Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto...................... $3.00 Za pol leta___________________________1.75 EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont. Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa. -S- V . NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV V . . . Let. 3 Št. 130. Cena 5 c. TORO.NTO, ONTARIO WEDNESDAY, SEPTEMBER 26, 1945. Price 5c. Vol. 3 No. 130. VELIKA ZMAGA FRANCOSKIH KOMUNISTOV IN SOCIJALISTOV Pariz, 24 sept. — Pri včerašnih primarnih volitvah, volilci v mnogih volilnih okrožjih so volili za kandidate Komunistične in Socialistične stranke. Socialisti, kateri so podpirali začasno vlado premiera de Gaulle, so izvolili 216, radikalni socialisti (podobni britskim laboritom pod vplivom Bevina), 204, De Gaulle popolarno republikansko gibanje 60 in Komunisti 55, poslancev. Poznejši rezultat volitev kaže, da je bilo 871 kandidatov izvolenih, napram 732, kateri niso dobili zadostnega števila glasov. Rezultat primarnih volitev kaže, da je poražena francoska reakcija in da so zmagale levičarske stranke poglavitno Socialistična in Komunistična stranka. Ta razultatje posebno zmagovit v industrijskih centrih, kakor v volilnem okrožju, Lille, kjer so Komunisti dobili 120.000, Socialisti 115.000 glasov. Večino so dobili tudi v rudarskih področjih, kakor Pas de Calais, Socialisti 178.000, Komunisti 192.-000 glasov. Po zatrdilu prvotnih vesti, ljud- stvo v Franciji se je odločilo izvoliti vlado, katera bo resnično delala za narodne interese in z tem tudi interese miru v svetu. Prav težke izkušnje skozi zadnja predvojna leta in zlasti v tekoči vojni, so neposredno rezultat primarnih volitev. Francoska reakcija na čelu z bivšimi kvizlingi, Laval, Pe-tain in kompanijo, je ne samo bila osnovna opora nemškemu fašizmu v njegovem triumfu za poraz francoske armade, ampak tudi izkori-ščevalna klika, katera je pod parolo zaščite javnega mira razbijala delavske stranke, unijska gibanja in na ta način si zadržala popolno in neomejeno oblast nad francoskim narodom. Medtem značilno je tudi to, da je francosko ljudstvo pokazalo hrbet generalu de Gaulle. Njegova neodrejena politika napram narodnim izdajalcem, odlašanje glede socijalnih reform, ga postavlja ne samo v položaj bivše reakcije, ampak položaj špekulacije na račun težkih in krvavih preizkušenj francoskega naroda. Politične demonstracije v Argentini Buenos Aires, 20 sept. — Ljudstvo v Argentini je včeraj vpri-zorilo največje politične demonstracije in s tem dalo razumeti, da hoče demokratično vlado. Svarilo vlade polkovnika Juana Perona, da bodo demonstracije izzvale bitko, je ljudstvo ignoriralo. Demonstracij in pohoda po glavnih ulicah argentinske prestolice, se je udeležilo čez 150.000 ljudstva, ter zahtevalo odstopitev vlade. Ponavljani so klici: "Proč z diktaturo!" — "Proč z Peronom!" "Mi hočemo in zahtevamo svobodo!" Po zatrdilu dosedanjih poročil, demonstracije so bile zaključene brez kakega incidenta. Nemirov ali izgredov ni bilo, kar pomeni, dji se je diktatorska vlada Perona zaenkrat premislila in ni poslala vo jaštva ter policije proti demonstrirajočih ljudskih množic, katere so odločno zahtevale svobodo in demokracijo. Medtem posamezni krogi izražajo mnenja, da pride do večjih sprememb v vladi kljub temu, da se sedanja vlada upira na vse kremplje za svojo oblast. STAVKA V DETROITU SE NADALJUJE Detroit. — Stavka avtnih delavcev v Detroitu se nadaljuje kljub raznim intrigam kompanij in posameznih avtnih magnatov. Delavci so odločni v svojih zahtevah. Svet zunajnih ministrov dosegel menda sporazum glede Trsta Če tudi zaenkrat dnevna poročila ne podajajo uradne določbe glede sporazuma Sveta zumanjih ministrov petih svetovnih velesil, Vel. Britanije, Sovjetske Unije, Amerike, Francije in Kitajske v pogledu Trsta, je sklepati da Trst postane deloma svobodna luka za srednje-evropske države, toda pod jugoslovansko kontrolo. Namreč posamezna poročila trdijo, da je konferenca velike petorice pristala na Titovo zahtevo za Trst. Medtem to vprašanje še ni de-finitivno rešeno glede končne kontrole samega pristanišča, dočimje Svet zunanjih ministrov poveril proučevanje glede bodočih meja posebni komisiji, katera bo predložila mirovni konferenci načrt bo- 120 TISOČ DOL. ZA STAVKAR JE Windsor, 25 sept. — Glavni predsednik Zveze Kanadskih Slovencev, Jože Miketič nas je pismeno obvestil o zaključku mestne uprave v Windsorju. Namreč mestni župan, Reume, je predložil mestni upravi, da izplača iz svoje blagajne $120.000 v stavkovni fond, stavkojočih avtnih delavcev. Župan je dejal, da nikdor, ne star in ne otrok, ne sme biti lačen in da lakota ne sme biti podlaga za zlomitev stavke avtnih delavcev". Ta vsota je odobrena po mestni upravi. NAD $4.000 ZA OTROČJO BOLNIŠNICO dočih meja med Jugoslavijo in Italijo. Toda strogo je povdarjeno v sporazumu, da se upošteva pri sestavljanju načrta za bodoče meje, etnografični princip, to je, da bi čim manj jugoslovanov spadalo pod Italijo in čim manj Italijanov pod Jugoslavijo. Ta komisija bo obiskala vse prizadete kraje in bo na licu mesta ugotovila razmejitev na podlagi etnografične določbe. Prvotne vesti so seveda slonele na zahtevi Italije, da Trst, del Julijske krajine in Istre, vred z nekoliko otokov na Jadranskem morju pripade Italiji. To so bile želje gotovih krogov, kateri so zamišljali na en ali drugi način se polastiti Trsta, namreč pristanišča in z tem postaviti tik na vrata nove federativne Jugoslavije. Do tega sklepa pridemo tembolj, ako proučimo prvotne in poznejše vesti, kjer gotovi krogi strašno obžalujejo za izgubo časa, katerega da trati konferenca, a poglavitno, da je pri vsemu temu lahko zadovo ljna le sovjetska delegacija. Neki dopisnik pravi, da v teku 10 dnevnega zborovanja zunanjih ministrov, tudi enkrat ni bila omenjena "atomska bomba" pred katero se "trese" samo ob pomisli vsako živo bitje. Ta dopisnik se začuden vpraša, kako je to mogoče, da bi pet svetovnih velikanov sedaj na konferenci ne omenilo "atomsko bombo". Sklepati pa je tudi to, da je Italija zgubila oblast nad Trstom in Slovenskem Primorjem. Komisija, katera se bo morala ravnati po etnografičnih principih pri razmejitvi, ne bo mogla prezreti dejstva, da bo večina ozemlja prej pot Italijo povrnjeno telesni matici, svobodni federativni Sloveniji, odno-sno novi federativni Jugoslaviji. To pa je udarec za narodno in mednarodno reakcijo. BOLNIŠNICA BO ZGRAJENA V LIKI UNIJSKE EKZEKUTIVE PODPIRAJO STAVKARJE V WINDSORJU Toronto. — Lokalni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov je zbral na koncertu minulo nedeljo $4.142.00 za otročjo bolnišnico v Jugoslaviji. V Windsorju so zbrali kljub stavki avtnih delavcev, kjer je skoraj večina našega naroda vpo-sleni v avtni industriji, $1.800 v to svrho. Svet Kanadskih Južnih Slovanov za pomoč svobodni Jugoslaviji, je zadnje dni prejel uradno pismo od glavnega odbora Društva Rdečega Križa Jugoslavije. Pismo med drugem pravi: "S hvaležnostjo smo prejeli vest, da ste podvzeli akcijo v denarnih prispevkih za kupitev potrebnega orodja in priprav za bolnišnico za vojne sirote. Mi smo vam obenem hvaležni za vaše razumevanje in naklonjenost napram našim otrokom in domovini, katera je tako mnogo trpela v tej vojni. Iz rezultata že povedene akcije je razvidno, da isto podpira večina kanadskih južnoslovanskih izseljencev, katerim se lepo zahvaljujemo za njihovo bratsko sodelovanje. Da bi bili čim bolj informirani glede bolnišnice naj vam vsled tega pojasnimo, na kateri način mislimo organizirati zgraditev otročje bolnišnice. Bolnišnica bo lastništvo Rdečega Križa Jugoslavije, pod državno kontrolo, a znana pod imenom "Svet Kanadskih Južnih Slovanov" v znak zahvalnosti napram vam, ki ste se trudili in prispevali ma-terijalne prispevke za njeno zgraditev. V to bolnišnico se bo lahko namestilo 200 otrok in bo zgrajena nekje v Liki, na ozemlju Hrvatske, za kar bo skrbel Rdeči Križ Hrvatske. Medtem iz vaših pisem, ki smo jih prejeli razvidno, da bi bila vaša želja obenem zgraditi bolnišnico. To je zelo plemenita ideja. Za tako poslopje postaviti bi bilo potrebno okrog 3 milijona dinarjev (60.000 dolarjev). Kar se pa tiče orodja, kakor omenjeno, bodeta ga kupila v Švici naša dva delegata, ki se nahajata v Ženevi, dr. Nikola Nikolič in njegov pomočnik dr. Obradovič. i Glavni tajnik DRKJ Jaroslava Ribnikar ______Toronto. — Unijske ekzekutive Canadian Congres of Labor in Ontarijska delavska Federacija, sta izrazili pripravnost podpirati stavkarje pri Ford Motor kompa-niji v Windsorju. Ove akzekutivi sta sprejeli resolucijo ter isto naslovili federalni vladi s zahtevo, da slednja posreduje v zadevi stavke in naredi potrebno revizijo delavskega zakona z ozirom na kolektivne pregovore. Slično resolucijo je sprejela jeklarska unija Steelworkers of Amerika (CCL). Medtem unijske ekzekutive zahtevajo izvenredno zasedanje pro-vincijalne vlade premiera Drew, tej zakonitev delavke zakonodaje, katera naj določa kolektivne pre-govre in izboljšanje socijalnih razmer v splošnem. Zahteva se tudi, da minister za delo preloži svoje potovanje v Evropo in ostane v uradu ministra za delo, posebno sedaj, ko so stavke delavcev na' dnevnem redu vsled trdovratno-sti posameznih kompanij, katere nočejo priznati kolektivnih pregovorov in podpisati pogodbe. Malcolm Murdock, predsednik posredovalnega odbora AFL in CIO, kateri skliče javno zborovanje v Maple Leaf Gardens dne 3 oktobra, je naslovil apel omenjenega odbora v pogledu podpore INDIJSKI KONGRES ZAVRNIL BRITSKE PONUDE stavkarjev v Windsorju in drugih tovarnih v deželi. Omenjeni odbor priporoča vsstanoviti v ta namen potrebne odbore v vseh industrijskih področjih in na ta način podpirati stavkarje v Windsorju v njih opravičenih zahtevah. Stavka v Windsorju se nadaljuje že drugi teden in kakor razvidno so stavkarji odločni v svojih zahtevah. In v tem oziru zaslu-žuju podporo vseh delavcev in delavk. Slovenci zahtevajo republikansko vlado Bombay, 20 sept. — Indijski kongres je zavrnil ponudo brit-ske laboristične vlade, glede kompromisnega sporazuma v pogledu formiranja vlade. V svoji izjavi pravi, da je ponuda britske laboristične vlade izdajstvo obljub voditeljev Labor partije, katere so obljubili britskim delavcem, ki so zahtevali neodvisnost Indije. Narod v Indiji se je začel zavedati svoje neodvisnosti in je tudi odločen, da isto doseže. Ljubljana. — Okrog 40.000 udeležencev pred volilnega zborovanja, ki se je vršilo pretekli teden v Ljubljani, je enoglasno sprejelo resolucijo s katero se zahteva vzpostavitev republikanske vlade in priključitev vsega ozemlja Jugoslaviji, ki je bilo odtelešeno po prvi svetovni vojni. Predsednik slovenske federalne vlade, Boris Kidrič, je održal glavni govor in med drugim dejal: "Danes je naša dolžnost opomniti svet, za kaj smo se borili in predvsem za Zedinjenje vseh Jugoslo-vannov, posebno pa priključitev Slovenskega Primorja, Gorice, Trsta, Beneške Slovenije in Istre. To so naše fundamentalne pravice, za katere smo žrtvovali ogromne žrtve in se borili na strani zaveznikov. Fudamentalne pravice zato, ker po določbi mednarodnega sporazuma, so narodi opravičeni do samoodločbe". Drugi govornik je bil predsednik Slovenske Osvobodilne Fronte, Jože Vidmar, kateri je prečital zgornjo resolucijo, katera poleg tega apelira na maršala Tita, da prevzame kandidaturo predsednika Zvezne vlade. "Demokracija brez velikih socialnih reform ni demokracija" je rekel maršal Tito GOVOR MARŠALA TITA NA KONGRESU NARODNE FRONTE Beograd, avgusta — Medtem ko so po celi dvorani burno odmevali klici, prvi predsednik Narodne Fronte Jugoslavije, maršal Tito, toplo pozdravljen po prisotnih, je održal sledeči govor: Tovariši in tovarišce! Najprej se vam moram zahvaliti vašem velikem poverenju, katerega ga vi danes tukaj dajate meni in ostalim tovarišem iz pred-sedništva. Želel bi da se to nera-zume kot neskromnost z moje strani ako tukaj povem nekoliko besed o nekaterih vprašanjih, katera so na prav lep način iz-nešena v referatu tovariša Kardelja, tako tudi v ostalimi referati in diskusiji. Zato ne pričakujte, da vam hočem prinesti nekaj novega, ampak želim poudariti ono, kar je po mojem mišljenju I najnujnejše za Narodno Fronto v izvajanju njenih nalog v življensko stvarnost. Na tem kongresu, na katerem prisostvujejo predstavniki vseh federalnih enot, završen je z ujedinjavanjem eden proces politične različnosti v naši zemlji. Brez dvoma je, da je Narodna Fronta Jugoslavije borbeno politično ujedinjenje po svoji obliki in po svojem jedru globoko različen ne samo od bivših koalicij v Jugoslaviji, nego tudi narodnih front, kateri so obstojali v drugih državah. Zakaj je bilo mogoče pri nas ustvariti tako ujedinjenje v katero so stopile poedine skupine in stranke, prostovoljno pripravljene da delajo na ustvarjanju enega skupnega programa tako političnega kakor tudi gospodarskega? To je bilo mogoče radi tega ker ta program, če tudi sedaj napisan, je že zdavnaj obstojal v srcih in pameti širokih narodnih plasti, posebno onih, kateri so šli v borbo 1941 ne samo za izgon okupatorja iz naše zemlje, ampak tudi za bolj- ši red, za lepšo Jugoslavijo, kakor je bila pred vojno. To pomeni, da je ta program obstojal kot davna stvarnost, da se je on že odzdavnaj začel sprovajati in zato je samo v pismenem pogledu sprejet od predstavnikov po-edinih strank in skupin katere so storile samo ono, kar so morale storiti in kar jim je bila dolžnost, to je, da bodo tam kjer so njihove mase, katere so nekdaj tvorile te stranke. Moram istočasno tukaj naglasiti, da jaz v nikakem slučaju ne podcenjujem z temi mojimi navedbami značaj priključitve v Narodno Fronto voditeljev raznih skupin in strank, nasprotno jaz temu polagam veliki značaj, ker v temu vidim hitrejšo konsolidacijo notranjega pomi-renja katero je neobhodno potrebno za hitro zdravljenje ran, katere nam je zadal ta veliki osvobodilni boj. Jaz v tem vidim dejstvo, da z svojo priključitvijo voditelji nekaterih skupin in strank, so prevzeli na sebe pred narodom del obveznisti, prevzeli na sebe dolžnost, katere niso lahke, a za njihovo izvršenje se terja velik napor (dolgotrajno odobravanje). Z narodnega stališča ujedinjenja Narodna Fronta poedinih federalnih enot z edinstvenim vodstvom brez dvoma predstavlja dejstvo ogromne važnosti za utrditev bratstva,. za odstranitev lokalnega patriotizma, za preprečenje nacionalnega šovinizma itd. Z državnega stališča Edinstvena narodna fronta Jugoslavije predstavlja močan steber, odnosno krepak politični faktor, na katerega se naša država v vsakem pogledu more osloniti in kateri naši državi daje pečat notranje ureditve države. Z stališča izgraditve naše domovine, kar je že v vseh referatih in diskusiji podčrtano, Edinstvena narodna fronta Jugoslavije predstavlja čvrsto politiko k hitrejši in lažji obnovi naše porušene domovine. Redko kdaj je bilo kako ujedinjenje sestavljeno iz tako močnih in konstruktivnih sil, kakor je to Narodna Fronta Jugoslavije. Vzemimo samo An- MARŠAL TITO tifašistično Fronto žen, ali Zvezo mladine Jugoslavije, ali sindikate delavcev in nameščencev, vzemimo samo naše kmete, če tudi ne sto odstotno, a vendar z ogromno večino, tedaj vidimo, da se v Narodni Fronti nahajajo najbolj ustvarjajoče sile naše domovine, to je nekoliko milijonov članov, in ako še temu dodamo, da se v tej fronti nahaja naša slavna armada Jugoslavije (dolgotrajno aplavdiranje) zvesti čuvaj tekovih velike osvobodilne borbe, na ta način vidimo, da ta Fronta predstavlja ogromno nezlomljivo silo, katera je sposobna izvršiti vse naloge navedene v njenem programu. To so torej'realna dejstva, katere bi morali nekateri reakcio-narji v naši domovini trezno premisliti (klici: "Dol z reakcijo!") tako tudi oni, kateri se nahajajo v inozemstvu, kateri še vedno sanjajo o povrnitvi na prejšnost, to je, da se povrnejo ter sedejo na hrbet naroda, ker jih že sama misel, da so za vedno izgubili svoje pozicije naganja obupni strah v kosti ter ustvarja živalsko besnost proti obstoječega stanja v Jugoslaviji. O tem bi bilo enako potrebno, da mnogi reak-cionarji premislijo tudi v drugih državah, kateri jim pomagajo te naše reakcionarje tako v domovini kakor tudi inozemstvu, ter da se uverijo, da je ves njihov posel jalov, ker znajo doseči posledice, da izgube živce in si nakopajo mržnjo naših narodov, kateri žele, da se jih pusti v miru pri graditvi svoje boljše bodočnosti. Mnogi naši tovariši, ko čitajo razne klevete in hudnosti poedinih reakcionarnih trobil v inozemstvu, kateri obmetavajo z blatom našo domovino in potvarjajo dejstva, godrnjajo in kljub temu se čudijo, kako v obče more biti toliko pokvarjenosti v svetu. Na to bi jaz mogel odgovoriti sledeče, to je samo znak brezmočnosti onih, katerim so se načrti za Jugoslavijo izjalovili, odnosno zrušili v prah. Oni, kateri je izgubil, tudi besni. Nam je treba, da gremo z delom naprej neozirajoč se na klevete ter potvarjanja dejstev. Pomislimo na dobo od 1941 leta, ko smo začeli borbo, pa do 1943 leta; koliko laži, koliko klevet, koliko potvorjenih dejstev je bilo pripisano napram našim par-tizenskim oddelkom in kasneje napram naši Narodno-osvobodil-ni vojski ter naši Narodno Osvobodilni Fronti. Ali mi se na to nismo mnogo ozirali. Mi smo tolkli okupatorja in zmagovali. Mi smo tolkli tudi služabnike okupatorja, vstaše, Ijotičevce, slovenske domobrance, četnike in izdajalce Draže Mihajloviča, tolkli smo jih brez obzira na njihovo brezupno vpitje v inozemstvu, da so skupaj z okupatorjem razbiti in uničeni. Ko so naši sovražniki, oziroma reakcija v inozemstvu uvideli, da s klevetami in lažmi ni mogoče zmagati in uničiti eno gibanje katero se bori za svobodo svoje domovine na strani zaveznikov, tedaj so obrnili hrbet onim, katere so do tedaj pomagali z ob-enma rokama. Od tedaj so izpre-menili proti naši osvobodilni vojske druge metode, katere isto-tako niso prinesle nikakega rezultata, ker smo mi izšli zmagalci na dveh frontah, tako na fronti na znotraj kakor tudi na fronti na zunaj. Napram temu torej ni čudno, da danes vidimo, da z vsakem dnem, besni drznejša kampanja proti našega osvobodilnega gibanja ter njegovih voditeljev. Še več, jaz sem prepričan, da bo še večje načrtno hujskanje proti naši domovini z strani mednarodne reakcije, ali jaz vam danes moram reči, da tudi ta poslednja ofenziva laži bo skrahirala, ter da vse ono blato z katerem obme-tujejo našo domovino in naše gibanje, bo ostalo na onimi, kateri so ga uporabljali. Je prigovor tako od strani sovražnikov Fronte na znotraj v domovini, kakor tudi v inozemstvu, da pri nas prav zaprav obstoja samo ene stranke sistem, oziroma Narodna Fronta , katero se s zlobno namero indentificira z Komunistično partijo. Jaz mislim,, da bi oni v inozemstvu ki tako prigovarjajo, zelo radi imeli en tak sistem, toda kdo naj zloži rogove v vreči! Zato je to njfm nerazumljivo, oziroma nočejo razumeti. Ako bi samo malo pomislili kadar brezsmiselno govore ali vpijejo, tedaj bi jih za gotovo popadla jeza, ker bi videli, da ta ena stranka predstavlja nekoliko milijonov članov. Ti ljudje so nam vedno predlagali in še vedno predlagajo, "'da mi vzamemo za vzor njihovo demokracijo, ali da naprej dovolimo oživetju vsem starim strankam in tudi onim reakcionarnim strankam, katere so nekdaj obstojale, ker da so samo one sposobne vstvariti demokracijo njihovega tipa (Med klici: Do- li z njimi!). Jaz se strinjam, da je to točno, da bi te stranke vzpostavile demokracijo njihovega tipa, oziroma obesili bi firmo iza katere bi se skrivala diktaktura ene manjšine. Ali kaj hočete, naš narod noče take demokracije (burno odobravanje, aplavdiranje, vzkliki: Tako je!). Naš narod se zaveda, da ni najbolja demokracija ona katera se izraža samo z kroglicami ob času glasovanja, ampak da je bolja ona demokracija, katera ima globok smisel za enakopravnost — socialno enakopravnost ljudskih množic (burno odobravanje). Demokracija brez velikih socijalnih reformi, ni demokracija. Naš narod je izvojeval sebi svoj tip demokracije, kjer vlada polna svoboda za ogromno večino narodnih množic, a istočasno za neznatno manjšino obstoja delna omejenost, taka omejenost katera jim onemogoča, da bi delali kar bi hoteli, a ta ome-jenja obstoja v tem, da oni nimajo oblasti v rokah in napram temu ne morejo ničesar opraviti (Odobravanje, aplavz). Dalje, naš narod je našel za pametnejše, da se razne skupine in stranke, katerim je temelj demokracije, narodna demokracija, da se zedini-jo kakor to dokazuje naša Narodna Fronta Jugoslavije. Naši narodi smatrajo, da je v današnji situaciji mnogo strank osamljenih ena od druge, z raznimi programi katere bi se medsebojno strankarsko in kvarno prepirale, zaradi tega nočejo poslušati takih nasvetov. Oni kateri posluša in bo poslušal take nasvete, bi za gotovo slabo prošel, ker bi moral na vsak način prešteti pristaše (aplavz). A, sedaj nekoliko besed o vprašanju naše notranje ureditve. Ko smo mi v letu 1944 naredili sporazum z g. šubašičem, predsednikom kraljevske jugoslovanske vlade v Londonu, o delnem sodelovanju med g. šubašičem in Nacionalnem komiteju osvobojenja Jugoslavije, kar je kasneje rezul-tiralo ostvarjenje edinstvene vlade, kakor vam je znano, mi smo že tedaj prišli do doglasja, da v-prašanje kralja ostane odprto do Konstituante (Ustavna Skupščina). Ali danes ko se približuje dan volitev, ko je tudi na tem kongresu od strani mnogih predstavnikov dotaknjeno to vprašanje, namreč: mornarhija ali republika in je to postavljeno v program bi jaz želel z nekoliko besedami pojasniti to vprašanje. Ko smo šli v borbo za osvoboje-nje naše domovine in smo med o-stalem postavili parolo: Staro se ne sme nikdar več povrniti — takrat ne samo da ni bilo niti enega bojevnika in ostalih pristašev narodne fronte, kateri bi bil mislil, da se more vstvariti novo na čelu z kraljem. Tembolj, ker je od samega začetka osvobodilne vojne pa do 1944 leta, Draža Mi-hajlovič in Nedič (Klici: Doli z njimi?), vsa svoja izdajalska početja delal v imenu kralja, (vzkliki: Doli). Ali je on delal brez znanja kralja in reakcionarnih vlad, katere so obstojale za ono dobo? Po mojem prepričanju ne! Ne samo po mojem prepričanju, ampak tudi nikdo od naših ni nik-iar dvomil v to, tembolj, ko je videl po vsakem večjem napadu četnikov skupno z okupatorjem na našo Osvobodilno vojsko in partizanske oddelke, po vsakem večjem pokolju partizanskih roditeljev, muslimanov itd., so bili odlikovani z strani kralja, častniki, podčastniki, morilci Draže Mihajloviča, kateri so izvrševali taka zverstva in zločine. Ako bi ne bilo nič drugega kot samo to, bi bilo dovolj, da se kralju prepreči povrnitev v domovino, na osnovi česar je tudi AVNOJ prinesel odlok proti njegovi povrnitvi do Konstituante. Ali jaz postavljam vprašanje monarhije ali republike z drugega stališča. Ne z stališča osebnosti, ampak z stališča siste-(Dalje na 4 str.) n EDINOST" Published weekly at f 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor j in Slovenian Language Registered in {he Registry Office for the City of Toronto en the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača. Opravičene zahteve Fordovih delavcev V Wiridsorju se nahaja že drugi teden na stavki nad 13.000 delavcev, kateri so bili vposleni pri Ford Motor kompaniji. že drugi teden so idelavci prisiljeni vsled tr-dovratnosti kompanije, stavkati za svoje pravice, vsak dan držati piketno stražo proti stavkolomcem in drugim intrigam, ki so na dnevnem reidu. Kakšne so prav zaprav zahteve delavcev, katere noče kompanija priznati in skuša pod vsako ceno prisiliti delavce, da se povrnejo na delo seveda pod pogoji, kateri so eldino vprid kompaniji, a na škodo delavcem ne samo v Winsorju^ ampak v deželi v splošnem. Njihove zahteve niso tako strašne, še manj pretirane. Evo, kaj zahtevajo delavci, sedaj na stavki v Win-dsoru: "Zahtevajo stalno zaposlitev, minimalno plačo delavca na leto $1.800, kolektivne pregovore, upoštevanje unijske pogodbe in pravico za obstoj unije". To so zahteve, ki jih zahtevajo idelavci, kateri so vposleni pri Ford Motor Comp. Te zahteve niso ne strašne in tuldi pretirane ne, a se kompanija kljub temu na vse kremplje upira priznati njihove zahteve. Skuša prisiliti 3tavkarje, d,a se udajo njeni volji in povrnejo na delo, ne glede na njihove pravice, na njiKovo bodočnost, do katerih so po vseh pravicah upravičeni, tembolj, ker so svojo dolžnost v teku vojne tako zvesto napram narodu in Ido-movini izpolnjevali. Zdi se pa, da je tako kompanija, kakor tudi posamezni krogi, kateri so za časa vojne se tako prijazno ponašali napram delavcem, obljubovali marsikaj po skončani vojni, pozabili na vse to in se na enostaven način polastili predvojnih metod, hočeš, nočeš, moraš tako, kakor zapoveidam. Omenjena kompanija se je že poslužila tega že v oči določenega roka podpisati ponovno kolektivno pogodbo, katere rok je potekel v septembru. Poslužila se je svoje znane trdovratnosti, namreč da noče priznati zahteve delavcev in rajši vidi stavko pred svojo tovarno, kakor pa vesele in zadovoljne 13.000 delavcev, ter poleg tega njihove družine na domu. Na ta način računa, da prisili delavce na povrnitev na delo pod pogoji, kateri so ji všeč in tudi vprid. Medtem pa je ne malo važno vprašanje obenem, avtne unije, katera je organizirana v teku vojne in je najmočnejša opora delavcev v njih opravičenih zahtevah. Torej se gre poleg priznanja zahtev v ekonomskih ozkih, tudi, priznanje unije, katera je največja rana za sebične industrijske magnate. Prisiliti delavce na pogoje kompanije, pomeni razbiti avtno unijo, a razbiti avtno unijo, pomeni odvaliti najtežji kamen iz srca industrijskim mag-natom. , Stavka avtnih delavcev v Windsoirju, je stavka delavcev v Kanadi v splošnem. Kajti ako bodo delavci pri-silejni v Windsorju sprejeti to kar jim ponuja kompanija, bodo prisiljeni sprejeti na isti način po drugih industrijskih področjih to, kar jim bodo določile kompanije ne glede na življenske razmere ii} nadaljni obstanek delavcev in njihovih idiružin. Stavka avtnih delavcev v Windsorju, zasluži podporo vseh delavcev in delavk v Kanadi, da zmagajo v svojih opravičenih zahtevah. Fašistično domobranski teror nad Slovenci Poraz reakcije v Franciji Na drugem mestu smo priobčili vest o primarnih volitvah, ki so se vršile zadnjo neldeljo v Franciji. Francosko ljudstvo sledeč težkim izkušnjam zadnjih predvojnih let in zlasti v teku sedanje vojne, se je pri primarnih volt-vah izreklo z,a kanadidate Komunistične in Socialistične stranke. Posebno veliko večino sta Idobile Sosialistična in Komunistična stranka v industrijskih in rudarskih področjih, kjer so delavci in delavke po večini glasovali za kandidate obeh strank. Večino pa so dobile tuldi v drugih volilnih okrožjih in posebno severnem delu Pariza, kjer je odnekdaj zmagovala reakcija pri vseh državnih in občinskih volitvah. Volilni sistem v Franciji, je podoben volilnemu sistemu v Zdiruženih državah, to je, da se vršijo primarne volitve pred resničnimi državnimi volitvami za parlament. Torej državne volitve v Franciji se bodo vršile dne 21 oktobra, kar pomeni, da bodo posamezne stranke znova tekmovale medseboj kakor v primarnih volitvah. \ Vsekakor pa je verjetno, da bo ogromna večina vo-lilcev, kateri so v primarnih volitvah oddali svoj glas za kandidate že zgoraj omenjenih strank, volila za iste kandidate tudi pri državnih volitvah. Iz tega je sklepati popolno zmago nad reakcijo pri državnih volitvah v Franciji, katera se je zbrala pod okriljem tkzv, radikalnih socijalistov, stranke, kateri je načeloval Laval in Heriot, kakor tudi stranke popularnega gibanja na čelu z generalom de Gaulle. Kakšen bo končni izid državnih volitev v Franciji, pokaže rezultat na dan volitev. Toda volitve v Franciji so zelo važnega pomena, tako za narold1 v Franciji, kakor tudi drugih mednarodnih zadevah in predvsem v zadevi za ohranitev trajnega in pravičnega mira. Ako bo izvoljena vlada, katera bo ¡delala v duhu narodnih in mednarodnih interesov, bo to ogromni napredek v splošnem. Ako pa pride na krmilo reakcionarna klika, katera skuša povrniti ljudstvo in državno politiko po vzorcu bivših predvojnih reakcionarnih klik, bo to ne samo udarec interesom francoskega ljudstva, tembolj idoločbam za trajen in pravičen mir v svetu. Pred volilci v Franciji, kakor tudi v vsaki drugi državi,, sta končno samo dva vprašanja: Ali slediti načel-nom meldnarodnega sporazuma za blagor in srečo naroda in narodov, ali pa slediti reakcionarno politiko preživelih profašističnih elementov na škodo narodnih in mednarodnih interesov. ( Nadaljevanje) V istem času so požgali tudi vasi Lasec in Plužne, več hiš pri Sv. Lenartu in v Rovtah, ter vasi Lesce in Krnice. Tudi v teh krajih je bilo ubitih več prebivalcev. Tudi iz Furlanije prihajajo moški v partizane. V furlanskih mestecih Menzzano, St. Giovani in Premarijak so Nemci obesili 38 nedolžnih prebivalcev. Briško-Beneški odred pa je zajel policijskega komandanta za Furlanijo, SS-ovskega majorja Aumdela-a, ki je odgovarjal za ta nasilja pred sodiščem, ki ga je obsodilo na smrt. ZVERINE Na pohodu skozi Masore so 14. VI. Nemci in domobranci zažgali hišo kmeta Rijavca, ubili gospodarja in gospodinjo ter trupli vrgli v ogenj. Pri kmetu Pagonu v Zabčah, v fari Bukovo, so Nemci in domobranci zažgali hišo, v kateri so zgorele 4 ženske. V vasi Hmenica so Nemci in domobranci 14. VI. izropali in požgali kmetijo ter brez povoda u-strelili dva hlapca in 16 letnega pastirja, ki so jih poprej mučili. 14. VI. so požgali vasi Plužne, Lazce in Stražo pri Zelinu. Zgorelo je 42 hiš in razen tega vsa pripadajoča gospodarska poslopja z vsem orodjem, živežem, živinsko krmo, živino, obleko, perilom in hišno opremo. Skupna škoda s škodo povzročeno 18. III. ,v vasi Otalež znaša 8,980.000.-lir in to na osnovi nepopolne cenitve. V Plužnah je oškodovanih 25, v Lazcu 27, na Straži 14 mirnih kmečkih prebivalcev. 16. VI. so Nemci prijeli na Hribu pod Sv. Pavlom pri kraju Pod-gora-Vrtovina slaboumnega Fren-ceta černelja. Zvezanega čez prsi so ga pretepli s kopiti, ga v nekem hlevu mučili, potem na neki njivi tolkli s koli, da je ostala le še brezoblična krvava masa. Ker je žrtev še kazala znake življenja je pristopil 15 letni nemški vojak in mu s tremi streli končal življenje. Alojz Kotar, doma iz Št. Vida pri Ljubljani, je pri prodajanju "črnih bukev" rekel: "če bi bili vsi DMB taki, kot sem jaz, bi bili že vsi partizani pobiti!" V vasi Vrtovina — Podgora so Nemci, fašisti in domobranci zahtevali od kmetice Alojzije Perši-čeve, da jim naj pove, kje .je partizansko poveljstvo. Ko tega ni storila, so zahtevali, da se naj do nagega sleče. Ker se je uprla, so jo položili na posteljo in pretepli. Nato so zaprli njo v eno, a njene 4 otroke v drugo sobo in hišo zažgali. Na njen obupen krik so jo rešili sosedje. Hiša pa je zgorela. "istega dne, to je 16. VI. so pridrveli v vas Ravne nad črničami, odvedli iz hiše kmeta Josipa De-klevo in Josipa Slejka. Najprej so ju neusmiljeno pretepli, jima naložili na hrbet težke zaboje muni-cije in ju gnali do obronka borovega gozdiča pri črničah. Tu so ju mučili do smrti in končno u-strelili. Isti dan je 120 Nemcev vdrlo v vas Užice na Goriškem. Z njimi so bili domobranci, ki pa so nosili titovke na glavi, da bi ljudi premotili. "Zažgali in izropali so hišo kmeta Roberta Rjavca in Anto-Toplikarjeve ter oba odpeljali. Peršiču Jožefu so požgali hlev ter njega in hčerko odpeljali v Nemčijo. Zažgali so hišo Franca Remca, njega, Zorko, Milenko in Stanka Remca pa od peljali. Kmeta Antona Remca so tako pretepli, da je obležal. Dalje so odpeljali kmeta Adolfa in Leopolda Grudna. 17. VI. so Nemci z veliko skupino domobrancev pridrli iz Pred-meje proti Trnovemu in obkolili vas Rjavci. Vse ljudi so nagnali na določen prostor v gozdu in v-so vas, 9 hiš, zažgali. 53 mirnim prebivalcem je vse zgorelo. Izmed njih so si izbrali 62 letnega kmeta Roberta Rihavca in Antona Ježa ter prvega obesili, drugega pa ustrelili, potem ko so ju nečloveško mučili. Razen teh so ubili že 5 ujetih partizanov. Ujetemu vojaku Frideriku Vovku so živemu izrezali na čelu srp in kladivo, iztaknili oči, potrgali nohte in mu rezali kožo s telesa. Podobno so razmesarili še enega njegovega tovariša. V vasi Trnovo so istega dne pobrali 7 deklet v starosti od 14 do 18 let. Prigovarjali so jim, da se lahko rešijo, če se jim vdajo. Morale so jim kuhati hrano. Domobranci so pripeljali 3 ujete vojake, ki so se komaj držali na nogah od pretepanja in mučenja. Postavili so sjih k zidu, nataknili jim žične zanke o k o-1 i vratu in s posebno pripravo vse hkrati potegnili kvi- policijskega psa, da jih je žive raztrgal na kose. Od omenjenih jet- Hrvatski list "Žena u borbi" nic pa je ena naslednji dan pobegnila, ostale pa so odpeljali. Ko so odhajali proti Vitovljam, so poslali enega izmed domobrancev nazaj v Ozeljan, kjer je prosil s partizansko čepico na glavi, naj ga skrijejo pred Nemci. Ko so ostali dospeli za njim, je povedal, da so skrili partizana, zato so hišo zažgali, gospodarja in hčer pa odpeljali. 21. VI. so Nemci na 4 kamionih pridrli v vas Potoče in pobrali moške, ki so se prav odpravili na delo. Ti so bili: 39 letni Vinko Šavli, 46 letni Andrej Podgornik, 34 letni Rudolf Batageli, 48 letni Alojz Bizjak in 14 letni Lojzek Bizjak, vsi kmečki prebivalci iz Potoč. Veleli so jim, da morajo nesti zaboj municije do bližnje vasi. Tam so morali popraviti porušen most. Ko so delo dovršili, so jih poslali na grič ob mostu, za njimi pa so hitlerjevci začeli streljati z brzostrelkami in vse pobili. Mali Lojzek je še zaklical: "O, mama moja"! in se mrtev zgrudil. To zverstvo so storili vojaki doma iz Bačke, Sedmograš-ke in Ogrske na poti iz Gofirce v Ajdovščino. 21. VI. so Nemci v vasi Brezovo brdo ustrelili 47 letnega kmeta Ivana Gustinčiča, očeta 7 otrok, v vasi Ostrovce pa 37 letnega Jožefa Rusinoviča in 22 letnega Jožefa Ivančiča. Veleli so jima, da se morata vleči na tla in ju pred očmi sovaščanov postrelili. Istega dne so hitlerjevci in fašisti, ki so pridrli na 20 kamionih, zažgali vas šetmarje. 4 mlada dekleta, 2 kmetici ter 2 kmeta so odpeljali v Nemčijo. Razen tega so poropali vse, kar jim je prišlo pod roke. 23. VII. 1943., dan po tem, ko je naša vojska uničila domobranske postojanke od Dornberga do rihenberškega gradu, je udrlo 11 kamionov Nemcev v vas Steske. Obkolili so Rihenberški spodnji grad in tam napadli skupino kmetov na polju. Zadeli so mirne prebivalce Leopolda Lesjaka, Alojzijo Ličenovo in Franca Valiča. Slednji je na posledicah ran umrl, o-stali so bili težko ranjeni. Konec junija so vdrli Nemci v vas Venišče pri Renčah. Pozvali so prebivalce, naj spravijo svoje stvari iz hiš, ker jih bodo požgali Nato so zažgali 25 hiš, zmetali v ogenj tudi rešene stvari in mnogo šku. Nato so naščuvali velikega prebivalcev odpeljali. Hkrati so ropali v Renčah, vdrli v cerkev, z bajoneti odprli vrata tabernaklja, stresli iz keliha hostije po tleh, pokradli cerkvene prte in denar ter razbili kelih. Domobranci, ki so se udeleževali omenjenih zverstev so bili večji del iz Ilirske Bistrice in jim je poveljeval nadporočnik Cvetli-čič ter narednik Viktor Frfolja iz Vrhnike. Pri teh zverstvih je tudi sodelovala 3. četa domobrancev iz Trsta. TRST V začetku aprila so Nemci na Občinah pri Trstu ustrelili 72 talcev, ki so jih pripeljali iz tržaških zaporov. Ravno najbolj rafiniranih in največjih zverstev je dosegel Trst v slovitem poslopju "Risiera", fuščilnici riža med Skednjem in Žavljami. Dolgo časa stalno dovažajo v ondotne zapore ljudi iz okolice Trsta in Istre, zlasti Žide. Poslopje stražijo SS-ovci. Ker se nikoli ni opazilo, da bi kakega jetnika izpustili iz tega poslopja, se je raznesel glas, da tam ljudi pobijajo. Poizvedovalcem je uspelo, da so od enega teh stražarjev dobili pojasnilo. Izpovedal je, da nihče, ki prestopi prag te kasarne, ne pride več ven. Posebni ljudje zaslišujejo jetnike. Po zaslišanju dobi žrtev udarec s kladivom po glavi, nato jo vržejo v predal, ki ima dno iz železnih paličic. Ta se pomakne nad posebne peči, ki so napravljene nalašč v ta namen. Iz tega predala vržejo truplo v ogenj in tako vsake pol ure zgori po en človek. Umorjenih je bilo na ta način že okoli štiri tisoč Židov in več ujetih partizanov. Dokler žrtve ne pridejo na vrsto v peči, jih drže zaprte v posebnih celicah, kjer mora jetnik ležati ali sedeti, stati ne more, ker je strop prenizek. Ko je bil Trst bombardiran, so ti SS-ovski stražarji obkolili poslopje kljub temu, da so okoli njih padale bombe, in se niso umaknili s svojih mest, da bi v primeru poskusnega pobega žrtve postrelili. Svoje krave komedije se domobranci dobro zavedajo. Neki komandant je pred časom izjavil: "Prokleti Nemci, vse svinjarije moramo delati mi zanje, potem pa, ko se bodo oni umaknili od tu, nas bodo pustili na cedilu in bomo mi vsega krivi!" Tega poglavja ne bi bil zapisal, ker je preveč podobno izrod-kom bolne fantazije, če ne bi imel v rokah tudi zapisnika s pričo, ki je bila v uničvalnem taborišču v Auschvvitzu. Tam je postopek podoben onemu v tržaški Risieri. Tudi tam masovno sežigajo žive ljudi, zlasti Žide. O tem govori tudi knjižica "Obtožujemo". Slič-na zverstva počenjajo v Mautha-usnu. Knjižica o tem pripoveduje podrobno. Tudi v Strnišču pri Ptuju je taborišče, ki ne zaostaja za taborišči v Dachau in Massau. Tudi te vodijo SS-ovci. Zaradi tega ne more biti dvoma o resničnosti strahot v tržaški Resieri. KRNICE Vas v gorah Primorja bo ostala v spominu vsem Slovencem. Poznim rodovom bo služila kot strašen primer podivjanega zverstva, ki je izgubilo zadnjo sled člove-čanstva. S. VI. 1944 ter v sledečih dneh so SS-edinice iz Trsta vršila nasilja v Šebreljah, Reki, Jagrzčah in Masorih, ki so že opisana. Blizu Masor je vas Krnice. Tam so Nemci ujeli dva partizana in ju prignali v vas. Sklicali so vse vaščane, ki so morali obstopiti prostor, na katerem so nemške zverine začele pripravljati svoje zverstvo. Med Nemci so bili tudi domobranci. Krvnik je stopil pred žrtvi. Z bodalom je sunil prvo žrtev v levo oko. Krvav curek se je poce-dil po licu iz očesa,, ki je isteklo. Nož se je zavrtel in strgal oko. "To imaš za Smrt fašizmu!" In že je zasedil ostrino v desno oko. "To imaš za — Svobodo narodu!" In kjer sta prej zrli v svet dve jasni očesi borca za svobodo, sta zazevali dve krvavi votli duplini. Potem so ponovili isto pri drugem jetniku. Ljudje so z grozo v očeh strmeli v nezaslišano zverstvo. "Ali vidita zdaj Tita?" so se podivjanci rogali žrtvama. Toda trpljenje žrtev še ni bilo končano. Kar se je pozneje zgodilo, to so nemški sadisti fotografirali. Pred menoj leži 9 fotografij, ki nazorno kažejo, kaj se je zgodilo. Žrtvi so položili na tla z glavo na štor odsekanega a Trst Piše OTON ŽUPANČIČ Something is rotten in the State of Danmark. — Nekaj je gnilega v državi danski Kako jasna je misel, kako ravna je pot preprostega naroda. V velikem svetovnem spopadu se je slovensko ljudstvo, po zlomu Jugoslavije raztrgano in potlačeno, ne-utegoma odločilo za tisto stan, ki so je borila proti nacizmu in fašizmu za svobodo, za samoodločbo narodov, za harmonično sodelovanje vseh zdravih sil v človeštvu; Prvi dan po zasedbi Slovenije je zgrabilo za orožje kljub okupatorskemu strahovanju, kljub zapeljevanju in mamljenju domačih izdajalcev, ter si iz improviziranih krdel polagama ustvarilo z ostalimi jugoslovanskimi narodi krasno organizirano udarno vojsko, ki je bila pod vodstvom maršala Tita kos vsem vrstam modernega voje-vanja ter v neverjetnih junaških pohodih priborila nazaj jugoslovansko ozemlje in tudi vse kraje, kjer je slovenski rod petindvajset let ječal pod trdim tujim jarmom. Med najimenitnejšimi pridobitvami je bilo čudovito zavzetje Trsta, katerega svobodoljubno prebivalstvo je samo sodelovalo z jugoslovanskimi četami ter jih z veseljem pozdravilo kot osvobodilno armado. V Trstu postavi slovensko-itali-janska fronta v lepi slogi oblast, ki jo priznajo pripadniki obeh narodnosti tega živo utripajočega mesta ob Jadranu; dogovore se za bratsko sožitje v okviru federativne jugoslovanske države, rešujejo sporazumno pereča vprašanja, skrbe za prehrano, za obnovo gospodarskega življenja, skratka: V najkrajšem ' času ustvarijo v malem načrt in vzorec za tisto, kar naj bi se ostvarilo v velikem povsod, kjer naj vlada prava demokracija, tista, za katero se je napredni svet leta boril. V radostnem tekmovanju teče delo, jugoslovanske čete vzdržujejo zgleden red, ljudje dajejo duška svojemu zanosu v veličastnih manifestacijah, in človek bi mislil, da je ni zapreke za prost razmah gmotnega in prosvetnega življenja na teh ugod- nih tloh. Toda ne! Taka jasna misel, taka ravna pot v mirno bodočnost je naivnost ljudskih ,množic, naivnost malih narodov. Tržaško zavedno ljudstvo in slovenski narod si ne smeta sama krojiti svoje usode, ne smeta uživati sadov svoje prelite krvi, ne smeta izvajati demokratičnih načel v svojem območju. Naša zmagovita in priljubljena armada se poslovi od osem tisoč tovarišev, padlih v zadnjih bojih, in samozavestno odkoraka iz Trsta da prihrani svetu novu prelivanje krvi. Res, zgodilo se je: narod, ki se je prvi priključil zaveznikom, je dobil po štiriletnih nečloveških mukah za svoje zvesto in vdano zavezništvo od prav teh svojih zaveznikov prvi krepko pljusko kakor malopriden paglavec, kiso ga zalotili na tujem vrtu. Ali se zavedate vi, ki ste nam to storili, kaj ste dali s pljusko sebi ? Med vsemi strahotami, ko so nas oblegale ta štiri leta, med divjanjem fašistične in nacistične drhali, med vlago zatohlih ječ, med streljanjem naših najboljših mož, žena, sinov in hčera, med kupi mrličev po nemških taboriščih nam je sijalo svetlo upanje: z nami stoji ves svobodoljubni svet na vzhodu in zahodu, naši mogočni, odločni, zvesti zavezniki sklepajo čedalje ožji obroč okrog morišča, naše domovine, in kadar se strnejo njihove armade z našimi, nas osvobode te hude more, ki nam ne da sopsti in nam hoče izpiti srčno kri. In zdaj to bridko razočaranje našega opeharjenega ljudstva! Ali si hočete res zapraviti lepo, svetlo ime "osvoboditelji" in ga zabaran-tati? Ali ne mislite, da je to pomoč tistim, ki so nedolžne ljudi preganjali, vlačili po ječah, jih stradali, mučili, streljali, pobijali z lopatami, jim iztikali oči, živim lomili kosti, izbijali zobe, ki so posiljevali hčere vpričo mater in matere vpričo hčera? Vse to ni pravljica, vse to smo morali mi gledati in prebiti, vse to nam je padlo na dušo. Zato se po pravici izprašujemo: Kakšno bodočnost o-betate nam, pa tudi sebi kakšen naziv s podaljšavanjem tega in- ferna? Kako zmorete to? Kako vas bodo ocenjevali bodoči rodiči rodovi, ko bo odprta pred njmi knjiga današnje zgodovine. Moje besede so morda govorjene v veter in ne najdejo ušes, katerim so namenjene. Ako pa pridejo do njih, se jim bodo tisti, kate- \ rim veljajo, nemara zviška smejali. Nič ne de, kljub temu jih govorim, ker bi ne storil svoje dolžnosti, ako bi jih neizkričal v svet, ako si ne bi razgalil prsi prav tja do trepetajočega, kravečega srca, ki je s slehernim vlakencem zvezano z mojim narodom in njegovo usodo. Dobrih prijateljev sem imel med Angleži in jih imam še, ako so po gostem umiranju te dobe ostali živi. To so vaši znanstveniki, pisatelji in pesniki, vaši misleci in sanjači — da, tudi «sanjačev je treba za tiste, ki se sami ne utegnejo zatekati v deželo sanj — izumitelji novih idej, oblikovalci novega sveta sveta resnice in pravice in svobode in življenja, kije tako lepo, da je vredno umirati zanj. Ako bi vaši ljudje, ti moji daljni prijatelji mogli slišati moj glas, klic mojega gneva in ogorčenja in obupa, oni bi se smejali, prisluhnili bi, zamislili bi se in povzdignili bi svoje besedo, ki vem da soglaša z mojo, in napravili bi tožbo in izrekli bi obtožbo, nad kršitvijo člo-večanstva, ki so ga krivi njihovi rojaki. , Zdaj pa, ko sem izlil iz sebe srd in obup, se mi je srce upokojilo in povem vam: nekje globoko v velik mir. Spoznal sem zadnja leta vso dragocenost svojega naroda, njegov neukrotljiv pogum, njegovo pripravljenost tudi za nadaljnje borbe za svoje pravice, pripravljenost za nadaljnje trpljenje in še večje žrtve do tistega lepega konca, ki bo prav gotovo prinesel zasluženo zadoščenje za vse hudo. Drži se, narod moj, stoj za svojo in svojih zaveznikov pravico v Trstu, v Gorici, v Korotanu, povsod! Vem, da se boš zakaj jasna je tvoja misel, ravna pot! (Slovenski poročevalec — 14. junija 1945.) Sans drevesa. Dva vojaka sta nategnila roke in ga držala trdno na štoru. Tretji, podoficir, si je slekel bluzo in z mesarsko sekiro odsekal glavo. Slike nazorno kažejo najprej, zamah potem kako je seki ra padla na tilnik, kako je glava odpadla, dalje kažejo slike dve gla vi ležeči v travi, potem obe trupli obglavljeni na tleh, končno pa o-be glavi postavljeni na mizo, ena ima na glavi titovko in med zobmi cigareto. Ljudem ledeni kri, ko morejo zreti to strahoto. Zdi se, da jim zastaja tudi utrip srca. Huron-sko kričanje zveri spremlja to pošastno strahoto. Nihče se ne zgane proti temu. Tudi ne "Straža ob Soči", ki sodeluje" s temi hitlerjevskimi zvermi. Zakaj tudi to je v sklopu fašistično - domobranskega terorja nad Slovenci v Primorju. TEROR NA GORENJSKEM TALCI Po zelo nepopolnih spiskih, sestavljenih po nemških uradnih razglasih, je bilo v Begunjah za usmrtitev določenih in potem večji del v Begunjah pa tudi po drugih krajih ustreljenih od 20. VIII. 1941 do 5. IV. 1944 uradno vsega 965 talcev. Od časa, ki ga tu obravnavamo, torej od septembra 1943 dalje, je bilo vsega skupaj ustreljenih 260 talcev, teh pa mnogo že iz "Ljubljanske pokrajine", predvsem iz Ljubljane, in to na osnovi podatkov, ki so jih dobili Nemci od svojih novih slovenskih hlapcev. Po uradnem raz-glassu od 8. 1. 1944 so bile ustreljene zaradi dejanj "razbojnikov in pripadnikov OF", izvršenih od 31. XII. 1943. dalje, sledeče osebe, ki seveda niso bile v nobeni zvezi s temi, dejanji: Accerboni Mario, Trst, Brcar Franc, št. Rupert, Beljan Karol, Jesenice, Brizilj Ivan, Zg. Dobrava, Brus Milan, Ivan Florjan-čič, Suha, Viktor Gionetti, Planina Franc Solob, Praproče, Florjan Janc,.Sp. Vesnice, Ivan Jer-šin, Gradiše, Stanislav Kobal, Jesenice, Leopold Krašovec, Bušinja vas, Jakob Lovšin, Vinice, Ivan Latcer, Kropa, Anton Medvešček, Jesenice, Franc Mrak, Gabrik, Ivan Nosan, Gorenja vas, Kari Okoren, Litija, Ivan Petrič, šiš-ka, Josip Požar, Franc Rahoj, Gr-duni, Anton Roje, Vrbica, Julij Apparavelli, Masa, Ladislav Sim-čič, Svečje, Bojan šinigoj, Ljubljana, Anton šiler, Franc šušter, Kresnice, Karel Čezenj, Guerian Trussini, Trst, Vincenc Uršič, Slovenska vas. Po razglasu od 15. I. 1944 so bili usmrčeni zaradi "v zadnjih dnevih od banditov izvršenih u-morov in sabotažnih dejanj": Ciril Bajt, Loka, Davorin Bra-tuž, Kranj, Gabrijel Erlah, Bohinj, Viktor Hindl, Vinodol, Marjan Jelene, Kranj, Franc Kovač, Tirna, Stanislav Kranjc, Retnje, Mirko Lušnik, Brežice, Valentin Mencinger, Savica, Andrej Mubi, Potoče, Franc Petek, Kandrše, Jakob Podobnik, Laze, Josip Planin-šek, Litija, Ivan Ovca, Glogovice, Franc Stok, Litija, Albin Zaje, Anton Sodja, Bohinj, Albin Suš-nik, Jesenice, Franc Tišler Litija, Josip Majcen, Prelog, Ivan Mra-kič, Kamlje, Stanislav Kocelj, Vodice, Alojz Pečnik, Črni potok, Franc Tekavc, Zagorice, Rajmund Vreček, Kranj, Ivan Koželj, Gor. Pirniče, Ivan Trkovnik, Rakovnik, Mihael Juhant, Holm, Luka Viz-jak, Jesenice, Franc Golob. Ta razglas se konča z izjavo: "Gorenjci, zahvalite se za to ban-ditom in njihovim ' pomagačem! Usmrčeni bi danes še živeli, ako se ne bi zgodili ti strahotni napadi in zahrbtna hudodelstva". Po razglasu od 18. I. 1944 so bili usmrčeni: Ivan Bazaneze, Višnja gora, Bogomir Ličen, Ljubljana, Franc Bregar, Ljubljana, Anton Brenk, Ljubljana, Ivan Dobrovšek, Ljubljana, Nikolaj Dobrič, Ljubljana, Franc Dolinar, Uršna sela, Alojzij Dolinšek, Ljubljana, Vincenc Drapek, Ljubljana, Gabrijel Go-mišček, Ljubljana, Jakob Guzelj, Karel Hiti, Kočevje, Alojz Jakše, Ljubljana, Franc Jevec, Ljubljana, Franc Jevec, Ljubljana, Franc, Juršec, Ljubljana, Josip Kadunc, Ljubljana, Karel Kalteneger, Ljubljana, Mihael Majhen, Stanislav Kline, Albin Kobolj, Leopold Koder, Franc Kramer, Nikolaj Kra-mer, Josip Krajnc, Ivan Kroupa, Ivan Lauer, Miroslav Lemut, vsi iz Ljubljane. Po razglasu od 31. 1. 1944 so bili usmrčeni: (Nadalje prihodnjič) Sreda, 26 septembra, 1945. Izjava glavnega tajnika Zveze Dragi bratje in sestre! Znano vam je, da se je vršila 1 in 2 septembra konvencija Zveze Kanadskih Slovencev. Na tej konvenciji se je marsikaj spremenilo, kar bi naj po mnenju delegatov in delegatinj izboljšalo dosedanje delo pri Zvezi. Eden od teh zaključkov je bilo, da se namesti Gl. tajnika za stalno v uradu, kateri bi obenem pomagal uredniku Edinosti. Tako je ta častna, a obenem odgovor dolžnost po konvenciji dodeljena meni. Kar se tiče mene samega in moje sposobnosti, naj bo tukaj povedano, da bom uporabil vse za dobrobit Zveze, ter slovenskega naroda v splošnem po moji najboljši moči. Ako bi pa moje sposobnosti bile pomanjkljive in nezadostne, naj se članstvo Zveze, kakor tudi drugi Slovenci zavedajo: 1 — "da sem delavec — rudar, sin kmečkih starišev, brez visokošolske izobrazbe — z ljud-sko-šolstvo izobrazbo, katero sem pričel v Prečni pri Novem mestu, ter završil v Mirnipeči istota-ko pri Novem mestu. Da bodo pa bralci še bolj poučeni od kje sem doma, naj povem tudi kraj rojstva. Rojen sem namreč dne 19 aprila 1898 leta v vasi Dolnja Straža,št. 71, kjer bila opekarna za izdelovanje opeke. Ko je oče prodal opekarno, sem se z stariši pfeselil 1910 leta v vas Golobi-njek na kmečko posestvo, kjer sem bil do izbruha prve svetovne vojne. Dne 11 maja 1916 leta, sem bil poklican v armado, kjer sem bil na italijanski fronti do razpada Avstrije. Po razpadu, sem se prostovoljno javil v 2 Slovenski planinski polk v Mariboru, ter se udeležaval bojev za Koroško in Slovensko Prekmur-je". Po smrti mojega očeta, sem prevzel posestvo na Golobinjeku št. 8, ter se bavil s kmetijstvom do 1928 leta. Tega leta sem sklenil, da se tudi jaz podam v daljni in tuji svet, ne zato, da mi moja rojstna domovina ni bila draga in najbližja pri srcu, ampak zato, ker v naši rojstni domovini sadove zmag in trdega dela našega naroda, se vživali različni tuji monopolisti z domačo reakcionarno kliko vred, katera je delala in je bila vedno pripravljena služiti tujim izkoriščevalcem. Za domače ljudstvo ni bilo ne pravice, ne življenja in tudi ne upanja. V takem položaju se je mnogo Slovencev napotilo v svet iskati srečo, med temi tudi jaz. Toda tudi v novi domovini niso bile same rožice, saj take ne, kakor so nam jih slikali razni agenti, a poleg tega spominjamo se tudi sami velike krize v zgodnjih 30-tih, katera se je vlekla prav do izbruha 2 svetovne vojne. Ta položaj in težke gospodarske razmere je postavilo vprašanje, da smo se nekateri začeli izpraše-vati samih sebe, kaj je vendar vzrok temu pojavu in kašna zdravila bi se morala uporabiti, da se odstrani to nezdravo takorekoč rak rano na človečki družbi, katera je posebno zadela in zadene najbolj občutno delovno ljudstvo in pravicam naklonjena intele-genco, male trgovce in obrtnike. To spoznanje je začelo vplivati tudi na nas Slovence, da smo začeli poleg drugih narodov organizirati Jugoslovanske delavske klube iz katerih so se razvile stopnjema organizacije kakršne poznamo danes Zveza Kanadskih Slovencev, ter Zvezi Kanadskih Hrvatov in Srbov. Član sem pri sledečih organizacijah: Od vstanovitve pri Zvezi Kanadskih ' Slovencev, Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, član rudarske unije UM&SWU (CIO) lokal, 598 v Sudbury in Delavske Progresivne stranke in kanadskega Rdečega Križa. Kot član teh organizacij, sem se udejstvoval na njihovem polju aktivnosti in vršil tudi razne odborniške dolžnosti. Da bo pa moje delo na novem položaju katere sem prevzel po zaključku tretje konvencije uspešno ter v splošno zadovoljstvo, se obračam na članstvo in predvsem tajnike odsekov, za sodelovanje in kooperacijo. Konvencija je postavila pred nas dosti dela in le z dobrim sporazumom in kooperacijo nas vseh, bo mogoče ostvariti njene zaključke. Brez dobrega Mo| utls in zahvala Sudburcanoin sporazuma in kooperacije, naše delo ne bo uspešno. . Zavedam se, da tako članstvo kakor tudi odbori odsekov Zveze pričakujejo mnogo od mene. Pričakujejo potrebnih navodil in nasvetov, pričakujejo pomoč. Toda verjenite mi da mi bo nemogoče dati potrebna navodila, nasvete in tudi pomoč, ako mi ne bodete redno pisali o vseh problemih v vaši naselbini, delovanju vašega odseka, njegovi aktivnosti in tudi izrazili svoja mišlenja, kako in na kateri način bomo vse to izboljšali. Taka poročila so enako važna za glavno tajništvo, kakor je važno, da glavno tajništvo da svoje mnenje in nasvete odsekom in njihovim odborom. Tesno sodelovanje in kooperacije je potrebna izmed glavnega in izvršnega odbora ter odsekov in njihovih odborov. Toda tako sodelovanje in kooperacija bo obenem razvijalo našo Zvezo do najvišje stopnje, da bo v resniei zastopala težnje članstva in našega narola, to je, da bo nas vseh skupaj živa in delavna organizacija. V tem duhu vam še enkrat za-gotovljam, da bom na ta način mogel vršiti to častno, a zelo odgovorno dolžnost, katero mi je poverila tretja konvencija, odnosno članstvo naše dične Zveze Kanadskih Slovencev. Ako bi pa vkljub vsemu temu ne bil zadovoljiv in ne izvršaval svoje dolžnosti, ne čakati ampak takoj namestiti drugega še bolj marljivega in delovnega glavnega tajnika. Vedno moramo imeti pred očimi, da je organizacija prva in šele potem posamezna oseba. Tega se zavedam tudi jaz. Zato vam bom prav hvaležen, da se bomo čimbolj strogo ravnali po sklepih tretje konvencije in pravilih Zveze in si skušali pomagati drug drugemu z vsemi potrebnimi navodili. Z bratskim pozdravom. Jože Smrke Toronto. — Potek tretje redne Konvencije Zveze Kanadskih Slovencev, ki se je vršila v Sudbury dne 1 in 2 septembra t. 1. je bil kakor so ponavadi konvencije v-seh vrst kadar se rešujejo vprašanja, prejemajo predlogi in priporočila, delajo načrt za bodoče delo in obenem popravljajo napake in nedostatke. Razlika pri tem je ta, da konvencije podpornih organizacij se bazirajo večinoma na podporah, zavarovalnini članstva, dokler isti plačujejo svojo zavarovalnino po svojem izbranem zavarovanju. Ko po drugi strani delavske ali narodne organizacije nimajo nikake direktne zavarovalnine, za posameznike, obenem pa nudijo življensko zavarovalnino vsakemu delavcu brez razlike na starost, spol ali delo, ki ga o-pravlja. Tako je imela tudi opravka konvencija Z. K. S. da, je pri tem bil zastopan vsak Slovenec in Slovenka, brez razlike kje se nahaja in kaj dela. Ta konvencija ni imela učenih in pretkanih talentov, ampak je imela čisto priprost delavski talent kakoršne-ga je zmožen le delavec sam. Tukaj se ni govorilo besede, katere bi ne bile razumljive za delegacijo ali gosta, pač pa so bile besede izrečene resno in preudarje-no. Zato imajo take besede veliko več pomena za navadnega delavca, kakor pa tiste, ki so izgovorjene od ljudi, ki s svojo pretka-nostjo govorijo samo v prid nekaterih posameznikov, In ravno take besede nas navdajajo še do večjega veselja in razpoloženja do našega dela. Pri vsem tem je navaden človek nekako ponosen in se počuti, da ima tudi on sam pravico sebi nalagati in odločati, kajti on sam najbolj ve, kaj je za njega samega najbolje v njegovem življenju. Da ne omenjam tukaj predloge, diskusije in zaključke kateri so bili sprejeti na konvenciji, kajti isti gotovo bodejo objavljeni v zapisniku in našem listu Edinosti. Omenjam pa samo to, da je bila konvencija zastopana z navdušenjem po vseh delegatih, za napredek Zveze in njenega dela. Pri tem je razvidno, da kateri - se je do dobra spoznal z načeli Zveze in njenih smernic, je uverjen da samo s pomočjo Zveze je mogoče da se doseže izobrazba in razumevanje, katerega zahteva današnja doba za vsakega delavca in delavko. Naloga konvencije je bila da izdela načrte za bodoče delo in da se postavi Zvezo še na trdnejšo podlago, da s tem prepriča še o-stale Slovence kateri se še niso seznanili z delom zveze, ter z tem utrdi narodno edinstvo. Pri tem je konvencija osvojila tudi načrt za kampanjo 300 novih članov v Zvezo v teku treh mesecev. To je tudi zelo važen ki so krasila njene vesele in priljubljene obrazke in so delale na človeka tak utis, da še, jesti ni mogel vse dobrine ki so jih nosile na mize. Kar se pa tiče kuharic, se njim pa mora dati vse priznanje za njih okusna jedila, katere so pripravile za nas. Še večji utis je pa napravil na-goste koncert, kateri kolikor je meni znano, je bil pod vodstvom že dobro znanega uriietnika in i-kralca na Piano harmoniko K. Fojs-a, ki so ga njegovi učenci izvrstno izvedli v igranju harmonik, Violine in petju. Da ne pozabim tudi deklamacije katera je bila izvrstno izvedena po Miss M. Žagar, in Miss Rupar-čič Seveda ne sme se pozabiti tudi pevskega zbora, kateri je zapel nekaj naših priljubljenih pesmi tako, da se je zdelo človeku, da se točasno nahaja v sami Beli Krajini ali pa v sami Ljubljani. Veliko veselja in aplavza je napravila tudi Miss Fojs, hčerka Našim materam, ženam in dekletam načrt ki ga bo treba izvesti. Pri ^ vo Pozdrav vsem J. Sherjak Toronto. Danes dne 1 septembra se vrši tretja Konvencija Zveze Kanadskih Slovencev, katere smo se udeležile tudi me, kot članice in delegatinje s trdnim prepričanjem, da ji je namen ne samo preglelati dosedanje delo, ampak mu dati še večjega okrepčila z novimi načrti na podlagi dosedanjih izkušenj. Medtepii zelo važnimi vprašanji, ki se tičejo svobodoljubnega gibanja v splošnem, je postavljeno vprašanje, kako in na kateri način pridobiti čim-večje število novih članic, ter tako pospešiti organizacijski in kulturni napredek. Po dosedanjih rezultatih je razvidno, da tam, kjer so naše članice delale skupno in organizirano, je bil tudi uspeh večji, dočim tam kjer so naše pridne in marljive rojakinje delale posamezno, je bilo njih delo naporno in z manjšim uspehom. Z redko izjemo vidimo pa, da so se udejstvo-vale po vseh naselbinah v raznih kampanjah in tako doprinašale svoj delež na oltar zmage. One so štrikale jopiče, nogavice, rokavice in tudi šivale za naše hrabre bojevnike na bojnem polju. Zbirale so denarne prispevke, kakor tudi dajale lastno kri v kampanjah Rdečega Križa. Toda njihovo delo bi bilo seveda daleč bolj uspešno, ako bi bile res vse Slovenke skupaj in se skupno udejstvovale pri raznih delih za tako plemenite -in humanitarne svrhe. Sedaj po skončani vojni nad sovražnikom, je naša neposredna naloga, da gremo na delo za pomoč našim junaškim materam, ženam in dekletam, katere so se skozi štiriletno osvobodilno borbo tako junaško borile proti črnih sil fašizma in domačih izdajalcev. Njim ob tej priliki sporočamo: "Bodite prepričane, da skozi štiriletno trpljenje v delu in bor- Edinost vsak rad čita in je tudi njen naročnik Nanaimo — Cenjeno uredništvo: Kakor vidim mi je potekla naročnina na Edinost, zato prilagam denarno nakaznico $4.00, $3.00 za obnovo in en dolar za tiskovni sklad. Čitam dopise iz raznih krajev Kanade, ali tu iz Nanaimo, B. C., se le redko kedaj kdo oglasi v javnosti. Zdi se mi vzrokov temu bi bilo več, eden poglavitnih delo. Delo na katerega je vsak navezan, ko pa pride iz dela domov, le raje čita, kakor se pripravi za pisanje. Seve, ta vzrok ni povsem opravičen, ker če noben ne piše, ni kaj čitat in tudi bi ne bilo novic iz raznih krajev, ki jih tako radi zasledujemo. Zato se mi zdi premalo aktivnosti pri tem delu iz tukajšne naselbine. Tu in okolici je naseljenih precej slovenskih družin. Možje so zaposleni po (Coal Mine) premo-gorovih, gozdovih in farmah. Nanaimo moram reči, je jako priljubljen kraj. Leži ob morju, zato je tudi podnebje precej milo. Kar je nas Slovencev nas veseli "trta", katera še precej dobro uspeva. V-sak kateri je živel v Nanaimo začasno in se odselil, se rad vrne, če ne drugače vsaj na obisk in tako oživi stare spomine. Na list Edinost so tu povečini naročeni vsi Slovenci. Vsak jo rad čita in se zaveda, da piše v luči resnice in pravice. Kakor se vidi in čita v Edinosti, po več krajih Kanade, so Slovani bolj aktivni za pomaganje našim so-bratom in sestram v naši rojstni domovini. Čast vsem! Vsak posameznik kolikor pomaga, moral bi pomagati s zavestjo da pomaga tistemu, kateri se bori za svobodo obeh. Pomaga vsak po svoji moči in nebi smelo biti očitkov, češ, ti si pomagal manj, kakor jaz — ali pa nisi pomagal nič. Taki očitki so vsaj po mojem mnenju poniževalni za tistega, kateri se tako izrazi. Moram omeniti, da je tudi meni tako eden podtaknil, ali mu nisem ostal dolžan. Mogoče je, da tak posameznik dela to iz neke zavisti ali osebnosti, kar seveda ni prav. Jaz lahko dokažem vsa* kemu osebno če je treba, da se je moj denar trošil za tiste ideje in principe, za katere so se borili naši partizani v starem kraju pred desetimi leti. Še pred desetimi leti je moj brat plačeval globo, ker je hotel povedati narodu resnico, kako je izmozgavan in k-do mu je največji sovražnik. Plačeval pa je kazen z denarjem katerega sem mu jaz pošiljal obenem za šolanje v višjih šolah. Nisem mu zato nikoli o porekal, pač pa sem bil ponosem in mu čestital. ! Pozdrav čitateljem Edinosti. Franc Kambič bi, v zimi. in dežju, veselju in žalosti, smo vas spremljali. Veselili smo se z vami vaših zmag a žalostih, ko je kruti sovražnik vas preganjal iz naše prijazne dežele po potih suženjstva tja v fašistično Italijo in Nemčijo. Grenkoba vašega trpljenja nas je vedno krepkeje združevala in navduševala v boju proti kle-tih fašističnih tiranov in njihovih pomagačev. V vašem narodnem edinstvu, junaški vztrajnosti slavnih tovarišic partizank, tistih mladih kurirk, katere so prezirale smrt, smo gledati tisto svetlo in pravično pot ki edino vodi v svobodo vsega naroda. Za vaše trpljenje bojo dobili vaši in naši otroci veliko nagrado, ko bodo kot svobodni državljani svoje muče-niške domovine izpovedovali bodočim pokolenjem vašo naporno borbo in zasluge za njih srečno in svobodno življenje. In sedaj, ko je naša domovina osvobojena, ko se podaja iz tega mučeniškega trpljenja strašne borbe, solz in krvi na pot v dobo svobode in pravice vseh zatiranih in izkoriščanih — sedaj, samo še en korak in to čvrsti korak naprej v skupnem delu za srečo in blagostanje naroda. Ne bodite usmiljeni z požigalci in morilci, kajti njih strast ni umrla, je še vedno v njihovih dušah in iščejo le priliko, kako bi ponovili svoje nečloveško maščevanje. V tej naporni, a zato nadvse plemeniti borbi, smo tudi me Kanadske Slovenke z vami. Tudi me močem o biti tesno z vami vezane tako v delu kakor tudi moralni podpori. Me se bomo potrudile, da vam vsaj delno olajšmo velik napor pri vaših malih in nedorastlih, da jim preskrbimo potrebne oblačila, plenice, pokrivala in tudi druge potrebščine. Me smo na delu in obenem vabimo vse naše kanadske rojakinje, da se nam v tem plemenitem in nadvse nujnem delu pridružijo! Pristopite drage sestre, matere žene in dekleta v naše vrste še danes. Ne odlašajte do jutri, ker jutri je lahko usodno za tisoče življenj, katerim je potrebna hitra in nujna pomoč. Pridite na naše seje, odsekov Zveze Kanadskih Slovencev, pridružite s fe krožku Jugoslovanskih Demokratskih Žen — pridite k nam in nam po-mogajte, da dosežemo skupno in organizirano še večji uspeh. Delegatinje tretje Konvencije Zveze Kanadskih Slovencev Margareta Slak Anica Starič Ela Garbas Stavka delavcev v Windsor-ju in njen pomen tirite črtajte in postanite naročnikom Edinosti Windsor: — Kot vam je že go-gotovo znano da je pri nas v Fordovih tovarnah dne 12 septembra izbruhnila stavka, Ker pa mnogim mogoče ni jasno kakega pomena je ta stavka, ter je kdb mišljenja, da se ta stavka tiče, samo Fordovih delavcev. To bi bilo napačno mnenje. Da bo nam vsem jasno za kaj se gre naj jaz tukaj malo opišem, kaj delavci mislimo o stavki, Torej: S prihodom "Tprijevcev" na oblast v Ontario, ter ne z mnogo bolšem izidom v federalnih volitvah, se je kanadska monopolistična reakcija takoj podala na delo, napravila načrte za vničenje delavskih unij, in vsega kar je njim bilo na potu. Izjavile so vse kom-panije da nočejo imeti nobenega stika več z unijo, ter da zopet oni postanejo absolutni gospodarji delavcev.- Unija je storila vse kar je bilo v njemi moči, da pride do sporazuma, toda zaman. Gospodje so vstrajali pri svojem trdovratno-zagrizenem "No". Tako smo bili prisiljeni da se postavimo v bran, za težko izvojevane delavske pravice. Kanada je imela zaposlenih v vojni industriji 900.000 delavcev, Z "V.E. Day" se je to število zmanjšalo na 650.000 in z "V. J. Day" je bilo dalje znižano to število, na 450.000, torej ravno za polovico. Od takrat do danes se niso podvzeli nikaki koraki od strani kanadske vlade za izboljšanje tega položaja. Kaj to pomeni? Nič drugega kakor velik trg brezposelnih. S tem očividino nameravajo narediti dva koraka v prid monopolistom. Prvič da razbijejo unije, drugič pa ker bi bilo dosti brezposelnih da zmanjšajo plače. To so njihovi načrti, za večji dobiček, za manjše plače in manjše delavske pravice. Jasno povedano da bi na ta način prišli nazaj v leta brezposelnosti 1931-1932. i.t.d. Stavka pri Ford Motor Co. je vsled tega ogromnega pomena za celo Kanado, kajti če se zlomi reakcija v Windsor-ju bo to pomagalo za celo Kanado ako bi pa zmagala reakcija, bi to bil udarec delavcem po celi Kanadi. Kot zgleda, bo postal Windsor kanadski Stalingrad. Zapomnite dobro, da naša borba ni samo naša borba, ampak je nas vseh skupaj kot celote. J. Miketic KONCERT IN PLES Windsor: Jugoslovanski mladinski klub prireja v sobotu dne 6. okt. ob 8. uri zvečer, v Ukrajinskem Domu 145 Drouillard Rd. koncert in ples. Ker bo to naša prva prireditev, vabimo vse brate in sestre Srbe, Slovence, in Hrvate, da nas pose-tijo v obilnem številu. Za dobro zabavo vam jamči naša mladinska organizacija. Vsi dobro do šli. Prireditveni odbor J. O. K. SHOWER PARTY V TORONTU Krožek Jugoslovanskih Demokratskih žen, priredi Shower party v soboto dne 29 septembra v dvorani, 386 Ontario. Začetak ob 8 uri zvečer. Tem potom uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, kakor tudi Hrvate in Srbe, da se udeleže, čisti dobiček je namenjen kakor je že prej poročano, za pomoč vojnim sirotam v starem kraju. Odbor POROČILO UREDNIŠTVA EDINOSTI Dragi bratje in sestre! Izredno me veseli, da se mi je prožila zopet prilika udeležiti se zbora tretje Konvencije Zveze Kanadskih Slovencev, tembolj tudi zato, ker se vrši v dobi popolne zmage nad oboroženim fašizmom — torej v dobi, ko strašne žrtve vseh svobodoljubnih narodov medtem tudi našega junaškega naroda v stari domovini, postajajo plod svobodnega povojnega sveta. V nadvse zadovoljstvo si štejem to priliko tudi zato, da vas morem v imenu uredništvo iskreno pozdraviti ter preko vas vse naše vzorne aktiviste, zastopnike in zastopnice in naročnike Edinosti z narodnim pozdravom: "SMRT FAŠIZMU IN NJEGOVIM HLAPCEM — SVOBODO NARODU!" Dragi bratje in sestre! Poročilo Izvršnega Odbora nam v kratkih toda izbranih besedah kaže dosedanji razvoj in napredek Zveze Kanadskih Slovencev ter njen delež vojnim naporom naše nove domovine Kanade, pomoč narodom Sovjetske Unije in naposled narodom Jugoslavije. Vsebuje pa tudi pomanjkljivost in nedostatke, do katerih je moglo priti bodisi vsled nerazumevanja in nezadostnih izkušenih moči ali pa vsled neaktivnosti v gotovih zadevah in okolščinah, ki so bile našemu gibanju v splošnem naklanjene. Toda oboje, tako dosedanji uspeh kot nedostat-ki nam daja podlago za diskusijo in posvetovanje, kako in na kateri način bo mogoče vse to izboljšati in spraviti v pravi tir. Prepričan sem, da bo vsak delegat in delegatnija prispevali svoj delež v diskusiji, kar bo skupno ne le olepšalo to zborova-nej, tembolj okrepčalo voljo članstva in njegovo aktivnost v splošnem tako, da bomo ob prihodnji Konvenciji resnično zapazili plod tretje Konvencije Zveze Kanadskih Slovencev. NAŠ ZAČETEK IN TAKRATNI MEDNARODNI POLOŽAJ Kaj pogostoma slišimo, da vsak začetek če je tako majhen in neznaten, je le začetek. Ta napoved, ki je tako pravilna v našem oziru, je obenem tudi resnična. Sami smo v letu 1942 položili smernice in načela Zvezi, kakor tudi našemu listu Edinosti. Ne mislim da je treba na široko razlagati težkoče, ki smo se srečali^ z njimi, tembolj je treba dotakniti se najvažnejših momentov. Z tem si bodemo obudili enako ta vrednostni spomin kot tudi pregled našega dosedanjega napredka. Danes s ponosom gledamo na to preteklost ne meneč se za one težkoče, da tudi ovire, ki smo jih imli kljub našim poštenim namenom, ker naše delo je rodilo obilen sad na ponos kanadskih Slovencev in Slovenk. . Mi smo imeli težkoče ne samo v tem, da nam je manjkalo izkušenih moči pri izvajanju organizacijskih nalog, ampak tudi v tem, da takratni mednarodni položaj ni bil z rožcami posut, rajši resen, naporen in usoden. Nemški kriminalni fašizem na višku svoje kriminalne pohotnosti, je imel skoro vso Evropo pod svojo kontrolo in je razsajal na najbolj zverski način po okupiranih državah, ter poleg tega planiral za svojo posest plodovito Ukrajino, solnčki Kavkaz, Poljsko, Če-hoslovaško in naposled Jugoslavijo — Slovenijo. Sopotniki min-henaške politike so zopet v svoji histerični kampanji agitirali, da je nemška oborožena moč "nepremagljiva" in so kljub temu določili celih šest tednov, da se zma-, goslavna Rdeča Armada vzdrži. Ta račun kator razvidno se ni obnesel. Nemški fašistični kriminalci so se uračunali v Evropi, a na enak način japonski impiri-alisti v Aziji, ter vred z njimi vsi kvizlingi in narodnimi izdajalci. Dokaz za to je več kot očiten, ker združeni narodi, na čelu z veliko pobornico narodnih pravic in politike miru Sovjetsko Unijo z pomočjo Vel. Britanije, Ameriko in vsemi drugimi demokratskimi narodi, so štrli oboroženo moč fašistične trozveze. To je bilo mogoče doseči le z pozitivnem sodelovanjem Sovjetske Unije na strani velikih zaveznikov, katera je obenem največ žrtvovala vprid zmagi Zedinjenih Narodov. To je eno-ko bilo mogoče doseči z neposredno akcijo narodnega edinstva, odločno vlogo delavskega pokreta, unijskih pokretov ter drugih progresivnih ustanov, ki so se odločno postavile na stran proti min-henaški politiki v borbi za popolno in brezpogojno zmago nad silami fašističnega osiča. TOČASNI MEDNARODNI PO- IOŽAJ IN NAŠE NALOGE Kakor je omenjeno, takratni mednarodni polažaj je zahteval pozitivno akcijo vseh svobodoljubnih in demokratskih sil za zmago nad osiščem. Toda danes zahteva na isti način maksimum od vsake narodne skupine ne glede na versko, politično ali nacionalno pripadnost, da založi vse moči za ohranitev trajnega miru kakor določa carter organizacije Mednarodne varnosti in deklaracija velikih treh v Potsdamu. Potrebno je delati na tem, da se dejansko ostvarijo velike napovedi štirih svobod, za katere so se narodi bojevali. Namreč, da vsak narod sam po svoji svobodni volji brez zunanjega diktata odloča o obliki svoje vlade in o svoji nadaljni usodi. Narodi v Evropi so se borili v borbi proti fašizmu, obenem tudi proti protiljudskih režimov, kateri so odgovorni poleg narodnega zapostavljanja, siromaščine in bede ljudstev v splošnem, za neštete zločine. Predsednik Truman je v svojem govoru po porazu nemškega fašizma v Evropi dejal: "Lažje je zmagati nad orožjem sovražnika, kakor pa sovražnikovo ideologijo". Ta resničnost se izraža posebno sedaj, ko je treba poravnati napa ke storjene po prvi svetovni vojni, ko je treba postaviti na državna krmila ljudi, ki so vdani in zvesti narodnim interesom, se pojavljajo preoblečeni fašistični elementi in pod pretvezo "demokracije" zadržati ali zasačiti državno oblast. Posebno to se izraža pri vprašanju Slovenskega Primorja, Trsta in Istre, kljub temu, da ves svet ve, da je Narodno-osvobodil-na armada in predvsem oddelki primorskih brigad, osvobodila to ozemlja, si profašistični elementi skuša lo lastiti pravico na isto. Prav to nas sili k spoznanju resnosti dobe, -la je treba doseči ne samo oboroženo zmago nad fašizmom, tembolj iztrebiti njegove korenine ne gl«'.mago. NAŠE NALOGE NA DOMAČEM PRONTU Kanadski Slovenci smo dopri-našali svoj delež naporom naše nove domovine Kanade. Ta delež smo doprinašali na razne načine, tako denarno, kot fizično, moralno in tudi politično, zmaga, je treba delati z vso vnemo za zmago tudi v miru, to je, da se ne povrnemo v predvojno dobo brezdelja, bede in siromaštva. Še niso do dobra utihnili topovi na bojnem polju, je že začelo masovno odpuščanje delavcev in delavk iz vojnih tovarn brez nadaljne sigurnosti za njihov obstanek. Za kaj takega niso šli naši vojaki ono stran Oceana,, kakor tudi ne pacifiška otočja, da bi dobili za nagrado ob svoji povrnitvi brezdomlje in brezdelje. Oni so odšli v borbo proti j fašistični tiraniji za svoboden in demokratičen način življenja večjo socijalno pravičnost tgr boljše delovne inživljenske razmere v splošnem. Toda prav tako kanadski narod v splošnem, ni žrtvoval svojega doprinosa v vojni industriji, poljedelstvu ter vojnih davkih, , da bi po skončani vojni bil izročen le milosti sebičnih finančnih in industrijskih magnatov. Kanadski narod je prispeval svoj delež za zmago nad fašizmom, istočasno za zmago nad socijalno kri-vičnostjo. To so resne zadeve pred kanadskem narodom tako tudi pred nami, kct njegovim sestavnim delom. Zato se moramo tudi sami ne samo zanimati za naše domače razmere, nego tudi potom bratskega edinstva braniti delavske in narodne interese. Našo organizacijsko aktivnost moramo tesno vezati z vsemi temi problemi in po svoji najboljši moči sodelovati z vsemi katere se bore za pravične in narodne interese. POMAGATI OBNOVO SVOBODNE FEDERATIVNE JUGOSLAVIJE Jasno je, da ako bodo naše domače razmere bolj povoljne in in resnično v interesih kanadskega naroda, da bo naš prispevek temvečji vprid obnovi nove svobodne federativne Jugoslavije. Kdo drugi pa je bolj obvezen posebno z tega stališča, da se obvesti javno mnenje o resnici borbe narodov Jugoslavije, ter nujni potrebi pomoči za gospodarsko in ekonomsko obnovo, kakor napredne in progresivne ustanove in tudi napreno časopisje. (Nadaljevanj« prihodnjič) Uspeh banketa in Konvencije Sudbury. Znano je že da je bila Konvencija Zveze Kanadskih Slovencev v Sudbury. Delegatje iz raznih naselbin so pričeli prihajati že v petek zjutraj 31augusta. Pripomnim naj tudi da je precej deževalo ta dan. Kljub temu se je moralo pričeti z delom, kot naprimer delegati z pregledom svojih priporočil, J. Sherjak pa z pripravljenjem dvorane, prinesel je seboj več velikih napisov, Slovensko in Jugoslovansko zastave z petokrato zvezdo. Vse to je še ta večer skrbno razporedil in okrasil dvorano. Kar je še drugi dani izpopolnil z slikami terorja v času osvobodilne vojne, časopisi iz starega kraja ter letaki in brošurami, isto tako iz starega kraja. Vse to je bilo poučno in zanimivo obenem pa tudi bridtko ker to je kazalo koliko je moral naš narod pretrpeti od različnih zločincev in izdajalcev predno si je izvojeval svobodo, brez da bi izgubil pogum in vero v zmago nad krivico. Res ima jekleno srce naš narod. Toliko o pripravah v dvorani kjer se je vršila konvencija. Sedaj pa o pripravah za Banket katerega je priredil Sudburški odsek Zveze v počast gostom delegatom in konvenciji Z.K.S. Kar se tiče banketa je bil v oskrbi J. Slovenca kateri je nabavil vse potrebne stvari to je, jagnjetina, svisnko meso, Kranjske klobase, kokoši in druge potrebne stvari. Iz teh stvari so napravile, smelo trdim najboljše kuharice okusna jedila, Mrs. A. Smrke, Mrs. K. Fojs, Mrs. R. Lesar, Mrs. M. Smrke in Mrs. A. Ruparcič, za kar njim tukaj najlepša hvala. Zahvaliti se* moram tudi dekle-tam katere so tako pridno pomagale z okrašenjem in serviranjem na banketu to so bile: Misš. M. Smrke, Mrs. M. Nagoda, Miss. S. Gorše, Miss. L. Bubala, Miss. Z. Briški in Miss. Tili Lovšin. V nedeljo opoldan so imeli skupno kosilo delegatje in nekaj gostov. Naj omenim da so bili zbrani gostje prav dobre volje ter so za- peli nekoliko lepih Slovenskih pesmi. če tudi so bili iz različnih krajev in naselbin in tudi ni bilo nobene prejšne vaje, vendar je bilo petje lepo ubrano in krasno doneče. če se ne motim sta bila M. Otoničar in J. Sherjak ki sta vodila petje. Ako ravno ni bilo na programu, pač pa je bilo izraz dobre volje in zadovoljstva, ter je napravila na navzoče nepozabni utis. Hvala njima in pevcem. Okrog dveh popoldne so naše vrle ženske začele nositi skupaj potice in druge dobrine, katere so darovale sledeče: Mrs. T. Fingust, Mrs. R. Lesar, Mrs. M. šile, Mrs. P. Tanko,, Mrs. A. Ruparčič, Mrs. K. Fojs, Mrs. M. Smrke, K. Bubala, Mrs. A. Gorše, Mrs. A. štrbenk, A. Smrke. Prav lepa hvala vsem skupaj za darove. In se obenem priporočam še za v bodoče. Med tem časom so naše kuharice pripravile vse potrebno za banket, kateri se je imel vršiti ob 7 uri zvečer. Po zaključku konvencije ob 6 uri zvečer, so pričeli prihajati gostje in točno ob 7 uri se je pričel banket, in sedaj dragi prijatelj, da si videl kako hitro in spretno so se obrnile kuharice in dekleta, ter redarji Joe Louis in Stanley Smrke ki se jako pazil na goste da bi kateri slučajno ne bil postrežen. šlo je vse v najlepšem redu prva, druga, tretja in vse do sedme mize ki so bile zasedene od gostov. Bilo je res vse v najlepšem redu in do sedaj še nisem slišal pritožb. To je bilo radi kooperacije gostov, za kar njim prav lepa hvala.. Po končanem banketu se je začel koncert za katerega je skrbel dobre poznani Mr. K. Fojs, z godbo in pomagal mu je pevski zbor s petjem od vseh treh bratskih Zvez. Vsem pevcem najlepše priznanje za lepe pesmi in zbrane glasove. Program Sledeči: koncerta so izvedli Miss. M. Fojs, solo na violino spremljeno s pianom po H. Chate-laine , prvi komad Concerto po Accaly, drugi komad, Tam na vrtni gredi, in tretji Czardas po Manti. V. Smerke harmaniko solo, Blaže Awey. Marsh, in Valček. Mis. M. Fojs in V. Smrke, duet, 1. Veseli valovi, 2. Ruski cigani, Miss. A. Perkovich Solo na harmoniko, 1. Lepota Rusije, 2. Titovo Koračnico. Miss. M. Fojs in A. Perkovich duet, igrale in pele, 1. Pojdi zmenoj na morje veslat, 2. Ti neznaš šta je ljubav. Kvartet "Harmonike" V. Smrke, F. Lovšin, A. Perkovich, M. Fojs, Under The Double Eagel march in Chiribiribin Valček. Deklami-rala je Miss. M. Žagar, Dani se. Potem so zapele 3 in 6 letne sestre Neli in Sofi Ruparčič. Vsem skupaj najlepše za lepe komade in nastop. Po koncertu se je vse to zaključilo z plesom. Ker po tolikim sedenju je bil pravi blagoslov da so razigrali svoje ude z poskočnimi komadi "polke" ter Valčki v bolj počasnem tempu, kajti kadar igra K. Fojs, pa da ima zraven še "Hepita" z bobnom potem moraš plesati ker ti godba kar sama privzdiguje noge. Pri koncu naj se omenim da je Mis. M. Fojs z violino zaigrala pri otvoritvi konvencije "O Cana-da" ki je bila spremljevana z petjem delegatov. V pondelek pa je bil shod Sveta Južnih Slovanov, na katerem sta poleg drugih govornikov nastopilo tudi J. Miketic iz Windsorja In G. Matešič iz To-ronta. Na tem shodu se je darovalo $850.00. od prisotnih za o-troško bolnico v starem kraju. Odsek Zveze pa je naredil čajanko za goste, zato je prispeval v-saki kolikor je hotel, kar se je nabralo tudi $27.00. Toliko v kratkem o banketu, oncertu, plesu in shodu. Kar se pa tiče Konvencije same in njenih zaljučkov naj pa sami poročajo. Od moje strani pa pripiročam samo da bi se konven-čni zaključki izpopolnili in postali stvarni v najkrajšem času. Pozdrav vsem J. Slovenec. Brez velikih socijalnih reform demokracija Tito ni (Iz 1 strani) ma in postavljam takoj vpra-čanje, ali je mogoča monarhija pod današnjimi okolnostmi, oziroma v novi demokratični federativni Jugoslaviji? (Burni in složni vzkliki: Doli kralj!). Ona ni mogoča iz več razlogov. Prvi in najvajžnejši razlog je federacija Jugoslavije. Macedonci, Slovenci, Hrvati, Bosna in Hercegovina, Črnagora in prepričan sem, velika večina v Srbiji ne želi monarhijo (Burno in dolgotrajno ploskanje), ne iz neke šale, ampak zaradi tega, ker je nezdružljiva z tako federacijo kakor je pri nas, ker bi se pod mornarhijo, narodnosti, katere so v tej vojni dosegle osvobo-jenje in enakopravnost, občutile ponovno ogroženje. Drugo, obsto-janje narodne oblasti v Jugoslaviji, je nezdružljivo z monarhijo, ker bi narodne množice, katere so s toliko prelite krvi izvojevale sebi to olabst, še počutile ogrožene v mornarhiji in po pravici, ker bi mornarhija prej ali kasneje poskušala sebi vstvariti aparat, kateri bi odgovarjal mornarhistič-nemu sistemu (buren aplavz, složni vzkliki: Tako je!). Tretje, taka demokracija je nezdružljiva z mornarhijo, kakor je včeraj rekel tovariš Tuna Babič, ker je našim narodom še sveže v spominu ona demokracija, katera je bila pod monarhijo od 1920 do 1941 leta. Poglejte, vse to govori proti mor-narhije, a za republiko (Burno in dolgotrajno ploskalnje). Prav zato narodno osvobodilna fronta Jugoslavije ima pravico, da se bori za republiko (Enodušni složni v-zkliki: Tako je!), ima pravico, da vnese v množice to svojo zahtevo kot politično prepričanje katero je zasnovano ne-samo na demokratičnih, ampak tudi republikanskih principih (ploskanje). Jaz sem večeraj tukaj slišal od strani delegatov, zdi se mi iz Kru-ševca, kako bi se morali vsi člani Narodne Fronte truditi da se likvidirajo razne grupe izvržencev. O tem vprašanju moram spregovoriti nekoliko besed. Jasno je, da obstojajo razne teroristične grupice po nekih krajih naše domovine, o čemu nam more pričati rezultat procesa proti nacionalnega komiteta Draže Mihaj-loviča in kompanije. Točno je ka- kor se pripoveduje in kakor dokazujejo dokumenti pri obtožencih, da so Nemci poslali teroristične grupe v Srbijo z naročenimi nalogami. Ali sedaj ni več Nemcev, kdo torej podpira te bande? Na to ni težko odgovoriti. Te bande preje niso imele samo podporo od Nemcev, nego tudi od strani raznih reakcionarnih elementov, domačih in zunanjih, kateri hočejo na ta način vstvariti negotovost v naši domovini. V Srbiji so te teroristične bandice sestavljene od četnikov Draže Mi-hajloviča in ljotičevcev, v Bosni so te bandice sestavljene od četnikov Draže Mihajloviča in od ustašev Paveliča, v Hrvatski so te bandice sestavljene od ustašev, v Sloveniji so te bandice sestavljene od Rupnikovih domobrancev, a glavni šefi teh bandic so: Pave-lič, Rupnik, Nedič, Draža Mihaj-lovič itd., kateri se nahajajo v inozemstvu in na žalost temu ako-ravno so to najkrvavejši vojni "Demokracija brez velikih socialnih reform ni demokracija — Ti-zločinci, naša vlada še ni uspela pri zaveznikih, da se nam ti zločinci in njim podobni izroče. S temi bandicami v Jugoslaviji bomo obračunali, a da bi to delo bilo čimprej gotovo, da bi te bande bile onemogočene ogrožati naše mirne vasi, da ubijajo vaške odbornike ali navadne kmete na najbolj zverinski način in z tem ustvarjajo negotovost v naši zemlji, dolžnost vseh članov Fronte je, da pomagajo organom oblasti, da se ti zlikovci polovijo. Dalje, člani Harodne Fronte so dolžni obveščati in pobijati razne fantastične vesti, katere prihajajo iz inozemstva in pitajo nezavedne ljudi, da je vse to izgubljena stvar, da so vse te vesti izmišljotine, da ne verujejo več takim vestim morilcev, ki žele na račun delno zavedenih ljudi podaljšati sebi na ta način življenje. Mi smo dali že dve amnestije in to prav široke amnestije, kar je dokaz naše moči, kar je dokaz tudi tega, da nameravamo omogočiti raznim zavedenim ljudem, da se znova vrnejo k narodni skupnosti, ustvarjajočemu delu, za srečo naše domovine. Naj se nihče ne moti, da je to odraz naše slabosti, ker teško si ga njemu, kdor bo po teh amnestijah znova poslušal sirenske glasove sovražnika naše domovine in šel potom zločina in protinarodne delavnosti. Kaj pomeni izvesti program Fronta? « Program Fronte pomeni zasejati sto odstotno naša polja v jeseni in v spomladi. Izvesti program fronte pomeni, izgraditi pota in železnice, pomeni izgraditi tovarne in povišati proizvodnjo, pomeni podvzeti skrajne napore za prehrano naših stradajočih krajev v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Liki, Gorskem kotarju, Črnigori itd. To je nujna naloga, katera ne trpi odlaganja, ker zima je blizu, ker takrat zaradi snežnih žametov bi to bilo onemogočeno. Program Fronte pomeni odločno izvajanje socijalnih nalog, da se ublaži beda pri siromašnih slojih naroda in oskrbovanje naših invalidov, kateri so dali svoje zdravje v borbi za današnjo novo demokratično federativno Jugoslavijo. Program Fronte pomeni, odstranjevati nacionalni šovinizem in širiti ter utrjevati bratstvo in edinstvo naroda. Program Fronte pomeni, odstranjevati brezsrčno špekulacijo katera ustvarja teške razmere življenja siromašnih delov naroda. Program Fronte pomeni, vsposobljati in utrjevati tekovine naše velike borbe kot zenico svojega očesa (Burni aplavz). Končno, program Fronte pomeni, izvršiti delo uničenja ostankov fašizma v naši domovini (Burno odobravanje). To so po mojem mišljenju glavne naloge, katere terjajo maksimalni napor vseh sil, da bi se one izvršile. Meni ni več potrebno podčrtati ogromni značaj, historijski značaj tega kongresa, ker je o temu bilo govorjeno že dosti, ampak poživljam vse, da pojdete med narod in da presadite vse one misli, ki so bile izražene tukaj, v dušo naših narodov, ker to je na ta način garancija, da bomo hitreje vstvarili naš cilj, kateri je pred nami (Burni aplavz). Naj živi nova demokratična federativna Jugoslavija! Naj živi Narodna Fronta Jugoslavije ! Iz francoščine prevedla K. N. Tukaj je pa prav narobe. Tam idoli ni bilo nič čudnega, če je po vsej sili hotel, da postanejo te sinje oči za zmerom njegove, če je poslušal kakor mnogi njegovi tovariši, glas svoje razbičane krvi. . . Tukaj,, kjer je vse tako mirno, tako lepo in urejeno, otem ni mogoče niti govoriti. . , ; ^ Tam v tistem peklu, kjer je z vseh strani nevarnost prežela nanjo, je bila Orana njegova, čisto njegova, edino v njegovem objemu varna pred vsemi nevarnostima. Tukaj je ¡daleč od vojne, daleč od vseh grozot, v varstvu svojih starišev in — zardel je — svojega denarja. Ali bo zdaj še hotela kaj slišati o njem? To pot je prvič pomislil, kaj je marala ona občutiti tisto edino noč? Zanj je bila tista noč kakor časa opojne pijače pred odhodom na fronto, kakor sladek spomin za brezldušno bodočnost, spomin na prelepo preteklost. BiLa je lahko njene nedolžnosti, srameživljivosti in lepote. Kaj je pa mogla tista noč pomeniti njej ? Ali se morda danees s strahom spomnila njegovih strašnih objemov? Ali ni morda kdaj s studom pomislila na njegove vroče poljube ? Ta misel mu je postala neznosna, čeprav je čutil, kako pravično je, Ida tudi on že vendar pomisli na to. Oh, bila je tako mila, tako nežna in tiha kakor preplašena ptička. Tedaj si pač ni mislil, da ne more to nedolžno dekle čutiti ljubezni do nekoga, ki ga pozna komaj nekaj ur. Skušal je v njej zbuditi ljubezen, ki je ni bilo, vneti ogenj, ki ni mogel plamteti. Ali je torej verjetno, da se zdaj še kidaj spomni na moža, ki so g,a ji bile razbere tako rekoč vsilile ? Razen . . . Razen,, če ga. . . tudi ona njega ljubila, tako vroče in strašno, kakor jo ¿e Skoraj si ni drznil misliti na to. Ali je mogoče, da bi ljubil in kakor jo še ljubi on? "Zakaj toliko premišljujem ?" si je prigovarjal. "Zdaj tako ne morem ničesar več popraviti". Zagleldal se je v pokrajino, ki se je tiha in prijetna širila pred njim. Njegove oči so se odpočivale ob mirnem, z vrgami por.asle bbregu Loire. Da, vse okrog nje je dihalo mir, lepoto in harmonijo. Za en sam trenutek je izginilo izpred njegovi oči vse: ljubezen, bodočnost dom. Nehote je gledal v svoji domišljiji samo gole, kaJdeče se ruševine svoje rojstne vasi. Samo en kratek, strahoten trenutek je trajala ta grozottna vizija, potlej se je pa zgubila v prijetnem zelenju rečnega brega in v toplih barvah prostranega polja. Potem je poromal njegov pogled proti senčnati stezi, kjer je ondan izginila Oirana njegovim očem. "To je pa res čudno — človek, ki je tako pogosto gledal neustrašeno smrti v obraz, je ves nemiren in v zadregi, če se takole na lepem znajde pred takšnim ljubezenskim pproblemom, "je pričel modrovati mladi Španec sam pri sebi. Spet se je spomnil starčevega pripovedovanja. Nekaj v njegovih besedah gaje zbodlo, ga je še zdaj mučila: novica o snubitvi Andreja Dumoustierja. "Moja žena je najbže povprašala po meni na poslaništvu samo zato, da bi vedela, ali ima kod vidova že svobodno izbiro, ali ima pa še zmerom vezane roke. Poroka s takšnim bogatašem pač ni od muh." Ta domneva se mu je zazdela nenadno popolnoma verjetna, če bi bila Orana Vdova, ji nihče ne bi mogel braniti, poročiti se s tem vražjim Andrejem. Morda nihče ne bi nikoli zvedel, da se je poročila kod vdova in ne kod dekle ... Ta misel, Ida bi smela njegova Orana pripadati komu drugemu, čeprav po njegovi smrti, mu je včasi postala kar neznosna. Hkrati se je pa nekako streznil in pričel kot pameten in preudaren človek, ki so ga prekalile že mnoge, še vse večje nevarnosti, mirno in trezno pretehtavati svoj položaj. (Nadaljevanje prihodnjič) Mojim prijateljem v Kanadi Cleveland — V prvih dneh mojega bivanja med Ameriškimi Slovenci v Clevelandu, USA. kamor sem se preselil po dveh letih čakanja, da sem dobil vse potrebne pravice, se oglašam nazaj mojim prijateljem z par vrsticami. Kakor smo že večkrat slišali in čitali, ko pravijo "Ameriška Ljubljana", in res se vidi človeku' nekaj takega, ko se sprehaja po lepem mestu, kjer se slišijo same slovenske govorice najsibo starčkov ali otrok, zraven tega slovenske trgovine, gostilne in lepo pošlo pja, medtemi z nadpisom: Slovenski Narodni Dom. Ne morem dosti popisati od lepote lepega mesta, ker sem samo še le dva dni tukaj. Ko se bom malo razgledal in privadil mestu, se še kaj oglasim. Za danes mi je namen samo napisati, oziroma vprašati naše rojake v Kanadi za naslove. Namreč, tukaj so prinešena pisma iz starega kraja svojcem v Ameriki in Kanadi. Za slednje sem se jaz zavzel, da sem vam dragi rojaki v Kanadi na uslugo, da Vam pošljem pisma katera vem, da vsaki željno pričakuje. Tukaj so pisma za sledeče rojake v Kanadi: Alojzija Hrovat piše Ivan Blatnik; Marija Babič, Ma-lartic, piše Ivan Plut; Janez Kebe, Val D'Or, piše Franc Rovan, Jože NAZNANILO Port Arthur. — Odsek Z. K. S. sklicuje sejo dne 30 sept. ob 7, uri zvečer v Hrvatskem narodnem domu na Perl St. Povabljeni ste .vsi Slovenci moški in ženske brez izjeme ako ste člani ali pa ne, pridite vsi! Predsednik, Joe Miklič, Tajnik, T. Cimprič, Intihar, Timmins, piše Ludvik In-tihar in Mateja Stukel, piše Alojz Stukelj. Med temi pismi, sem ravno tako dobil tudi jaz dva pisma od mojega nečaka in drugega od sestre, moje žene. Moja družina je hvala Bogu vsa zdrava in živa na svojem domu, razen brata Pavla, za katerega se ne ve kje je, ker se nahaja kot partizanski vjetnik nekje v Nemčiji. Toraj rojaki v Kanadi, katerih imena so zgoraj omenjena, se obrnite na spodaj omenjeni naslov, za kar se Vam na uslugo, da Vam odpošljem tako težko pričakujoča pisma. Z pozdravom ostajam Vaš, vam dobro poznani prijatelj v Kanadi. Louis Zevnik 1058 E - 72 St. Cleveland 3, Ohio. USA. VINSKA TRGATEV V TORONTU Tukajšni odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi dne 6 oktobra "Vinsko trgatev" v dvorani, 386 Ontario St. Začetek ob 8 uri zvečer. Tem potom se uljudno vabi vse Slovence in Slovenke iz Toronta in okolice, kakor tudi sobrate Hrvate in Srbe, da se udeleže. Kot navodno ob vinski trgatvi, bo na programu večja zanimivost, posebno za tiste, kateri se bodo podali obirat grozdje. Sodnik je zelo darežljiv in dobrega srca. Saj se boste lahko sami prepričali da je, le pridite obirat v soboto dne7 oktobra. Za dobro zabavo, jamči: Odbor