PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zvezo in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2130. Mcoad-cU»tu»ci«(. 6, I*>7. it ikt mm •» CUufo, 111., under thc Art •( ConRrc of Ma.rh 5. 1879 CHICAGO, ILL., September 8, 1M8. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 611 LETO-—VOL. XLIII. / All si bo našla ishod 1* diangle militarizma v svetovni mir? Ali Sovjetska imfta res sili v vojno? Čemji in kdo to pripoveduje Ameriški časnikar zanikuje, da vlada v Moskvi ' izziva svot v nov krvavi konflikt. — Histerija za vojno bila v Zod. državah umetno ustvarjena Vsak razumen Američan ve, ki odobrile protisovjetsko poli- da Sovjetska unija ni pripravljena na novo vojno, a ve tudi, da si vlada v Moskvi prizadeva ohraniti prestidž svoji deželi, zato noče biti prepehavana sem in tja od zapadne velike trojice. Kaj je stanje povojne Rusije? Ako poslušate razne ameriške "wer4 sajjjpP? svetu, bi bili uverjeni, ds nam preti napad s severa (iz Sovjetske unije) vsako sekundo ih da se lahko dogodi kakor se je na Pearl Harbor. In da imamo tu ogromno kopo špijonov ter "komunistov", ki tvorijo v slučaju vojne z Rusijo tolikšno nevarnost, da jih je treba že sedaj pospraviti na varno. Zato imamo histerična kongresna zasliševanja, kričanje na zborovanjih Ameriške legije in gangsterski boj proti Progresivni stranki. A na drugi strani nam resni ljudje, ki so bili v Rusiji, dopovedujejo in dokazu jejo/da nam od nje ne preti nikaka nevarnost. Pač oa da je slednja v nevarnosti, ker če se vojns histerija v Zed. državah užge, imamo vse okrog Sovjetske unije baze, in pa baje "skladišča* a tomskih bomb". Torej v kakih petih dneh bi jo "pokončali". Toda v Sovjetski uniji bi radi delali, gradili kar jim je bilo porušenega in žele si mir. A anglosaški imperializem jim ne da mirno spati. In ne mirno delati. Tak je argument in odgovor na vojno histerijo v zapadnih deželah iz Moskve. Wslter Cronkite o položaju v USSR V Sovjetski uniji ni vojne histerije. Tsko ugotavlja Walter Cronkite, ki je bil v Rusiji dve leti kot. poročevalec ameriške časniške agencije United Press To pdietje ee je vrnil in razlaga v tisku in v radiu, kakšne so razmere v Rusiji. Pravi, da so mize rne in ee čudi, čemu se toliko gnjavimo z državo, ki nam ne more biti nevarna — saj sedaj ne v nobenem oziru. Cronkitovo poročilo o stanju v Rusiji komentira tudi Irwing Pflaum, ki Je eden glavnih komentatorjev v Marshall Fieldo-vem dnevniku "Chicago Sun-Times". Pflaum ni "sopotnik" SvOjsgs nasprotstva sovjetskemu sistemu nič ne skriva. A vendar priznavs, da je mogla ameriška vlada izvesti načrte v svoji vnanji politiki le s pomočjo spretno zasnovane propagande, ki je imela za cilj ustvariti vojno histerijo v naši deželi in se ji je to tudi v polni meri posrečilo. ' Posebno ie, ker sta oba stran- tiko, Marshallov plan, podporo Grčiji, Turčiji in drugim za "vojno proti komunizmu vsepovsod po svetu". / Ko se je časnikar Walter Cronkite vrnil iz Rusije na svoj dom v Kansas Cityju, se je nemalo začudil, ko je videl, kako ga ljudje venomer vprašujejo« loh čemu? Ker je bilo teh vprašanj nanj preobilo, je odgovoril nanje v radiu. Izvajal je, da Sovjetska unija ni zmožna začeti kake agresivne vojne in se tudi ne priprsvljs nanjo. Prometne sveže jako slaba Moskva in Leningrad sta dve največji sovjetski mesti — silno navezani drug na drugega. Toda ako je omenjeni časniksr v pravem v svojem radio-poročilu, nimata ne Moskva ne Leningrad obrambnih naprav proti napadom iz zraka. Pravi, da vidiš sedaj v enem kot drugem mestu veliko manj vojakov kakor pred par leti. Industrijo se preureja iz municijske v mirnodobno produkcijo. Med Moskvo in Leningradom je ena cesta — pravi Walter Cronkite —- dolga 600 milj, toda je tako razdrapana, da te vzame pot po nji z avtom tri dni. Ako je to res, potem čemu v Ameriki toliko strahu pred nevarnostjo iz Moskve"? Rusija — je izvajal omenjeni (Konec na 5. strani.) NAPORI ZA ZANETITEV RAZKOLA V UNIJAH V ITALIJI IN V FRANCIJI Zveza strokovno organiziranih delavcev v Italiji ima iesf milijonov članov. V njonom vodstu so večinoma komunisti in Nonnijevi socialisti. To osožje skuta reakcija v Italiji deldvstvu iztrgati s snovanjem novo delavsko strokovno zveze. Pripravo zanjo so toku. Tudi ime so ji ie dali: imonujo se ''generalni krščanski sindikat". ^ V ozadju toga razkolniškoga pokrota jo do Gas-peri jeva krščansko demokratska stranka, katoliška duhovščina in pa delodajalci. Kaiti od razkola bi imeli oni največ koristi. Ameriški časnikar Ernie Hill poroča iz Uma, da je to ješsn pričakovati v Italiji velikih nemirov, ako se razkol v unijah dogodi kakor so si ga zasnovali prej omenjeni krogi. Kajti zavedno delavstvo je odločeno nakane reakcije preprečiti. Snovatelji razkola teveda svojim prištetem dopovedujejo, naj se nič ne boje, kajti vlada je v katoliških rokah. In ona ima pod oblastjo oroiništvo, vojaštvo, sodišča in ječe. Namen zarotnikov je zanetiti razkol na zboru delavske konfederacije, ki se bo vršil ta mesec. Omenjeni časnikar pravi, da imajo na razpolago velika gmotna sredstva, kar šo bolj potrjuje, da so v službi kleri-kalizma in kapitalizma. Nič no bi bito čudnega, ako je v tek/ nakanah prizadeta tudi ameriška diplomacija ^svojimi dolarji. To trdijo o zarotnikih tudi voditelji generalne dolov«ko konfederacije. Pravijo, da so v slutbi katoliške cerkve, ameriških imperialistov in dp Gasperijeve fašistično vlade. Luigi Longo, ki ima v delavski konfederaciji velik vpliv: "Mi ne bomo te lutke (kršlanskegfa sindikata), ki je udinjana zapadnemu imperializmu, mikdar priznali. Vatikan se zaman trudi zanetiti razkol v naših vrstah. Z izdajalci pa bomo opravili kakor zaslužijo/' De Gasperr pričakuje nemirov, zato vrši mod ka- rabinerji in častniki ie vse leto 'skušnja lojalnosti' o bi 'khol v de tako d* čaju potrebe sebi zvesto oroiništvo in čmtnikq. Italijansko delavstvo je mizerno plačano in živ-Ijtnski standard je nizek. Izvojovalo si je precej koncesij, ker je enotno organizirano. To industriolco in veleposestnike boli. Naravno, da ee veeele protočoga razkola v zvozi delavskih uhii in ga neto s pomočjo svojega časopisja, radia in priink. ' Glavni argument razkolnikov je, da se italijansko delavstvo mora osvoboditi komunistov, katerim je mar samo Moskva in svoje vodilne pozicijo v unijah izrabljajo v prid sovj. vnanji politiki namesto da bi slutili članstvu unij. Verjetno je, da bodo s to1 taktiko dobili na svojo stran - v svoj "krščanski sindikat" -veliko delavcev in s tem bo solidarnost strokovno organiziranega Italijanskega proletariate ubita. Delavci pač ne zapopadejo, cfa so industriaki solidarni in proti delavstvu enotno nastopajo. Kakor v Italiji delujejo močne struje za razkolm* ika gibanja mid delavstvom tudi v Franciji. In kakor v Italiji je tudi v Franciji argument, da je treba francoski proletariat osvoboditi moskovske nadvlado. Upamo, da jo Luigi Longo v svojem prerokovanj* v pravem — namreč da se cerkvi, ameriški in Italijanskim kapitalistom ne bo nikdar razrušiti delavsko'solidarnost. Neprevidna stavkovna taktika unij-skih vodij dovedla v težke poraze Lani in letos je bilo izgubljenih že mnogo stavk—veliko po neprevidnosti unijskih vodij, ki se zalete z oklicom v stavko ne da bi al predstavili — kaj pa, če bo trajala tedne in mesece? Naj se unije v avtni industriji še tako hvalijo, pridobile so si ackaj po viška mezde — večinoma bres stavk, s ne toliko kot so istočasno znašala svišanja cen iivljenskih potrebščin. Stavke pa, kolikor jih je bilo, pa so prinesle velike gmotne izgube ne samo članstvu na plačah temveč tudl unijskim blagajnam. Ena izmed neuspelih stavk unije avtnih delavcev je bila zaključena po kakih par ♦ednih brezdelja dne 2. septembra. Vršila se je v tovarnah International Harvester Ce. Družba je še pred stavko pristala v zvišanje mezde po lic na uro, a ob enem zahtevala, da kar se drugih zahtev tiče, se jih naj uva-fte je in se pogajaaja o njih vrše sa vsako tovarno posebej. Kajti prima dete so bile dalevnice v raznih krajih dežele. Unija pa jo vztrajala, da mora biti pogodba enotna sa vse. Končno je stavko preklicala in trust poljedelskih strojev se aedaj haha, da ja bitko proti uniji avtnih delavcev (CIO) do-bil, delavci pa da eo aekaj milijonov dolarjev na škodi, kar eo morali biti doma namesto na šib tu. Si pa (trust) povedal, koliko je vsled stavka oa na lagu-bi. A če bi ga vprašali, bi rekel, da aič, Češ, bomo pa sadaj po stavki toliko bolj hiteli! In res be trust svojih prefitov prav taka deležen tudi ako bi stavka trajala tri mesece namesto Is dva tedna, otiroiea nekaj več. Itash* katastrofalno je stavka delavcev t isenl seriji, ena v West AUieU v Wis-in nekatere pa se bile ubite la namesto prejšnjih unijskih so nastale "odprte" delavnice. Dna 31. avgusta sa je pričela v Pressmen's Home, Team., konvencija unije Iatareational Printing Pressmen (AFL). Ns aji je predsednik te unije Geo. L. Berry ostro prijemal sorodno unijo stavcev, ki pripada Isti zvezi.. Ako je verjeti agenciji AP, je Berry dejal, da je unija stavcev s svojimi stavkami uničila 4S dnevnikov (isvsa Chica-gs) in tudi v Chicagu ima v svoji dolgotrajni stavki, ki traja že odi lanskega novembra, jako slab položaj. Uničila je (s nepremišljeno stavke) slulbe svojih članov in ob enem isprssaila svojo blagajno, je dejal Berry Mr poročila, kot že omenjeno, ja AP). Dejal je, da je skakanje v nepremišljene stavke "blaznost" la da so koncem konca vsled tega le stavkarji ter njihove družine na izgubi.- Tisti člani, ki so še sa poslani, pe so (Konec na 3. strani.) KOMENTARJI o o o o o o Zbira in presoja urednik • Andrei A. Zhdanov je bil po-, druge komunistične stranke po kopan dne 2. sept, z velikiny svetu. ZhdSnov je smatral, da svečanostmi. Nosilca njegove ra- Tito s svojim štabom na take kve sta bila tudi Molotov in i namige ni več zadosti porajtal Stalin. In Molotov je imel na- in zato je nastal "ogenj v stre-grobni govor. Oddana je bila v hi". Pa menda ne bo hudega, zadnji pozdrav salva kremlin- posebno zato ne, ker je ta Titov skih topov in žara pepela pokojnega Zhdanova je bila položena v kremlski trdnjavski zid. nasprotnik preminul in bodo v Moskvi njegov napad na jugoslovansko komunistično stranko „ . ..__. . lahko popravili. Seveda, ako se V Beogradu so čitali vest, da im ^^ trebna Na 2Unaj bil ie 527i SU^ z'vehkim Se da bi bil° * ^^ (bil Je Sele 52 let star) z velikim temved tudi koristno za vse de- zanimanjem. Kajti bil je Zhda- ^ ^ spadajo y kominform. nov, ki je kominformi predložil izjavo proti Titu, Kardelju, Rankoviču in drugim njihovim tovarišem, "ker so krenili z marksistične - leninistične linije". Napravila je v prizadetih deželah in po svetu v splošnem veliko šuma in marsikdo je čakal, da bo Tito odletel, posebno ko je kak teden pozneje prišel Andrei Višinski v Beograd. Toda Višinski to pot ni prišel kot prosekutor, kakor je bil v obravnavah proti Zinovjevu, Ra-deku itd., pač pa se boril proti zapadnim silam, ki so hotele imeti besano irf važna mesta v vprašanij^kontrole nad plovbo po Donavi. In seveda, Višinski je zmagal, kakor na proslulih obravnavah v Moskvi, v katerih je bilo obsojenih v smrt število starih boljševikov. Vjačeslav Molotov je v nagrobnem govoru Zhdanova slavil za velikega revolucionarja, ki je za razvoj Sovjetske unije ogromno storil. Zhdanov je bil tajnik komunistične stranke. V tej službi je postal naslednik prejšnjega tajnika — ki je bil Stalin, in prerokovali so, da bo nasledil Stalina tudi v njegovi sedftiUi najvišji službi, ki jo mo-rs deti USSR. Pa ga je smrt prehitela. Zhdanov je bil tudi član politbiroja, ki je vrhovno telo za določanje sovjetske notranje in vnanje politike, po kateri se morajo potem ravnati tudi vse Edvard Kardelj je bil v ko-kominformu na pobudo Zhdanova določen za vpokojitev, s Titom in Rankovičem vred. Pa se je Tito — še ptedno je Zhdanov umrl — osmelil in povišal Kardelja za ministra vnanjih zadev, kar je osupnilo posebno Ano Pauker, ki ima enak port-felj v romunski vladi, in čeho-slovaškega premierja Klementa Gottwalda. In nedvomno je to osupnilo tudi načelnika bolgarske vlade Georgi Dimitrova ter albansko vlado. Kajti novi minister vnanjih zadev Edvard Kardelj bo imel s temi svojimi nasprotniki veliko opraviti — sedaj ne več kot obtoženi krivo-vernik temveč kot zastopnik vlade, ki se smatra za najvažnejšo in za najjačjo na Balkanu. In če jim je za vzajemnost namesto za kaprice in užaljena samoljubja, bodo Zhdanovo za-tožbo sedaj lahko pozabili in si spet izmenjavali obiske in častili drug drugega ter prirejali parade in obede. To je veliko bolje, ker narod bi rad delal v miru, ne v napetosti, kdaj se dogodi to ali ono in bi zopet grmelo iz topov. N Markos Vafiades ima s svojimi gerilci v grških gorah in prelazih sedaj posla ne samo z grškimi četami, oborožene z ameriškim provijantom, ampak tudi (Konec na 4. strani) . Odbor CIO y politiki tam kot odbor AFL Ekesekutivs unij CIO je po dolgem debatiranju dne 3). avgusta odobrila sS svojega predsedniškega kandidata Trumana In Barkleyja sa podpredsednika s petintridesetimi proti dvsnsj-stimi glasovi. Omenjenih 12 članov odbore ja dokazovalo, da je Truman orodje stranke, kl je prav tako kriva Taftevega - Hartleyjevege protiunljekega zakona, torej če-tatu mu pomagati in s tem nje-govf stranki. Argumentirali so, da edino progresivna stranka je resnično v boju sa odprsvo omenjene postavo, s kar obljuMja sedaj v svoji platformi demokratska stranka In Trn man še peeebej, je le slepilo. Sipanje volilcem peska v oči. Pa ni pomagalo. Dasi si je vodilna mašina odbora CIO pred konvencijo demokratska stranke to poletje selo prizadevela nadomestiti Trumana s kom drugim, In četudi je demokratskim političnim veljskom zago- tavljala, ds sko bo Truman znova nominiran, ne bo isvoljen, ker je v očeh volilcev postal nezanesljiv in je smatran za lutko, vslic temu ni konvenciji demokratske stranke kasalo drugega ket znova njega postaviti "na tikat".,! Eisenhower je odklonil, Istotako član vrhovnega sodišča Douglas In politični odbor unij CIO je bitko izgubil. Ps namesto da bi to dejstvo priznal, je storil enbko napako kakor pred štirimi leti. Takrat je Ml politični odbor CIO, pod vodstvom Sidney ja Hllheena ter Filipa Murrayja, sa ponovno nominiran je Henry-ja Wallacea ns podpredsedniško mesto, In seveda ss Roosevalta, kl naj M kandidaturo ss službo predsednika te republike znova sprejel, ker je rsdevolje storil. Tudl Wallace bi bil rad kaa-dldiral aa svoje prejšnje mesto — torej ss podpredsednike Zed. držav. Odbor CIO sa politično akcijo je v prid Wallaces tskrat velike delovsl. Urgiral je pokojnega Roosevelta in ps boeee mašin demokratske stranke, ds naj Wallacea ne isbrišejo, kajti ako to stare, jim bo (unijskim vodH-tel jem) sa demokratski "tikat" teflco agitlrati. Namreč ljudem, ki so bili v vodstvu odbora CIO sa politično akcije. Politični bossi po računali, da bodo delavci glasovali sa Roosevelta nesleds kdo bo ksndidst za podpredsednika. Wallacea so se bsli -r češ, kaj pa potem, ako so Roosevelta ka) zgodi, in izbral! so si senatorja Trumana. Hlllman In Mumy sta uvidele, ds je bilo vse njiino prizadeven je zaman, dasi sta v prid kampanje ss Wallacea veliko potrošila. Odbor CIO sa politično akcijo je tedaj razpolagal s močno nabasano blagajne. Ker jt konvencije demokratske stranke ukrenila po svoje, ne oziraje se na Hlllmana, Murrayja, Krsyckega In ns drugs tako- svane unijske vaditelje, je e4-bor politična akcije JUOOftLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $9.00; za pol leta fl.79 sa četrt leta $1.00. Inoaeaaeive. sa celo leto $3.50; sa pol lete $2 GS. kopftsi ia oglasi morajo biti v naSem eredu nejpoeneje d delčka popoldne za priobčitev v Itevilki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co Inc. Established 190*. Subscription rates: United States: One Year $3 SO; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.56; She Months $2.00. PROLETAREC CHICAGO 13, ILL. "Demokrati za demokratično akcijo99 V razkolu z Wallaceom pred dobrim letom so tisti člani prejšnje organizacije progresivcev, ki mu nasprotujejo, ustanovili novo zvezo, ki jo imenujejo "Americans for Democratic Action". Načel ju je ji Leon B. Henderson, ki je bil pod Rooseveltom glavar OPA (urad ZS kontroliranje cen). V odboru demokratov za demokratično akcijo je tudi Mrs. Roosevelt in en njen sin je jako aktiven v nji. Leon B. Henderson je časnikarjem podal razne izjave ter poročilo o konferenci svojega odbora demokratov za demokratično akcijo, v katerem izjavlja, da je Wallaceovo progresivno gibanje neodgovorna, napredku nevarna stranka, in nevarna tudi demokratičnim načelom. Zato Wallacea in Taylorja Hendersonov odbor ADA odločno odklanja. Toda za koga so ti demokrati? Za Trumana—njegovo kandidaturo za predsednika so odobrili soglasno in ga bodo v volilnem boju podpirali z vsemi svojimi močmi! Ti isti demokrati so se pred konvencijo demqkratske stranke na vso moč prizadevali, da bi nominirala generala Efenhowra, ali pa kakega drugega liberalca in Trumana pa zavrgla^n sedaj ADA nimajo kam iti kot pod Trumanovo marelo. Za Deweyja ne morejo biti, Wallaceu nasprotujejo in agitirajo proti njema, za Normana Thomasa ps tudi niso. / Wisconsinski list "The Progressive" je v tem ociru bolj ps-šten. Tudi on napada novo progresivno stranko in Wallacea, a ob enem pravi, de ne Truman ne Dewey nista vredna glasov liberalnih volilcev. Zato je omenjeni list indorsiral Normana ftiomasa. L. B. Henderson je s svojo izjavo in z izjavo odbora ADA le znova pokazal skrahiranje bivših newdealovcev. Kaj ti pomaga lepo ime ADA, ako pa agitiraš za stranke, ki je po svoji veliki večini konservativna in v južnih državah pe še skrajno reakcionarna po vrhu? / Progresivci v novi stranki imajo saj zavest, da so proti obema starima strankama, ker sta obe enaki — prav zsprav eno — in ob man imajo program, za katerega je vredno iti v kampanjo. Konferenca intelektualcev v Varšavi bila frasko - kakor Fordova ladja V najhujši vročini, meeoca avgusta to leto, so se na pobude iniciative poljskih in raznih drugih intelektualcev zbrali v Varšavi razumniki iz vseh krajev sveta, da državnikom poke te Jo kako ustvariti trajen mir za vse Človeštvo in s tem preprečiti ne samo tretjo svetovno vojno temveč tudi znižati stroške zs oboroževanje, ki segajo v milijarde. Ali bolje — ako jih izračunamo sktrpno za vse deiele, ki se pripravljajo "v mir" z oboroževanjem, v stotine milijerd. Res — odziv je hO dober. Intelektualci so prišli skopaj. Pa je začel eden ali drugi razlagati, kdo je kriv sedenje vojne histerije. Kdo goni v militarizem, kdo kuje naklepe zs nove invazije. In tako N se je ta konferenca pričela kakor proeiulo romanje mirovnih apostolov Henryja Forda v prvi svetovni vojni, Henry, sedej že med pokojniki, je bil pacifist, razen v industrialnih sporih s svojimi delavci. Tode tudi v tem je bi* bdi j liberalen kot v onih dneh marsikak delodajalec, ki je unije "rad" priznaš, vnadi, da bo njeno vodstvo plesalo po zvokih njegovega žvižganja. Henry Ford I. je hotel prvo svetovno vojno ustaviti in je tvegal v ta namen težke denarce. On ni bil vsled tega prav nič na izgubi, ker je toliko manj davka plačal. Toda mirovni apostoli na njqgowi ladji so pokazali, da nfeo mirovntki, ne pomirjevale! temveč da zastopajo to ali ono teorijo, eli de So naklonjeni tej ali oni deželi . Pa so se ns ladji stepli med sabo čim je odšla z ameriškega obrežja, seveda ne s pestmi, dasi so nekateri močni m&ki svojim prottvsikfta* pretiti z njimi. 2enske — vae slovite petifistke — sa #fe pomirile. Namreč le toMko, da ni prišlo do bstin. Našo ao se vrnili v Ameriko ne da bi dospeli v Evropi do kakega bojišča ali v pomirjanje. Henry Ford je izprevidel, da je svoj milijon ali morda še več v svojem prizadevanja zs sklenitev miru s kejserjevo lfemčfjo vrgel pre*, s kot že rečeno, se le hjtfD^tSn bogastvo ni prsv nič poznalo. Vržen pa je bil madež na ta pozvane pacifiste, ki mislije, de se more mir doeeči s pridigami, z nalaganjem pokor fn potem pa da SS napadeni narodi kar tako umirijo hi rečejo — napadalci nam niae ničesar štorih. Mi sme zs mir — ps če tudi ped pogoji Kaj pa, če so v Moskvi v pravem, kjer trdijo, ds je emeriški kapitalizem tako opit od imperialističnih ambicij, da le po -njegovi krivdi ni mogoče tisto sožitje med deželami, ki bi rane mi-nule vojne nejleglje zseeMo? Ako pomislimo na polen* državnikov, se Jbn saj ne čudimo. Nevajeni smo Jih. / Ampak kadar ga znova polomi, vzlic skušenj — takozvana elita svetovnega razumništva, to fs je čudno! Rea, sprejele je po medsebojnem kreganju nekaj izjav, ki naj bi pričale, da ao za odpravo bekteriologlčne vojne, za prepoved strupenih plinov v vojni, in pa da ae naj prepove etemske bombe. S tem je nekoliko doseženega, ako v teka priporočila tudi ve- i,.jl. --I,,.!.!" pnimiit ju, rn m mu imtieKiuflifr . Tede čemu ne rajie vojne prepovedati? Vse ksr je trebe v te nemen, je otfpravtti militarizem, imperializem m pe svetovni kapitalizem ter vse ta nadomestiti s svetovno socialistično ekonomijo. Sej je celo pokojni Wendell Will-kie verjel v "en svet", pa Roosevelt itd. Le *tnteMitaeIcr, "tibe rslci", "militaristr in "imperialist!" se ne morejo »edini« zanj. I Vzrok tem nesoglasjam^ Di, to je vprašsnje! Vzrok so vai tisti, ki verujejo v osvajanje za privatni dobiček, v izkoriščanje množic v prid poaeduječih, vN nacionalistične težnje in sploh vsi, ki ae ne morejo sprijamiti s resa ko, da je svet eden in gato bi na njemu le vzajemne lahke živeli, namesto hirali pot socialnimi krivicami, bili ubfjtni v njihove vetjb, ntfhev* ti vesti, kajti same tedaj J mogel nihče omajati, sa bode popelesma prepriča al vesti la pedlestf klevet an ta način ss be kmet lesaai iakašajl ie ftr*i i da ma ljudska oblast ne Ctfan hawed enih, ki ga je ko-minferm obsodil se krivoverne-ža, namreč za človeka, ki se je izneveril naukom marksizma in tenintzma, ln s tem seveda tudi neukem Stalina, JeJEdvard Kardelj. Očital mu Je, dk je zašel ns nacionalistična pota in pa da je skupno s Titom zagrešil v podpiranju zemljiškega vprašanja Cvetnemu lastništvu v korist is privstnegs posedovanja zemlje se lahko kapitalizem (v Jugoslaviji) znova pojavi. Ne Tito, ne Kardelj, ne drugI kritisteani voditelji jugeeje-venske komunistične stranke 1*0 odstopili, niti se ne izpo-vedeli, da se čutijo krivim, peč pa rekli, da jih je kom inform po krivem obdolžil, a predsodki eli is kake ljubosumnosti, in de bo Šla Titova vlada naprej po sve» jih začrtanih potih. A ob enem Se kaelne poslal človek aa svoji seailftj la dešivel boljše dni, kakor se MU saaj v pretekloett." Iz tega odlomka aMi, da jim je asgotevil zemlje, kl je bils njihevs od reda do roda, toda da pa je potrebno njihove g»-spodarst vo preurediti na zedru-žni podlagi, ker to bi zvišalo pridelke, in s Sam nakupno moč kmetov ter izboljšale življeneki standard vsega ljudstva Zedružne kmetijstvo v slovenskih krajih je najboljši izhod Sej ae aadruželštve halj in Mj poslužujejo tUdI ameriški far-Ic i 510 iiofm^f^ftCi vfti Itoliw kor morejo hiti. Tede le v peli* tiki. Ko ae je Fordova ledja raztfutenih pacifistov vrnile nazaj v Zed. države, je bilo veliko norčevanja iz tega. Med tem ao gorele vasi, bils so rušens mesta in umirali |o stotisoči in rniltjonl v blazni tekmi, kdo nsj vlsds nad svetom. ' fcnteTektusffci, ki so se zbrali letošnjega avgusta v Varšavi, se niseis hejev na Fordovi mirovni mtstfi ntč naučili. Cim se ssšsR s zboroveaJem —že ae delfin drug drugega krivim pripmv s tretje svetovno klanje. Sloviti sovjetski pisatelj in iumalkst Ilija Ehienburg je udaril po Weil StreeCu. Amerifki intelektualci so vrsČeB, francoski mirili, ahjiatttt se se mmrnU ia Uho hafrrsfr. fWaki SiUMadd ae v asasiiil Sašsli tel MMMd sspsti in je v U nam aH tudi eshdeelk tleli se ji sala aaihoven, program — ali recimo dnevni red. Pa ni nič zaleglo. Kajti intelektuelci niso krmarji te dobe, kakor niso bili v proltosti. Med njimi so rebel!, kakor so bili v Rusiji proti carjem, Me.iušnnti delavski prasnlk (Labor Day) t. septembre ae predstavniki delavskih milj v vett* večini poveličevali predsednika Trumana sa "delsvsfce-geprtlaletje" In nspedall WaK r area Vendar pa čemu ns te-sumeje, da je tef tev4laftlar jev sdfcon Ml uveljavljen Povsem pe saslugi Trumanove demokratske stranke, ne samo ie» puhllkanske, lo nd nikakor ne gre v glavo! Kaj prav ss ptav je jugšala Ksnsasu bi bila povsem enostavne stvar, kajti skoro vsa drŽava je *kaker ene aama njiva". Toda v Sloveniji, v Bosni in Hercegovini, v Dalmaciji, Črni i mama borbo asad starim in novim, kar peasant, ds ss stari ra»> tedni boj nedeljuje. In v njemu resrad starih privilegijev isguh->Js. Zato tudi tolikšne napetost, kajtf vedržai M se rad H|h» VLADIMIR NAZOR: NOVELE Pokojnina pometača Jožine 'Nadaljevanje.) — Niti dinarja nima, — sem se začel vznemirjati. — He! Vi ne poznate naiih ljudi. Kdo ve, kaj se Vse skriva v teh njegovih cunjah? Tudi Lojzo in Ivo sta zavohala nekaj v njih, pa sta se — vidite — prva znašla tukaj. Oba kmeta sta se na to oglasila. Prišlo bi do vpitja in prepira, če jih ne bi bil župnik pomiril. Vnuk je hotel starca kar takoj vzeti s seboj. — Tema dežuje, hladno je, — je dejal župnik, — Verbok pa ni tako blizu. Če ga boter Iv-ko ne vzame čez noč, bo Jožina ostal z gospodom do jutri pri meni. — Ne! Pod nobenim pogojem. Voz imam s seboj. Njegov vnuk sem, s tistimi v Zagrebu se pa že pogajam. Pojdiva, stric! In ni bilo drugega izhoda: konec koncev sva morala privoliti, da popelje starčka a seboj. * Drugi dan je bilo jasno, prijetno vreme, dasi malo hladnejše. Z župnikom sva odšla ob sončnem vzhodu proti Verboku, da pogledava, kam je vnuk potisnil strica, da si še kar koli ogledava in da se pogovorimo, kaj bi bilo treba še ukreniti v pometačev blagor. Ko sva prišla tja, ava se takoj prepričala, da je vnuk strica nalagal. Češpelj ni bilo skoraj nič; sadovnjak, vrt in dvorišče so bili založeni z drvmi in stsvbin-skim lesom, s katerim je Kruljo trgoval; o čebelah ni bilo sledu. Lesena bajta, hlev in stara, novo dograjena velika hiša. Blato in umazanija. Kruljo je bil — kakor je rekel — zgodaj odšel. Sprejela naju je njegova žena, auhljata pls-volaska z ostrim izrazom v obrazu, skopih besedi. — Kje je Jožine? _ — Ne vem. Snoči sem ga komaj videla. Bars, kaj je s tistim starcem? Ena izmed dekel se Je oglasila: — Spi. -V hlevu. . — Tako ste ga torej sprejeli in mu odkazali tak prostor! — je župnik očital gospodinji. — Gospod župnik, saj sem vam že rekla, da sem ga snoči komaj videla. Ko se Kruljo vrne, mu vse povejte. Jaz imam dovolj drugega dela in drugih skrbi. Dekla naju je spremila na konec dvorišča, do vrat v hlev. Vstopila svs, hlev je bil prazen, neosnažen, krave odgnane na pašo. In temačno je bilo, da svs prižgala svetilko. "Jožina!" — kličeva in hodiva po hlevu. Nazadnje sva ga našla. Starec je ležal vznak v kotu na senu. Ves trd je bil, ni se premaknil. Zraven njega je ležala zelenkasta sluz, ki jo je med kašljem metal iz sebe; na bradi so še ostanki sline, ki mu je silila iz ust. Otipava ga; mrzel je kakor led. Župnik sname klobuk, se po-križa, sklene roke in začne polglasno moliti. Ko odmoli, mi de: ' — Nisem mislil, da se bo takole končalo! Toda Bog ve? Mogoče se je dobri Bog reveža usmilil. Se vedno sem gledal Jožino. Videl sem, da je preperela podloga njegove kamižole na silo razparana. Opozoril sem župnika na to. — Da, — je rekel. — Oni razbojnik ga je še snoči preiskal; gotovo je pričakoval, da ima denar ali pa hranilno knjižico. * Se tiati dan sva spravila starega pometača v Krkalj; drugi dan zgodaj smo ga pokopali. Ko sem se vrnil v Zagreb, sem stopil v pisarno, kjer odrejajo pokojnine me8tnih usluž- bencev — Včeraj je bil zopet tukaj vnuk Jože Smrečnjaka. Toda s to blaženo pometačevo pokojnino še nekaj časa ne bo nič. Kontroli se zdi, da stsrec nima predpisa hega števila službenih let; nove dokaze zahtevajo. Tisti vnuk pa ne da miru, — mi je dejal uradnik. Dal sem mu župnikovo potrdilo, de je Jožina umrl. — No! —- je dejal. — Tudi ta skrb je v kraju. Vpisal je potrdilo v zapisnik, gs priložil spisu, potem pa je na robu narisal z modrim svinčnikom križ. Spredaj pe je napisal: "Umrl dne 20. X. 1940. leta v Verboku. Glej prilogo št 15 A. A." Alba . Odkar sem prišel v leta, nisem morda še nikoli kakor v teh dneh občutil veselja, de sem živ, da vdihavam toplejši zrak, da zemlje zeleni in dehtijo razcveli vrtovi. Celo v neko dekle sem se zagledal. 4 Prod kratkim se je s starejšo gospo priselila v eno izmed sosednjih vil ne koncu mirnega predmestja. Po pohištvu, ki sem ga slučsjno videl, \o so gs nosili v stsnovsnje, bi sodil, ds sta bogati. Gledel aem ju, kako obešata zavese na okna, razpostav-ljata stole na bslkonu in hodita po vrtu. Zgodilo se je, da j ime je ksj padlo od zgoraj, pa sem ju opozoril. Slišsl sem, ksko se kličete: "Msms!" "Alba!" Mati je malce debelušasta, morda tudi bolehna, resna žena; Alba je lepe, vitka, vesele nsrsve. Vsnjo sem se torej zagledal: kakor se človek zagleda v češ- PRISTOPAJTE K • e e e e e e e e e • • e e e •e e : : e e e e e e e e e • e e e SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI ustanavuajti nova društva. deset članov(k) je tuba ZA NOVO MUSTVO 66 | NAROČITE SI DNEVNIK ■ PROSVETA 99 ) le j as Ckleage ta 111. < 9S.SS as late; $4 Ot ss pel leta; |IM ss Mrt C—k Ce.„ fS.SS es sale lete; H.IS as pel lete; Naslov so lift In fajniltvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS njo, ki se je komaj razcvela. Vsak dan hodim mimo njene hiše. Pogostokrat me vidi, nasmehne se mi in mi po k ima z okna. Neki dan je obešala na balkonu kletko s ptico na zid. — Kakšna je?.— sem vprašal. — Kos. Z dežele je prišel z nama; ni se še privadil; oslabel je in jesti noče. Drugače je pa požeruh ... hajduk! — Pomlad je, gospodična, on pa... v kletki. — Ha! Ha! Prav ste povedali. Tudi z menoj je tako. Ko bi se smela klatiti in tekati po teh razcvelih travnikih. — Pa pojdite ven. — Mama me ne pusti. Sami sva; njene noge so pa slabotne. Pravi, da nimam .. varuha. — Če vam morem pomagati.-. — Mama! Mama! — je začela klicati. Toda mama ni prišla, ampak je hčerko poklicala noter; in dekle se ni več prikazalo. Razumel sem in odšel. Nekaj dni nisem hodil tam mimo. Ko sem ae zopet odločil, je stala Alba na balkonu in mi že oddaleč mahala z roko. — Mama! Mama! — je začela vpiti. Tudi mati se je prikazala Nekaj časa me je opazovala. Potem se je naslonila ha ograjo, odzdravila in dejala: — Gospod, zvedeli sva, kdo ste, pa sem vas vesela. Za mojo Albo je čast, da ima takega znanca ... — In varuha na sprehodu v okolici te hiše — sem ji segel v besedo. — Da. Ne morem je stalno držati med štirimi zidovi; tega ni vajena. Alba pa: — Smem oditi? Takoj? Zdaj Je tako lepo. Mati se je nasmehnila. — No! Pa naj bo. Dekle je plosknila z rokami in se že okrenila, da pride doli; zadnji trenutek se Je nečesa domislila, snela ptiča z zidu tn a kletko v rokah pritekla k meni. Takole šestnsjst bo, telesno je dozorela, vse kipi v njej, po jagodah diši; toda razposajena je kakor otrok; vsa je še polna zlate neizkušenosti, pa tudi podeželske odkritosrčnosti. Vodim jo okrog po razcvelih tratah, v bližnji gozdiček; čudno se mi zdi, da me naduha manj muči, noge laže nosijo. Sedla sva zraven cvetočega gloga, da se odpočijeva. Kletko je obesila na vejico.Ptič je oživel; s perutnicami krili, glavo obrača, v Albo gleda in odpira rumeni kljun, — Zdi se, da j?oče nekaj od vas. — Vem tudi kaj. Da bi mu odprla vratca, — mi odvrne dekle. — Počakaj Fiffi! — Ali mu je Fifi ime? — Ne. Fiffi! z dvema "f". Takole: "Fiffi! — je zaklicala, ustnice je zaokrožila tako, da si ji videl med zobmi konec jezika, rdeč in podrhtevajoč, in da si slišal žvižg kakor prizvok tistima dvema "f". — Kako ste se domislili tega? — sem dejal. — Nisem se domislila jaz, ampak on sam. Navihanec je. Slišali ga boste, ko se privadi in začne peti. Zdaj ga bom izpustila. — Kosa? Na kraju gozdička? — sem se začudil. — Da. Zyest je. Vajen je tega. Alba je odprla, ptič je odle- tel v vrh sosednjega drevesa in začel peti. Hotel sem zapreti vratca kletke. — Ne! — je dejala ona. — Odprta pustite. Ko ae Fiffi vrne, bo takoj skočil ns svojo prečko, tele peličice se bo malce zsma-jsls,vzvodič bo odskočil in vrata se bodo sama zaprla. Mehanizem. Avtomat. Dslje prihodnjič.) teseeeeeeeaesseeeeeeeeeeeeeeseeeeeeeeeeeeeeeeesessaes NE ČAKAJTE, do prejmete drugi oli tretji, opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vom poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvr§ite svojo obveznost ij preminuli tišljeniki, ze IZ KANSA5A Narava zahteva svoje, in tako gredo naši stari naaeljenci tja od koder ni vrnitve. V teku enega meseca so tuka kar trije naši som katerimi mi je v reanici žal. In pri razpečavanju Druž. koledarja* in drugih naprednih publikacij bo toliko manj odjemalcev. V Edisonu je nagloma umrl John Ocepek, star 68 let. Doma je bil iz vasi Time, Sava pri Ur tiji. Bil je dolga let "so-pečlar" Chas. Vorinata, kateri, je izgubil svojega druga in ml zvestega či-tatelja naprednega tiska. V Franklinu je tudi nagloma umrl Anton Kavšelt, stsr 65 let. Živel je pri svoji sestri Frsnces Femec Doma je bil iz vasi Velike Crnevlje, Stična na Dolenjskem. Zjutraj je kosil trsvo okrog hiše, pa mu je naenkrat postalo slabo; vsedel se je ne stol in umrl. Oba ta dva je pokosila srčna hiba. Čez nekej dni pozneje pa je istotako v Franklinu umrl Frank Debelak. Bolehal je dalj čaaa za rakom. Star je bi) 71 let, doma iz Martinjega vrha pri Skofji Loki. Zapušča ženo in več odraslih otrok. Tudi on je bil zvest čits-telj in podpirstelj naših naprednih publikacij. Poletni čas je čas počitnic, oziroma se priležejo človeku, ki je stalno zaposlen, vsak čas. In tako prihaja naša mladina, zdaj že s svojo družino "domov", na obisk v Kansas. Letos so prijetno presenečeni, ker so našli Kansas ves v bujnem zelenju in ne kot nevedno vsako poletje, požgan od vročine. "Oh, če bi se tukej dobilo primerno delo. pa ne gremo nazaj," je navaden vzklik, kadar ae po par tednih obiska pri starših spet poslavljajo in odhajajo nazaj v velemestno industrijo, v Detroit, v Chicsgo itd. "Se vidimo spet drugo leto," pre vi jo. Ksko resničen je pregovor, "da še ptič rad leti nazaj v kraj kjer se je izlegel." ir * Naše mestece Arma šteje, z podpora najprvo prime 'stebrov' dežele in za ubogo paro so drob-tine, če jih sploh še kaj ostane. ir Sestra piše: Paket sem srečno po petih mesecih potovanja prejela. Plačala sem malenkost 34 din. carine. Govorice so tukaj, da so spet pocenili csrino zaradi godrnjanja ameriških Slovencev, ki so se glasno izrazili, da ni pravično ovirati pošiljanje stvari svojcem, zaradi par špe-kulaiytov, ki take pakete izrabljajo na črnem trgu. •fr Časopisje in radio poročata te dni o Wallaceovih shodih po jugu, kjer mu drhal razbija shode in njega in druge udeležence obmetava z jajci in gnilimi vpara-dižniki. In kako lahko je večkrat opaziti iz teh poročil, prikrito odobravanje tega drhal-skega instinkta. Da, saj so tudi Kristusa pribili na križ, ker je učil resnico, in najbrže bi se mu tudi danes ne godilo bolje, če bi prišel nazaj skušat uveljaviti svoje nauke. "Komunist", bi za-rjuli. A. Shular. Vtisi z obiskov v Kaliforniji KATKA HRVATIN, Chicago (Nadaljevanje.) Sla sem zatem pogledati naše slovenske "rončarje" v Fontani, kot sem že omenila v prejšnjem dopisu. Posetila sem tudi naše "peč-larje", med njimi Charlesa Jur-kovška, ki se ga mnogi v Chicagu in drugje, kjer je živel, lahko še dobro Spominjajo. Je še vedno živahen človek in jako pripraven posebno pri domačem ognjišču. Dostikrat smo si zelo kaj okuanega spekli ali skuhali. Jaz pečlarsko kuhinjo že od nekdaj zelo cenim, zato vem, da mi bo Chas. oprostil, ker smo tako podomače kuhali. Ob tej priliki smo se sešli z Brezovčevo družino, ki je prej živela v South Chicagu. Pri nji sem se precej dolgo pomudila. Tako sem se seznanila tudi z njih hčerjo Loreine, ki je poročena z Joseph Rihtarjem. Bili so bližno okolico, okrog 35 sloven- 2ei0 vljudni z mano in jim izrezkih družin, več kot kdaj prej.ra Zelo pogrešamo skupno zbirali-šče, dvorano ali kaj podobnega. Toda, ker ga niamo sprsvili skupaj takrat, ko je bila majnarska industrija na višku, ga tudi zdaj po 30 letih ne bomo, ko večina starejših živi od razne zasilne podpore in pokojnine, ali kakor že kateri ve in zna. Mlajši najdejo zapoalitev pri "električnih lopata^" in razni manjši industriji v bližnjem Pittaburgu. Znanec me je spet podražil, kako so kaj letos moje čebele. ksm zahvalo. Obisksli smo tudi družino Stone, ki je. prišla v Fontano pred par leti iz Chicaga. Postregli so nas imenitno, za kar jim vsa hvala. Seveda, ko si v Fontani, in ako prideš iz Čikage, boš gotovo vprašal, kje pa živita John in Pavla Skavich? Ni jih težko najti. Pri njima smo kramljali prav po domače in se smejsli. Oba sta post reži j i-va in vljudna, med tem pa je čas mineval in treba je bilo zopet na pot. Seveda, še vedno je oglaaila. Ko sem bila pri njih, mi je mrs. Rihur/ekla, da ni nič kaj dobrega zdravja. Upam, da je sedaj trdna in da bo — ko jo spet obiščem, zdrava kot riba. Potem smo obiskali še družine Pečnik, Lipovčan, Jerina in ob teh pose tih smo se seznanili tudi z več drugimi. Vsi so bili z nami jako vljudni. Tako tudi Videgarjeva družina, posebno Frank Videgar, ki je znan z mojim možem že od mladih let. Delala sta skupaj v mladih letih v premogovnikih v Illinoisu. Naravno, šli smo tudi k Rcs-narju, ki se peča z vrtnarstvom. Je imeniten družabnik in ljudje ga jako cenijo radi tega. Je tudi izboren £evec. Obisk ti nudi prilike za nove pose te in tako smo bili predstavljeni Johnu Stermole. Doma iz Everttsville, W. Va. Naselil se je tja, da si okrepča zdravje. Bil je nam radevolje na razpolago — češ, ako se hočemo kam peljati, bo Že on vozil. Spoznali smo se tudi z družino Lapp iz Detroita. Tudi oni so prišli v Fontano iz zdravstvenih razlogov—največ radi hčerke. Jože Lapp je fin človek. Rad nas je vozil po okolici, da smo več videli in spoznali tudi več ljudi. Tudi po gorskih cestah nas je vozil. S takih višin je lep razgled na Fontano in na druge kraje v tem raju ameriškega sveta. Bili smo tudi na San Bernandinskih planotah — torej smo se v tem gorovju prav dobro zabavali in uživali naravne krasote. O Fontani bi rada še marsikaj napisala. To je precej velika slovenska naselbina in priseljenci v nji so iz raznih krajev Zed. držav. Vsiso prišli sem že skušeni — bodisi da so delali v rovih, v tovarnah, v stavbinski industriji itd Vsled njih je nastala tudi med rojaki drugod radovednost — pa vprašujejo, kakšen kraj je to, kaj ljudje delajo, kako se preživlajo, ali so stanovanja in posestva draga, se delo dobi itd. Radovedni so, čemu je Fontana postala za naše ljudi tako privlačna. Natančnega opisa o tem kraju vam tudi jaz ne bom mogla dati. Tam blizu je Los Angeles, tam je tudi Kaizerjeva jeklarna, in dela so v okolici vse sorte. Ne-kateri rojaki se pečejo zgolj s kokošjerejo in s citronskimi (o-ranžnimi) nasadi, eni pa ob enem hodijo tudi na "šiht" kam v bližino, ali pa tudi po 20 milj daleč. Imajo v Fontani svoj družabni dom, društvo SNPJ in tako je med njimi precej našega slovenskega domačega življenja. Fontane je sama na sebi majhno mestece. Toda vsa njena okolica je potrošena s stanovanjskimi hišicami in vrtovi. Slovenci tu ao zelo podjetni in pridni, zato so tudi uspešni, dasi ne vsi, ker marsikomu ne gre vse po sreči, pa čeprav je priden in varčen. Na zapadu je danes težko najti kraj, kjer se bi še Čulo slovensko petje. A v društvenem domu.v Fontani naša pesem še vedno odmevs. Seveda ni to kak organiziran pevski zbor, a u režejo pa jo v domu prav po domače, kadar so židsne volje. Pri domu'imajo tudi balinišče in mečejo baline da se "vse kadi". In če pridete v ta dom v Fontani, se počutite kakor v svoji naselbini. (Konec prihodnjič.) Rumena reka strah Kitajske Večkrat beremo, da preplavlja Rumena reka svoje bregove j in da ruši v svoji elementarni1 moči 200 m debele in 15 m viao-^ ke jezove; voda pokrije veliko) pokrajin in na milijone ljudi je* v nevarnosti, da utonejo ali po-, mrjejo od lakote. Zakaj? Neizmerne ^številke Rumena reka je dolga od avo-l jega 5000 m nad morjem leže-t čega izvira v Tibetu pa do izli-j va v zalivu Čili, 5000 km. V neštetih vijugah se vali ta veletokj skozi številne pokrajine in večkrat napravlja po več sto me-j trov visoke slapove; v pokrajini Kansu je tak slap visok skoraj! 1000 m. V severno kitajski niži-j ni je v reki toliko rumene ilo-J vice, da se je v dobi tisočletij' njena struga povsem zamašila! in se je zato smer reke večkrat' ižpremenila. Kitajci so se morali v vseh zgodovinskih dobah najbolj brigati za to, kako bi ukrotili divjanje besnecega veletoka. In tako je razumljivo, da je vodna* gladina Rumene reke ali Huan-ghoja včasih na stotine milj daleč nad ravnino med 10 do 15 ml visokimi nasipi. Če se ti nasipi samo na enem mestu porušijo] je nesreča tu. Usoda milijonov ljudi Doslej ni še nobena roka naj svetu zahtevala toliko žrtev zase kot Huangho, ki je na Kitajskem druga največja reka in je hkrati najbolj zahrbtna in skrivnostna. Noben jez sli nskip ne more ukrotiti besnenja Rumene rqke. Z nepojmljivo brzino se vsli umazanorjavo valovje skozi gosto naseljene pokrajine severne in srednje kitajske ravnine, pri čemer se ogromni deli dežele potopijo v eno samo jezero, ki. se iz njega ne dviga noben grič, nobeno drevo, nobena streha. Mrtva trupla, mrhovina, drevesa s koreninami, hižna oprema, razbiti čolni, to je vse, kar po več tednov dolgo in na stotine kilometrov daleč odnašajo valovi Rumene roke. Krog sto milijonov ljudi pa živi na porečju Huanghoja. Na osvobojenem ozemlju Kitajske, kjer je ljudska oblast provsela vodstvo v roke, se že obnavljajo nasipi, ki jih Je uničilo zadnje besnenje Rumene roke. Well, prsv dobro shajamo. Jaz bilo vprašanj, kako je v našem jih pustim v miru ln tako tudi zsksjenem čikagu — kako se one mene. Niti trave nisem pokosil okrog panjev, tako ds morajo v visoki travi* iakati svoj dom. Zdi se mi ds lensrijo, ker jih je vedno cele grupe okrog panjev. Sicer P* bomo videli v Jeseni če so nsnesle ksj več kot za svoje zimske potrebe, ds bo ksj tudi zs v moj čaj. * Mislil sem da ker staro Avstrijo — kolikor jo je še ostslo — ni pogoltnil strsšni komunizem, zeker gre zasluga peč zapadni demokreciji, de tam'vladajo za delavstvo boljše razmere kot pa v deželah, "ki ječe" pod komunistično peto. Sej imajo vendar tam Marshallov načrt. V svoje veliko prseanečenje pe sem dobil dvoje obupnih pisem od mojih nekdsnjih sošolcev, od ksterih nisem čul že 40 let, ki milo prosijo za živež, stsro obleko in obutev Pišejo v polomljeni slovenščini in pol v nemščini. Eno pismo je o^ sošolke iz Gradca in drugo iz Leobna. Se pač imamo v naših društvih itd. Pa smo si stisnili roke in se razšli, v upanju, da se spet snidemo. Člsnom Sls vije, ki ima v S. N. P. J. številko ena, je zelo znan John Rudman. In tudi drugim Čikažanom slovenskega porekla. I on je že nekaj let v Fontani in pa z njim seveda tudi njegova žena. John Rudman je prišel sem zgolj vsled zdrevje. Čikaška klima mu ni več prijela, pa si je izbrel te krsj za svoj dom. Ko sem bila pri njih, ste mi rekle, da sts ksr zsdovoljns. Upam, ds se tudi sedsj enako dobro počutita. Bili smo vedno veseli, kader smo prišli skupaj. čikažani, namreč čikaški Slovenci, ae dobro spominjsjo tudi nsšegs zemljiškega trgovca Antona Jordana. Njegova obrt Je "real eatete". Je energičen, Zgovoren in zato tudi uapeva. Tu pa tam gre nezej v Illinois, da pogleda po svojih gospodsrskih zsdeveh in obišče stsre znance. Tudi pri Riharjevih sem se Prijateljski odnošaji na Balkanu omajani Vsled znanega spora v komin-formu so se odnošaji med jugoslovansko vlado na eni štreni, ter albansko, madžarsko in bolgarsko jako ukladili. Slednje ao s kominformo in vlada v Bel-gradu jih dolži, da rujejo proti nji. Dr. John J.Zavertnik PHYSICIAN and SUROEON 37*4 WEST tSU Tel. Craarferi M IS OFFICE HOURS: I** ta 4 P. ML (Except Wed., Sat and Sun.) S:SS te S:SS P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) Res. 221S Se. Rligeway Ave. Tel. Crawford S44S If ae answer — Cell Aastta 17 SS NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSClNE STA ANGLEŠKO -SLOVENSKI 'besednjak o Cena $5.00. * IN ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO . Cena $2.00 Artor obeh knjig J« DE. f. j. KEEN _______________________ / NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL \ t PSQLETARgC Septeipfrer g, ia*8. — KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAŽPRAVE * * ■-•- — - --—^—.-g--—--—■———-----—■—»-j--———■ KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) 2 ameriškimi častniki in vojaki samimi. Čeprav Američani pravijo, da se bitk ne udeležujejo aktivno — to je — da ne streljajoče vendarle znano, da poveljujejo grškim vojakom, da določajo strategijo in pa da izpopolnjujemo opremo grških čet za vsak primeren slučaj. In v tem položaju so grški listi pisali, da je pomoč Vafiadesovim r'ileem iz Jugoslavije pojeHja- čim je kominform Tita rflpe-del. In pa da sedaj Jugoslavija grške gerilce, ko pobegnejo čez mejo, internira, ne pa jih oboroži in jih pošlje nazaj v borbo pe kakem drugem skrivnem potu, kakor je delala prej. Intrige so zlo, a med brati pa povzročajo sovraštvo, ki se ga teiko zaceli. y Curtis MacDougal je kandidat progresivne stranke v Ililnoisu za zveznega senatorja. Prve dni septembra je šel na kampanjsko turo v južni Illinois, kjer pa se mu je godilo slabše kakor Wallaceu in njegovemu spremstvu v južnih državah. V West Frankfortu, kjer je bila včasi tUfli precej velika slovenska premogarska naselbina, so v MacDougalla lučali kamenje, ftsled tega je opustil dva na-daljna shoda v onih krajih — namreč v Zieglerju in Herrinu. Belci na jugu so z belci bolj ka-valirski, zarto so metali v Wallacea le jajca in paradižnike. A vendar — priznajmo, da je ameriška vojna propaganda ljudstvo podivjala in ne manjka več mnogo, da .zdivja in postane drhal, pred katero ne bo varen noben urad progresivne stranke in nobena oseba, ki je označena na črni listi za "sopotnika'* ali celo za 'komunista'. Trumanova doktrina torej deluje... v masno divjarije vodi... Vzlic temu so na Labor Day unijski voditelji tega moža hvalili za "prijatelja delavstva in unij". A pred konvencijo demokratske stranke pa so se isti unijski voditelji prizadevali, da se bi Trumana izne-bili in ga nadomestili magari s kakim generalom, da bi le Truman ne bil. Hjalmar Schacht je bil oproščen sedaj tudi v Stutgartu, in prej pred zavezniškim sodiščem v Nuerenbergu. V obeh slučajih je bil na zatožni klopi vsled svojega sodelovanja s Hitlerjem. Schacht slovi za finančnega ve-ŠČaka in Hitlerju Je spravil na-djsko denarno vprašanje v fed. Skozi roke tega mednarodnega ih ob enem nacijfkega bankirja, ki je bil tudi finančni minister, so šle ogromne transakcije, segajoče v stotine milijonov dolarjev. Kajti Nemčija pod Hitlerjem je znova porftala trgovska in industrialne velesila in ob enem je rasla s pomočjo Schachta ln drugih vodilnih Hitlerjevih pomočnikov tudi v mili taristično velesilo. V Nueren-}>ergv so prosektitorji vse to do-v kazovali, toda zviti Schacht je bil oproščen. Pomagali so mu k oprostitvi njegovi kolegi mednarodni bankirji v New Yorku,, v Washingtonu, v Londonu in tudi V Paritu. Nemcem se je to za malo zdelo in so poklicali Schachta pred svoje sodišče, na katerem so ga obdolžili za Hitlerjevega pomočnika in za vojnega zločinca. Dokazi so bili na dlani in Schacht je bil obsojen. PS se je pritožil na apelno sodišče v Stuttgartu, ki ga je pod vplivom istih mednarodnih finančnih pijavk oprostilo. In ne bo dolgo, ko bo ta isti Hitlerjev finančni "wizard" lahko spet imel glavno besedo v nemških financah. Francoska vlada je torej jako nespametna, ker pomaga ameriški ter angleški diplomaciji obnavljati Nemčijo kakršna je bila pod Hitlerjem. • < M. • -* ' * v It Češke je zbežalo v ameriško cono v Nemčiji, v Italijo Ui v Avstrijo precej politikov* ki so se za časa Beneša in pokojnega Masaryka bratlti z angleškimi ter ameriškimi diplomati ter kovali naklepe, kako se izkopati izpod sovjetske sfere. Pod Gottwaldom pa so bili ob službe, kakršnih bi na Čehoslo-vaškem več ne dobili. Pa so šli rajše v "pregannstvo", v nadi, da jim bodo zapadne sile preskrbele kako toplo mesto. Dolgo to ne bo šlo, kar so posebno u-videli begunski Rusi (privrženci carizma) po ruski revoluciji. V Srbiji jih je dolgo vzdrževal kralj Aleksander, v Parizu jim je šla francoska vlada na roko in do Rooseveltove izvolitve jim tudi v Washingtonu ni šlo slabo. Potem pa so si morali iskati delo in enaka usoda čeka tudi razne takozvane politične begunce, ki so prišli sem in v druge zapadne dežele iz takozvanega sovjetskega orbita. onim, ki pošiljajo dolarjo I v Jugoslavijo Is jugoslovanske ambasade v Washingtonu smo dobili sporočilo o novi nafedbi jugoslovanske vlade glede dolarskih po*-ljatev in žele, da bi ga objavili v obeh jezikih. Is njega razberemo, da bodo prejemniki po novem načinu dobili za ameriški dolar 50 dinarjev, torej toliko kot prej, a vrh tega še kupon enake vrednosti, kar bi pomenilo 100 dinarjev za en dolar. Razlaga o tem, ki smo jo kot že omenjeno prejeli iz ambasade, se glasi: Ambasada Federativne Narodna Republike Jugoslavije v Washingtonu obvešča vso zainteresirano javnost, da je vlada FNRJ dne 18. julija, 1948 izdala "Uredbo o izdajanju kuponov za nakup predmetov po edinstvenih cenah za odkup svobodnih deviz ln valut" Po tej urejtfbl bodo osebe v fttfANEMU SVITU PRETI NOVO RAZBITJE KAJ LAHkO STORI VSAKDO IZMKD NAS V KORIST ' a • Pridebivajme me NOVIH aaročalkev • Obnavljajme atro#ft?fto TOClfO HA poteče • Afitirajmo med iragkal narečatkl, • Prispevajmo V PROLBTAMBV tlakoval sklad la priporočaj«* te tadl dragim • Oglašajte V PROLETARCU priredbe društev ia drage stVari . • Naročajte slevftsfce I* aaglsške knjige la PttOLBTARMVl kajlgarae • PeekfMMK da S aareši AMERIŠKI MMJiDftKI KOLEDAR vsi Usti, ki tega Še alao storili • Naročite KOLKDA* tadl svojeem v starem kraja la ~ MM^M^^H Vsakdo naj stori sa noš lisi kolikor moro, pa bomo vso toiavo smagovalil gaj a jo zli duhovi, in potem, ko so neuradni "vojaški eksperti" zasumili za vsem tem "sovjetske vaje" in sabotažnike, je drlo na Willeyjevo farmo stotine ljudi z avti, prišli so reporterji in fotografi iz vseh krajev, strogi detektivi in brkati deputiji. In vsakdo je gledal na požige kot da je to nov dokaz preteče vojne. - V Moskvi so se seveda smejali in še bolj se lahkč smejejo ameriški naivnosti sedaj. Videli so, da je skoro vse naše dnevno časopisje skoraj zblaznelo v histeričnem "odkrivanju" "nove "iznajdbe", s katero lahko zapa-liš komu hišo z velike daljave kar skozi zrak. Končno je iz slona nastala miška. Malo požigalko so poslali v opazovalnico za umobolne, kjer so psihiatri ugotovili, da je normalne pameti. Manija po zaži-ganju jo je prijela le vsled družinskih zapletfjajev. Skoda, da niso poslali v tako opazovalnico tudi tistega "vojnega eksperta", ki je dejal, da Willeyjevo farmo zažigajo "žarki" tuje sovražne države. In pa vse one urednike našega senzacij lačnega časopisja, ki so njegovo teorijo za njim na dolgo in široko oglašali in s tem že itak zavedenim čitateljem pamet še bolj zmešali. Jugoalaviji, katerim se iz USA pošiljajo dolarji, prejele od Narodne Banke FNRJ istočasno z odgovarjajočo vsoto v dinarjih tudi odgovarjajoče število kuponov, ki jim dajejo pravico, da za celotno prejeto vsoto kupijo industrijske predmete po znatno nižjih cenah, kot so cene za iste predmete v svobodni prodaji (t. j. po edinstvenih cenah v smislu uredbe objavljene v "Službenem Listu" FNRJ št. 12/48.) Na primer, ako pošiljatelj is Amerike pošlje vsoto $20 bilo komurkoli v Jugoslaviji, bo prejemnik dobil od Narodne Banke proti-vrednost od 1,000 dinar- proii-vreonoai oa aumr-^ od 1. pa skoro dO koncs SV- jev, t. j. 50 dinarjev za en dolar. w Novo "skrivnost" sovjetske ekspanzije "razgaljena" v Bloomingtonu V farmarskem okraju Macomb — v državi Illinois — ima, oziroma je imel staromodno, veliko farmo Charlie Willey. Charlie ni znana oseba. Sosedje vedo le, da je njegova farma ena najstarejših tam okrog ki da njeni lastniki niso nikogar nadlegovali. Kar na enkrat pa so se začeli na njegovih gospodarskih poslopjih požari. Eden ta drugim — kakih sU> vseh skupaj. To jfe Poleg teh 1,000 dinarjev bo prejemnik dobil od Narodne Banke tudi kupone v višini 1,000 Din., ki mu dajo pravico, da za ves prejeti dpnar kupi predmete po nižjih cenah. Za lažje razumevanie navedenega je potrebno pripomniti, da prejema vsaka oeeba v Jugoslaviji omenjeno število kuponov, s katerimi more kupovati predmete do višine vrednosti kuponov. Cena predmetov kupljenin za te kupone je relativno zelo nizka. Predm^Je je mogoče kupovati tudi brez kuponov v t z. svobodni prodaji. V tej prodaji so predmeti znatno dražji. Osebe, ki prejemajo dolarje iz Amerike imajo to prednost, da poleg kuponov, ki jih redno prejemajo, dobijo še posebej kupone v celotni vrednosti zamen j ene vsote za dolarje, ki jih preko Narodne Banke dobe iz Amerike. Kot primer znižanih (edinstvenih) cen navajamo: Tkanine za obleko Din. 2i0 za meter. Tkanine za moške zimske pls-šče 6ln. 290 ta 1 meter. Tkanine ta ietiske zimske pla« šče Din. 380 ta 1 meter. Volnene tkanine ta moške obleke Din. 280 ta 1 meter. - Volnene tkanine za ženske obleke Din. 135 sa 1 meter. Narodno platno* sa obleke Din. 35 za 1 meter. Koper flanela za obleke Din. 49 za 1 meter. Kreton za perilo Din. 36.50 ta f ..i m A i meter. Zefir ta srajce Din. 43—46 za 1 meter. Moške nizke čevlje Din. 550 do 720 za 1 par. 2ensk« nizke čevlje Dirt. 540 do 700 za 1 par. Vsi oi^ ki prejemajo dolarje ia USA, morejo kupovati pO navedenih cenah, katere so znatno nižje kot cene istih predmetov v svobodni prodaji. % Seva Kosanovič, ambasador. gusta Nihče sosedov ni videl kakega tujca, ki bi se ga lahko zasumi-lo, da požiga. Sicer pa, kako naj bl kak tujec mogel biti tam skrit toliko časa, da bi povzročil sto požarov, ne da bi ga jezni farmarji iztaknili in ga izročili roki pravice, ako Se bi "pravice" sami ne poslužili? Najbolj se ja sosedom čudno bedelo to, čemu da le na Willey-jevi farmi tohkpkfat gori, in kako da je njegova družina ogenj v stdnju pogasiti predno se razvnema. Prišel je kajpada šerif lil drugI okrajni oblastniki. Ugibali so in ugibali, izpraševali, ako ima farmar Willed kakega sovražnika, ali če se je v te kraje priklatil kak vagabond — po ameriško "hobo", ali "tramp"; ali "bum", kar ja vseeno. Požari na Willevjevi farmi ao se nadaljevali. Zdaj je gorelo tu, sdaj tam. Farmar je pazil in! gasil in skrbelo ga Ja. Končno je bila vsa stvar sporočena zveznim oblastim. Prišli so detektivi FBI in pa tudi vojaški "eksperti" raznih časopisov. Eden ismed njih je spravil v ves "veliki" ameriški tisk domnevo, da bržkone eksperimentira z Willeyjevo farmo kaka "sovražna" sila. Rusija, kajpada. Možno je — je tolmačil, da ima nekje naprava sa oddajanje radiožarkov na Močeno mesto In ker ja v takem eksperimentiranju farma na samem najbolj pripravna, je razumljivo, da ne bo svojih poskusov isvsjal v velikem mestu, kjer nikoli ne veš, kako in čemu se požari prično. Torej ruski boljševiki bržkone eksperimentirajo kako ustvarjati požige s daljave z bogve kako novo iznajdbo! . Rusi bi na ta način s kakimi žarki ia daljine, ki jlk bi spuščali po naši delali skosi noč, ali pa tudi jpodnevu, požgali vsa naša !armarska poslopja. In ras, dogodilo se Je, da je kljub Wil-leyjevi paznosti končno zgorel tudi hlev, potem še drugi hlev, nato nekega dne še hiša in ltf>n-čno ni ostalo ničesar več kakor pepel in pa kar je bilo negorljivega materijala. Willey se j^ zbal, da mu strežejo po življenju kaki nevidni elementi — zli duhovi, in je zbežal na sosedovo farmo. In glej, tudi na nji se je dogodil požar, in nato še eden! Vsa soseščina je bila v strahu in strašila ali pa bdela noč za nočjo. Naj se bi Rusiji vojno saj takoj napovedalo, drugače bo povzročala vedno več gorja! Saj je neki angleški list v Londonu v začetku avgusta pisal, da se čudi, ker angleška vlada ni še poslala protestne note v Moskvo radi deževja, ki je trajalo na Angleškem skoro par tednov zdržema in pretilo uničiti večino pridelkov! Končno so iskalci "žarkov" le dognali, da je vse požare povzročila drugega za drugim navadne žveplenka. Pri farmarju Willeyju je namreč živela njegova 13-letna*nečakinja Wanet Ethyl McNeil. Ko so detektivi uvideli, da ni vseokrog nobenega človeka razen Willeyjeva družina, so si mislili — pustimo "sle duhove", "copemice" in sovjetske "radio-žarke" na miru — morda pa bomo kaj dognali kar pred domačinm pragom (ker je zidan, je prag še ostal). Takrat še ni vse zgorelo in so lahko še preiskavali. Nastavili so v delu nezgorele-ga poslopja škatljico užigalic. Ko se Je dogodil nov požar, so pogledali v škatljico in videli, da je nekdo po nastavljenih uži-galicah brodil in da jih nekaj manjka. Pa so prijeli to 13-letno dekletce in jo začeli izpraševati. Končno Je priznala, da Je vse požare sama zanetila. Naj prvo je zažigala stenski papir, tako so nastale lise in stari farmarje mislil, da se Je lim, na katerega jc prilepljen papir, užgal sam od sebe. Prišli so veščaki in rekli, da sam se nikakor ni užgal. A se je vseeno užigal dan za dilem. Cemu si to počela, so dekletce vprašali šerifovi ljudje in zvezni detektivi? "Ne veseli me na farmi, pa bi rada, da bi me vsled teh požarov poslali z nje nazaj k materi v Bloomington." Deklica je Živela na tej farmi kaka tri leta, od kar so se njeni starši razporočili in je postala brezdomka. Po teh dognanjih so jo poslali v Chicago v opazovalnico za duševno bolne. Kar je pri tem za našo "moderno", "kulturno" deželo značilno je to: Čim so nastale govorice, da farirfarju Willoyju na- 'Svet brez sovraštva* Chicago, IU.—Mira Pucova je ob času nemške okupacije Ljubljane napisala dramo, ki ji je dala naslov "Svet brez sovraštva". Okusila je tragedijo ujetnic in si zamislila miren gvet, na katerem se ti ne bo treba bati ne tajne policije, ker je ne bo, ne drugih zleh zasledovalcev — ker tudi teh ne bo — saj ne proti poštenim ljudem. Kako se to lepo sliši« kako zelo potrebujemo tak svet! Sedaj, danes! Ako so še ljudje, ki verujejo v svet brez sovraštvs, naj stopijo ven na plan in naj povzdignejo glas, da se bo slišal na vse štiri vetrove, da ga bodo slišali vsi zakrknjeni sovražniki miru in propagandist tretje svetovne vojne. Kri se še ni posušila, rane se še niso zacelile, toda ako odprete radio, ali se poglobite v kapitalistično časopisje, si z vso resnostjo lahko mislite, da imamo na tisoče Goebbelsov pod psevdonimnimi imeni, ki razširjajo strupeno propagando za tretjo svetovno vojno kot da jim sam Hitler daje direkcijo, kriV-do pa zvračajo na ljudi, ki si žele mir in svet brez sovraštva. Črna reakcija v talarjih, ki bi morala po vseh božjih predpisih oznanjati ljubezen, bratstvo in mir, jim pa pridno sekundira. Čudno, prečudno, človek bi ne verjel, ako bi ne živel v tem vrtincu. Propaganda ima res močan vpliv, toda 'človek bi nftoral imeti vsaj toliko samoponosa, da bi razločil kaj je njemu v korist in kaj v pogubo, ali pa bo vedno ostal veliki otrok ... čudno je tudi, da je ameriško ljudstvo teko pozabljivo, in da se tako hitro spreobrne. Danes sovraži, jutri sovražnika pa hvali. Zato so vsi bivši sovražniki, kateri so nam napovedali vojno, morili naše fante jpoleg milijonov in milijonov drugih, danes oni naši najboljši prijatelji. Ali si je človek zato ustvaril Boga, da ga bo tepe! t nadlogami na vse večne čase? Ali ni že čas, da to butaro naloži na pleča onim, ki ga zavajajo, lažejo in strašilo? Čemu je ne naložiti tistim, ki vam obljubljajo vse najboljše po smrti, sami si pa kopičijo bogastva in si grade nebesa na tem svetu? Ako je res potrebno metati atomske bombe, naj se jih vrže na kovačrtice lažipropagan-de in vojnih h^jskačev tef božjih namestnikov, da bi ljudi več ne zavajali na kriva peta. Kaj bi le rekel njih učitelj $risttfS, ako bi se nenadotha znašel med takimi oznanjevalci božje besede, ki ljudem obljubujejo vse dobrote po smrti, katere oni u-živajo tukaj na zemlji? Ako si hočemo ustvariti svet brez sovraštva, bomo morali to delo izvršiti navadni ljudje, drugače bomo živeli še nadalje od obljub. Danes se nam nudi prilika,' da popravimo kar smo zanemarili. Pojdimo na delo za tretjo stranko, čeprav še ne bomo pridobili socialistične demokracije. Dobimo pa lahko mir, katerega potrebujemo kot bolnik zdravja. Ne poslušajte zavajalce, pa naj bodo ti v frakih ali v črnih plaščih, kajti oni se ne brigajo za delavske mase. Oni se brigajo le za $$, pa če prav nedolžna kri kaplja od njih. Ako ste za MIR. morate podpirati tiste voditelje, ki delujejo za mir. Ako vam je pa vseeno, potemjja ostanite pri tisti stranki, ki ima dva imena in en sam program, in boste čim hitreje prišli v tista nebesa, katera vam obljubljajo ku-tarji s prižnic, sami se jih pa branijo z vsemi štirimi. * Ne pozabite, da bo drama "Svet brez sovraštva" predvajana v dvorani SNPJ v nedeljo 24. oktobra. Prične se ob 2. popoldne. Vprizorili jo bodo igralci in igralke iz Detroita pod pokroviteljstvom krožka št. 9 Progresivnih Slovenk v Chicagu. Več o vsebini igre in igralkah ter režiserju Antonu Faturju bo poročano v prihodnjih številkah. — P. O. Sjk! — m m 4 i ''mAMt' do| proTi nagcem v Italiji V Ameriki smo jako moralni in zato nagota ni dovoljena, razen doma in pa v kopalni banji. Enako mol£listični hočejo biti tudi v Italiji. italijanska policija je proti premalo oblečenim napovedala sveto vojno. Na morska kopališča blizu Rima je namerila močne žarkomete, in "premalo oblečeni" so stekli v vodo. Toda policaji so prišli tja in jih čakali ter odvedli na policijo. Policija v Rimu in v drugih mestih v Italiji je "udrla" tudi v nočne klube ter aretirala premalo oblečene dekleta. Na obmorskem kopališču Os-tia, 15 milj zapadno od Rima, je bilo aretiranih radi nezadostne obleke nad tisoč oseb. Ni pa treba policiji v italijanske cerkve, kajti v njih morajo biti ženske do vratu, do peta in do zapesti oblečene, ako hočejo k spovedniku ln k svetem obhajilu. AngMki dvor priljubljen kot zmaiom Ko se je zaljubila angleška prestolonaslednika Elizabeth, je o tem govoril dan za dnem vsak Anglež, in tudi tisk ameriške republike je posvetil tej zaroki toliko kolon kot da je to najvažnejša stvar na svetu. Poroka je bila seveda sijajna in ljudstva se je trlo na ulicah, da bi videlo svojo bodočo kraljico. Sedaj Angleži spet veliko kramljajo o drugi hčeri angleškega kralja — o princezi Margareti, ki se je baje zaljubila v markiza Blandforda in "hodita skupaj". Izgleda, da teh monarhistiČ-nih in aristokratskih tradicij v Angliji ne bo konec dokler njen* imperij do kraja ne propade. Si-ter bi ga bilo že konec, ako bi Angliji po minuli vojni Amerika toliko ne pomagala. Najslabše kolo v vosu dela aajveČ ropota. — Ben Franklin, i.—.—-—. —_ . .i ■ i j ■■ j EARETIHCIC ft SON j POGREBNI ZAVOD tat ta-SM a*A nraifi StrMft iffiiSro*^ EA LTONB TBBOVD« VOH VRST PO ZMflftMK CBNAB B VIDNO OBRNITE NA UNUSKO TISKARNO . ADRIA PRINTING CO. Tel. MICHIOAN SUŠ 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL HIOtfrAttC M TOKA PW RAS ivvWWVVWWMWWVWWMMAMMWUAMI ft** .v.xri. ... Ma*«** .. M / Iz SANSdvega urada 3424 W. 26th St., Chicago 23, IH. » • I / Program progresivne stranke (Nadaljevanje.) ^om * doh<^1 s , . , ' ' . .. proerarai ho je nairt sa ilvila Pnporoeamo. da se uzakoni o P > program za ln dosledno izvajajo zveznem gorko hrano v k>lah državne postave, da se upeljejo 8 " . ' . ... primerne varnostne in zd^av- Zahtev.mo^d. se ™ stvene odredbe za premogarje »e setve m saditve ^ejo in rudarje, pristaniške delavce, P^ti nevernosti, katero posa-železničarje, mornarje ter dru- mmn farmMr nima moči ge delavce v nevarnih industri jah. Pozivamo, da se amendira postava glede železniških delavcev ter njihove pokojnine ter da res nudi pravo kolektivno pogajanje, zavaruje njihovo pravico do siavkanja in jim dovoljuje pokojnino po tridesetletnem službovanju. Zahtevamo, da se sprejme zvezna postava za izboljšanje delovnih pogojev za železničarje, da se znižajo ure ter zagotovi razdalja in uposle-vanje polnega osobj$. Dejansko podpiramo korake, da se vzdrži in izboljša življen-ski standard 12 milijonov neorganiziranih uradniških delavcev in poklicnih uslužbencev, ki so zaradi inflacije posebno prizadeti. Zahtevamo, da se nemudoma ukinejo arbitrarni zaščitni odredi, ki jih Je izdal department za Narodno obrambo in s katerimi so zapisani na črni Usti uslužbenci v privatni industriji, ki dela za vlado. . Poljedelstvo Progresivna stranka pripozna, da je blaginja farmarjev ocko povezana z življenskim standardom potrošnikov. Zaradi tega odklanjamo 'jej manj politiko' starih strank in proglašamo naše namere za razvijanje v okviru planirane gospodarske obtt-nosti dalekosežnega programa poljedelske proizvodnje, povezane s potrebnimi zaščitami za zavarovaaje farmarjev in kos*-servacijo prirodnega bogastva. Mi zagovarjamo, da je družinski tip farm osnovna enota ameriškega polj^elstva. Farmers' Home administracija se mora razširiti, da nudi poceni zadosten kredit v pomoč najejiy nikov, desetinarjem ter vrniv-šim se veteranom, da lahko postanejo lastniki svojih farm Delnim farmarjem se mora pomagat), da postanejo sposobni producenti. Kjer poljedelstvo samo ne more prinašati zadostnega družinskega dohodka, se mora farmarjem preskrbeti postransko delo pri potrebnih napravah za kdnzervacijo in pri javnih izgradnjah. Predlagamo kot večji cilj zveznega farmskega programa, da se vsem farmarskim družinam omogoči dohodek ne manj ko $3,000 letno. Odklanjamo -t"—— ---------» program velebiznisa na podlagi katerega bi se skoraj dve tretjini ameriških farmarjev moralo odstraniti. Predlagamo, da se upelje petletni program za vzdrževanje cen vseh glavnih pridelkov do 90% enakosti, ta enakost pa se naj računa po sodobni formuli. Mlečni produkti in gotovi posebni izdelki se na j bi pa vzdrževali po višji meri nego 90%. - Mi zagovarjamo princip, da se plača odškodnina ht nakaže podpora, kadar Je treba vzdržati visoko stopnjo potrošnje, ne da bi se spravljivi v nevarnost far-maraki dohodki. Predlagamo tudi, da se nudi pomoč potrošni- Mi podpiramo načelo, da do-bivejo farmarji direktno plačilo za izboljšanje ome zemlje, za poizkulnje, urejevanje pridelkov ter iztrebljevanje škodljivcev. Zagovarjamo mednarodni sporazum glede Življenskih potrebščin ip Svetovni odbor za živež pod okriljem OZN, da bo tako mogoče vzdrževati stabilnost na svetovnem trgu ter prevažati previšek pridelkov v kraje, kjer jih nimajo. ' Mi pozivamo, da se položijo dalekosežne smernice glede ljud ske zemlje, z namenom, da se rte daje pobuda za podvig kor-poracijskih farm in lastništva odsotnih. Take smernice so^po-trebne zlasti na jugu, da se pospešuje primeren razvoj prirodnega bogastva ter preskrbi zem Ija za one, ki je nimajo. Prednost za nakupovanje zemljo, ki k> nudijo razne vladne oblasti v rečnih bazenih, mora pripadati najprej najemnikom, desetinarjem ter malim farmarjem. Mi smatramo za velevažno, da se program konsorvacije, proizvodnje, trgovanja in podr piran ja cen upravlja po demokratično izvoljenih larmskih odbornikov, kakor *e je vršilo pod aktom AAA. Mi zagovarjamo načelo stopnjevanja zemljiškega davka ter 160-akrsko omejitev pri izvajanju javne irigacije. , ^^ Progresivna stranka podpira farmarsko-potrošniške zadruge ter jih smatra za rešitev važnega problema glede kontroliranja trga ki zalog od strani monopolov. Nasprotujemo kampanji za obdavčenje zadrug, ki jo je pričel velebiznis. Mi smo za splošno elektrifikacijo vseh farm. Elektrovodne in hidrocentralne ugodnosti podeželske električne oblasti.se naj brzo povečajo. Podvzamejo se naj čim prej koraki; da se pri-čno graditi projekti v rečnih bazenih za hktrocentrale in iriga-tfjo. Samostojna trgovino Progresivna stranka veruje, da zamore samostojen trgovec f preživeti le v gospodarstvu, ki fe prosto dominacije monopolov in kjer delavci in farmarji zaslužijo toliko, da lahko kupijo potrebno blago. Mi nameravamo bodriti in čuvati neodvisno trgovstvo ne U način, da bomo preskrbeli zadosten delovni kapital ter razvoj posojil po nizki obrestni meri, nudili znižanje davkov, mali in neodvisni trgovini pa dali delež vladnih kontaktov. Potom razširjenega vladrtega programa za znanstveno raziskavan jO mislimo nuditi neodvisnemu Mznisu potrebne izkušnje za sposobno obratovanje. Stanovanja * Nova strahka izjavlja, da privatno podjetništvo — pod kontrolo monopola — ni uspelo, da bi dalo ameriškemu ljudstvu primerna stanovanja ln streho. Odgovornost demokratične vlade je, da zagotovi vsaki družini pravico do poštenega ddma po ceni, ki jo lahko zmore. I Nujno zahtevamo stanovanj j ski program, na podlagi katerega se bo zgradilo v prihodnjih dveh lotih štiri milijone nedrar gih bivališč za brezdomce in one družine, ki morajo Živeti stisnjeno, a prvenstvo gre vojnim veteranom. Obljubljamo tudi, da se bomo lotili kroničnega pomanjkanja stanovanj ter obstoječih bežni c z obširnim programom za izgradnjo 25 milijonov novih hiš v prihodnjih desetih letih. Ta program bo tudi vseboval javno podporo za stanovanja iružhi z nizkimi dohodki. Zavedamo pa se, da bo za dosego teh ciljev treba ovirati osnovno nepotrebno izgradnjo, porazdeliti pomanjkljho gradivo ter znižati cene od parcel, denarja in gradbenega materijala. Zaščite ln zdravje Progresivna stranka zahteva razširjenje socialne zaščite na vsakega moškega, žensko in o-troka v Zed. državah. Priznanje dajemo Townsendo-vemu načrtu, ker je javnost opozoril na tragično stanje starejših državljanov. Ostro obsojamo dvostransko zaroto v kongresu tekom zsdnjih deset let, ker je preprečila, da bi se celo razpravljalo v kongresni zbornici bodisi o Towwendovem ali katerem koli drugem nacionalnem načrtu glede starostne pokojnine. Mi obljubljamo, da bomo uzakonili zvezno postavo za program odškodnine in bolniške podpore ter za zvišanje podpore brezposelnost. Obljubljamo aktivno podporo za splošno starostno pokojnino po $100 na mesec vsem osebam v starosti 60 let — na podlagi upravičenosti do take podpore in ne na podlagi beraške po-t rebe. Mi predlagamo uzakonitev podpore za matere-delavke 23 Streljanje poneha velo ter se izgubljalo na nasprotni strani do-Mne. Po zelo ozki in dolgi dolini so se belile male, kipe vfcsi, ki so bile videti po dežju, kot da bi jih bil obrisal s novo volneno krpo. Ns koncu dolino so se hitrih nog pomikale zadnje švab-ske zaščitnšee. kaše patrulje so jih.biš StiHni nidlegpvale s kratkimi rafali. « Iz gozda so prihajali prvi na- Sledile so recitacije Kajuhovih j ^ Sovjetika UM\Q in drugih pesmi. „ | » Ak' ♦ "Janez Je imel maio, tfeme." MS Slfl V VOfflO? CemU "Ej, to je pe hujše kot bi bili na položaju!" je dejal Janez. Zatem so nastopili godci, ki so urezali razne partizanske koračnice, nato zopet pevci in recitacije. Ob zaključku je brigadni komisar poveda), pod kakšnimi okolščinami se vzgajajo borci- T-f.. ^ a j - H "jpevci in kakšno je kulturno živ- * ^^r^r^^enje v stalnih borbah in postopali nied drtfvjsm protii vam* ^ ^j^Jflfo pevci za- iz katere Se je slišalo kričanje žensk in otrok. ' Obveščevalci se bili prvi v vasi. Tolažili so va- peli še "Nabrueftno kose ki so jo peli borci obeh bataljo- po-so si r-,*- . • "i ~ 1 nov. ki so bili pod kozolcem na ščane kkter.m šo Svabi^kra-I^ nSSStn* pesem je dU ŽJrino, Za prvimi oddelki so ^ v vezno vojaško službo tudi v 44 mirnem času". Lo s vojno histerijo jo bilo mogoče ameriško ljudstvo — sli ssj veliko večino ljudstva, pridobiti za aoaeriiko intervencijo na Grškom. kjer tr^jifYvri Qg n^pijAna QA mOSOC V prid ohranitve monarhij? in ostale grške reakcija. Enako v obrambo reakcije v Turčiji in na Kitajskem. Edino s pomočjo vojne histerije je bflo možno spraviti skozi kongres Marshdllov pftan, ki nas sune že letos milijarde in v prihodnjih letih bodo natasie v ducat in tudi več milijard. Le s pomočjo vojne histerije je kongres odobril Angliji štiri do pet milijard "poseiils", o katerem je vedel, da ne bo nikdar vrnjeno, In ko je Anglija tisto darilo zapravila* smo ji dali novo darilo v obliki Marshallovega plana — letos v znesku blizu dve milijardi dolarjev. Pod tešo isto histerije (boja proti komunizmu i financiramo in vzdržujemo klerikahzem v Italiji in elementom Franciji. Ameriški izolacionisti so bili močni tudi še po vojni. In ker so vsi proti "komunizmu", si je Wall Street to njihovo slabost, ali 44strah", izbijal; z* glavno sredstvo In tako so se tudi izo-lacionist,* 'ustrašili" bavbavs iz Moskve in Trumanova doktrina je prodrla na celi Črti. Cez kako generacijo ali dve, ako se dežele prej druga drugo ne uničijo, pa bodo v Zed. državah zgodovino sedanjih dni la-hko hladno presojali in svet bo u videl, kake Masno so igrali imperialist! in mednarodni bankirji v škodo miru in v kvar vsemu človeštvu. na "srednim način v Kjerkoli in kadarkoli, spomin zbirajte tiskovni ščanov do domovine. Nato je nastopil brigadni pevski sbor, ki )e zapel partizansko in narodne pesmi Barei In vu&ani so govornike nevduieue poadravijali. is one essential item \ the household budget price Jo n«verjetno, o vendar resnično. plače in vse ie naraslo v cenah skozi zadnji dve leti. Kurjava sama so jo podražila 26%. Y / ' . * « A četudi so H stroiki narasli, so bite tudi zahteve po električnem toku večje in po moderniziranje naHh naprav je pomagalo1, da se je odpomoglO višanju cen. » Električni tok-oden najvažnejših pripomočkov v hišnem gospodinjstvo-So vam rti podražil. In ob enem vdm nudi več ln več 'i te l r? L & * udobja in ugodnosti v vsakem domu vChi-cagu dan sa dnom. % .1 COMMONWEALTH EDISON COMPANT ■ -i." i« A Yugoslav Wookly Devoid to III* InttrMt of tha Workers • OFFICIAL OMAN or i. I P. and ht Educational iuroau PROLETAREC IDUC ATION OIOANIZ ATION C O-OFI t A T I V I COMMON WIALTH NO. 2130. Published Weekly ai 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., September 8, 1148. VOL. XLUI. WHO CASTS YOUR VOTE? We were intrigued tke other day by a cartoon in our local morping newspaper. The picture showed a worker speaking up to a character called "Labor Boss." There was a voting booth in the background to which the worker was pointing as he said: "Look, ^Mister! When I'm in There, I'm My Own Boss!" \ Is that true? Legally, yes. But as a matter of fact it isn't wholly true. Something more than law is needed to make a voter his own boss. That something is understanding of social facts and a philosophy about life. . There are, alas, many workers who just don't know what their vote means. They dori't associate it with freedom or with the amount of beefsteak their dollars will buy. They don't stop to question how their vote of 1948 will affect the lives of their children a few years hence. / An so they value their votes cheaply enough to permit it to be controlled by others. The others may be a labor union official who uses workers as a means of advancing his own financial and social position. That's what the cartoon meant to show. But the votes of workers may also be "bossed'' by employers, or by demagogues of the press. The man who votes the way his grandfather voted merely because the old gentleman voted like that isn't bossing himself. He is being bossed by precedent and prejudice. The hand that marks his ballot is a hand from the grave. We Socialists want workers to be free on election day. We want them to vote for themselves and as they see fit. That is why we continue to publish articles intended to educate workers about the kind of economy they live under—why they are always insecure; how the private ownership of the means of life makes non-owning workers the servants of an owning class; how a socialized economy would make it possible for them to enjoy the full fruits of their labor and end the compulsion for expansion and investment that leads to war. When workers understand those things they can be their own bosses in the voting booth. But not until then. Reeding Labor Advocate. THE MARCH OF ff?« FIRST RATIONAL LABOR W OftSANIZATlON OF VVOMIN WORKfftS] M*SOM*NIZ*DINI0*O — / / < TWt QAjJSHTEKSOP «T.CRISPIN, Place for Improvement Even Under Our Flag So much is said this days that is shoddy and bombastic that at least a modest cheer should be raised for an honest confession: all is not as right as possible under the American flag. The United States, fulfilling its Charter obligation to report on its dependent peoples to the Trusteeship Council of the United Nation, has admitted the vast majority of Puerto Ricans are undernourished, that there is a crisis in control of the high rate of tuberculosis in Alaska, and that numerous other serious defects exist ip American dependencies. To report poor conditions is, unfortunately, a long way from remedying them, and at least in the case of Puerto Rico,, which suffers from chronic overpopulation, the remedy is not easy. But if all the powers were as frank in their revelations, it would be easier to do more than is being done now to fulfil the obligation of trustees,—The Nation. REFLECTIONS « iy Raymond S. Hofsos . i ; IN THOSE DAYS when the "American Way of Life" included the enslavement of human beings, not all black people found slavery equally irksome. Some had better conditions than others, depending partly upon the whim of theii owners, but mainly upon the degree of wealth and power <6? their owners. / Slaves of a rich plantation ownei had some hope of a better life than a "white trash" master ol one or two Negroes on a poor farm could possibly give. There were better cabins, more food and th« hope of becoming mechanical "spe cialists," overseers or "hour* boys," in which latter capacity they were able to wear better clothes associate with their masters or more intimate terms and lord if over their less fortunate brethrer who toiled in the sun. In reading such books as "Gone With the Wind," one gathers that slavery was altogether tolerabk for those who lived in the uppei strata of the slave class. Neverthe less, the institution itself was in capable of conforming with s changing economy and, therefore had to be abandoned. Because th< people of that generation were in capable of scrspping sn outworr economic snd social institution b> reason and intelligence, the job had to be done by violence and against the wishes of some of the slave? as well as of their owners. THE RECENT INCREASE of 3 cents per hour for employees of the General Motors Corporation i s what occasioned the above comments. With living costs constantly rising, there can be no question ol the justice of raising wages. But the sad fact is that such justicc ia available to only a section of the working class, while other workers must practice economies snd eke out sn existence with diminishing purchasing power. , It is nobody's fault that inequal-lUes exist within the ranks of labor. I mention the condition merely as a feet that can scarcely be altered so long as some of the nation's workers are employed in monopolistic industries while others sre aubject lo the competitive factors of Individualistic "free enterprise " What is important is thrft, while General Motors CAN raise wages as living costs go up because they also CAN and DO pass the added wage bill along to the general public, smaller employers, who must meet competition CANfT do the same thing quite so easily And- so, of necessity, their workers are unable to expect the same advantages as are enjoyed by the modern prototypes of favored slaves on rich plantations. THE BASIC EVILS of the present wage and profit economy and of the tlass society it breeds, like the evils of chattel slavery, are emphasized rather than lessened, by the inequalities that place work* ing people on varying economic levels. The advantages that one group gains, always are paid for by the working class as a whole. Anybody who has followed .the rise of prices in fuel t and automobiles, and who 'ias noted the ability of monopolistic corporations to match wage advances with even higher profit-ncreases should know that workers as a class are worse off than .hey were before the post - war round of wage-rate boosting began. PERHAPS THOSE WORKERS who are most favored under the ireaent economy don't give thought to the plight of labor as a whole. 3ut if they do, then they need to understand that the only way that economic security and*human justice can be achieved Is by socialising the basic industries in the service of the people end planning their economic welfare, and not group advantages, as the objective. No agency less inclusive than the Federal Government can plan an economy that will function for Ihe good of all. Corporation leaders knqjw that and use their influence to obtain laws that will regiment workers of private employers. Socialists know It too, and are urging workers to use their pollticel power to inaugurate an economy thst will function for uae Instead of for wages and proflta. Workers as a whole should accept the Socialist program, since it is the only way In which ALL workers poesibly can have the full benefits of their netion's economic greatness. - In the Wind (From The NaUon) , George Herman "Babe" Ruth died at 8:01 p.m., Monday, August 16, 1948. At 9 a.m., Tuesday, Aug. 17, there were envelopes bearing the imprint of the Dubonnet Music Publishing Company, 1019 Broadway. New York 19. N.Y., on the desks of every editor of The Nation. The envelopes were all postmarked 11:14 p.m., the previous night—three hours and thirteen minutes after the Sultan of Swat had breathed his last. Upon being opened, every communication turned out to consist of a double-page of sheet music. From the middle of the magenta-tinted cover of each, the face of somebody looking very much like a kewpie doll with Innenleben, and very little like Babe Ruth, stared out into space across an area sprinkled with five-pointed stars. The portrait was framed within the following titles and signatures: "Safe at Home — A Tribute to Our Beloved Babe Ruth.' By Jack Rollins and Perry Alexander." — The refrain of this threnody ia hereby reprinted for the sake of posterity: "Safe at home. Safe at home, Yes tonight the mighty Babe is safe at home. I can hear them cheering now, as he takes another bow, And the Master Umpire calls out SAFE AT HOME.' " Price Control vs. Planned Economy Now comes the Gallup Poll to tell us that the American people are yearning for a return of price controls. Well, that's all right with us. We're suffering from profiteering, along with the rest of the American people, and we'd like to limit the ability of big business to skin us. But what we can't understand is why people want controls in only one small part of their economy and insist upon voting for candidates of two parties, each of which declare their faith in "free" enterprise. »», That just doesn't fit. If enterpirse is to be "free" then it must be permitted to charge what it can get—as the elder J. P. Morgan once said, "al that the market will bear." We don't agree with Mr. Morgan and the people who are following in his footsteps. What we want is a completely controlled economy—an economy of the people by the people and for the people. That, we submit, will be Industrial Democracy. It is the only way In which controls will really help anybody—all out controls. ) We have seen the results of half measures and we don't like them Black markets and shortages are what caused the people to elect a Republican congress as soon as Franklin D. Roosevelt passed to the great beyond. They were what caused Harry S. Truman, our present Democratic President, to issue his edict to end controls. A law to limit prices won't produce anything. Such a law will not compel big business to operate, to make abundance available to the people. It's a half measure and it will get not more than half results. When the people own the basic industries the people will produce plenty of the things they need and use them without paying tribute to anybody. They will then be truly free—free to labor and to consume the fruits of their toil. ' How can workers trust politicians .who talk about "free' en -prise out of the right side of their mouths and advocate "controls" with the left side? That deosn't make sense. Neither does it offer the people any hope that their problems will be solyd his side of fascism.—Reading Labor Advocate. Frdnco Spain- » % Almost no attention has been paid by the American press to .a story out of Franco Spain that came to the International Solidarity Committee in New York by way of a letter from In-dalecio Prieto, Minister of War in the former Spanish Republican government. Fr. Prieto, now in Paris, describes an incident that took place recently in the Asturian Mountain district of Lavinia. Twenty-two miners, believed by the Civil Guard to be active Socialisti and guerrillas, were rounded up and tortured for several days. Let Mr. Prieto finish the account: "9pecial detachments ,,. took (the)... prisoners to a place called Rena Mayor... where there is a natural well called Pozu Fumeres. (There) they were assassinated. How? By being thrown into the well. The l\J4ky ones dlM by the impact of their bodies agkinst the walls; the least lucky, in an excess of suffering, maintained life for several days. OHes of agony came from the well which, when mingled with an insufferable odor^nnounced the tragedy. The executioners finished them off by exploding, between the dying and the dead, sticks of dynamite which ignited the gasoline they had poured over them. Thus, they *fere sure that none... would survive."—The Nation. Success In war, like charity In religion, ,eovers a multitude of sins.—Napier, Supporting Sky High Prices The government, says an eastern economist, Is buying two million bushels of wheat a day to keep prices up. Corn and cotton will be next, And then potatoes. We, the taxpayers, put up the money for our government to buy grain and potatoes i and hold them off the market, or destroy them, so thst we will hsve to keep right on pey-ing high prices. The seme politicians who fastened that scheme on the working peon|e with an iron-found federal law refused to raise minimum wages for working people. and robbed more than a million tollers of their social security rtlMi* - Aids Humanity EUGENE HlGGINS. once known as the wealthiest bechelor in New York, died the other day ln England. He had more than $40 million, moet of which his fether made out of the carpet business. Higgins, about 90 years old. said in his will that his relatlvee were well cared for aad so he left them only $10,000 apiece, "as a token of affection." He gave some more to his employees end set aside $100,000 for a mausoleum Then he put $40 million In a trust fund, the income to be used for the advancement of science et Columbia, ^ale, Harvard and at Princeton universities. HERE IS A STORY from the Northwest, where recent floods, among other things, partially ruined four golf courses in Portland, Oregon. One course not swamped by the flood waters was that of Tualatin, Portland's Jewish country club. Its members immediately offered "refuge" golfers from other clubs the run of Tualatin and club privileges for any day in the week. The board of directors of Waverly, most exclusively of the city's clubs, likewise undamaged by the high water, also gave the run of their grounds to "refugee" golfers—gentile refugees, that is. But the Waverly officials specified that such sanctuary would be offered only on Mondays — the day the course Is open to cadoies. Bare Facts and Figups Figures compiled by the federal government agencfes which collect facts and statistics, show what hat happened to < the working man's paycheck in the last eight years For instance: a married man with two children may have received $1.25 an hour in 1940. If he got the average wage increases since then, he received $2 an hour in March. 1948. But, that's only half of the picture. After taxes and inflationary price gouges are taken out his 1948 wage rate, its actual purchasing power sinks to $1.09. Actually, he has taken a wage cut. "Phony Alibi" DETROIT — Every time automobile makers marked up their price tags, they blamed "increased wages'' for the hike. That alibi doesn't hold water, President Walter Reuther of the United Automobile Workers declared here re-".Uy. He charged that price boosts announced by motor firm« ao far this year are equal to "four times the cost of the 1948 wage increases." He called their profits "scandalous" and added that "this profit-gouging amounts to a reckless gamble with the future of auto workers and the economic health of the cotintry." One More Big War and We'll All Be Veterans 9 <* Veterans used to be a small minority of the American people. Now. the Veterans' Adminlstratloe reports, they number 18,777,000. Of that total, 14,937,000 are veterans of the Second World #War, and 3,840,000 are veterans of other "wars and the Regular Military Establishments." Of all men ln the United Stateil over the age of 19, more then oqe of each three are "living vetefans." Dark Glasses Dangerous Don't wear dark glasses when driving at night, the Bureeu of Standards, Uncle Sam's science laboratory, warns. S^ich glasses reduce glare from other cars' headlamps, but they more than offset the t gain by making H dangerously dlf* ficult to see ln dim light. Meddling in Count Folke Bernadotte's share of the responsibility for the deteriorating situation in Palestine is heavy. His continuing failure to distinguish between the acts of the Israelis—who have fought to defend and uphold the United Nation's decision on partition—and the Arabs—-whose every effort has been in defiance of the U.N.—should long since have disqualified him as mediator. Furthermore, analysis of his proposals for settlement indicate that nearly every one of them would have required a surrender by the Jews. It is no wonder that the Arabs have welcomed his "mediation." But in criticizing Bernadotte, one should not overlook the shameful discrepancy between the forward-looking promises made at the Democratic convention and the shabby performance of the Democratic standard bearer. The Philadelphia plank on Palestine included five major points: extension of s loan to Israel; sponsorship of that nation's admission to the U. N.; internationalization of Jerusalem; full recognition; and revision of the arms embargo. Months ago, the President indicated approval of Israel's request for a $100,000,000 loan. To date, the Import-Export Bank—which is certainly subject to his influence—has not acted. Israel's admission to the U. N. will not be approved unless the United States gives the nod to four wavering delegations. There has been no such effort on our part, although today, one year in advance, our delegation is busy playing politics to win support for Cuba in the next Security Council elections. Internationalization of Jerusalem was indefinitely shelved by the Trusteeship Council on a motion supported by our representative. But there was no protest by us to the Arab Legion's bloody battle for/the Holy City, or to the subsequent suave proposal by Bernadotte that it be handed over to Abdullah. The de jure recognition of Israel is yet to be announced. A stroke of one of Mr. Truman's many pens is all that is required. Finally, on the same day the lifting of the arms embargo was indorsed by the Democratic Platform Committee, our U. N. delegate advocated the reimposi-tion of the world-wide arms embargo. This is a miserable and unconscionable record. Mr. Truman will stand before the nation and the world as a purveyor of cynical campaign oratory unless a speedy effort is made to fulfill his party's pledges. The Nation. Lemke k Right About This "The present old-age assistance law is not a home preserver, but a home wrecker. It is inhuman, cruel and brutal," says Congressman "Bill" Lemke, progressive North Dakota Republican. "Old-age assistance" is not the part of the Social Security system under which employer and employes are taxed for a pension fund. It is the part in which Uncle Sam and each state share "50-50" in the cost of pensions for poor old folks whe need help and would not get it any other way. These "old-age assistance" pensions, Lemke pointed out, run as low as $14 a month in some states. Yet, to get even that pittance, the old folks must "assign their homes to the state welfare board, and the Federal government demands ofte-hdf the monpy received from this source." - In other words, if a man and wife have managed to pay for a home by a lifetime of toil and thrifty scrimping, but have no income when they are too old to work, they must sign over their hard-earned home to the state and Uncle Sam, or get no help.. Mbreover, Lemke explained, "they must prove they are paupers before they can get relief. Such humiliataing and shame-.ul red tap should be cut out." If we can afford billions to assist the Old World, we should certainly be able to relieve our own impoverished "senior citizens."—Labor. PEOPLE DO IT By HENRY JONES MAJ. GEN. HERSHEY says the draft is to enable America to "defend its very hearthstones in hand to hand fighting if need be. And that is not beyond the realm of possibility in this atomic age." That's a vigorous line about the hearthstones. Caesar called his men to defend their hearthstones and their household goods. In 1776 we fought for hearthstones; even in 1801 we had some left. But now? What's the condition of our hearthstones? In our house we have only a gas range and an oil heater, so I set fortiv to ask the neighbors how their hearthstones were. "Hearthstones?" asked the man next door. "You mean our electric oven. Four more installments end it will be psid for. It still works." "We just have a two-burner gas-flat," said the young vet in the rooming house up the street. "But we .can't have bebies here so we'll have to find someplace else to live. The wife has one of those combination gas and garbage burner outfits In mind." f'Will you fight hand to hand to defend your gasplate?" I asked him. He looked at me as though he thought I must have a screw loose and told me the plate didn't belong to him, it was the landlord's. I had to do a lot of hunting to dig up a hearthstone. "Sufe we have a hearthstone out where I work," said a moid who was visiting her sister down the street. "And It's a nuisance. Once In a while when they have company In the t*}L they light a fire in it, and thiffi I have to clean it up. for this missus likes It all shiney to keep flowers in most of the time." I ran into a fellow who draws billboards to advertise beer and stuff, and gave him my problem "It's a dramatic Idee, this thought of Amerlce defending its fieerth-stones." he said. "I'd like to do a big patriotic poster on It, the hand to hand fighting with the hideous enemy and all. . . . But It would be hard to make it look plausible if we Sheeted them fighting over a two-burner gas plate. . . . Still, if we showed a nice big juicy steak sizzling on the pan, it might click. But even then folks might think it was a cartoon instead of a patriotic poster." So maybe we need some issue more modern than thc hearthstone. THE HEARTSTONES may vanish, but the families go on. Japan has the highest birth rate since 1926 and the highest marriage rate on record. The Norwegians don't want to vanish either and the Oslo city council is offering interest-free loans to young couples who will set up housekeeping there, preferably students and apprentices. — Wonder if the moon Is down. 32,000,000 open their books and start studying after Labor Day. ot them 22,797,000 are in grammar schools, 6.270,000 in high schools, and 2,500,000 in colleges. The vets, who made up 48% of college enrollment .last year, and 58% the year before, are down to 45%. (From Industrial Worker.) New Autos are Held By Usod Car Dealers In New York Stale Aleae, at Leoet SO,MS Await 'Exorbitant' Prlees • NEW YORK. N Y. — One reaaon for * the automobile shortage is pointed out by C. D. Henderson, vice president of the New York State Automobile Dealers' Ass'n. At least 30,000 new and almost new cars, he said, are standing In the stale's "used car" lots, whose proprietors are holding them for "exorbitant" prices. If the situation is the seme In other states, the number of such "idle" cars must run into big flguree. Beware, eo long as you live, of Judging men by their outwsrd appearance.—La Fontaine.