5-2006 68 5-2006 69 Moj prvi stik s Patagonijo Ensueño in {e dve ? in µ Miha Vali~ Odpravarski alpinizem ni navaden {port. Vsi preostali {portniki trenirajo in tempirajo vrhun- sko pripravljenost za pomembno tekmo, katere datum poznajo `e nekaj mesecev prej. Pri nas alpinistih je druga~e. Ko opravimo priprave, odletimo na odpravo; po navadi je potrebno vsaj teden dni presedanja po raznih transportnih sredstvih ali hoje, da pridemo pod goro, ki se je `elimo lotiti. Tistih nekaj dni, ko smo v naj- bolj{i telesni formi, po navadi ~akamo v de`evni bazi in iz obupa po`iramo nenormalne koli~ine hrane. Slabo vreme praviloma traja vsaj {tirinajst dni, tako da se vsa te`ko pridobljena mi{i~na vlakna pretopijo v ma{~obo. Ko kon~no le pride lepo vreme, smo `e tako navajeni na posedanje in prestavljanje po baznem taboru, da le ste`ka dospemo do stene. In takrat se poka`e resni~na vrlina odpravarskih alpinistov, da ob porazni telesni pripravljenosti opravijo vrhunski vzpon (~e verjamete). Ta fenomen je najbolj opazen ravno v Patagoniji, obmo~ju, ki slovi po slabem vremenu, orkanskem vetru, gromozanskih zrezkih in pregre{no dobrih sladicah. Na glavo na pete Kot vsako leto se je tudi letos v bazi de Agostini pod Cerro Torrejem in Fitz Royem nabralo precej Slovencev. Z Jako (Toma` Jakof~i~), ki je bil v Patagoniji `e ~etrto leto Dostop do Cerro Torreja in Fitz Roya preko ledeni{ke reke µ Toma` Jakof~i~ 5-2006 68 5-2006 69 V spodnjem delu smeri Ensueño, Fitz Roy Sestop v megli po smeri Franco - Argentina, Fitz Roy µ Toma` Jakof~i~ µ Rok Blagus 5-2006 70 5-2006 71 zapored, sva imela v na~rtu pre~enje grebena od Aguje de la S do Fitz Roya. Zelo visoko- lete~ na~rt, predvsem zame, ki sem {ele spo- znaval nestabilnost lokalnega vremena. Takoj po prihodu v bazo naju je presenetil hiter dvig pritiska na barometru in tako sva se »kot race v vodo« (kot se je slikovito izrazil Jaka) zagnala proti taboru Polacos, ki je izhodi{~e za smeri v zahodnem delu Fitz Roya in njegovih manj{ih sosedov. Odlo~ila sva se, da greva takoj nasled- nji dan na vse ali ni~ in za~neva grebensko pre~enje. Najina zagretost se je nekoliko ohla- dila, ko sem odkril, da nimam ~elne svetilke, zato sva na~rt spremenila v enodnevno turo na Agujo Saint-Exupery. Nekoliko pozneje, ko sva `e le`ala v {otoru, me je Jaka presenetil z vpra{anjem: »A si kej vidu moje plezalke?« Da sva se po~utila kot te~ajnika pred prvim ple- zalnim vzponom, si lahko mislite, sva pa zato ni~ kaj te~ajni{ko pretekla ledenik nazaj do baznega tabora v manj kot uri. Naslednji dan k sre~i ni bil primeren za plezanje. Ko sva se znova lotila Exuperyja, naju je nekaj razte`ajev pod vrhom presenetila nevihta s sne`enjem in nepozabnim vetrom. Sestop v takih razmerah je ena izmed patagon- skih poslastic. Potem smo kon~no le do~akali malo dalj{e izbolj{anje vremena in preplezala sva izredno lep zahodni greben na Agujo Rafael. Opravila sva prvo ponovitev smeri in se v {tiriindvajsetih razte`ajih nau`ila sonca skozi najve~jo ozonsko luknjo na svetu. K sre~i so v tem ~asu pri{li v bazo tudi Stephan Siegrist in brata Huber, ki so dobili kakovostno vremensko napoved prek satelit- skega telefona. Vendar nama tudi ta ni poma- gala do {tirih dni stabilnega vremena, kolikor bi jih potrebovala za najin projekt. Le `iv~ni smo bili malo manj, ko smo ~akali. Ravno ko smo v bazi `e skoraj popolnoma zakrneli, nam je napoved obljubila dvo- do tridnevno »okno« lepega vremena. Sklenila sva, da je to ravno dovolj za smer Ensueño v SZ-steni Fitz Roya, pridru`il pa se nama je {e Rok Blagus zaradi zdravstvenih te`av soplezalca. Bolje gor kot dol Iz tabora Polacos smo {li ob enih zjutraj in takoj nas je ~akal zahteven, predvsem pa Patagonska idila µ Rok Blagus 5-2006 70 5-2006 71 objektivno nevaren »dostop« ~ez Sitting Man Ridge. Ko se je zdanilo, smo bili pred vstopom v 1600 m visoko in 45 razte`ajev dolgo smer, ki so jo leta 1995 v petih dneh preplezali Italijani z nekaj fiksnimi vrvmi. Prvih petnajst raz- te`ajev je pripadalo Jaki; zaradi poledenelih po~i in drobljive skale je imel zelo naporno delo. Pozno popoldne sem prevzel izmeno in do treh pono~i smo se prebijali do tridesetega razte`aja, ob katerem je bil na skici ozna~en prostor za bivak. Med kopanjem poli~ke v sneg nam je uspelo vre~i v dolino posodo za kuhanje, tako da smo dobri dve uri, kolikor je bilo {e no~i, lahko le prepevali »sibirske narodne pesmi« ({klepetali z zobmi). Zora nas je presenetila z meglo in nara{~ajo~im vetrom. Po trenutkih oklevanja smo se odlo~ili, da je bolje gor kot dol, in Rok se je zagnal v zadnjih petnajst razte`ajev. K sre~i so bili ti bolj teko~i in tako smo pribli`no ob enih popoldne `e stali na vrhu najmogo~nej{e patagonske gore, Fitz Roya. ^akala sta nas {e spust po »normalki« Franco-Argentina in no~no blodenje po zavitih poteh nazaj v bazni tabor. V naslednjih dneh smo po ve~ini skrbeli za rehidracijo in nabiranje izgubljenih kilogra- mov. Nama z Jako je {e uspelo poravnati dolg z Aguje Exupery in preplezala sva smer Claro de Luna, ki postaja klasi~na na tem obmo~ju. Lep konec mojega prvega patagonskega izleta sta le malo pokvarila izguba ~evlja, ki se mi je snel s pasu, in bole~e krevsljanje v plezalkah nazaj v tabor Polacos. Aguja Rafael: West Ridge Integral (VIII, 850 m), Toma` Jakof~i~, Miha Vali~, 20. 1. 2006 Fitz Roy: Ensueño (VII+, A1, 1600 m + 900 m Sitting Man Ridge, 1. ponovitev do vrha), Toma` Jakof~i~, Rok Blagus, Miha Vali~, 31. 1.–1. 2. 2006 Aguja Saint-Exupery: Claro de luna (6c, 800 m), Toma` Jakof~i~, Miha Vali~, 8. 2. 2006 m µ Toma` Jakof~i~V smeri Claro de luna, Aguja Saint Exupery