Posamezna številka 1 Din mesečno,
če se sprejema list v u pra Ji, naročnina
VOHE.-DE.EJSKI
na dom in
upra-Din,
po polti dostavljen list 5 Din. • Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovora
SLOVENEC
Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/llL Telefon št. 2050 in 2996. — List izhaja vsak ponedeljek
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2992
-'-"■""Trg
Belgrad se zahvaljuje
dr. Milanu Stojadinoviču
40.000 Belgrajčanov manifestira za vlado Velik državniški govor predsednika vlade
Belgrad. 27. septembra. Belgrad je znal ob priliki vseh velikih dogodkov manifestirali svoja čuvstva in svoje razpoloženje. Pred in po vojni so se Belgrajčani zbirali pred velikim kneževini spomenikom, da na tem zgodovinskem mestu izrazijo svoje prepričanje. Po njih je govorila vsa država, oni so bili tolmači razpoloženja vsega naroda. Bili smo priče velikih narodnih manifestacij, ko je Belgrad vstal, da brani narodne interese, ali da se je zbral in oddal priznanje zaslužnim ljudem. Toda po številu /borovaleev in spontanosti njihovih čuv-stev v Belgradu že zdavna ni bilo impozantnejše manifestacije od današnje, ki 6e je prav lako vršila pred kneževini spomenikom. To ni bila strankarska revija, to jc bila velika svečanost Belgrada in vsega naroda, manifestacija, ki jo bo Belgrad pomnil Se dolgo. Belgrad je spregovoril v imenu vse države in naroda ter je danes izrazil priznanje ministrskemu predsedniku in pa zunanjemu ministru dr. Milanu Stojadinoviču. predstavniku države in možu velikih državniških sposobnosti. Belgrad, Šumadija in preko njiju vsa država so dr. Stojadinoviču globoko hvaležni za uspehe, ki jih je dosegel v notranji in zunanji politiki. Danes je bila predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Milanu Stojadinoviču izražena zahvala za gospodarsko obnovo, za konsolidacijo notranjih razmer, za osiguranje nacionalne obrambe in za po-vzdigo ugleda drŽave na nivo, ki ga mora imeti v mednarodnih odnosih. Po Bukarešti in Bratislavi je prišel tudi naš veliki uspeh v Ženevi, kjer sta avtoriteta in ugled Jugoslavije pred najvišjo mednarodno ustanovo stopili v prvo vrsto. Za vse te uspeho se je prestolnica danes zahvalila in mu izrazila priznanje.
Pred kneževini spomenikom so se zbrali pod zastavami pristaši JRZ, zastopniki vseh stanov in poklicev, mali trgovci in obrtniki, delavci in mali ljudje. Preko 40.000 ljudi se je zvrstilo v goste vrste in neprestano vzklikalo dr. Stojadinoviču. Ta ogromna masa ljudstva, kakršne Belgrad do danes 6e ni videl, se je pričela že rano zjutraj z godbami in zastavami na čelu zbirati pred novo Narodno akujpfiČLno. Belgrajski pododbori JRZ, veliko število članov stranke iz Zemuna in Pančeva, delavska sekcija JRZ, Zelezničarski klub. delegati strnn-ke iz bližnjih srezov in mest so se razporedili v veliko povorko. Nekaj pičlih dni je bilo dovolj, da je mestni odbor JRZ mobiliziral vojsko svojih pristašev, da so prišli manifestirat svojo trdno voljo, da vztrajajo do konca pri delu za blagor naroda in države.
Ob 10 je velika povorka krenila proti kneže-vemu spomeniku. Na balkonu glavnega štaba je bil predsednik vlade in zjnanji minister dr. Milan Stojadinovič z vsemi člani kraljevske vlade, ki se nahajajo v Belgradu. Nepregledne množice naroda s konjeniki in zastavami ter godbami na čelu so korakale pod balkonom mimo predsednika vlade in viklikale svojemu vodji in stvaritelju nove politične dobe v naši politični zgodovini, dr. Milanu Stojadinoviču.
Preko ene ure je trajal mimohod. Ljudje v sprevodu se neprestano vzklikali dr. Milanu Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu in prometnemu ministru dr. Mehme-du S p a h u. Predsednik vlade je z balkona prisrčno odzdravljal. Vsako kolono v povorki je vodila konjenica z godbo in zastavami. Med zvoke godbe so se zlivali vzkliki Nj. Vel. kralju Petru II., kraljevemu domu, kraljevim namestnikom, dr. Milanu Stojadinoviču ter ostalim članom vlade ter prvakom JRZ. Ko je poslednja kolona odšla mimo balkona zgradbe glavnega štaba, se je predsednik vlade z ministri odpeljal do kneževega spomenika, kjer ga je množica 40.000 ljudi znova sprejela z burnim vzklikanjem. Ogromni trg pred kneževim spomenikom je bil do zadnjega kotička zaseden po ljudeh, tako da ni bilo nikjer opaziti prostega mesta.
Nekoliko pred 12. uro se je pojavil dr. Milan Stojadinovič z notranjim ministrom dr. Antonom Korošcem na balkonu Narodnega gledališča, opetovano pozdravljen od nepopisno navdušene množice. Zborovanje je otvoril podpredsednik mestnega odbora JRZ za Belgrad, Ze-mun in 1'ančevo, minister za gozdove in rudnike D jura Jankovič z naslednjim govorom:
Govor ministra Jankovica
»Neizmerni sta moja radost in sreča, da imam v prestolnem mestu kot prvi podpredsednik mestnega odbora JRZ za Belgrad, Zemun in Pančevo čast, da otvorim to veličastno zborovanje, kakršnega naša prestolica doslej še ni videla. Pravtako velika je moja sreča, da bomo imeli na današnjem zborovanju priliko slišati državniške besede šefa naše velike stranke dr. Milana Stojadinoviča, ob katerem sloji tu tudi prvi podpredsednik glavnega odbora Jugoslovanske radikalne zajednice dr. Anton Korošec, skoraj vsi člani glavnega odbora, veliko število senatorjev in narodnih poslancev ter predsedništvo s svetniki mesta Belgrada.
Ko se je pred nekaj dnevi cul glas, da bo na današnjem zborovanju govoril šef naše stranke dr. Stojadinovič, so vsa srca Belgrajčanov radostno zatrepetala in od najsiromašnejše koče pa do najbogatejše hiše se je govorilo le o tem. lo jc bilo zaradi tega, ker Belgrad želi slišati besedo šefa velike stranke, ki ima to odliko, da mnogo dela, a malo govori. (Vzkliki živijo 1) Njegovo načelo v politiki je delali, ko pa bodo dela gotova, naj dela govore, nc pa besede.
Dr. Stojadinovič gleda pri svojem delu vedno Človeka. Delati za človeka, za narod, vedno je treba 6amo delati in samo delati! Spričo takega
dela se je država danes vrnila v naročje naroda. Država je danes narodna, ne pripada več nikaki privilegirani grup« takozvanih državotvrcev in pa-trijotov, nego pripada vsemu jugoslovanskemu narodu. Pred 15 meseci, so bili morda še ljudje, ki so mislili, da je dr. Stojadinovič kakor mnogo njegovih prednikov postal predsednik vlade samo zato, da bi mogel zadostiti neki svoji osebni ambiciji, danes pa ni več človeka, ki hoče misliti in čutiti objektivno in ki ne bi videl, da jc dr. Sto-jadonovič postal predsednik vlade le zaradi tega, da postane suženj svojega poziva, največji sluga svojega naroda. Nasprotno, onim politikom, ki so smatrali za svojo skrb, da 6e stavijo v službo zatiranja naroda, je naš šef tu, da samo služi narodu, kralju in državi. Zato moramo, danes ponosno vzklikniti: Vstali smo, vstali smo in korakamo po poti v lepšo in srečnejšo bodočnost. 15 mesecev je bilo dovolj, da se v naši državi ustvarja notranji mir, izven nje pa, da ji prav tako zagotovimo mir. 15 mesecev je bilo dovolj, da se v naši državi ustvari gospodarska nezavismoet na mnogih poljih gospodarskega delovanja. Vsako leto mora v bodoče prinesti novih del. Reforme se morajo izvesti v naši državi, toda reforme, iz katerih bo črpat koristi ces narod in ne le poedinci! Zborovalci so z burnimi manifestacijami in vzskliki slavili predsednika vlade.
Govor predsednika vlade
Ko se je poleglo viharno odobravanje, je po vzel besedo predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. V svojem velikem govoru je dejal med drugim:
Dragi prijatelji, mladina in delovno ljudstvo! V hipu, ko povzemam besedo na tem veličastnem shodu, velja moj prvi pozdrav vsem vam in potom vas našemu krasnemu Belgradu. Drugi pozdrav velja tebi, mladina! Junaštvo naše mladine je prešlo na pisane stranice naše zgodovine. Mladino taka naloga, da povede naše ljudstvo mimo težav sedanjosti v lepšo in srečnejšo bodečnost. Tretji moj pozdrav je namenjen tebi, delovno ljudstvo v belgrajskih podjetjih in tovarnah. JRZ hoče postati v socijalnih in delavskih vprašanjih najnaprednejša in najpopolnejša organizacija. Sprejeji bomo vsak sklep, lei bo mogel ustreči upravičenim zahtevam delavstva. Da je to resnično, da je to v našem programu, smo dokazali že z delom svojega prvega leta. Izvajamo javna dela,, kakršnih še naša država ni poznala. Gradimo ceste, zidamo železnice, mostove, šole, gradimo industrijska podjetja, vedovode, gradimo razna posopja in urade. Med ljudi prihaja počasi zopet denar. Brezposelnostno nevarnost smo odvrnili od naše države. Po uradnih podatkih osrednjega urada za zavarovanje delavcev je bilo junija 1354 zaposlenih pri nas 570.000 delavcev, v juniju 1936 pa 630.000, torej za 60.000 več. Toliko ljudi je našlo kruha in zaslužka. Samo v resoru ministrstva za gradnje so znašali delovni dnevi za javna dela 1. 1934 vsega 650.000, letos do 1. septembra pa 3,800.000. Dočim smo torej na eni strani preprečili brezposelnost, smo na drugi strani povečali zaposlenost. Hkratu pa smo zvišali tudi mezde. Vršile so se tudi delavske stavke. Prvič v zgodovini stavk v naši državi so se državne oblasti vedle napram delavcem korektno. Policija ni aretirala stavkujočih delavcev, kakor sc je dogajalo pod prejšnjimi režimi, in tudi ni nastopala sovražno proti delavstvu, kakor se je prej prakticiralo. Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje in banske uprave so nastopale po mojih navodilih kot dobrohotni posredovalci in so uredile vse stavke v korist delavstva. Red in mir nista bila nikjer po rušena. Socijalni red in mir branimo in bomo branili proti vsakomur. Istočasno pa bomo branili koristi delavstva. Delali bomo s socijalnim zavarovanjem in varstvom, tako da bo tudi delavski slan videl v nas svojega iskrenega prijatelja.
Ne zahtevamo, naj nam delavec verjame na besedo, cenijo naj nas po naših delih. V ta namen smo ustanovili delavsko sekcijo JRZ, ki naj postane naš svetovalec in naš pomočnik. Z njenim sodciova njem upamo, da bomo lahko popravili stanje našega delavstva in s primernimi ustanovami varovali delavske interese, tako da bodo stavke odveč in bomo lahko ustvarili vse pogoje za delo in življenje našega delavstva.
Želimo organizirati delavstvo na zdravi osnovi. ker bo v tem primeru delavstvo postalo eden izmed najbolj zdravih stebrov naroda in države. Zato naj delavstvo živi! (Splošno odobravanje!). Položaj našega delavstva sc ho močno popravil, kakor hitro bomo popravili splošni položaj našega gospodarstva. V tem oziru lahko rečem, da smo imeli srečno roko. Po 7 suhih letih nas je letos doletelo zelo rodno leto. lipam, da bo to prvo izmed 7. ki naj mu slede. Lanskoletni pšenifni pridelek je znašal 19 milijonov metrskih stolov, letošnji pa 29 milijonov, pridelek koruze je bil lani 30 milijonov, letos 50 milijonov metrskih stolov. Letošnje leto pa ni samo dobro obrodilo, tudi rene so višje. Kraljevska vlada je sicer pripravila rezervo v znesku 250 milijonov Din za obrambo pšenienih cen.
l,ahko s ponosom rečemo, da smo pri gospodarski krizi ie nekako čez glavo. Pravkar smo do-konrno uredili vprašanje kmetskih dolgov. Prepričan sem, da smo našli najboljšo rešitev tega vprašanja. Storili smo to, da rešimo kmeta, kajti kadar gre kmetu dobro, gre dobro tudi vsem ostalim gospodarskim krogom.
Tudi trgovina, obrt in industrija so nam prav-
tako na srcu, kakor kmetovalec. S splošnim zboljšanjem gospodarskih razmer v naši državi upamo, da bo napočil čas, ko bomo lahko ustregli tudi upravičenim željam našega državnega uradništvu.
Upamo, da bo ljudstvo nagradilo naše delo pri današnjih občinskih volitvah. V JRZ smo zbrali nekdanjo narodno radikalno stranko in dober del bivše demokratske stranke. Obenem pa smo pritegnili v našo stranko tudi dr. Koroščcvo Slovensko ljudsko stranko in Spahovo muslimansko organizacijo. To kar je bila želja našega velikega učitelja in nesmrtnega voditelja Nikolc Pašiča (Slava mul), to se je posrečilo nam, njegovim učencem. V bratsko kolo, v enotno veliko in močno organizacijo, v skupno politično fronto smo združili gromno večino Srbv, ogromno večino Slovencev in ogromno večino Muslimanov. Tako se je uresničila napoved podpredsednika naše stranke dr. Korošca, ki je že 1. 1920. v nekem svojem govoru izjavil, da veruje, da bodo mogli Slovenci stalno sodelovati z radikalno stranko. Pravtako se nam je prvič posrčeilo po ustanovitvi naše nacijonalne države pritegniti k sodelovanju bosanskohercegovske Srbe in muslimane, potomce tistih Srbov in muslimanov, ki ao nekoč s puško v rokah odbijali okupacijsko vojsko avstroognsike monarhije in ki so nato v slogi ustvarjati našo skupno nacijonalno državo.
S takim delom bomo še bolj okrepili našo državo, da bo postala večna in strah vsej sovragov, da bo velika in nedeljiva kraljevina Jugoslavija.
Naša zemlja je velika, naše ljudstvo je zdravo, vojska je pripravljena, v dobri srno družbi prija-tcjljev in zaveznikov. Ugled naše države je v tujini velik. Kot dokaz naj nam bodo pravkaršnje volitve v Ženevi. Jugoslavija je prišla na tretje mesto med 50. državami. Tudi I. 1934. smo dobiii podpredsednika, toda tedaj na 6. mestu, dočim je sedaj naš podpredsednik na tretjem mestu. Tedaj je glasovalo za nas 31 držav, sedaj pa 44 držav. Prišli smo na tretje mesto koj za Francijo in Veliko Britanijo. Vidite bratje, kako velik (e svetovni sloves naše države v tej najvišji ustanovi držav vsega sveta, čeprav pa smo močni in pripravljeni vendar ne želimo drugega kakor miru, mira z vsemi sosedi, miru na vseh naših mejah. Bratje, kdor bo spoštoval ta naš mir, mu bomo iskreni prijatelji in sodelavci pri splošnem mednarodnem sodelo-vanju.
Dragi Belgrajčani! Iz srca se vam zahvaljujem za vaš veličastni odziv. Belgrad je z današnjim shodom, ki mu ga ni enakega v njegovi preteklosti,
			imKSOBM
' 1 •■ ■■ . ■ V '	•"'-'MM	atiii •'■'.'''I". !>•.	
■ - W - -v •	S , . r^U fp • Wi		k-iS- '••>•£«;•'
			n
• v' '•»V;- : : M: V • -v ■'•■V,.:*>"(•<'	V' *. 'V ^^pPP	s*	• !. v .
.:*>, ' "J*. -J •>■ i, i.. .-, '"'.*	>« '"V Vi. .w <•?'-■' VW •	mk	v:-.. .. ■sv- - v ■% -» - ■.;.,
Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič.
pokazal, da je s svojim političnim prepričanjem v ogromni večini isto kar naša JRZ. Zahvaljujem sc vam tudi za lo. da ste me lako pozorno poslušali. Nisem napadal dmgili političnih strank, ker /dim. naj bi pošteni pristaši drugih strank iu manjših političnih skupin postali naši iskreni jx>1 i t ion i prijatelji. Vsem poštenim Jugoslovanom so vrata naše stranke odprla.
Zahvaljujem se vam tudi za izkazane časti, vendar moram izjaviti, da jih nisem zaslužil, kajti vse, kar delam, delam iz dolžnosti do kralja, naroda in domovine!
Govor dr. Milana Stojadinoviča so prisotne množice opetovano prekinjale. Na kraju so nagradile predsednika vlade z dolgotrajnimi ovacijami in vzklikanjem Nj. Vel. kralju, kraljevskemu na-mestništvu, kraljevski vladi, vodstvu JRZ in Jugoslaviji. Shod je zaključil podpredsednik krajevnega odbora JRZ in podžupan Drago Todorovič.
Zmaga JRZ v moravski banovini
Belgrad. 27. sept. Pri občinskih volitvah v mo-ravski tianovini je JRZ dosegla nepričakovano im-pozantno zmago. Volitve so potekle v redu in miru.
Belgrad, 20. sept. m. Na intervencijo notranjega ministra dr. Antona Korošca je finančni minister s svojim odlokom od dne 30. avgutda pod šl. 55.470-30 ugodil prošnji registrovane zadruge Ljubljanski velesejem in jo oprostil plačevanja društvenega davka za dobo 20 let.
Helsinki, 27. septembra. AA. Finska vlada je odstopila. Ni še znano, ali je predsednik republike že komu dal mandat za sestavo nove vlade.
Min. dr. Krek v Slov,
ssuia
O 9
ra$m t
Veličasten shod v Lendavi Prekmurje odločno v tabora JRZ
Maribor, 27. sept. Danes je bil v Gornji Lendavi velik shod JRZ, na katerem se je videlo, da je v.se Prekmurje trdno ob strani voditelja slovenskega naroda dr. Korošca. Ta shod je ubil vsa upanja tistih agentov ljudske fronte, ki so pričakovali, da bodo mogli prekmursko ljudstvo preslepili in ga odtrgati od svojega voditelja dr. Korošca ter ga usmeriti tja, kjer naj bi se izpolnili cilji in želje teh agentov.
Ob 10 dopoldne so priredili ministru dr. Kreku prebivalci Gornje Lendave nadvse prijazen sprejem. Pod slavolokom ga je pričakovala mladina, občinska uprava, gasilci ter velika množica ljudstva. Najprej ga je pozdravil član bamskega sveta Franc Bačič, nato šolski upravitelj Vilibald Belo-glavc in župan Jožef Bokan.
Po sv. maši ob 11 je bil na velikem prostoru pred cerkvijo shod, katerega se je udeležilo nad 3000 ljudi. Shod je otvoril član bamskega sveta Franc Bačič, ki je najprej pozdravil min. dr. Kreka, ministra Vesemjaka, narodnega poslanca Klara, člana bamskega sveta Bajleca, tajnika JRZ Marka Kranjca in vse številne udeležence shoda.
Govor dr. Kreka
Prvi je govoril minister dr. Krek, ki je izvajal:
»V kratkem vam hočem pojasniti politični po ložaj. Pred letom dni smo dobiii vlado dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spahe. Ti trije možje so s svojimi strankami ustanovili skupno politično organizacijo, da bi mogli zrušiti prejšnji režim. Od tedaj naprej skušamo previdno vpeljavati demokracijo, v kateri so predstavniki oblasti odgovorni ljudstvu, ljudstvo si samo izbira vlado, ki zopet narodu odgovarja. Naš cilj je demokracija, v kateri vlada odgovarja ljudstvu. Temu cilju se stalno približujemo. Najboljši dokaz za lo je razpis občinskih volitev. Narod naj po svoii volji in po svoji pameti za gospodarje v občinah izvoli može, ki jih smatra za najboljše. Pri sedanjih občinskih volitvah nihče ne bo silil, naj kdo voli tega ali onega kandidata, nihče ne bo grozil. Ljudstvo naj se popolnoma svobodno izrazi. Želimo pa, da bi vsi Slovenci v varstvo svojih narodnih interseov pri tej priliki kot en sam mož glasovali za tiste, ki jih odobrava voditelj dr. Korošec. Vabim vas, da se za volitve tako pripravite, da zmagajo povsod liste JRZ. Morda prihajajo med vas ljudje, ki pravijo, da občinske volitve niso važne in da nimajo političnega značaja in da so zgolj gospodarskega pomena. To pa ni res. Občina je del države, ki izvaja svoje samoupravne posle in del poslov državne uprave. Kar je družina
v družbi, to je občina v državi. Kakršne so razmere v občini, takšne so tudi v državi. Občinski predstojniki so deloma tudi politični upravni organi, ki dajejo izrazito politične izjave, saj volijo senat. Kakršni so župani, takšno bo tudi to zakonodajno telo. Za občinske volitve moramo tc dni mnogo delati, da bodo izpadle tako, da sc pozneje ne bomo kesali. Ce je dr. Korošce pod prejšnjimi režimi moral za nas trpeti, potem mu moramo tud-sedaj izraziti naše popolno zaupanje, ostati mu moramo zvesti.
„Naše razmerje do Hrvatov" Razdolžitev hmeta
Drugo vprašnije, ki zanima zlasti obmejne Prek-murce, je vprašanje našega razmerja do Hrvatov.
'O tem vprašanju povemo sledeče:
Mi Slovcnci hočemo tudi ostati S'ovenci. Zato bomo o svojih stvareh sami odločali in za svoje in-interese po svoji lastni pameti delali. Mačkovo gibanje je po njegovi izjavi hrvatsko narodno gibanje. Naj to tudi ostane. Nc branimo Hrvatom, da bi ostali zvesti svojemu Mačku, zato pa zase zuhte-vamo pravico, da ostanemo Slovcnci zvesti dr. Korošcu. Najoslrcje obsojamo vse liste, ki poskušajo pod iirmo mačkovslva delali zmedo med Slovcnci. Pod Mačkovo firmo bi sc radi vrinili v slovenske vrste tisti, ki za slovenske interese doslej šc niso ničesar storili, ker sc doslej niso mogli med Slovenci uveljevili. Sami si bomo izbrali zastopnika, ki nas bo vodil. Mačkovo gibanje propsg:rEjo mlsdi ljudje, ki so ali komunisti ali anarhisti in razdiralci.
Minister je v nadaljnjem govoru podrobno razlagal uredbo o razdolžilvi krnela.
Ljudstvo je govorniku burno pritrjevalo in mu večkrat viharno vzklikalo.
Za njim jo govoril min. v p. Vescnjak, ki je orisal gospodarsko in politično pogon'.čc, ki ga je revzeia sedanja vlada. Opisal je ves trmi in napore vlade, ki mora s počasnim in sistematičnim delom popravljati vse liste politične in gospodarske grehe, ki so jih storili prejšnji režimi. Za njim je govoril poslanec dr. K I a r o potrebah Slovenske Krajine. Nato so govorili se član brniškega sveta Bajlec, tajnik .11!/, M.K r a n j c. Končno se je minister Vesenjnk vsem udeležen,ccm toplo zahvalil za udeležbo in jih pozval, naj se pri volitvah vsi navdušeno izrazijo za JltZ iii za voditelja dr. Korošca.
Popoldne se je g. minister v sprcms-lvu udeležil blagoslovitve novega transformatorja v liaki-čanu pri Murski Soboti, ki ga je postavila tamkajšnja zadruga.
očitna ura za svetovni mir
u
Ameriški finančni minister o razvrednotenja franka
Borbe med sitimi so milejše, kakor boji med lačnimi''
f*
London. 27. septembra. TG. Reuter poroča iz Wauhingtona, da se je njegov poročevalec razgo-varjal z ameriškim državnim tajnikom za finance Morgenthauom, ki mu je v zvezi s znižanjem vrednosti francoskega franka med drugim iz.javil to-le:
•Mnenja sem, da je sklep francoske vlade, da zniža vrednost svojega franka, odločilen korak v borbi za ohranitev svetovnega miru. Kajti nasvetu ne bo preje miru, dokler se ne ustvari enotna, za ves svet in za vse valute enaka stabilizacija denarja. Dokler tega niraiuno, ne moremo misliti na ozdravitev svetovneija gospodarstva in dokler naše gospodarstvo ni zdravo, tako dolgo bodo narodi ječali v neprestanih gospodarskih stiskah, ki jih bodo pritiskale k tlom in jih tako silile v politična nezadovoljstva ali jih celo potiskala v revolucionarna gibanja. Človeka je treba zadovoljiti najprej na gospodarskem polju. Idejni boji sitega človeka nikdar niso tako ostri, kakor borbe med lačnimi, ki sc pod krinko idej bore brez usmiljenja navadno le za kruh.«
Morgcnthau je v svojih izjavah dodal še to, da so mu podrobnosti, ki so francosko vlado do-vedle do tega koraka, znane in da so bila med voditelji denarnih zavodov na svetu že dalje časa pogajanja v teku. Francoska vlada je svoj korak napravila šele po predhodnem popolnem sporazumu z ameriško in angleško vlado, tako, da se padec franka lahko smatra za mednaroden ukrep, ki ga vse večje države odobravajo in ga bodo podpirale. Pogodba je bila sklenjena v Ameriki po celodnevni silno težki konferenci. V pogodbi, ki ji pristopijo tudi Belgija, Švica in Nizozemska, jc natančno določeno, da nobena od držav — podpisnic nc sme več svobodno spreminjati vrednosti svojega denarja. Če bi pa katera pogodbo kršila, odpade obveznost takoj tudi za druge pogodbene države Morgenthau pa je prepričan, da bo pogodba traine vrednosti in da ho postala trama podlaga za organizacijo novega svetovnega gospodarstva.
Sovjetski mapad na angleški funt
Amerika g« \e odbita
Washtngton, 27. sept. b. Reuter poroča, da so Zcdinjene države Severne Amerike v enem samem dnevu po ameriških borzah nakupila en milijon funtov (četrt milijard Din. op. ured.), ki jih je zastopnik sovjetske državne banke nepričakovano vrgel na denarni trg z namenom, da povzroči takojšen padec angleškega denarja. Morgenthau. finančni minister Zediiijcnili držav, se je k temu izrazil v javnem razgovoru z časnikarji. da je točno informiran, da je sovjetska državna banka v Vmeriki iu menda tudi povsod drugod, kjer ima svoje podružnice, dobila nalog od sovjetske vlade, dn na vsak način in za vsako ceiin pokupi angleški denar kjerkoli ga more dobiti in da ga potem tudi za vsako ceno proda, samo. da bi mogla doseči, da bi angleški denar v vrednosti padel. Včerajšnje denarne intrige sovjetske Rusije so imele delen uspeh, ker jc angle-funt v Ameriki padel že od .">02 ua 401. kar
lule. Pod vodstvom državnega kanclerja Hitlerja so je snoči vršila konferenca, ki so se je poleg drugih udeležili tudi minister za gospodarstvo dr.
Schacht, finančni in zunanji minister. Danes je lliller v spremstvu dr. Schachta odpotoval v Gornjo Šlezijo, kjer je otvoril novo državno avtomobilsko cesto in kjer se je nato vršila posebna konferenca, na katero je bilo povabljenih večje šlevilo zastopnikov tamkajšnje industrije. Tudi na tej konferenci so razpravljali o položaju, ki je nastal zaradi devalvacije francoskega franka.
Vtis v Belgiji
Bruselj, 27. sept. A A. Sinočnji listi beleži jo
splošno mnenje belgijski.lt finančnih krogov, da bo sedaj Belgija lahko izkoristila devalvacijo franka, ker ji bo mogoče povečati izvoz svojega blaga.
Poljska mirna
Varšava, 27. sept. AA. (Pat) Tukajšnji krogi izjavljajo, da jih devalvacijski ukrep francoske vlade ni presenetil. Devalvacija franka ne bo vplivala na poljski denar, ker je ta krit z zlalotn.
Madžarska tudi
Budimpešta. 27. sept. AA (DNB) Uradni krogi izjavljajo, da razvrednotenje francoskega franka ne Im> vplivalo na madžarski denar in Madžarsko, ker trgovinski stiki med Francijo in Madžarsko niso živahni.
* Švica sledi
London. 27. sept. AA (llavas) Listi pišejo o mednarodnem denarnem položaju, nastalem z
razvrednotenjem francoskega franka in poudarjajo v tej zvezi sklep švicarske vlade o devalvaciji švicarskega franka.
Švedska pozdravlja
Stockhnlin, 27. sept. AA (Havas) Listi objavljajo anketo med finančnimi krogi in poudarjajo, da so razvrednotenje francoskega franka na Švedskem pozdravili. Švedski listi pričakujejo, da se bo zaradi tega ukrepa svetovna trgovina močno razširila.
Nizozemski ukrepi
Haag. 27. sept. AA (Havas) Tudi Nizozemska bo spremenila svojo monetarno politiko. Z današnjim dnem je bil prepovedan izvoz zlata. Vse borze ostanejo zaprte tudi še jutri in v torek.
m	v • i	v
lurctja noče
Ankara, 27. sept. A A (Anatolska agencija) Predsedstvo ministrskega sveta jc izdalo iale komunike:
Vlada je skletiija, da v zvezi z novimi spremembami tečajev lujih deviz ne bo razvrednotila turške lire. Vlada io prepričana, da ustreza sedanja vrednost turškega denarja gospodarskim in finančnim potrebam dežele. Zlati tečaj turške lire, ki je v stalnem stiku z devizami zlate veljave, ostane ohranjen. Na tej osnovi bo turška narodna banka izračunavala in perijodično objavljala tečaj turške lire do raznih deviz.
London, 27. septembra, b. ->Evening Standard« poroča iz Buenos Airesa, da se jc položaj v Madridu silno zaostril in da so oblasti skoraj že obupale, da se bodo mogle še dolgo držati proti obroču, ki se vedno boli stiska okrog španske presto-lice. Argentinski zunanji minister Castillo je poročevalcu »Evening Standarda- povedal, da ima poročila iz Madrida, da je res, da so nekatere visoko stoječe osebnosti že obrnile na argentinsko poslaništvo s prošnjo, naj jih vzame v zaščito in naj jim dovoli, da se vkrcajo na argentinsko križarko 25 majnik«, ki leži sedaj v pristanišču Alicante in na njej pobegnejo, ako bi položaj posta! nevzdržen. Argentinski poslanik je sporočil, da ima popolnoma vtis, da je sedanja španska vlada v Madridu povsem izgubila krmilo iz svojih rok. Ko ga ie angleški časnikar vprašal, kdo so osebnosti, ki so prosile z.a zaščito in za dovoijeme za beg, argentinski minister ni maral dali nobenega odgovora, pač pa da lahko še enkrat ponovi, da vlada v Madridu popolen kaos, saj ;.ma poročila, da hočeta na argentinski križarki pobegniti predsednik republike Azana in predsednik vlade Ca-ballero. Argentinska vlada e dovohenje žc dala.
. >	„ i „.„1. „., ,trn..m Ir.ni lwi I Poročila iz Madrida nadalje pravijo, da priča-
iiomeni zelo resen dogodek na denarnem trgu. Ivo . . . ,	... i„,„i„i,; „„;,., r ,,DiiL-„,t, nK
je ameriško finančno ministrstvo za le intrige zve- j ku,e,o tam vsak hip letalski napad velikega ob-lelo se je izrazil Morgenthau. ie nemudoma izda- ! 'ji' ** .^da v Madridu neznank s zmeda. V 10 povelje, naj se pokupijo vsi angleški funti, ki ' Madridu primanjkuje vode m tudi prehrana ,e ze jih jio borzah ruski agenti nudijo za tako smešne cene, da prepreči vsako katastrofo. Pu njegovem mnenju ic to prvi primer, da je državna banka kakšne velike držat a nalašč začela s tako ogabnimi denarnimi špekulacijami na ameriškem trgu.
V Madridu popotna zmeda
Rdeči odličniki beže proti obali
Nova katalonska vlada
silno ogrožena.
Mnogo odličnih osebnosti, med njimi družine bivšega zunanjega ministra Prieta in tudi člani Aza-nove družine so že zapustili Madrid in odootovaii proti obali. Za predsednika Azano samega se ob (ln je prepričan, 'da se kaj ............... v Ameriki i uri ko poročamo, še ne ve. če je že izkoristi done ho več dogodil... Ko so časnikarji vprašali voljen,c argentinske vlade da pobegne na kri-Mor"enthaiin, - kolikim denarjem razpolaga, da žarko »25 maj«, ali pa ,e še v Madridu. Na vsak bo lahko boril proli oodobnim špekulacijam in način ie treba pričakovati v prihodnjih dneh usod-da bo obvaroval ameriški, francoski in angleški i mh odločitev
denar pred padcem na borzah, je odgovoril, da	Buenos Ain* 27. septembra. AA. (DNB) Vesl,
2 milijardama dolarjev j da bi bila argentinska vlada sporočila, da
razpolaga trenutno
(okrog sil miljard llin). kar |io njegovem mnenju zadostuje, da odbije sIcIhtii na|)iid ua omenjene tri valute.
Konference v Berlinu
Berlin. 27. sept. AA. (Havas) Gospodarski uradni krogi so mnogo bavijo s j>osledicami, ki jih bo nujno izzvala devalvacija francoskega franka posebno glede nemškega gosjiodarstva in va-
neke
visoke španske osebnosti zahtevale zavetišče v argentinskem poslaništvu, je v toliko netočna, da ne navaja oseb, ki hi bile to zahtevale. Namestnik argentinskega zunanjega ministra Gastillo jc v tej zvezi izjavil, da jo dobil vtis. kakor da je sedanja španska vlada čedalje, slabši gospodar položaja v prestolnici in v krajih, kjer so vladne čete. Kaže, da jo argentinska vlada ponudila osebam, ki so zahtevale pomoč argentinskega poslaništva, svojo Križarko »25 de Majn<r.
Barcelona, 27. septmbra. AA. Po kratki krizi vlade je predsdnik generalidada Conipanys snoči spet sestavil novo vlado, ki so v njej po trije republikanci in komunisti ter (»o štirje socialisti in člani delavskih zve/.
Nova vlada se je nemudoma sestala in razpravljala predvsem o posebnem manifestu, ki ga namerava objaviti po radiu. V manifestu bo jio-zvala vse Katalonce, da složno in odločno nadaljujejo borbo proti fašizmu.
Hurgos. 27. septembra. AA. Belim četam je pri Espei blizu Cordobe uspelo prebiti fronto vladne vojske. Velik del rdečih čet se je moral umakniti na jug.	.
Dve beli letali sta bombardirali Bilhao. Bombe so zahtevale okrog 100 človeških žrtev.
Bele čete stalno prodirajo proli Toledu. Vse zveze med Madridom in Toledom so prekinjene.
London, 27. se|>t. A A. Kakor poroča agenci ja Reuter, je Toledo še zmeraj v rokah vladne vojske.
Madrid, 27. septembra. AA. Občinska uprava v Madridu je izdala odredbo, po kateri bodo vsi oni, ki bi porabili jio 6% jireko povprečne jiorabe vode, strogo kaznovani.
Tanger, 27 septembra. AA. Na terasi zgradbe, ki je v njej redakcija lista KI Provenir«, je eksplodirala bomba, ki jo povzročila znatno škodo. Vse kaže. da je bombo nastavil na terasi neki simpatizer španskih ujjornikov.
Trgovinska pogodba z Madžarsko gotova
Budimpešta, 27 septembra. AA. Madžarska brzojavna agencija poroča: Trgovinska pogajanja med jugoslovansko in madžarsko delegacijo, ki sn se pričela 31. t. m., so se danes zaključila. Svrliu pogajanj jo bila. da se določi način izmenjave blaga v prihodnjem letu. Pri pogajanjih je bil dosežen popoln sporazum in so se uredila vsa vprašanja, ki so bila na dnevnem reilu razprav. Komisija, ki jo sestavljajo delegati obeli viiul, sn ponovno sestane 19. oktobra v Belgradu. Na tem prihodnjem zasedanju so bodo uredile še nekatere podrobnosti.
Titulescu zdrav
Saint Moritz, 27. septembra. AA. Zdravstveno stanje bivšega romunskega zunanjega ministra Titulosc.a se naglo popravlja. Zaradi tega so zdravniki klenili, da ne bodo izdajali več nikakih bu-ljetinov.
Neurja pri Čakovcu
Cakovec, 27. sept. b. V okolici Cakovea jo danes dopoldne razsajala silna nevihta in pretrgalo se je več oblakov. Strela je udarjala in v čakovsko bolnišnico so dosedaj pripeljali 4 osebe, ki jih je oj>lazila strela. Njihovo stanje je brezupno.
Zadnje športne vesti
SK MARIBOR : SK RAPID 3:1 (1:0).
Maribor, 27. sept Današnja druga prvenstvena tekma je zelo trpela radi močnega deževja, ki je ves čas igre pošteno močil igralce in maloštevilne gledalce. Obe moštvi sta poslali v boj svoje najboljše igralce, ki pa niso pokazali one borbenosti, še manj pa tehničnega znanja, ki smo ga sicer pričakovali. Od igre je imel največ Rapid, ki pa pred maribonskim golom ni znal izkoristiti ugodnih trenutkov. Maribor je pretežni die igral v obrambi ter se ima zahvaliti 6amo dobremu vratarju Korenu za končno zmago. Posebno v prvem polčasu je R. napadal zelo ositro.
Pred tekmo je vodstvo Maribora čestitalo svojemu igralcu Našudu k stoti tekmi. Tekmo je sodil g. Nemec dobro in objektivno. Predtekmo sta igrala rezervi Maribora in Rapida, Zmagal je Rapid s 4:2.
V drugem razredu mariborskega okrožja je igrata Slavija (Pobrežje) z SK Dravo (Ptuj) in je zmagal z 8:1 (4:0). Igralci Slavije so pokazali od svoje zadnje tekme precejšen naprdeek in je igra dala nekaj lepih momentov. Slavija ima prceej izgledov, da si pribori prvenstvo drugega razreda. Sodil je PodklajnŠček.
TENIŠKI TURNIR ZA PRVENSTVO MARIBORA
Maribor, 27. sept.
Kljub slabemu vremenu so odigrali mariborski teniški igralci danes svoje lokalno prvenstvo. Najlepšo zmago je izvojeval Vaško Skapin, ki je premagal Rapidovega favorita Schmiedererja s 5:7, 6:3, 6:3. Tudi Mastek se je v tem turnirju zopet uveljavil ter presenetil z lepo zmago. Bržkone se bodo plasirali v finale Mešiček, Skapin, Albaneze in Leyrer. Seveda imajo Holzinger, ing. Fabjan in Tončič še dovolj izgledov, V igri dame posamezno je turnir napredoval do zaključnega kola, v katerem sla se plasirali ga Voglar in gdč. Lirzerjeva. V semifinalu je ga Voglarjeva porazila gdč. čutičevo s 4:6, 6:2 in 6:3 ter gdč. Lirzejeva gdč. Babičevo s 6:2, 6:0. Igralo sc jc tudi nekaj iger v dvoje.
TENIS TEKME V PRAGI
Praga, 27. sept. b. Na današnjih tenis tekmah Češkoslovaška : Jugoslavija je Caska premagal Pun-čeca in sicer s 6:4, 9:7, 7:5, Hibu pa jc premagal Mitiča 6:1, 3:6, 6:3, 6:3. Punčec je bil izven forme, Mitič pa je igral zelo dobro.
Češkoslovaški agrarci
zahtevajo novo zunanjo politiko
Posl. Zilka: „Proč od sovjetov!"
v*
a
Utvmovov torpedo . • •
Sovjetijii seje nnlašč razkol med velesile
IVjue o iredetitve evropskih držav vsled dogodkov v Ženevi
Ženeva, 25. septembra.
med seboj povežejo v popolnoma novih političnih
, ....	1 zvezah. Po »Izgonu« Italije iz Ženeve .,c namreč
Dogodki zadnjih dni v /enevi so zapustili	„.,.1/iti (,a pos(ala prijateljstvo med Italijo in Nem-
silno otožen vtis. Sovjetski Rusiji se je le posre-	j f.'. ^ |m>|. <nl ||u sp je »rimski lilolu, torej
čilo. da je izkoristila mednarodni položaj, se po-	] ^^ ln0,i' rtnliio Avstriio in Madjarsko šo bolj
stavila za zagovornico pravice in pravičnosti'. Ier	, oli j,,, (la Se Porlugalska vedno bolj približuje
s tem napravila poklon malim državam, med ka-	^j... Nl.m,,jjj ,,a Vn^lija pridno iščo novih jiri-
lerimi pridno išče svojih zaveznic Ier pod firmo	, j.,,^^,, zvoz' „., Balkanu in v Turčiji in da jo
zaščite abesinskih pravic hoče kononoveljavno raz-	' |jska Zllnallja p„|itika navzlic zadnjim politič-
klati vse evropske velesile Kaj i v tem je pogla-	|)im (|( dk((m „Htala vendarle na stari črti.
vitni pomen zadnjih dni. Ziipadne velesile so se	, _Journal pa poroča iz Ženeve, da sovjeti zma-
irudile. da se polagoma pripravijo zn sklenitev	, nadaljujejo svojo ruzriiševalno politiko, ki
nove lokarnske pogodbe, ki bt med^seboj pomirila	; * (>)J , n„p0!<redno in „„raviiost v vojno. Ahc-
sinsko vprašanje, da jim jo nudilo sijajno priliko,
velike države, kot Francijo, Italijo, Nemčijo in A glijo, obnovila med njimi stare prijateljske zveze ter med drugim dala posebej Nemčiji možnost, da sc posveti samo problemom svoje vzhodne meje. Sovjetka Rusija takšnega bloka velesil ne more trpeti. Storila je vse, da ga razžene Posrečilo se ji je da ga je tudi razgrnila. Kajti sedaj, ko je Zveza narodov največ na pritisk sovjetske Rusije pripustila abesinsko delegacijo, da ,e sedla za mizo ženevskih posvetov, se je Italija dostojanstveno odstranila in seveda ne more bili vec govora o
loto, da se bo udeležila lokarnske komerence. tu- , ibnovUvenegn- dela. kaj sicer ti i kdo n verjame, da bo Italija izstopila	_ fa
iz Zveze nardoov, marveč jo bo odslej samo ignorirala, kar je mnogo hujše Tako je Litvinov torpedo, ki ga je poslal v Ženevo, kjer je zadel prav v tarčo, imel zaželjeni uspeh in vsi v Ženevi priznavajo, da je sovjetski delegat zmagovalec sedanjih ženevskih zasedanj.
Francosko časopisje, predvsem desničarsko, je vsled tega naravnost divje. Tako poroča med drugim nacionalistični >.Iour , da so jo v Ženevi ravno vsled sovjetskih intrig, ki sn razbile skupno fronto velesil, pojavila možnost, da sc evropsko države
da so znova zavrtali v italijansko-angloško rano in pod zastavo Zvezo narodov znova podžgali nasprotja mod tema dvema državama v Sredozemskem morju.
Od več kakor enega francoskega politika, ki so v Ženevi, se je slišalo, da čaka po sedanjem polomu poskusov, da se ustvari zopet konstruktivna skupnost med velesilami Evropo ležka naloga, da se začenja organizirati od spodaj. Zvezo narodov pa da so dogodki sami ohromili in izključili od
Tlačeni narod Sovjetije se pritožuje v Ženevi
Rim, 27. sept. 1). »Pnpolo d'Italia« piše. da jo delegacija Kavkaza, Turkestnna in Ukrajine srečno prišla v Ženevo, kjer je pri tajništvu Zveze narodov vložila protestno noto zaradi preganjanja prebivalstva od strani moskovske vlado. V spomenici nu Zvezo narodov pravijo, da jn nova sovjetska »stava samo zagrlnjalo, ki naj skrHa ruske grozovitosti pred zunanjim svetom.
Praga, 27. sept. b. V parlamentainem klubu agrarne stranke (ki je kot znano osrednja stranka okrog katere se zbira vladni blok), je imel poslanec te stranke Zilka, ki je tudi član zunanjepoUUč nega odbora v parlamentu, velik govor, ki je vzbudil senzacijo v vsem političnem svetu. Poslanec Zilka namreč je otvoril debato o odnošajih s sovjetsko Rusijo ter prikazal, da je lo razmerje češkoslovaški državi v zunanji politiki že dosti škodovalo. Izjavil je, da »mora odgovorni češkoslovaški politik imeti vendar pogum zahtevati, da sc zunanjepolitična črta vladine politike spremeni, ako to zahtevajo državni interesi. Javno mnenje srednjih stanov na Češkoslovaškem se ostro brani proti temu, da naj postane Češkoslovaška neke vrste izhodišče bo 1 j šev iškeg a udara v srednjo in zapadno Evropo. Tudi ni prav, če se mi, Čehoslovaki, preveč zanašamo na oddaljene armade in na vse te takoimenovane I škoslovaške politike, ki naj drži pametno ravno-pogodbe o skupni varnosti. Narodu je treba pove- vesje med Nemčijo in Rusijo.
Velik požar v Kušianovcih
Pol milijona škode
dati resnico. Javnost dela veliko napako, če kar tako na slepo sprejema vase načrte in smernice levičarskih strank in demokracijo, ki jo ves češkoslovaški narod časti kot svojo največji, svetinjo, enostavno skuša zamenjati s socializmom. Tudi ni dobro, če se onemu, ki se z Nemci razgovarja, takoj očita, da je narodnostno brezbarven aH celo protidržaven. Agrarna slranka mora nasprotno delati takšno politiko, ki bo imela za cilj, da Češkoslovaška nikdar ne postane orodje niti sovjetske Rusije a tudi ne Nemčije«.
Govor poslanca Zilke dokazuje, da so se začeli celo v vrstah agrarne stranke same dvigati glasovi proli prevelikemu brezskrbnemu optimizmu v zvezi s sovjetsko Rusijo in da sc tam poraija nova idejna skupina, ki bo hotela po smernicah predsednika vlade uveljaviti srednjo »zlato« črto če-
Maribor, 27. septembra.
Pri j>09estnikii Aleksandru Novaku v Kušta-novcih je izbruhnil danes požar na stanovanjski hiši, ki se je z veliko naglico razširil tla gospodarsko jvoslopje. Vsa prizadevanja, da bi ta požar pogasili, so bila zaman. Aleksandru Novaku ie zgorel ves pridelek, vsa krma za živino, vse pohištvo, 10 svinj in 20 kokoši. Edino, kar si je mogel rešiti, sla dve kravi in ena svinja. Novak sam trpi škodo 100.000 Din.
Nesreča je hotela, da je pričel pihati močan veter, ki je požar prenesel na poslopje soseda Janeza Novaka, ki mu je prav tako zgorela hiša z go spodarskim poslopjem, pohištvom, z vsemi poljskimi pridelki Ier hrano. Novak je še pred jTOžarom rešil živino iz hleva in en voz, ker je slutil, da se bo zgodila nesreča. Pri njem znaša škoda 50.000 dinarjev. Od Janeza Novaka se je požar razširil na stanovanjsko hišo posestnika Janeza Bihorja, ki tudi trpi 60.000 Din škode. Z njegovega fiosestva je veter zanesel iskre še na posestvo Ane Novakove, kateri je zgorela stanovanjska hiša v vrednosti 20.000 Din. Skupna škoda, ki jo je povzročil požar, se ceni na 530.000 Din. Največja nesreča in katastrofa za pogorele poscuiikc pa je. da ni bij nihče
zavarovan. Sosedje in gasilci so se sicer trudili, da bi pogasili nevarni jiož.ar, toda zaradi dolge suše je primanjkovalo vode, tako da so se morali gasilci omejiti samo na Iokaliziranje jiožara, kar se jim je po velikem naporu tudi posrečilo Le požrtvovalnost gasilcev in domačinov se je zahvaliti, da požar ni vpepelil vse vasi.
Belgrajske vesti
Belgrad. 27. sept. tn. V hotelu »Slavija« je danes ob 10 dopoldne imel shod Dimitrije Ljotič, v o ditelj »Zbora«. Obisk je bil neznaten.
Belgrad, 27. sept. m. Danes dopoldne se je v Skoplju ob 10 začel kongres Ferijalne zveze kraljevine Jugoslavije. Navzoč je bil zastopnik Nj. Vel. kralja, zastopnik prosvetnega ministra in drugi odličniki Govorilo je mnogo delegatov, ki so predlagali. da naj se ugodnosti znižane voznine za člane FS razširijo tudi na počitnice ob božiču in veliki noči.
Belgrad, 27. sept .m. V zunanjem ministrstvu je danes ob 10.30 predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič sprejel predsednika mednar Rotary-organizacije Wiiliama Meniera.
Ned.eJjsRispori
SK Ljubljana :SK Stavija 3:0(2:0)
Osjek, 27. sept. m. Na igrišču Slavije se je danes nabralo polno »drukarjev« Slavije, ki so prišli na igrišče z avtotrobentami, megatoni in etičnimi pripravami, v prepričanju, da bo SK Slavija zmagala. Tudi naši fantje so pokazali svoje najboljše. Ljubljana se je zavedala, da igra za prvenstvo in da gre za točke. Od začetka do kraja je igrala požrtvovalno. Igra je bila v glavnem enakopravna, toda napad Ljubljane je bil odločnejši in borbenejši ter ]e izkoristil vsako priliko za gol.
Ze takoj v 6. minuti je Janežič na zelo prepreden način presenetil golmana in sigurno z ostrim strelom dosegel vodstvo za Ljubljano. Slavija ostro napada, toda obramba Ljubljane čisti. V 24. minuti je Zemljič prodrl po krilu in že je žoga neubranljivo v mreži. S tem rezultatom se je zaključil polčas.
V drugem polčasu naši takoj ostro napadajo. V 3. minuti Pupo neubranljivo strelja in doseže končni rezultat 3:0. Vsi ti goli so deprimirali igralce Slavije, prav tako pa tudi gledalce. Igra postaja vedno ostrejša in v 34. minuti je moral sodnik izključili igralca Franka, ker jc udaril hote igralca
Podzvezno prvenstvo I. razreda
Ljubljana, 27. septembra.
Danes so se nadaljevale tekme klubov prvega In drugega razreda za podzvezno prvenstvo Vre me je Dilo izredno slabo, zato ni čudno, da so Ljubljančani ostali rajši doma, kakor na bi v dežju in blatu hodili na tekme, ker ob takem vremenu in na razmočenem terenu res nimajo videti kaj posebnega.
Glavna tekma se je odigrala ob pol 5 popol dne za Kolinsko tovarno na igrišču SK Slovana, kjer se je šlo za točke podsaveznega prvenstva v I. razredu.
Olimp Celje : Slovan 1:0(0:0)
Obe moštvi je močno oviralo slabo vreme, saj je skoraj ves čas deževalo. Celjanom je.bila kljub temu sreča mila in proti koncu drugega polčasa jim je uspelo, da so oddali zniagonosni gol, sicer bi tekma ostala neodločena, kar bi prav za prav bil pravilnejši rezultat z oziront na take okoliščine, ko nobena stran ne more razviti svojih pravih moči. Celjani so v začetku igre izvršili nekaj zn-porednih napadov, pozneje se je pa Slovanu posrečilo, da se jih je osvobodil. Igra ni nud.la velikega zanimanja, odločitev je padla šele na koncu drugega polčasa, ko se je Olimpu jiosrečilo, da ie z fepim prodorom pripeljal žogo pred nezaščitena vrata Slovana in z neubranljivim golom odločil tekmo v svojo korist.
Prvenstvo II. razreda
Jadran : Grafika 2:1 (0:0)
Najvažnejša tekma tega razreda je bila včeraj brez dvoma Jadran : Gralika, v kateri je Jadran s precej veliko srečo odpravil svojega nasprotnika, ki jc bil popolnoma enakovreden protivnik, če ne v gotovih momentih še boljši, kakor Jadran. Oba kola, ki ju je dal Jadran, gresta na račun vratarja, k. je bil skoraj nemogoč. Pri Jadranu je danes ugajala half linija, v kateri je igral precej vidno vlogo Januš, dočim so ostali igralci dali precej klaverno igro. Gralika pa, ki je nastopila z nekaj rezervami, je Imela svoje najboljše moči v boksar skem paru. V drugi polovici pa tudi te obrambe ni bilo več, ker eden je bil izključen, drugi pa si je pri nekem startu z Jadranašem zlomil menda nogo.
Sodil je g. Ramovž objektivno.
SK Mladika : SK Svoboda 3:1 (2:1)
Mladika jc zaigrala z veliko voljo in članom lil rezultat tega je zmaga nad Svobodo, ki je bila vsekakor favorit v tej tekmi. Pri Svobodi ni vse v redu; moštvo ima najbrž premalo treninga za seboj. /. igro pa nI zadovoljila niti ena, niti druga stran.
Sodil je g. Vidic.
Korotan : Slavija 3:0 (0:0).
Korotan : Reka 1:0 (0:0)
Včeraj pojioldne se je na igrišču Reke vršila prvenstvena tekma med obema kluboma. Moštvi nista nastopili pojiolnoma kompletni, ker so nekateri njihovi igralci na orožnih vajah
Prva polovica igre je bila skoraj izenačena, vendar je tu pa tam malo prevladoval Korotan, ki je bolel na vsak način priti v vodstvo oziroma do zmage. In res se je posrečilo Šenici, da je v 30. minuti po lepi kombinaciji centerforja in desnega krila jvotisnil odbito Markičevo žogo v gol.
V drugem polčasu pa se je slika docela spremenila. Reka je zaigrala, da je bilo veselje gledati, vendar je pri tcin jx)zabila na streljanje. Preveč kombiniranja v 16meterskeiti prostoru je uničijo že marsikatero moštvo. Kljub vsemu naprezanju in požrtvovalnosti ji sreča ni bila mila, da bi izenačili ali celo zmagali, kar bi po igri, ki so jo po-kazali v tem delu igre, tudi zaslužili. Tako pa je Korotan pobral obe piki. se vrnil v Kranj zadovoljen, da je tako izpadlo. Stare pa, bivši primorjaš, ki je pokazal zopet svojo staro igro .kakor nekdaj, bo poslal gotovo še večji ljubljenec kranjske publike.
Tekmo je sodil strogo in objektivno g. Ca-mernik.
Lahhoatletski miting SK Korotuna
Ljubljana, 27. sept.
Na stadionu sc je danes vršil lahkoatletski miting klubov SK Korotana, SK Ilirije, ASK Primorja in SK Planine. Slabo vreme jc mnogo škodilo prireditvi sami in tekmovalcem, da niso mogli doseči boljših uspehov. Ravno pred začetkom tekmovanja je nebo spustilo vse svoje zatvormce in ostrašilo tudi one, ki so sicer imeli namen obiskati prireditev enega naših najmlajših pa zelo agilnih klubov SK Korotana.
Tekmovanje se je pričelo z malo zamudo, tlez jc še vedno padal in ponehaval, toda to ni oviralo udeležencev, da ne bi nastopili. Mladi lahkoatleti SK Korotana so si izbrali kaj slab dan za svoj miting, ki jim je gotovo pokvaril s svojim vsiljivim dežjem lepo prireditev, ki bi drugače vsestransko uspela, kar se tiče obiska in uspehov v tekmovanju. No, končno pa lahkoatleti na stadionu niso edini, katerim je jesenski dež s svojo mokroto kvaril veselie. Ze je izgledalo, da se bo nepovabljen
Ljubljane s pestjo po obrazu. Toda vkljub surovi igri so naši ohranili položaj v svojih rokah. Ljubljana si je zasluženo priborila dve dragoceni točki v prvenstvu,
Jugoslavija : BSK 2:1 (0:1)
Belgrad, 27. sept. m. Danes je imel Belgrad kar dve prvenstveni tekmi. Concordija je bila enako močna samo 30 minut prvega polčasa. Vso ostalo igro je imel BASK sigurno v rokah.
BSK je izgubil največ zaradi tega. ker v moštvu ni bilo več Glazerja, igral pa tudi ni Rado-vanovič. Novi golman BSK mladi Popovič ni mogel nadomestiti Glazerja. BSK bi moral sicer zmagati, ker sta oba gola bila ubranljiva, če bi bit v golu Glazer.
★
Zagreb, 27. sept. Gradjaniski : Hašk 4:0 (1:0).
Sarajevo, 27. sept. m. Slavija (Sarajevo): : Hajduk (Split) 3:0 (1:0).
Belgrad, 27. sept. m. BASK : Concordija (Zagreb) 3:1 (1:0).
dež nekoliko unesel, a j»o kratkem odmoru jc začel zopet padati s tako vztrajnostjo in flegmo, nebo se je čez in čez prekrilo s sivimi oblaki in dežju ni bilo videti konca.
Tekmovanje je v posameznih disciplinah prineslo sledeče rezultate:
V dveh predtekih na fiOm juniorji A, so se plasirali: 1. Salehar (Planina) 9.0, 2. Bokal (Planina) 0.0, 3. Bajt (Planina) 0.0.
Preiltok na 100 m juniorji B: 1. Pavlič (Planina) 12.5, 2. Salehar (Planina) 12.8, 3. Neuman (Ilirija).
Tek na 1500 ni juniorji C: 1. Kotnik (Ilirija) 4:33.4, 2. Žganjar (Korotan) 4:55.3, 3. Zebre (Korotan) 5:09.2.
Tek na 1000 m juniorji It: t. Košir (Ilirija) 3:07.1. 2. Pavlič (Planina) 3:10, 3. Gojkovič (ili-rija) 3:14.
Skok v višino seniorji: 1. Svetek (Ilirija) 1.(30.
2. Prihovšek (Ilirija) 1.55. 3. Kosec (Primorje) 1.55.
Tekmovanje se jc radi slabega vremena pred časom zaključilo.
Celjski šport
SK CfiLJE : SK CAKOVEC (» : 1 (1 : 0).
Celje, 27 septembra.
Na razmočenih tleh so je odigrala gornja prvenstvena podzveznu tekma. V prvem jiolčasu mi Cakovčani še vzdržali lok igra, v drugem polčasu pa je SK Celje zaigralo s prcjiričevalno premočjo in z velikim elaiiom. Prvi gol je padel v 41. minuli, v drugem polčasu pa je SK Celje v 10 minutah zabil štiri gole. Cakovčani so zabili prost strel v 3. minuti drugega jiolJasa. Celje jo v 34. minuti zabilo še sedmi regularni gol, ki ga pa sodnik ni priznal, ker ga ni videl. Sodil je dobro g. Mncuralii.
SK Jugoslavija : SK Hrastnik 3:1 (0: 1).
SK Laško : SK Žalec 3 : 0.
SK Laško : SK Olimp (rez.) 4:1 (1 : 1).
Sah
Medklubski brzoturnir za prvenstvo Ljubljane
Prvenstvo v brzi igri si je osvojil LŠK
Ljubljana, 27. sept.
V soboto zvečer je olvorila Slovenska šahovska zveza novo igralno sezono s svojevrstno prireditvijo, kakršne v Ljubljani še nismo imeli. Sedem šahovskih klubov iz Ljubljane je igralo medsebojen turnir |h> istem sistemu kot igrajo nu šahovskih olimpijadah reprezentance posameznih držav, lako da bi se mogla imenovati ta prireditev olimpijada v miniaturi. Vsak klub je nastopil z osemčlanskim moštvom in je igral z vsakim tekmo na osmih deskah v hitrem tempu deset sekund za potezo. Turnirja so se udeležili naslednji ljubljanski klubi po izžrebanem vrstnem redu: Š. k. šiškn, Ljubljanski šali. klub, Š. k. Omladina, S. k. Železničar, S. k. Triglav, š. k. Lovšin in H. k. Št. Peter. Prireditev je otvoril predsednik Slovenske šahovske zveze g. A. Kozina z lepim pozdravnim nagovorom na le|>o število zbranih šahistov in jirijateljev šaha, v katerem jih je pozval, naj v tesnem sodelovanju s svojo matico Slovensko šahovsko zvezo delujejo za razširitev in dvig kraljevske igre v naši banovini, kar so navzoči z navdušenim odobravanjem obljubili. Tekmovanje je nalo pod vodstvom prof. Copa potekalo v najlepšem redu in je bilo s svojimi mestoma zelo napetimi momenti izredno zanimivo. Nes|K>rni favorit za prvenstvo je bil Ljubljanski Sah, klub, ki ima največji kader dobrih brzopoleznih igralcev. Kljub temu je pa moral napeti pri tekmi vse svoje sile radi nevarne konkurence š. k. Triglava, ki stopa med ljubljanskimi Šahovskimi klubi vedno bolj v ospredje. Nevaren tekmovalec je bil tudi S. k. Št. Peter, dočim ostali klubi sicer še zaostajajo, toda bodo mogli z vztrajnim delom razliko med prvimi tremi v kratkem času najmanj za jiolovieo zmanjšati. Ta prireditev je jiokazala že lepo sadove dela Slovenske šahovske zveze v Ljubljani, ker šahovsko življenje v Ljubljani do sedaj še ni pokazalo take živahnosti. Impulz, ki ga je dala Slovenska šahovska zveza našim klubom, je bil izredno blagodejen in kaže, da je Slovenska šahovska zveza ubrala pravo pot k dvigu našega šaha. V Ljubljani je mnogo doprinesla k živahnosti tuda konkurenca med L. Š. k. in S. k. Triglavom, kar dokazuje, da je mnogo liolj zdravo, če najmočnejši igralci niso združeni v enem samem klubu, ampak da jih ima vsak nekaj.
Po večuriieni borbenem, toda prijateljskem tekmovanju se je končala prireditev s sledečim re-zullatom: prvo meslo je dosegel L. š. k. s 40 in )>ol točke od 48 dosegljivih. Pokazal je jasno premoč med ostalimi klubi in je več točk oddal samo Š. k. Št. Petru in š. k. Triglavu, dočim je ostale premagal z .visokim rezultatom. Drugi je bil š. I<. Triglav s 34 točkami. Izgubil je mateha s Št. Petrom in L. š. klubom ter tako zaostal za prvakom za <! in pol točke. Tretji je bil S. k. št. 1'eler, ki je dosegel najlepši uspeli v tekmi s Triglavom, katerega je v tesnem razmerju pre-tnagal in v tekmi z L. Š. klubom, kateremu je v tesnem razmerju podlegel. Razočaral je pa v tekmi s š. k. Železničar, v kateri je Železničar nepričakovano visoko zmagal. Dosegel je 29 in pol iočke. Naklo sledi š. k. Železničar z 19 in pol točke, š. k. Šiška 17 in |>ol, š. k. Omladina 17 in Š. k. Lovšin 10. Prireditev sc je vršila v kletni dvorani hotela Metropol, katero je dobila Slovenska šahovska zveza v la namen na raz|>olago Brezplačno, s čimer je bila našemu šahu izkaza-,m velika usluga.
Treznostni dan v Mariboru
o o Maribor, 27. sept.
Ob 74. obletnici smrti velikega prvoboritelja in posjješevatelja treznosti in narodne obnove, A. M. Slomška, je Družba treznosti jirircdila treznostni dan. Dojioldne so bile po vseli cerkvah cerkvene jKibožnosti in jiridige o treznosti. Ob 11 | pa je bilo v Zadružni banki treznostno zborovanje, ki je bilo proti pričakovanju častno obiskano. Zborovanja so so med drugimi tudi udeležili stolni dekan dr. Franc Cukala kot zasto|>nik Prevzvišenega, kanonika Janežič in dr. Žagar, podžupan Žebot, ravnatelj Tominšek in sodni starešina dr. Lavrenčič. Posebno moramo omeniti, da se je zborovanju udeležila predvsem mladina, organizirana v katoliških verskih in prosvetnih organizacijah. Zborovanje je otvoril vodja trez-liostnega gibanja v lavantinski škofiji dr. Josip Meško. Zastopnik škofa dr. Cukala je v škofovem imenu pozdravil zborovanje ler posebno izrazil željo Prevzvišenega v letošnjem pastirskem listu: trezni bodite. Namesto prelata dr. Kovačiča je prečital njegov referat: Slomšek in treznost profesor bogoslovja dr. Janžekovič. Na Slomškovih izrekih in spisih je prikazal zlo alkoholizma ler pogubne posledice v verskem, nravnem, gospodarskem in socialnem oziru. Drugi referat je imel dr. Meško o vzrokih nenravnosti in pijančevanja pri nas. Nanizal je celo vrslo vzrokov, ki so |«>-vzroeitelji tolikega družinskega iu socialnega zla med narodom. Njegovo predavanje je izzvenelo v zahtevo: vzgoja za treznost bo imela uspeh le če bo gradila na nadnaravnih temeljili, in pa: omogočite delavstvu, da pride do zadostnega kruha, da ne bo iskal utehe svoji zagrenjenosti v pijači in nenravnosti. Po obeli referatih in razgovoru, v katerega so |k>sogli zlasti dr. Tominšek, dr. Lovrenčič in dr. Cukala, so bile sprejele resolucije, kako poživili treznostno idejo med na-narodom.
Mariborski drobiž
Maribor, 27 septembra.
V baziliki Matere Milosti jc bila danes dopol-dne služba božja za žrtev terorja koroških sovini j stov Miha Habilia. V Mariboru živeči koroški Slo-j venci so se jiohioštevilno udeležili službe božje.
Go/dovniki so zborovali. Na drugi dekliški I meščanski šoli je danes dojxildne zboroval go/dov-I niški rod. Iz poročila, ki so ga podali Milko Marih : kot predsednik in Siličeva kot tajnica, je bilo raz I vidno živahno delo teh mladih in agilnih gozdov-nikov. Pri volitvah jc bil z majhno izpremembo izvoljen stari odbor.
Nezgoda za nezgodo. V Tattenbarhovi ulici štev. 5 je konj udaril v glavo 25 letnega hlajica Ferdinanda Kranarja. Udarec je bil tako -ilen, da je revežu počila lobanja. —- Na križišču Tržaške in Ptujske ceste jc prišlo v jutranjih urah do usodnega karambola. 25letni potnik j. Resnik iz Dol goš se jc peljal s kolesom. Na ovinku je prišlo med njim in nekim osebnim avtomobilom, katerega jc šoflrala nekn dama, do trčenja. Ob trčenju je Resnik zadobil hude poškodbe na glavi. Na avtomobilu sc je pa zdrobilo steklo. — V Bresternici jc povozil neki voznik 72 letno občinsko revo Julijano Gorjanc iz Bresternice. Kolesa od voza so ji šla čez prsa ter je dobila težke notranje poškodbe. Ker je ženica že stara, jc bržkone preslišala prihajanje voza in jc tako na nesrečen način prišla pod voz.
Kamenje v tovorni avto. V Vratjem vrhu blizu Apač je delavec Jožef Dajčnian iz Vratjega vrha napadel s kamenjem tovoru, avto, katerega je vodil Jožef Režonja iz Vratjega vrha. Kamen je ra/bil steklo ter priletel v prsa petletni hčerki Ulici, drobci stekla pa so zadeli Dajčmana v obraz. Duha-prisotnosti vozača se je zahvaliti, da ni prišlo do večje nesreče.
Knez Vaclav Sveti
patron in dedič češke zemlje
Dane« slavijo Cehi r a rod ni praznik sv. Vaclava, svojega palrona in dediča češke zemlje, kamir ga imenujejo sami. Prav jo, da se ludi mi ob ti ni prazniku s|iomniino .•elikegi' slovanskega svetnika in pokažemo .ljfgov pomen za krščansko h-m iu posebno vpliv na češki narod.
Ako so življenjepisi svetnikov često najver-neišu siika nrroilove zgodovine, jHilem *e »tasti začetki kulturnega razvoja evropskih narodov odražajo v življenjepisih njihovih narodnih svetnikov, kateri so jili privedli k luči krščanstva in polngili s toni temelj njihovi kulturi. In zasluga če-kega kneza sv. Vaclava je bila, da je njegov narod postal enakopraven z drugimi narodi Znpadne Evrope s tem da jc odprl pot novi kiilluri. novi veri. Ko se je namreč v času njegovega vladanja v čeških deželah boril za prevlado Vzhod z Zahodom, se je Vaclav naslonil na poslednjega in s u>m za vedno pritisni! pečat češki zgodovini. Bila je to zasluga njegovega krščanskega življenja, po katerem je slovel Vaclav daleč v zapadnem sosedstvu, in ki ni ostala brez globokega vpliva na pojem o značaju In pomenu njegovega rodu in zemlje. In ko ga je umoril lastni brat, ki je hlepel |h> prestolu, se je ta umor v vsem tedanjem krščanskem svetu smatral za pravo inučenišlvo za resnico Kristusovo. Kaj pa je v tedanjem svetu to pomenilo, more razumeti samo oni, komur ni tuj srednjeveški ideal svetosti. Prav jsisehno j>a ie to Vaclavo mučonišlvo vplivalo na njegov narod, zakaj zavest, da ima od sedaj češki narod svojega priprošnjika v božji družini, mu ie dala opore in moči v njegovih stremljenjih iu naporih
Takoj Jio njegovi smrti se je zučclo češčenje kneza sv vaclava, ne samo doma. ampak tudi v tujini. Za njegove relikvije so prosile škofijske cerkve v Nemčiji. Njegovo sliko dobimo kmalu zatem na novcih čeških knezov in narodni svetnik posluja čuvar in simbol vladarske moči Kraljevsko in zemeljsko sodišče ga ima v svojem pečatu in zemeljski pravni red je pod njegovim varstvom in avtoriteto. 28. september postane državni praznik, na katerega se vršijo zgodovinsko-pomonibni državni čini .Od vsega začetka je silen pomočnik proti sovražnikom, njegovo sliko imajo vojaki na praporih v prvih bojnih vrstah. V vseli časih, dobrih in slabih, od konca 13 stoletja dalje, se ori slavni koral svetovacluvski in prevzemu v-.i ljudstva. Kralj Karel IV mu postavi nad grobom veličastno katedralo, enakovredno zapadnoevro| ,-kiiu stavbam. V rasli tradicije zaslovi kmalu č. ški narod kot narod sv. Vaclava iu njegova zemlja kol zemlja svelovaelavskn Ce gremo k psihološkim koreninam te rastoče čast i. vidimo, du ji je vodilna misel posvetitev lega. kar ie narodu najdražje in v življenju države najvrednejše. V I iu je pomen svetovaclavske Iradicii". v tem je njegova sila. V nadaljnjih dobah živi svelovaelavskn slava dalje nezmanjšana in dobiva včasih karakteristično protineniško pobarvanost. Svetov iclavska jiesem doni kot državna himna v velikih ilneh, napovedujočih novo usodo dežele. V težkih trenutkih zvezi otožno: N'e daj poginili nam, ne prihodnjim in jezuit Balbin v vroči molitvi |iokleka pred sv. Vnclnvom, kei se boji zu usodo svojega naroda. In ko leta 1848 stopa češko ljudstvo prvič svobodno na praško ulico, da izpove javno svoje zahteve, državljanske, narodne iu socialne, stori to |ni maši pred ki|sini svetega kneza. In na ii-tein posvečenem mestu prihaja k edinstvenemu triiinifu veselja in radosti I. 1918. nad božjim durom svobode. moči in onukopruvnostl.
Ustredi katolickcho šliidentovstva če>kosloven-skeho in Slovenska dijaška zveza bosta priredila za ta praznik danes od Ii 7 zvečer v ljubljanskem radiu proslavo, na kar opozarjamo vse naše cenjeno občinstvo.
Tramvajska nesreča v Ljubljani
Ljubljana, 27. sepl.
Na važnem cestnem in tramvajskem križišču pred kavarno -Evropo: se jc pripetila danes huda tramvajska nesreča. Nekako 5 minut jired poldnem je odvozi! v smeri proti glavni |>ošti tramvaj, nasproti jia mu je privozil tramvaj, ki jc vozil z Viča proti glavnemu kolodvoru. Prvi tramvaj je razvil navadno začetno brzino, drugi pa je vozil s polno brzino. Po nesrečnem naključju je bila kretnica napačno prestavljena, tako. da je drugi tramvaj z vso silo zavozil v zadnji del prvega tramvaja. Sunek je bil silovit. V drugem tramvaju je bilo kakšnih 12 potnikov, od teh trije nn zadnji platformi. Pri trku je nastal seveda silen vrišč, s platforme pa so jiopadali na cesto vsi trije potniki. Prvemu tramvaju je pri trku naravnost odbilo zadnji del. Skoraj vsi potniki v drugem tramvaju so bili težje ali lažje ranjeni, oziroma so dobili vsi živčni pretres. Prvo pomoč ie nudil ranjencem zdravnik banski inspetkor dr. Avramovič, ki je za silo obvezal ranjence ler jih
poslal deloma v bolnišnico, deloma v zasebno oskrbo. Najhujše so ranjeni: dvorni svetnik, načelnik trgovinskega oddelka banske uprave dr. liudolf Mam, ki jc dobil poškodbe j>o vsem telesu ler je odšel v zasebno oskrbo, dalje uradnik Kolinsko tovarne g. Ivan Gorjanec, ki si je pri padcu zlomil levo roko ter so mu jo morali dali v bolnišnici v mavec ter ga nato odpustili. Smrtno nevarno ranjen pa jc g. Jakob Lenarčič, sorodnik znanega induslrijca s Pohorja. Dobil je nevaren pretres niožgan iu poškodbe po vsem telesu. Prepeljan je bil v bolnišnico.
Zaradi jioškodb na vozilih trpi Maloži lezni-ška družba precejšnjo škodo, obenem pa še ni gotovo, koliko odškodnine bodo ranjenci zahtevali. Nekatere ženske so dobile ludi živčen pretres. Med I<-iiii je bila ludi gospa Osetova. solastnica bululii Daj-dam... Policija je že uvedla preiskavo, vendar nam do večerne ure Se ni znano, kdo je v resnici kriv te nenavadne prometne nesreče v Ljubljani.
Maščevalen deček zazgal hišo
Ljubljana, 27. septembra.
Nebo na vzhodu Ljubljane je danes žarelo v rdečem siju. Zaradi neugodnega vremena je malo-katerl Ljubljančan opazil, da vzhodno od Ljubljane gori. Ljubljanski gasilci, poklicni in prostovoljni, o tem požaru niso bili obveščeni ter i/ Ljubljane nihče ni pomagal pri gašenju požara. Okolnosti, kako je požar nastal, pa dajo zelo mnogo misliti.
Opoldne je odvozil iz Ljubljane proti Sostrem velik Magistrov avtobus ,ki ga je vodil šoler in kondukter g. Ivan Bončina. V avtobusu je bilo precej potnikov. Okoli 12.15 je avtobus vozil skozi vas Dobrunje. Šofer je opazil, da se skriva za hišo na samem majhen dečko, ki prav prihuljeno skriva svoj obraz. Dečko je držal v roki kamen, ki ga je naglo zagnal v avtobus. Šofer, ves jezen in razburjen, jc takoj zavrl avtobus, izstopil ter hotel prijeti hudob nega dečka Nasproti pa je že pritekla dečkova mati in vprašala šoferja, kaj se je zgodilo. Šofer ji je v jasnih besedah povedal, da bi mogel dečko napraviti na avtobusu veliko škodo, to se pravi, vsaj razbiti eno šipo, ki velja okoli 400 do 500 Din. Le srečno naključje je dovolilo, da šipa nI bila strta. Mati je razumela položaj in tudi šoferjevo zahtevo, naj dečka kaznuje.
Avtobus je nato odpeljal dalje proti Sostrem, iz hiše v Dobrunjah pa jc bilo čuti takoj otroško vpitje. Razburjena mati je svojega 6 letnega sinčka krepko poučila, kaj si sme dovoliti in česa nc.
Dečko jia je očividno majhen zakrknjen grešnik. /akaj, lakoj ko jc ušel izpod materinih pesti, se jc splazil do vžigalic in nato v ozadje hiše, kjer jc zanetil plamen. Čez nekaj minut sta bila hiša in sosednje gospodarsko poslopje, polno krme, žc v plamenih. Razvil se je ogromen plamen, ki ga ni mogel |iogasiti niti de/ niti ne gasilci, ki so prihiteli od vseli strani. Gašenje jc bilo v Dobrunjah popolnoma onemogočeno. V bližini ni nobene vode
ter bi gasilci morali napeljati cevi do Ljubljanice, da bi dobili vodo. Zato bi bila potrebna najmanj štiri gasilska društva, ki jih pa danes ni bilo. Do mačini in gasilci so se zato morali omejili na do-va/anje vode, s katero so polivali ogenj. Domačije in gosjsodarskega poslopja niso mogli rešiti, pač pa so preprečili, da sc požar nI razširil še dalje. Sreča v nesreči je bila, da je to gospodarsko |>o slopjc precej na samem. Gorelo je vse popoldne in šc proti večeru se je kadilo iz ru-evin.
Posestvo je last krojaškega mojstra Avgusta Dimnika, doma se pravi »pri Blažu«. Dimnik je oddal pritlično hišo v najem nekemu tovarniškemu delavcu, ki hodi v Ljubljano na delo. škode je zaradi požara okoli 50.000 Din. Dimnik pa jc zavarovan za 12.000 Din.
Zaradi maščevalnosti malega dečka je sedaj družina tega delavca brez strehe, lastnik Dimnik pa trpi veliko škodo. Ta dogodek je zelo značilen, ker odkriva neverjetne perspektive, kaj sc dogaja v dusevnosti naših najmlajših: sovraštvo, mržiija in želja |xi maščevanju!
Prijet tat ho les
Ljubljanska policija je dobila od orožništva na Vranskem obvestilo, da so tam prijeli nekega zelo nevarnega prijatelja tujih koles. Tega dečka je ljubljanska policija iskala že dolgo. Proti njemu je letos kar deževalo prijav zaradi ukradenih koles. Mladenič jc kradel vse prek: v Ljubljani, r drugih medlih, po vaseh, kjerkoli jc videl kakšno samotno kolo, ga je takoj zmaknil, se odpeljal z njim v sosednji okraj in ga pvod ceno prodal. Ako bo vse res, kar ga ovaditelji dolže, ima na vesti kakšnih 50 tatvin koles. Ljubljanska policija ie zbrala dosedaj največ prijav proti njemu ter je sedaj od oblasti na Vranskem zahtevala, nai ga izroče njej, da ga temeljilo z.asiiši.
S kolom na koroške Slovence
Papirnata enakopravnost koroških Slovencev — Avstrijski šovinisti ubili koroškega slovenskega kulturnega delavca
• Koroški Slovenci uživajo v okviru Avstrijske republike polno enakopravnost. Nihče jim ne krati pravice, govoriti v slovenskem jeziku, nihče ne ovira v njihovem kulturnem življenju« Tako se glase uradna zagotovila avstrijskih oblasti, to se poudarja vedno, kadarkoli pri nas nastopijo upra vičeni očitki o zapostavljanju in zatiranju slovenske manjšine.
Kakšna pa je v resnici ta svoboda in enakopravnost, ki jo uživajo koroški Slovenci, dokazujejo pač najlepše sledeče žalostne razmere. V Koroški je danes najbolj vplivna organizacija koroški lieiinatbund, čigar predstavnik, kapetan gosp. Majer-Kajbič pomeni danes na Koroškem več, kot sam deželni glavar gosp. Iliilgerth. Po navodilih tega lieimatbunda skušajo nemškutarski zaupniki gosp. Majerja-Kajbiča v slovenskem koroškem podeželju s silo in po načrtu ustrahovati vse slovenske zavedne ljudi, tako da bi sploh izgubili pogum, pokazali komurkoli, da so slovenske narodnosti, lo silno teroriziranje koroških Slovencev prihaja zlasti do izraza ob kulturnih prireditvah, ki jih med seboj prirejajo tamošnji Slovenci, lako so bili že lani po navodilih lieimatbunda organizirani napadi na župnika Fertalo v Pokrčah takoj potem, ko je ta obnovil slovensko petje v cerkvi. Člani lieimatbunda so pod vodstvom g. Majerja-Kajbiča samega napadli slovensko kulturno prireditev v Kotmari vesi, voditeljica slovenske dekliške zveze gdč. liartmanova v Dobrli vesi pa je bila od zaupnikov lieimatbunda napadena in težko ranjena. V vseh teh primerih je lleimatbund s svojimi dobrimi zvezami dosegel, da so bile proti napadalcem ustavljene vedno vse policijske in sodnijske preiskave.
lleimatbund pa se v svojem zagrizenem sovraštvu do i-lovenskega življa ni ustrašil niti iti preko človeških življenj, kar dokazuje ogabni umor kmel-skega fanta Mihe Habiha 13. septembra t. 1. o čemer smo že poročali. Na ta dan popoldne so priredila slovenska Prosvetna društva iz Bilčeve vasi. Logevesi, Št. Ilja in Rožeka v Dobu pri l.ogivcsi nad Vrbskim jezerom večjo skupno kulturno pi\-reditev.Nastopili so pevski zbori teh društev pod vodstvom skladatelja in pevskega referenta slovenske Prosvetne zveze v Celovcu g. Pavla Kernjaka. Na prireditvi sta govorila nadalje voditelja koroških Slovencev, prof. gosp. dr. Tišlar iz Beljaka in č g. Ivan Stare, župnik iz Hodiš. Prav posebno pa so se odlikovali tatnburaši in pevci iz Hodiš. Skupno se jc zbralo okrog -100 koroških Slovencev, ki so na dostojni prireditvi pokazali rezultate kulturnega dela svojih slovenskih Prosvetnih društev, ki
so danes še edina vez, ki druži koroške Slovence. Po končani prireditvi so se udeleženci mirno v mraku razšli.
Med odhajajočimi jo biln skupina pevcev in tamburašev iz Hodiš, ki sc je vračala na kolesih skozi Skofiče nad Vrbskim jezerom domov. Na cesli je to skupino napadla gruča nemškutarjev, ki jih jc vodil Allesch, vodja škofijskega lleimat-schutza, torej politične organizacije Heimvvehra. Allesch je s polenom pobil na tla člana slovenskega Prosvetnega društva v Škofičah, 31 letnega Miho llabilia. Kako je Allesch divjal, dokazuje dejstvo, da je nesrečnemu fantu s polenom razbil lobanjo in izbil eno oko. Radi teh' strašnih rau je ubogi llabih po dolgem tridnevnem trpljenju umrl v sredo 10 septembra. Po tem napadu se nihče ni zmenil za napadalca, kakor da se nc bi nič zgodilo, šele potem, ko je sodna komisija obducirala llabihovo truplo in zahtevala aretacijo Allcscha, so orožniki poiskali morilca in ga koncem tedna aretirali.
Ce se vprašamo, zakaj je tekla na Koroškem slovenska kri, ne najdemo drugega odgovora, kakor tega, da koroški Slovenci po teh dogodkih ne smejo od svoje avstrijske države zahtevati uiti mirnega kulturnega izživljanja na svoji starodavni slovenski koroški zemlji. Po številnih neizpolnjenih obljubah pa so dobili namestu skromnih pravic zopet novega mučenika. Najbolj žalostno pri tem pa ie dejstvo, da je na nečloveški način umorjeni slovenski kulturni delavec Habih Miha bil dober avstrijski patrijot, saj je bil narednik patri-jotske organizacije Ostmarkische Sturmscharen«. !z tega sledi, da je lleimatbund v svojem sovraštvu do slovenstva zmožen ubiti zvestega avstrijskega državljana samo zato. ker je Slovenec.
Po pravici se čudimo, kako more avstrijska vlada dopustiti take zločine in vedno se ponavljajoče preganjanje in strahovanje koroških Slovencev, ko ve, da živi tudi pri nas dokajšnje število Nemcev. Kako dolgo bo šc trajalo, da bodo naše oblasti gledale vse to iu dopuščale nemškemu življu vsemogoče svoboščine. Zadnji čar. bi žc bil, da se zganemo vsaj mi Slovenci in zahtevamo od naših oblasti, da z represalijami nastopijo proti nemškemu življu pri nas. Dolgoletno trpljenje koroških Slovencev, zatiranje njih kulturnega izživljanja naj bo za nas nauk. da avstrijska vlada danih obljub koroškim Slovencem vse dotlej ne bo izpolnila, dokler ne bomo mi sami oholemu nemštvu, ki uživa pri nas vse svoboščine, ugodnosti in pravice, stopili ua prste in začeli vračati milo za drago. Ako se bo lo zgodilo, poleni ne pozabimo, da nismo bili mi tisti, ki smo izzvali neix»trebui in nelepi boj.
V sovjetski Rusiji so pognali Uinetc i njihovih posestev in sedaj umirajo za lakoto po mestih.
Gospodarska kriza v
V	Italiji se je začela čutiti resna gospodarska kriza kot posledica etiopske ekspedicije in s tem združenih sankcij. Kupna moč proli inozemstvu je tako zelo opešala, da se čuti resno pomanjkanje raznih surovin iu potrebščin. Politika protisankcij in odpoved trgovinskih pogodb je bila brez učinkov. kvečjemu je imela neugodne učinke za Italijo. Da jc lira izgubila dosedanjo plačilno moč, se vidi že iz tega, da je vlada zvišala plače uradnikov in odredila, da se zvišajo tudi delavske plače. Mednarodni kurz lire se skuša držati s paliativnitni sredstvi. Tako so n. pr. za šiling, ki je zdaj dražji, banke zvišale namesto kurzne cene postavko .stroški«, kar je pa za učinek isto. Vkljub temu težkemu stanju pa vlada še naprej veča izdatke za oboroževanje. Poleg podpore, ki jo Italija daje španskim nacionalceni, je začela utrjevati mejo proti Avstriji in nadaljuje z utrdbenimi in cestnimi deli ob jugoslovanski meji.
V	notranjem gospodarstvu so nekoliko padle cene bencina in petroleja, ki so imele dozdaj čisto vojno višino. Vkljub znižanju pa so te cene še vedno skrajno visoke. Vsi drugi predmeti pa naraščajo s cenami počasi in vztrajno. Koruzne moke in zdroba za polento že ni lahko več dobiti in
cena je okoli 1.40 L. Polenovke, ki je tudi hrana preprostih ljudi, ni sploh na razpolago. Meso se je v enem letu podražilo za 1.60 L pri kg. V Rimu sploh manjka dobre govedine. Delen razlog bo morda ludi ta, da ima kmet precej krme in drži govedo, ki ga je itak malo. V Trstu, ki je bil nekoč glavno tržišče kave v Srednji Evropi, se zdaj čuti pomanjkanje tega predmeta in nekatere vrste kave so se že podražile. Krompir, drva in druge potrebščine imajo tudi visoke cene. •
Draginja se čuti tem huje, ker jo spremlja brezposelnost. Ta se vedno bolj očitno jirevrača v bedo nižjega ljudstva, katero spremlja beračenje in zločin. Roparski napadi se množijo kar občutno. Po Krasu in Vipavi jc bilo pred svetovno vojno nekaj izrednega, če se je prigodil kak roparski napad, zdaj postaja to vsakdanje. Nezadovoljnost množice se razodeva v simpatiziranju s španskimi levičarji. Zadnje čase so po večjih mestih Italije aretirali veliko število osumljenih »komunistov«, tako tudi v Trstu. V Ilirski Bistrici so nekega dne našli v zavoju tržaškega »Piccola«, ki jc ravno prispel, v list vrinjene slovenske letake, v katerih so napadeni primorski škofje in se jim grozi s čisto boljševiškim procesom.
Heimaibund na ozemlju južne Koroške
Slovenska Koroška doživlja dneve, v katerih vlada med domačim slovenskim prebivalstvom nemir in ogorčenje: Nemška organizacija lleimatbund'. pošilja svoje agitatorje med zavedne in med nezavedne Slovence, naj se vsi enotno priključijo kot stalni člani K Bauernbundu v Celovcu, članarino za nje, katere mnogi ne zmorejo, bo kril celovški lleimatbund. Tako so dejali in narodno-nezavedne kar vpisali kot člane že imenovane orga nizacije. Vse to je bilo še premalo. Agenti, ki so obleteli naše slovenske vasi, so ščuvali vse one. ki so potomci bivšega Landbunda ali v katerekoli organizaciji, naj pri volitvah v kmečko stanovsko organizacijo, ki so pred durmi, odločno nastopijo proti Slovencem. K temu je treba dostaviti, da jc porabil, kjer beseda ni več zalegla, lleimatbund mnogo šilingov. Predvsem je šlo zato, kar je javno izpovedal neki tozadevni agent, da se zatrejo Slovenci in pokaže javnosti moč nemške Koroške.
Na tem mestu neimenovani, vodja krajevne domovinske tronte M., se je dan pred zaključkom seznamov volilnih pol izrazil sledeče: »Naš Bauern-bund-Fiihrer ima že v rokah seznam, v katerem da so kot člani nemškega Batiernbtmda tudi taki, ki niso kmeti. Za vse te plača pristopnino »lleimatbund«. Vidite! Dovolj je jasno, zakaj gre Gospodje okoli Heimatbunda so pač mnenja, da sc izrabijo in morajo izrabiti oktoberske volitve v raznarodovalne namene po slovenskem ozemlju južne Koroške. Njih želja je, da je treba in s.e mora vse one, ki se še vedno kljub vsem grožnjam zavedajo svoje pripadnosti, kratkomalo iztrebiti iz vrst stanovske organizacije Bauernbunda in tako javnosti pokazati, da so Slovenci na Koroškem docela skoro že izumrli in da je postala — nikdar — zdaj nemška Koroška.
Zakaj vse to? In zakaj vse to še v naši krščanski državi? Zakaj ta akcija nemške nacionalne organizacije med lojalnim koroškim slovenstvom? Iz Slovencev se morajo preroditi nemčurji! To je edini in glavni namen!
Volitve v kmečko stanovsko organizacijo, ki bodo 25. oktobra 1936, bodo tudi ponekod iztrebile slehernega moža, ki je doslej zastopal slovensko ljudstvo, iz občine Kajti imamo celo slučaje, kjer so se zavedni pogajali za kandidatno listo, pri kateri so slovenski kmetje čuli od svojih slovenskih nezavednih bratov, da je to delo edino le nemškega Bauernbunda. In še več! V občini Z., kjer so zavedni glasovali radi ljubezni miru za kompromisno listo, so vsi radevolje ali narade-volje morali posluhniti trdosrčni besedi iz Celovca: >YVir deutsclifreundliche Slovenen diirfen nicht mit euch Slovenen und vverden eine eigene Liste aus-stcllen!« Dovolj je jasno, zakaj jim je. Proti vsemu temu, kakor tudi proti vsem podobnim dogodkom, ki se odigravajo po slovenskem ozemlju južne Koroške so slovenski kmetje po svojih zastopnikih odločno protestirali. Želeti je, da se njih protest tudi upošteva, ker mi koroški Slovenci želimo le življenja v miru in pravici.
40 letnica koroških slovenskih maturantov na Brezjah
V ponedeljek, dne 21 septembra, na vrtu znane -rostoljubne Finžgarjeve gostilne na Brezjah, pri krasnem svitu tako milega jesenskega sonca smo se našli mi. ki smo maturirali leta 18% v Celovcu: Univerzitetni profesor dr Rado K u še j in profe-c0r Maks Mentc iz Ljubljane, okrajni načelnik Matej Kaki iz Škofje Loke, župnik dr. Janko Arnejc s Trstenika in župnik Hans Maicr-hofer iz Pečnice pri Baškem jezeru na Koro šketn. Slover.no so nas pozdravili: državni pravdmk dr Tuli i Fellacher, predsednik »Koroškega kluba« v Ljubljani, ki je koroški Zilan, odvetnik dr Jože Oblak iz Ljubljane, ki je pred svetovno vojno deoval v dr. Brejeevi pisarni v Celovcu ter se udejstvoval tako vrlo narodno na tedanjih ljudskih shodih, in odvetnik Anton Bartol iz Maribora. velik prijatelj tainošnjih Korošcev.
Zaporedoma je potem priskakoval v litrih ludi
dolenjski cviček v našo sredo. Kar na enkrat je bilo že polnoči. Zjutraj zopet krasno sonce. Zbrali smo se v svetišču naše Matere božje, slavne Pomočnice nas Slovencev, /upnik Arnejc pred Njenim oltarjem, župnik Maierhofer pred velikim, drugi pa v kopeli, da smo darovali Bogu vse naše rajne profesorje in kolege ter tudi sami sebe.
Potem smo stopali po lepi gorenjski cesli Trbiž—Ljubljana v slavno gostišče gospoda Pavlina v Poabrezjah. Napravil nam je južino, lc.l r .no zmore le še kak grnndhotelir na Dunaju ali v Parizu. Ogledovali smo ludi njegovo slavnoznano go-sjmdarstvo in vinsko trgovino. Posebno še njegovo ptičjerejo, ki ji gotovo ni para po vsej Jugoslaviji, v 12 lopah čez 1000 različnih ptic iz vseh kontinentov sveta!
Pa smo bih vsi vzvišene volje, ko smo se potem vsedli krog mize. ki jo je nam, okrašeno z rožami, postavil za nas kučegazda Pavlin na svoj krasni cvetlični vrt. Pisali smo tudi pozdrave na razglednicah na vse kraje naše Slovenije. Tudi gospodu banu dr. Natlačenu in knezoškofu dr. Rožmanu. Ojunačil nas je Vergil s svojim heksametrom:
Et vix!sse probos, amplis honoribus auetos!
Smo živeli pošteno, dosegli častna priznanja!
Tržiški vlaček nas je potem potegnil v Kranj. Šli smo se še poklonit gorenjskim nesmrtnim ma-110111 Prešerna in Jenka, ki počivata na kranjskem mirodvoru.
Ločili smo se potem z vzklikom: Na veselo svidenje k 50 letnici naše celovške mature v — Celovcu!
Opomba: Leta 1896 nas je maturiralo na celovški gimnaziji 32. Od teh jih je umrlo že 15. Slovencev, narodnozavednih nas je bilo 11, nemško čutečih, ali že le nemškogovorečih št 9. Slovenske krvi torej 60 odslolkov! — Od vseh maturantov se je posvetilo duhovništvu 13. Juridične študije je izvoilo 5, uradništvo 5, medicino 3. železnico 3 in profesuro 3. Duhovnikov pa je umrlo že 6. Zanimiva je tudi razlika med celovško gimnazijo 1896 in 1936. Tedaj jc bilo na gimnaziji 18 profe-orjev in 410 študentov. Letos pa 61 profesorjev in 1110 študentov in študentk! — Tedaj je bila še velika Avstrija in velika Koroška, sedaj pa je mala Avstrija in mala revna Koroška. Kam plovemo?
Primorske vesti
| Abesinski delegat v Ženevi dr. Martin zapušča v spremstvu pravnega svetovalca dr. Tacseasa palačo
Vprašanje slovenskega jezika v cerkvi
Tudi v Nabrežini se pristaši režima trudijo, kako bi slovenski jezik izpodrinili iz cerkve. Zaenkrat poizkušajo na kak način odpraviti slovensko petje na koru pa ga nadomestiti s petjem svojega lialillskega pevskega zbora. Seveda stvar težko gre, ako se bo sploh posrečila. Ljudje v tržaški okolici imajo svoje starodavne pevske zbore, ki jih ne bo lahko iz cerkve pa iz družabnega življenja sploh odpraviti. Bolje bi bilo, če bi fašisti lo stvar pustili pri miru in ne dražili vernega ljudstva, ker to režimu samemu gotovo ni v korist, če imajo oblastniki količkaj soli v glavi. — Pri (iradežu je na lagunskem otočiču Barbana romarska cerkev, h kaleri so romali Slovenci in Furlani že v davni davnini pod oglejskimi patriarhi. Še danes romajo Slovenci tjakaj iz vse bližnje Goriške in tržaškega obmorja. Tudi letos so romali k Materi božji barbanski, ki jo posebno ribiči časte kot svojo zaščitnico, Slovenci iz Na-brežine in so v cerkvi hoteli po večstoletnem običaju zapeti nekaj slovenskih Marijinih pesmi, kar jim dozdaj niti pod fašističnim režimom ni bilo prepovedano. Kar se pojavi pater kapucin, ki se je tudi zaradi tega hudo razburil, jim prepovedal slovensko peti in zaklical: »Tukaj niste v svoji, ampak v tuji hiši!« To čudno naziranje italijanskega patra so razumeli slovenski romarji tako, da so utihnili in odšli iz cerkve. — Slovenski jezik v cerkvi je postal vprašanje tudi v Tolminu, kjer dozdaj niso v to dregali. Zadnjič pa je policijski komisar Bicchi poklical k sebi gospoda dekana in od njega zahteval, naj ali prepevanje slovenskih pesmi v cerkvi odpravi ali pa naj vsaj odredi, da se bodo slovenske pesmi z italijanskimi jielo izmenoma. Tolminci so se temu uprli. Mislimo, da je popolnoma v nasprotju s konkordatom, ki v notranjih cerkvenih zadevah pozna samo enega Gospodarja, namreč Cerkev samo, ki ima v tem oziru popolno svobodo sanio-odločanja jto lastni presoji, če si lake stvari prisvajajo kot svoj delokrog policisti.
*
Maginotova linija. Italija gradi vzdolž vse meje od Trbiža do Reke nepretrgano obrambno črto. Delajo neprestano z veliko naglico in intenzivnostjo. Zelo utrjujejo med drugim idrijsko visoko jdanoto. Pod Narlarskim hribom, med vasicama Zavratec in Potok ter pod Lanevskim gričem gradijo predore. Okrog vasi Pikajce gradijo kaverne, podzemne stolpe za topove in druge utrdbe. V načrtu so tudi močni električni vodi. Gradijo se tudi trije veliki vodni rezervoari, od katerih sta dva že gotova. Oli vsej tej črti mrgoli delavcev in so seveda jiogosli obiski in pregledo-vanja od strani častnikov glavnega generalnega štaba. — Veliko vojaško središče bo ludi Tolmin in poljubinsko polje, ki jc jako pripravno za večjo množino vojaštva, ker je izvrstno skrito in od gor zavarovano. Seveda je vse polje, ki je bilo največje in najrodovitnojše v tolminskem okraju, razlaščeno, kmetje pa so dobili zanj malo, če so sploh kaj. Zgrajenih bo na njcin okoli 40 vojaških stavb, a v Tolminu samem je letos nastalo 10 vojaških stavb za prostake in častnike. V la namen so bile rezervirane stara kaplanija, bivši gasilski dom in hiša dr. Serjuna. Ljudje imajo zaradi tega seveda sitnosti. Stroga je tudi kontrola nad prebivalstvom, da bi se varovala tajnost glede vojaških zgradb in utrdb in policijski, vojaški ter fašistovski organi hudo pazijo na vsako besedo. V gostilnah ob meji ni varno govoriti slovensko, ker sumijo, da li še na ta način vrši kakšna špijonaža pa tudi prepovedano je, vsaj na meji ob Idriji. Zadnjič na primer sta bila na Medvedjem brdu v tem okraju aretirana in odvedena neznano kam v zapore kmeta Jožo Leskove in Jože Cigale.
V Španiji se bori na strani rdečih tudi oddelek italijanskih socialistov in komunistov, ki so pregnani oziroma so zbežali iz svoje domovine. Med njimi je tudi nekaj Slovencev in Hrvatov, na primer neki Vidmar, ki se bori na fronti jiri Huesci. Pri Irunu pa je padel Rcmigij Maurovič, doma iz Pulja.
Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. V
Rasporu v čičariji biva gostilničar in trgovec Božič, ki se jo zapisal v fašiste in prizadeval narodnim ljudem s svojimi denuncijacijami veliko škode. Sedaj pa je sam izkusil slrogost oblasti, kateri je delal toliko usluge. Kor je namreč sedaj življenje v Primorju vedno dražje, davki visoki, dela pa nič, je tudi Božič zašel v stisko in začel iz svobodne reške cone tihotapiti blago. Financarji so našli sedaj pri njem veliko jugoslovanskih cigaret in tobaka, radi česar so ga zaprli,, trgovko in gostilno zaprli, reveža pa čaka 2OO.Q0Q. lijr' globe, ki jih seveda ne bo mogel plačati, radi česar bo šlo vse njegovo imetje na dražbo.
Užitninski davek na grozdje in m^t jp rfift-ločil goriški župan sledeče: 23.40 lir za Však kvin-tal grozdja, ki je namenjeno za stiskalnico, 32.40 lir za vsak hektoliter mošta in 97.20 lir za vsak hektoliter koncentriranega mošta. Plačati ga mora kmet, če ga naravnost proda konsumentu, pa tudi če ga pelje domov z vinograda za domačo u|)orabo, ako ima vinograd naprave za stiskanje; potem trgovec na drobno, ko kupi grozdje ali mošt od kmeta ali od grosista in končno grosist (trgovec na debelo).
100 letnice »Krsta pri Savici« se je spomnil tržaški profesor in kritik Umberto Urbani, ki se je prej pisal Urbančič, v »Piccolu della sera« od 15. septembra. Urbani imenuje Franceta Prešerna ^slovenskega Petrarko« in jiravi: »Niti v najboljšem stoletju dalmatinsko-dubrovniške literature, v kateri je imel Petrarca toliko občudovalcev, prevajalcev in posnemalcev, ni bilo nikogar, ki bi bil mogel tekmovati s slovenskim pesnikom, kajti dubrovniška lirika je samo einanacija j>etrarkiz-ma, izumetničena, jiasivua, mrtva ...« Pravega in res velikega Petrarcovega učenca vidi pisec šele v Prešernu, ki je izmed vseh Slovanov najbližji Petrarci in čigar Julija se lahko jKistavi v isto vrsto z Delijo, Corinno, Cintijo in Lavro. Nato prikazuje Urbani Prešernovo življenje in pesniški razvoj, se posebej zaustavlja pri »Sonetnem vencu« in »Krstu pri Savici« ter končuje svoj sestavek z znanim citatom iz Stritarja o Prešernovih Poezijah, s katerimi se lahko mali slovenski narod mirno pojavi pred sodnim stolom narodov. — Napačno pa je vsekakor, da Urbani naša imena piše v italijanski fonetiki, na primer Pesceren, Janez Cioj>, Giulia Primiz, ker se to danes več ne dela. Tudi drugi italijanski slavisti ne pišejo tako, ampak v naši, oziroma slovanski pisavi. Izgovarjava se itak lahko pristavi v oklepaj.
Umrla je v Gorici gospa Irma Hrovatin, rojena Fiegl, soproga vpokojenega poštnega uradnika Ksista lfrovatina. Naše sožalje!
Učitelj Mate Zueoon je umrl 23. t. m. v 51. letu starosti v Medulinu pri Pulju. Pokojni je bil za učitelja v Marčani in Ližnjanu v Istri in nekaj časa v Prihraniti na Češkem. Ko so Italijani Istro zasedli, je bil vpokojen. Pred vojsko jo bil med aktivnimi delavci za hrvatski narod v Istri. Zapušča sinove Vladka, ki študira pravo v Zagrebu ter Rada in Ivana, ki sta v Medulinu. N. v p. m.!
Fr. Hineljak, trgovec v Lokavcu pri Ajdovščini. je daroval ves potrebni les za fašistično mladinsko letovališče in je bil zato od tajnika stranke goriške province tojilo pohvaljen.
Fr. Kirn iz Čelj pri Premu na Krasu sc je v Abesiniji tako hrabro boril, da je dobil medaljo in 300 lir nagrade.
V Opatjem selil so svečano odkrili spomenik v obliki polstebra stotniku 55. italijanskega peš-polka Edmondu Mattorju, ki je v tej vasi padel med svetovno vojno.
Poljedelski delavci bodo dobivali jk> naredbi od 5. oktobra tega leta družinske doklade in si-ccr po 4 lire na teden za vsakega člana, ki še ni dosegel 14. leta starosti.
I)o smrti jc povozil avtomobil nekega Alojzija Novelli, ki je privatni nameščenec v Postojni, Jusla Jerkiča iz Dobravelj in sicer na cesti iz Gorice v Ajdovščino. Jcrkič je bil na licu mesta mrtev.
Mrtvega so našli v bližini Cerkna 54 letnega kmeta Matijo Močnika, ki so ga že več dni jiogre-šali. Najbrž si jc mož sam končal življenje.