo presenetilo skupnost in ji koristilo. Iz take mladine rastejo borci socializma Nedavno je bila v Kamni gorici prisrčna in pomembna slovesnost. Minister za socialno skrbstvo LRS dr. Kržišnik Anton Je obiskal pionirje —• prostovoljce, ki pomagajo pri gradbenih delih pri začasnem prehodnem mladinskem domu in Jim prinesel s seboj lepa darila. Ob tej priliki so pionirji nastopili s pevskimi in glasbenimi točkami. Prehodne domove gradimo z namenom, da v njih dobe začasni oskrbo otroci, ki so razporejeni za sprejem v otroške in mladinske domove, vzgaiališča, zavode za defektno mladino, počitniške kolonije, letovanja in kolonizacijo. Namenjeni pa so tudi vsem ostalim otrokom brezdomcem dokler niso sprejeti v redno oskrbo. V prehodnem domu otroka prouče, analizirajo njegove telesne in duševne lastnosti, ki so podlaga za nadaljnjo vzgojo. Ministrstvo za. socialno skrbstvo LltŠ ima v načrtu, da Zgradi stalni prehodni mladinski dom za 250 otrok. Do takrat pa si bo pomagalo na ta način, da bo stavbo bivšega pensiona Jelbvica v Kstmni gbrid preuredilo v provizorični prehodni dom za okrog 70 otrok. Gradbena dela so se pričela letošnjo pomlad. Glavno poslopje bo dograjeno že letos, dvoriščna stavba pa drugo pomlad. Poslopje; ki je bilo med okupacijo poškodovano, je bilo, treba deloma popraviti, deloma preurediti in dozidati, zlasti dvoriščno stavbo, kjer bodo prostori za dnevno bivanje, Izolirnica In ambulanta. Mladinci iz domov bosanskih otrok, v Medvodah in na Vranskem so formirali delovno brigado 36 pionirjev, starih 12 do 15 let, ki so v začetku aprila pričeli z delom. S kakšnim poletom so delali, dokazuje dejstvo, da sodo nedavnega prenesli 30 kub. metrov gradbenega lesa, podrli 50 kub. metrov starega zidu, pre^' nesli na stavbo 30.000 komadov opeke, t20 kub. metrov betona in 50 kub. metrov malte. Pri tem so opravili 3075 ur. Izredna pridnost, velika discipliniranost pri učenju,' igri in vsem vsakdanjem življenju vzbujata pozornost pri domačem prebivalstvu in sta dokaz pravilnih in Uspešnih vzgojnih metod * naših socialnih ustanovah, zlasti v domovih za bosanske otroke. Sklicujoč se na besede maršala Tita je tov. minister poudaril, da naša država prav bosebno skrbi ža naš naraščaj zatO( da bo miadi rod nadaljeval del'1 zi^ graditev socializma Žato bomo kakor dostej tudi odslej skrbeli za vzgojo in šbl&nje otrok, dokler se kot strokovno izSolaiii ljudje ne bodd vključili V delovno žir- <3. S. delavnica, ki se bo bavila samo s popravili poljedelskih strojev, kajti število strojev pri kmetijskih zadrugah se bo stalno večaio in sedanje mehanične delavnice ne Kdioliski samostani v Rimu žaiodišdd Usiaskih glavnih štabov ® Pozneje škropilnice v svojo last. V ■ b°do zmogle sproti izvršiti vseh popravil. |!5dr'nS^em Prekmurja bodo dobile m°torne škropilnice, v gorišketn OjifeU' kjer je prevoz težji, pa prevozne ^°ma prenosne. manJSe okvare poljedelskih strojev , avUajo j , delavnice v okraju posamezne meha- Strojni odseki kmetijskih zadrug, ki so ustanovljeni že pri vseh zadrugah v okraju nadzoruiejo in vodijo evidenco o globokem jesenskem oranju. V Prekmurju vsi kmetje svojo zemljo v jeseni globoko preor.1e.1o. ker so poučeni o ugodnih po- 'Vrorla™iCei a” Pa 8trojna P°S,aJa ' sledicah. ki jih ima tako oranje za zemljo J ■ Nujno je, da se ustan..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... BEVK! lovi v okraju in njen donos. Rimska “Republica” je objavila pred časom članek z naslovom “Vrhovna komanda ustašev je v dveh samostanih v Rimu”, v katerem pravi, da so dejansko trije glavni štabi ustašev: eden v Rimu, kjer je ustaška vrhovna komanda”; drugi v Celovcu, kjer je “operativna sekcija”, in tretji v Trstu, kjer je tako imenovana ‘‘ustaška politička sekcija”. Vodja terorističnega ustaškega delovanja Krunosav Draganovič živi v Rimu v ulici Merulana 143, kjer ima privatno stanovanje, sestanke z ustaši pa ima v samostanu Sv. Jeronima v ulici Štomacelii 132. Druga skrivališča ustaških zločincev so po raznih katoliških samostanih: v samostanu Cento- [ celle v Rimu, ulica Glicini 2 7, v frančiškanskem samostanu v ulici Merulana Itd. šef ‘‘vojaške politične sekcije”je general Vinko Pečnikar, ki stalno potuje iz Rima v Celovec in obratno. Vodja vojaške orga- nizacije v Rimu je polkovnik Ivan Rukavina, ki je živei pdd iihfenttm ''pater Jestarh”. Rukavina je organiziral napad na jugoslovansko razstaVb v- Rimu ki je biia v palači Torlogna. Njegov pomočhik je ustaški polkovnik Josip MarkoVič. Tudi ‘‘operativni sekciji” v Celovcu načeluje generai Pečnigar, njegov namestnik pa je dr. Stjepan Viasinovič, šef ustaške policije/' šef teroristične akcije v Trstu je Edo Kvaternik, sin znanega ustaškega generala Kvaternika. V “izvršilnem svetu*’ za emigracijo so Ante Rudimirovič, fra Madjareč in fra Domenico Mandoč. V Italiji so poleg teh ustaških zločincev še general Kerenčič, majorja Domirovič in Dagič, kapetan Ci-vidini, generala Ivo Carčani in Hinko Nikolič, major Barbaš in profesor Ivo Ai*iti-ani. Pred kratkim je odpotoval v Argentino ustaški polkovnik Gustan Reba. V Londonu zastopa vojne zločince dr. Ranko Jelič. t,CXapi cm oJTTacftrt I ecmac tt (Nadaljevanje) Najo , Ju^Je pozabijo in se | čustva posameznikov ali majhnih sku- Witj 0 m Podpihovalcev, Pre_ : pin. Ona im« nred o^nii cilje, katerim J>r’ • Pozabljate na nekaj druge- ; m mora ukloniti vse drugo To pa ka- kl vas J* v naših mejah živela le , kor sem w poudaril, ne zahteva žrtev j1’ a zc?a.i s^p dobili močan prira- samo od poedincev. V tem pogledu je ‘ izvito narodno zavestjo ietj ^aten, a s časom — kdo more ve- I . .. .. Ne vsni- n nor vsaka beseda zaman.*’ lravatl’ VP1V morda J)an ni bil topel, provladen, vendar ti, pn + n’v8 skcasom — kd" m°re ve- j i.-» (VWmncn vroč pot oblival telo. Iz-ni, ° HI. T^P.' na dru- črnal je bil vse ugovore, pnl0^i v °itet^nram° .miH,htl* Počastiti. Danes sede ves napor, zdai je obsede1 brez ^va. 6e bi^if 1-^f nan.’f!na, dr“ ' l’rez moči ko ennia Prefektove šam razumeti in da pred vsem cenim j Že se je nočilo, ko je Čedermac sto-vašo odkritost. Tudi jaz sem bil bolj i pil iz avtobusa in se po klancu vračil odkrit, kakor bi bil smel biti. Tn le žal j domov. Hodil je počasi, utrujeno, gle-bi mi bilo. n ko bi moral svoje osebno dal v tla, v sivo kamenje, ki se je rahlti spoštovanje do vas omadeževati s ka- i svetilo iz mraka, in trudno razmišljal. živeli kje v sredini poloto i'H( Vam ne kalil miru. Mi-smo tii.ia)Sr,,en narod > '•ro.jenceni v ko-i^jih' dovo]ju-iemo in bogoslužje ^ltijr0VeTn •ipz'ku ter gojitev narodne Vavlf' r|'U pa že zgolj s tem, da ste, lili. -jate nedotakljivost naših narod-Č'e(je',a v nevarnost.” >,,:-nac je bil prepaden nad odkri-*i|n ()fi le on se ga ni bal. Zdaj pa ga je nena- Razvoj lokalne Industrije v goriskem okraju Lokalna industrija v okraju Gorica Je letos v znatni meri prispevala s svojimi proizvodi k dopolnitvi republiškega in zveznega distribucijskega plana. Tri okrajna podjetja večjega značaja, tovarna poljedelskega orodja v Batujah, parna žaga Nanos in destilacija in predelava sadja v Ajdovščini so prešle v republiško režijo. Prihodnje leto pa bo večji del proiz. KDOR H OČK GRADITI, MORA ZNATI, MORA ORVLADATI ZNANOST; I)A HO PA ZNAL SE MORA UČITI: UČITI SE VZTRAJNO, POTRPEŽLJIVO. Stalin Stavblnska Kovača G. ITAVAK * K. KALUŽA Laprida 2443 Florida. FCCA RESTAURANT MIRO MERKUSA LORIA 472 KROJAČNTCA CIRIL PODGORNIK Tino tratita 520* Recreo “Europa” Pripraven za nodelflV* Ulet« ▼ Tigra. Prtroi ■ posta]« Tiff» FCCA. do Ro-cima in L a i t I I k « BRATA ROVTAR TJ*ro FCCA. — t. K 749 - 589 Rio CaraqiacbaY Foto - Arte MARCOS Najpopiilarnejia na Daek Sada Farnndo Qointfi IMS U. T. 22-83*7 vodov lokalne industrije šel v korist delovnemu ljudstvu goriškega okraja. V ta namen bo vključeno v plan tudi obrtniško in rokodelstvo, da se dvigne življenjski standard prebivalstva na višjo stopnjo. Pred priključitvijo so obstajale samo tri okrajna proizvodna podjetja, a še to so bila, razen destilacije in predelave sadja v Ajdovščini, v rokah privatnikov. IPo priključitvi pa so pričeli ustanavljati okrajna in krajevna proizvodna podjetja. Ustanovili so tri podjetja gradbene industrije, in sicer: kamnolom kraškega marmorja v Temnici, apnenico v Mirnu in delavnico cementnih izdelkov v Solkanu, ki izkorišča domači vir surovin. V Solkanu so ustanovili okrajno mehanično delavnico in livarno ter elektroinštalacijsko delavnico poljedelskega orodja v Lokavcu. Za preskrbo delavnega ljudstva z obutvijo so ustanovili okrajno čevljarsko delavnico in tovarnousnja v Mirnu, kjer so organizirali tudi okrajno invalidsko podjetje lesne industrije in avtokaroserijsko delavnico. Krajevni odbori pa so ustanovili splošno mehanično podjetje in kovačnico v Šempetru, čepovanu, Desklah in krajevno ključavničarsko kovaško delavnico v Temnici na Krasu, in mehanično delavnico v Dobrovem v Brdih. V Opatjem selu so ustanovili škafarsko podjetje, ki izkorišča za svoje izdelke tudi razne odpadke lesne industrije. Podjetja so se morala boriti z raznimi težkočami pri nabavi strojev in opreme. Sedaj so tudi te težave v glavnem premagane. Prihodnje leto se bodo ta podjetja še razširila. Predvidena je gradnja nove mehanične delavnice ln livarne v Novi Gorici in razširitev usnjarne v Mirnu. Farma, v kateri bodo vzredili 150.000 piščancev letno Dr. Francisco Jose Cespa DENTISTA CIRUJANO Consuitas de 15 a 20 hs. 4 Coronel R. Lista 5096 T. A. 80 - 5782 Pri Osjeku urejajo na površini 120 ha veliko farmo za rejo plemenske perutnine, kakor tudi perutnine za zakol, in sicer v glavnem kokoši. Farma je last zveznega agro-industrijskega kombinata Belje, ki Je določil zanjo IGO milijonov din. Na kraju, kjer urtejajo novo perutninarsko farmo, bodo zgradili celo kmetijsko industrijsko mesto, v katerem bodo letno zredili okrog 150.000 piščancev Farma je eden največjih objektov, ki jih gradi Belje po petletnem planu. Moderno valilno postajo so že spravili pod streho in jo sedaj urejajo samo še v njeni notranjosti. Del izvaljenih piščancev bodo takoj poslali državnim kmetijskim posestvom in kmetijskim zadrugam, druge bodo pa redili v farmi sami. Poleg postaje grade oddelke za rejo piščancev. Najlepše piščance bodo odbirali nato za pleme, bodo tudi pitali. Na posestvu rede najboljše pasme kokoši: Rode Island, Leg-horn in italijanske prepeličarke. V Belju TOVARNA POTTTšTV A VI\Rft RAOFI,.f BLANCO ENCALADA S49-261 ▼TLLA ESCASO U. T. 652-91M zrejeni piščanci nesejo jajca že po petih mesecih. Letos je posestvo prsekrbelo zadostno količino jajc lastne proizvodnje za nadaljnjo razploditev. V nekem bloku farme urejajo klavnico s tovarno za predelavo in konzerviranje druge pa določili za zakol. V ta namen jih kokošjega mesa ter veliko skladišče za mesne izdelke in normalnotirno industrijsko železniško progo. Po planu bodo zgradili tudi električno centralo. V bližini farme grade moderno delavsko naselje za 35 0 delavcev, ki bodo zaposleni poslopij, v katerih bo 9 2 komfortnih dvo-na farmi. Zgradili bodo 4G stanovanjskih sobnih in trosobnih stanovanj. Eno veliko poslopje so določili za samske delavce, v bližini pa bodo uredili delavsko restavracijo. V neposredni bližini delavskega naselja grade v nekem bloku javna poslopja za KLO. dom kulture, gasilski dom, športni stadion, poslovalnice in drugo. Ta blok bo obdan z zelenjem in lepim parkom. (Tanjug.) PRIHOD JUGOSLOVANSKE TRGOVINSKE DELEGACIJE V MOSKVO V Moskvo je prispela jugoslovanska govinska delegacija z ministrom /a zun#" njo trgovino Melentijem Popovičem n® čelu. Na letališču so delegacijo sprel®1' namestnik ministra aa zunanjo trgovino Semičastnov, trgovinski predstavnik ZSSR v Jugoslaviji Lefoedev In Sef odseka miri strstva za zunanjo trgovino Kuzmlnski. Ofc prihodu je bil navzoč tudi začasni odpr»'" nik poslov Jugoslavije pri ZSSR S**1 Fejič s člani embasade FLRJ v Moskvi. JEKŠE E K T O R MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621 Dr. A. MtirgchbauM Dr a. Maria Kirttchha.M* ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 3271 T. A. 50-73*^ PIVARNA — Krožišče in Kegiišo« PODGORNIK FRANC Warnes 2113 U Pat****' TRGOVINA JESTVIN PETER ČUČIČ Excel»lor 1500 - U. T. 757-301. SAen* P ŽELEZO - BETONSKO PODJETJA RUDOLF KOMEL ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Rernaldez 1655 TISKARNA tiudoii tivee SARMIENTO 40 Casero« T. A. 757 (Santoa Lugarea) 1101 MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ j W. COX Avda. Riestra 1115 U. T. 61-0fi!,< MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-®^® SLOVENSKA JURIDIčNA PISARNA Odškodnine, Odslovitve, Nozgoda, Dedščine in vse Sodnijske Trami taci j« Urardno ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Pi«o • (Nasproti Obelisku) Eacritorio 923 T. A. 35 - 6243 Bumoi Air** doma obšel strah pred njim. Ozri se je,' kakor da ga čuti za svojim hrbtom. “Prekleti človek!” Zamahnil je s palico predse. Bilo je prav na ovinku, ob ozki grapi, kjer se je od klanca cepila steza in tekla do mlina. Od grmovja ob potoku se je nenadoma odluščila temna človeška senca. “Dober večer!” Čed?rmae se je prestrašil; hkrati mu je bilo nerodno, da ga je nekdo zalotil, kako sam pri sebi vzklika in maha s palico. Bil je kovač Vano, ki je obstal pred njim; spoznal ga je po glasu in po tenjl "Bog daj!” je nejevoljno odzdravil. “To človeka prestraši! Ali ne znaš drugače? Kje si bili” “V mHnu. če vam je prav, lahko skupaj hodiva do vasi.” “Zakaj bi mi ne bilo prav? Le hodiva! Nama bo krajši čas.” In sta šla po klancu. “Mislili smo, da vas ne bomo več videli”, je spiiegovoril Rakar po premolku. “No, tako naglo me pa vrag ne vzame.” Kovač se je zasmejal. Čedermacu je druščina iznenada dobro dela; zopet je bil med svojimi ljudmi. Pomislil je, s kakšnimi občutki je prejšnji dan odhajal. Kovača mu je ne- izmerno približalo, karo da ni bilo ni- | koli kake sence med njima... Nekaj časa sta molče hodila. “Ali je doma kaj novega?” je slednjič vprašal Čedermac. “Je”! In Vane je izpljunil. “Fej, hudič ! Vsak dan je kaj novega. Vsak dan lepše. Danes so bili že zopet v vasi”. Čedermac se je ustavil in zastrmel v ten jo pred seboj. "Kaj so hoteli?” “Katekizme so pobirali”. Kaplan se ni začudil — ničemur več bi se ne bil čudil — vendar ga je bridko stisnilo za srce. “Ali so bili tudi v kaplaniji?” “Tudi. Baje so vse prevrgli, a ničesar našli.” “V moji odsotnosti? Tega ne bi bili smeli!” se je razburil. “Pa kaj se oni menijo”, je zamahnil s palico in stopil dalje. “Ali so bili po vseh hišah?” “Po vseh. Se tam so povpraševali, kjer ni otrok.” “In ljudje?” “Ljudje?” je Vane znova izpljunil. “Ljudje. Dali so katekizme. Ne bi jih hoteli vsi dati, a oni so dobro vedeli, da jih imajo. Neki hudič jim je vse povedal. Toda jaz ga nisem dal”, se je 1 zasmejal. “Vrgel sem jim neke stare krpe, iz katerih sem se še jaz.učil. Moji otroci ne bodo ostali brez nauka, pa če naj jih opolnoči budim in učim,” se je razburil. “Če bi bili vsi kakor-jaz, bi jim s koli dali katekizme... ” “Bolj previdno!” se je Čedermac ozrl. “Tiše!” “Vi me ne boste izdali.” “Jaz ne! Pa te noč lahko izda. Včasih tudi noč nateguje ušesa.” Kaplan je po strani začudeno pogledoval kovača. Mislil je, da ga pozna, a zdaj mu je bil nenadoma kot uganka. Kdo naj ga razume? “Glej, pa sem mislil, da ti ni do tega”, je glasno izgovoril svojo misel. “Da ti ni do katekizmov in do nauka...” “Saj vedno hodim v cerkev. Ali ne hodim?” “Pač. Zato, da bi me ujel za kal^o besedo.” Vane se je široko zasmejal. “To je resnica”, je priznal po premolku. “Tudi zato, a ne samo zato. Sem že tak, da nuncev ne morem trpeti, zoper Boga pa nikoli nisem rekel nobene besede”. “Pa kaj so ti storili duhovniki?” “Meni nič. Jezi me, ker nočejo vedeti, da so tudi ubogi na svetu. Pa bi se prav oni morali potegovati za siromake.” “Moj Bog”, je vzkliknil Čedermac. “Vane, ali si ob pamet? Koliko stoletij ne oznanjamo ničesar drugega kakor ljubezen do bližnjega, Ničesar drugega kakor ljubezen do bližnjega ! Vedno *° tirno bogate, naj imajo odprte roke, n dajejo ubogim... ” . j “Ako bi bogatini slušali. Pa so g1 ^ Pa še to ne bi zadostovalo. Kaj bi £ poniževali z miloščino od tistega, ^ so ukradli! Če bi bili duhovniki z mi, cerkvena bandera bi nosili, lita11 bi prepevali, ko bi šli v boj za Pra °e.” . .m “Cerkev se ne more spuščati v u* boje. Ona je za vse, za ubožce in v lšc&l Vane Rakar je nekaj časa bo. ^ predse, nato je ugovarjajoče stre z glavo, rekel pa ni nobene. . Čedermac je gledal v kamenje^a klancu in razmišljal. Vane je bil naiven prevratnež, a v svojem ; poštenjak, z ostrim socialnim eustv . eden izmed redkih, ki so pripri ■q0, tvegati vse za svoje prepričanje. spod Martin je čutil, da mu je 111 je bližji kakor kdorkoli v vasi. ni uboštvo in krivice, a o tem nl ge globoko razmišljal, še manj, da .egj temu s silo upiral. Boj zoper obs ^ red je imel za brezboštvo. Toda v' g trenutku so se kovačeve besede ci ^ ujemale z njegovimi občutki, četo je še vedno ugovarjalo na dnu “Saj razumem”, je zategnil. ^ ;e razumem. Toda bojevati se je . mejah zakonov.” (NadaiJeva vse v it, Primorske Vesli NE BOSTE sodili borcev za delavske in DEMOKRATIČNE PRAVICE Pred kratkim se je sestal v Trstu Glavni odbor Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje. Sedanje prilike, ko stopa ;SP®t v ospredje vprašanje borbe za narodnostne pravice Slovencev, terjajo, da dobi Of na tem ozemlju v večji meri svoj samo-stojni izraz. To je tem važneje, ker bi kidali rad vpregel v svoj voz poživljenega italijanskega nacionalizma tudi tisto skupinico Slovencev, ki zakrivajo svoje izdajstvo pod krinko nekega “tajništva” OF. ^.1’adi tega je sprejel Glavni odbor pro-Sfam Osvobodilne fronte za ržaško ozem-'te. odobril organizacijska načela ter iz-Vol» nov Izvršilni odbor s predsednikom frankom Babičem na čelu. Hkrati je sPrejel Glavni odbor protestno resolucijo, izraža najostrejši protest zaradi sodega postopanja proti stavkovnemu odboru slavne dvanajstdnevne stavke 1. 194 6, ko anglo-ameriška zasedbena oblast proglasila junaško borbo tržaškega delavstva 2a ilegalno. Ko je namreč anglo-ameriška uPrava po dveh letih in pol tirala pred 8°nela v goriškem občinskem svetu. Obleki VRNITEV PREMOŽENJA ‘‘TRŽAŠKEGA LLO(YDA” Ni mogoče razumeti, kaj ima prav za prav opravka italijanski minister s ‘‘Tržaškim Lloydom’, ki je vendar tržaški. Bil je tržaški od svoje ustanovitve pred 102 leti do nasilne Mussolinijeve podreditve Tržaškega Lloyda neki državni italijanski družbi. Določila mirovne pogodbe z Italijo pa velevajo, da mora italijanska vlada vrniti vse premoženje “Tžaškega Lloyda” Svobodnemu tržaškemu ozemlju. Ne glede na jasne določbe mirovne pogodbe so ugrabili Trstu edino veliko plovno podjetje svetovnega merila na ta način, da so vse po vojni nabavljene ladje registrirali v — Genovi. Sicer ne obratuje “Tržaški I>loyd” na plovnih progah med Trstom in Vzhodom, ampak le med italijanskimi pristanišči in prekomorskimi državami. Tržačani terjamo, da izroči italijanska vlada zavezniški vojaški upravi na Svobodnem tržaškem ozemlju vse premoženje, ki pripada temu ozemlju po določbah mirovne pogodbe. Cim bo to izvršeno, si bomo že znali pomagati. MED NAŠIM DELOVNIM LJIIDSTVOM štandrežani smo oddali večino svojih glasov pri volitvah v goriški občinski svet za Demokratično fronto Slovencev, kei smo prepričani, da edino ta lahko bran, naše gospodarske, socialne in kulturni interese. V Pevmi so bili vpisani v volivne ime nike tudi ljudje, ki so umrli zadnja leta padli borci, pa tudi domačini, ki so si zaradi politično-gospodarskih razmer pre selili v Jugoslavijo. Videti je, da ji poslovanje anagrafičnega urada v Goric zelo površno. Večina naših delovnih ljud je dobro vedela, kdo lahko ščiti njihovi koristi in so zaradi tega enotno volili kan didate Demokratične fronte Slovencev. V Poljanah smo odkrili spomenik padlim borcem. Naša vas, ki šteje komaj 14 hiš, je žrtvovala za svobodo domovine 11 junaških življenj. K svečanosti so prišli ljudje iz Dobrdoba in vse okolice. V šent Lenardu v Slovenski Benečiji se je ljudstvo spomnilo grobov svojih partizanov ter jiti okrasilo z venci in šopki. V Čedadu je umrl zgleden slovenski fant 19. letni Renko Birtič, ki je dajal s svojim delom lep primer vsem ostalim. Njegovega lal svetovalec tov. Paglavec pa se ni USTANOVLJENO JE ZVEZNOREPUBLIŠKO MINISTRSTVO ZA NOVO- OSVOBOJENE KRAJE Beograd, 23. okt. Na podlagi 74. člena, točka 15 v zvezi s točko 6 ustave FLRJ in na predlog predsednika vlade FLRJ izdaja Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije ‘uredbo o ustanovitvi ministrstva za novo osvobojene kraje. Glede na posebne potrebe družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja krajev, ki so bili na podlagi mirovne pogodbe z Italijo priključeni FLK Jugoslaviji, odnosno LR Ilrvatski in LR Sloveniji in glede na potrebo, da se določijo posebni organi, ki se bodo bavili izključno z organizacijo državne uprave in gospodarstva v teh krajih, kakor tudi s celotno problemu tiko družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja teh krajev zaradi njihovega hitrejšega' napredka,' odloča Prezidij Ljudske skupščine FLRJ : 1. l3a se ustanovi v okviru vlade FLRJ ministrstvo za novo osvobojene kraje kot zvezno-republiško ministrstvo. 2. Vlada FLRJ bo odredila v soglasju z vlado LR Hrvatske in vlado LR Slovenije, kateri posli državne uprave bodo spadali v pristojnost ministrstva za novo osvobojene kraje. 3. Vlada FLRJ bo ta ukaz izvršila. Beograd, dne 23. oktobra 1948. PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ * ' > " '•••* • ’• t • • •„ f/. fi-Ji T-rJ ■ Za sekretarja podpredsednik M. M. Pijade, predsednik dr. I. Ribar pogreba se je udeležila skoraj vsa rodna vas Mečana. V Ažli v Slovenski Benečiji je umrl Remigi Venturini, tast’ pokojnega Venturinija. Valentin Bledlč je naročil venec pri neki zavedni Slovenki. Ko pa je Bledič prinesel venec domov, je pričela neka ženska vpiti po vasi ter je v svojem besu do Slovencev razdrla venecin spletla novega iz istega materijala, češ da je venec delo ‘‘Titine’’. Ta primer nam kaže, s kako velikim sovraštvom' in s kakšnimi Janičarskimi prilikami ae morajo 'boriti Beneški Slovenci. V Trstu je umrla 42 letna 'Marija Hrovatič, poročeno feodina in 86 letna Marija Dobriia. r V Gorici so umrli 97 letni upokojenec Karel Rogelja, 82 letna gospodinja Lucija Gregorat, 15 letna Ana 2vogar, ‘76 letna gospodinja Marija Merlag in 34 letna gospodinja Karmela Brešan. Podgorska mladina je ponovila Ingo-ličevo trodejaiiko “Sirote”. Mladina se pripravlja za novo igro, ki bo uprizorjena ob novem letu. NI NA SVETU SILE, KI BI MOGLA RAZ- BITI SKUPNOST SLOVANSKIH NARODOV ' », • iL SPREMEMBE V VLADI LR SLOVENIJE Ljubljana, 23. oktobra. Prezidij Ljudske skupščine LRS je na svoji današnji seji. na predlog predsednika vlade LRS izvršil nekatere spremembe v vladi LRS. Dosedanji minister za pravosodje dr. Jože Pokorn je prevzel kot član vlade LRS posle predsednika Komisije za zakonodajo in organizacijo državne uprave; dosedanji minister za trgovino in preskrbo Viktor Repič je kot član vlade LRS prevzel.posle predsednika Komiteja za zunanjo trgovino; dosedanji minister za lokalni promet Jože Borštnar je prevzel posle ministra /.a trgovino in preskrbo. Na novo sta bila imenovana univ. prof. dr. Heliodor Modic za ministra za pravosodje in dosedanji pomočnik ministra Tone šuštetšič za ministru za lokalni promet. Te spremembe je narekovala potreba po izpopolnitvi pravne, upravne in gospodarske organizacije v vladi LRS. Iz pisarne Generalnega sekretariata predsedstva vlade LRS Motiti niti po hrušču šovinistov, niti farizejskih frazah, ampak je svoj govor * slovenščini tudi nadaljeval ter končal. rvl led je častno prebit, še bo zvenela : °venska beseda v goriškem obč. svetu, karkoli pojde za obrambo nacionalnih socialnih pravic slovenskega delovnega Oudstva. **0 8KVADRISTIČNIH METODAH . .. kidalijevi pretepači in napadalci so udrli Prostore uredništva “Primorskega dnevnika” ter navalili na odgovornega urednika tov. Stanka Renko. Strgali so mu fiVratnico, ga podrli na tla in pretepli. °**01 ja se ni zanimala za napadalce, •i^Pak je aretirala napadenca,' kiga je j Pa nato izpustila, potem ko ga je dve uri .■"■WA^WAVAWW.W.W/.VV.V.WAV.W%W^WAV^MW. $^YBla. Tržaške delovne množice ostro Sanjajo pretepaške, nasilne fašistične etode izdajalskih vidaliJevcev. J? ra ne S t e k a r STAVBINSKI PODJETNIK Ramr. Feliks Falicov ®reJ«m«U od 10—12 in od 15—20 ur« ^ -SONATO ALVAREZ 2181 Tiskarna tt. Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela ★ BUENOS AIRES Gutenberg 3360 T. A. 50 - 3036 Nasproti postaje tramvaja Lacroze na A.venidi San Mariin Predsednik Vseslovanskega kotniteja Božidar Maslarie je poslal generalislmu Sovjetske zveze Jo&ipu Visarionovlču Stili n u tole brzojavko: “V imenu ' Vseslovanskega komiteja čestitam Vam in vsemu sovjetskemu ‘ljudstvu ob državnem prazniku — 3.. obletnici Velike oktobrske socialistične revolucije. Slovanski narodi Se pTidružujeJb ,« telesom in dušo, srcem in ihisli jo' velikemu prazniku sovjetskega ljudstva, kajti Oktobrska revolucija je omogočila njihovo osvoboditev v drugi svetovni vojni,. sovjetakim ljudstvom v boju za 'trajeh in sovjetskimljud stvom v boju za trajen in pravičen mir na svetu, za svobodo in neodvisnost svojih držav, za zmago ljudske demokracije in socializma in proti n^. tilcem nove vojne. Dafies so ši'tesneje med seboj povezani, kakor bo bili med drugo svetovno vojno. Njihovo bratstvo in enotnost sta zapečatena za večne čase v boju proti splošnemu sovražniku in ni na svetu sile, 'ki:fti mogla rafcBfti škiiimost slovanskih narodov. iSlaj živi in se krepi Sovjetska zveza, ki koraka zmagovito v komunizem, opora držav ljudskih demokracij, ki gredo v socializem živeli sovjetsko ljudstvo! živela bratstvo in enotnost slovanskih narodov!” ' • ; VAS JUNAKOV V Gropadiso odkrili’ spomenik padlim borcem iz narodnO Osvobodilne borbe. O Gropadl lahko rečemo, da Je vas junakov in partizanskih borcev. Vsi Gropajci so se aktivno udeleževali osvobodilne borbe in sodelovali z jugoslovansko armado. Vas, ki šteje 86 družin, je dala 40 borcev partizanov, 05 drugih Gropajcev pa je neustrašeno sodelovalo na terenu. Ves čas narodne osvobodilne borbe je bila Gropada kurirsko središče*,' kjer sO se shdjfth’ kurirji in kurirke za zvezo med Trstom in vsem Krasom. Zaradi tega šo fašisti in nacisti izlivali svoje maščevanje nad Va/gčani. Mnogo so jih odpeljali v nemška taborišča, marsikdo se ni več vrnilv dOnitivIno! S svojim odličnim poznavanjem Tevetta, so Gropajci omogočili jugoslovanski ’ "vojSki, da je presenetila Nemce in fašiste ter pred njimi zasedla bunkerje nad Trstom, .s čemer je bila zagotovljena osvoboditev Trsta po jugoslovanski narodno osvobodilni vojskr. — --------------- 3uan Sopdc e faio :s8 . T. A. 652 . 0244 LA VOZ ESLOVENA ED1TADO POR liA SOOtEUAD VUGOESLAVA “HOGAR POPUliAlt ESLOVENO” RESTAVRACIJA IVANČIČ ItUDOLF Anasco 2622 | » «1 š •• . Quo«oiia y Fiambreria "LA IBEH1CA" de Cuerve y F«rndndex Avda. Fee. Beiro 5399 — U. T. 50- 8563 - TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postrefte. Pridita, pa •• boste prepričalll Se priporoča Albert Beltram DONATO ALVAREZ 2288 Buenoa Airea RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUiTIN D o v a i a m na dom Heredia 477 U. T. 61-7165 RESTAURACIJA “PRI ŠKODNIKU” KroKliiče in Kegliiče Jožef Shodnik Anasco 2652 U. T. 59-899'. F I D E O S F R E S C O S 4« NATALIO DOMINI Baiareo S425 U. T. 50-8913 RESTAVRANT “ČAVEN’’ IVAN LKIAN Lepe de Vesa 2931 Ba. Airea JUGOSLOVANSKA GOSTILNA Pripravni prostori za kroglanje JANKO POL1AK Ituzaingo 4267 MlJNRii Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala eapedal para tratamientea del reeaatiame j sala de drugi« Atiened: Lunea - Miireolea j Viernas P »dir hora por telifono Ddbnaa 1153 U. T. 34-5319 EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI ANDREJ B O 2 I Č in SIN Tehnična konstruktorja Ruis Huidobro 4554-5« U. T. 70 6112 PCCPICAJ TE “SLOVENSKI GLAS” M E R C A D O "Las Magdalenas” CARNICERIA — RAVBAR Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 5276 hbrreria de obra HUMAR y MAKUC * At. Ceatral STM Calle Ne. 2 172« U. T. 741-4620 BAZAR “ D A N U BI O“ D. UGLESSICH Avda. San Martin 2962 U. T. 59-6838 HADIO Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila iivriui« JAKOB KREBELJ CESPEDE8 3763 (vogal Avda. Ferest Tel. štev. 54 - 4650 CELEZOBETONSKO PODJETJE FR£Ne URŠie • Mercedes 1764 T. A. 69 - 1567 Buenos Aires MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA” PETER JONKE Lastnik: Se izdeluje vsa v to stroko spadajoča dola PASOS LOS ANDE3 — RIO CEBALLOS C O B D O B A tteinaldo Wn*»erman MEDICO Nasea 2361 U. T. 50-2845 UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polku* FRANC BANDELJ Avda. de los Ineaa 0021 U. T. Sl-5184 Restavracija A. BENTJIilO A JUUUSEVie ★ Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 INDUSTRIJA PAPIRJA W 1 D E R Aadrfa Ferejrra M65 U. T. 61-MM Beeaoa Airea VUGA ALFONS KONTRATIST STAVBINSKIH CEMENTNIH DEL. Spedaliat v cementnih ogrodjih in stopnllčih Se priporoča rojakom ESPINOSA 2570 — T. A. 50 - 07T2 Buenos Airea krojacnica Franc Melinc • Pa* Soldan 4844 U. T. 59-1356 Buenos Aires TRGOVINA JESTVD, "PRI Č E m N I C U " C. Ramon Lista 565