Št./№ 1 Januar/Gennaio 2000 letnik/anno X PORTOROŽAN IZHAJA ŽE DESETO LETO Pred vami je prva številka Portorožana v letu 2000. Sicer nekoliko kasneje, kot smo načrtovali, a gripa ni zaobšla niti nas pri Portorožanu. In zakaj je vredno prvo letošnjo številko še posebej izpostaviti? Samo zato, ker je prva, odkar ne pišemo več 19.., zagotovo ne. 2000 je namreč deseto leto Portorožanovega izhajanja. Mnogi ga radi berete in ste včasih nejevoljni, ker zamujamo z izidom, ali pa ga več ne dobite v trgovinah, ker je že pošel... Seveda, saj je brezplačen, čeprav gre Krajevni skupnosti Portorož, njegovi ustanoviteljici in izdajateljici, včasih zaradi tega prav za nohte, še posebej potem ko je morala obnoviti svojo pogorelo stavbo. Da bi Portorožana prodajali, so predlagali že mnogi. Vendar pa vsem, ki pišemo ali kako drugače delamo za Portorožana, kakor tudi KS Portorož, z ustanovitvijo časopisa ni bil pred očmi zaslužek (sicer bi ustanovili podjetje), temveč biti časopis civilne družbe, dostopen tako rekoč vsakemu občanu, ki mu ni vseeno za njegov kraj, odprt za vsakogar, ki bi želel v njem objaviti svoje mnenje ali kaj predlagati. Zato se vsa leta trudimo ohraniti samostojnost od lokalne oblasti, političnih strank, takšnih in drugačnih skupin pritiska ali lobbijev. Koliko nam to v resnici uspeva, naj seveda presodijo bralci sami! Z vsemi močmi se upiramo postati dvorni časopis, trobilo te ali one politične stranke ali pa orodje katere od lokalnih klik ali mogočnežev. Zato v teh krogih Portorožana ne marajo in največkrat iščejo "kdo stoji zadaj". Priznamo pa, da nam včasih zmanjka poguma, da bi napisali, kar mislimo, da je prav ali da je narobe, ali celo pokazali na krivca /ce , če je kaj hudo narobe. To pač ni lahko v tako majhni občini, kot je naša (prav za prav pravijo, da je vsa Slovenija ena sama malo večja vas, kjer se tako ali drugače vsi poznamo ali smo si celo v sorodu)! Razen tega smo previdni tudi zato, ker se zavedamo, da javno objavljena beseda tisočkrat bolj udari kot stotine koluarskih govoric in gostilniških tračarij. Pri Portorožanu pa želimo po svojih močeh in možnostih prispevati k razvoju kolikor je mogoče harmonične skupnosti, ki je ne bi ločevale ne nacionalne, ne verske, ne ideološke, ne politične razlike ali družbena razslojenost ali pa katere koli razlike (na primer po spolu ali spolni usmerjenosti oz. nagnjenju). Boste rekli, da je vse to preveč idealistično, utopično? Morda, a težiti k dobremu, boljšemu ni greh. Zato ste vabljeni vsi ljudje dobre volje - kot se zadnja leta precej populistično reče - da se nam pridružite. Strani Portorožana so tudi vaše, odprte za vaše poglede, kritike, mnenja o vsem, kar se dogaja okoli nas. Kot se ob jubilejih spodobi, se tudi pri Portorožanu nočemo izogniti zahvali vsem, ki ste s sponzorstvi, prostovoljnimi prispevki, donatorstvom in tudi z objavljanjem reklam omogočili izhajanje Portorožana vseh dosedanjih devet let... in boste to omogočali še naprej. Zahvala gre seveda tudi vsem sodelavkam in sodelavcem, ki brezplačno pišete, rišete, fotografirate, raznašate ali kako drugače sodelujete pri našem in vašem časopisu - vseh je preveč, da bi jih poimensko našteli. Hvala bralkam in bralcem, ki ste razumeli smisel in hotenje Portorožana in ga sprejeli za svojega; nekateri pa celo kar postali njegovi dejavni sodelavci! Nenazadnje hvala tudi Krajevni skupnosti Portorož, ki civilni družbi omogoča, da se sliši njen glas! Portorožanovci Iz arhiva odv. Dušana Puha. IZ VSEBINE: шг Svetnik Ivan in njegova pravica m- Predstavljamo dr. Petra Bossmana d^ Portoroški paradoks Se bo mandrač na Bernardinu spremenil v bazen? cir La "Parenzana" Še o skrbi za starejše... D3p Prireditve ob dnevu kulture na zadnji strani NAŠI SLAVLJENCI: 50 let skupnega življenja Brune in Radeta N0VK0VIČ 50 let je dolga doba. 50-krat je bila pomlad, 50-krat je zacvetelo in zelenje pognalo, 50 krat so se v ljudeh čustva prebudila! V pol stoletja pa drevo požene že globoke korenine, prežete z življenjskimi sokovi, ki hranijo tudi bodoče rodove! V petdesetih letih je šlo mimo tudi veliko skrbi, veselja in upanja...; pa tudi 50 let spletanja lastnega gnezda in skrbi - tudi za nas, ki vam zdaj voščimo še mnogo zdravih in vedrih let. Prijetno praznovanje pa naj bo za vedno lep spomin na pretekle in spodbuda za prihodnje čase: vajini Enia, Goran in Nives. Zlatih 50 let zakoncev Girotto Enajstega januarja je minilo pol stoletja, odkar sta se odločila za skupno življenjsko pot zakonca GIROTTO, doma na Šentjanah. Ob njuni zlati poroki jima želijo še veliko lepih skupnih let njuni otroci in vnuki. čestitamo* zahvaljujemo se* pozdravljamo ¥ Vlado NIŽETIČ iz Lucije praznuje 31. januarja okroglo obletnico rojstva - Abrahama. Ob tej priliki mu želimo vse naj, naj, naj... in da bi bil še naprej tako vesel, zdrav in srečen: Silvana, Vladoša, Tjaša in vsi prijatelji. ¥ A Laura SLAMA GIACHIN che compie gli anni il 25 di febbraio con l'augurio piu' sincero in un lieto compleanno - gli amici di Portorose. ¥ Ben sei componenti del coro misto Giuseppe Tartini di Pirano fes-teggiano in questo periodo il loro compleanno: Glulia VASCOTTO (il 9 gen-naio), Hilda VUGA (17/1), Mario SCHIULAZ (23/1), Romano KLOBAS (6 febbraio), Nevia DEBERNARDI (7/2) ed Angela FLEGO (15/2). A tutti loro vanno i piu1 sinceri auguri di buon compleanno da parte di tutti gli altri componenti del coro! ¥ Bogdanu KLEMŠETU iz Portoroža vse najboljše za rojstni dan (slavi ga 7. februarja) - od vseh domačih in prijateljev! ¥ Veliko uspehov in zdravja za rojstni dan: Emiliji VUK (30/1), Mariji BUBNIČ (7/2) in podpredsedniku območnega združenja Rdečega križa Piran Jožetu GANTARJU (6/2) želijo prijateljice Rdečega križa Piran. ¥ Na Sončni poti v Portorožu praznuje 3. februarja rojstni dan Marija ŠKVOR. Vse najboljše in veliko sreče od sosedov! ¥ Sinceri ed affettuosi auguri per il suo compleanno (25/2) a Marjan DETONI - da tutti i parenti e dagli amici! ¥ Sonja KNEZ iz Portoroža ima rojstni dan 12. februarja. K rojstnemu dnevu ji iz srca nazdravljajo prijatelji iz Vilfanove ulice v Portorožu. ¥ II gruppo filodramatico G. Tartini di Pirano augura a Marija ČADEŽ (13/2) ed a Emilia VUK (30/1) tanta salute, successo e serenita'! ¥ Na Belem Križu praznuje svoj rojstni dan 10. februarja Renato ŠRAML. Najiskrenejše čestitke od prijateljic in prijateljev! ¥ Februarja bodo v družini BARRILE imeli dvakratno veselo praznovanje. Najprej bo svoj rojstni dan 12. februarja praznovala Anja, nono Vincenzo pa bo nazdravil svojemu rojstvu štiriindvajsetega februarja in ni rečeno, da ne bosta skupaj zaplesala kakšnega valčka! Obema najiskrenejše čestitke od vseh njunih domačih. ¥ V 2000. letu so med člani sveta Občine Piran svoj rojstni dan že praznovali ali pa ga bodo kmalu: Pirančan Sebastjan JERETIČ (23. januarja), dr Milena OBLAK-JUH iz Portoroža (16. februarja), Lucijčan Patrik VLAČIČ, tudi predsednik sveta KS Lucija, 22. februarja in mag. Josip RUGELJ iz Pirana, ki ima rojstni dan 25. februarja. Vsem svetnikom iskrene čestitke in uspešno zastopanje interesov skupnosti! ¥ 21. januarja je svoj rojstni dan praznovala veterinarka, dr. Barbara STRMOLE iz Pirana. Iskreno ji čestitajo ljubitelji živali. ¥ Vse najboljše za rojstni dan - praznoval ga je 4. januarja - Portorožanu Antonu SPINELLIJU, od prijateljev. ¥ Iskrene čestitke za rojstni dan (25. februarja) Jožici ČERNIČ, članici portoroškega krajevnega sveta, z Vesne - od članov sveta KS Portorož. Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd . brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu ali faxu (066/674-42-14), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16, 1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo. Za Tatjano in Lorisa bo leto 2000 še posebej - posebno Prva letošnja poroka v naši občini je bila 15. januarja. Zakaj jo omenjamo? Ker se je zgodila v letu, ki je prelomno, saj vstopamo v tretje tisočletje po Kristusovem rojstvu. In pred mladima dvema, ki sta se vzela, je še vsa skupna prihodnost. V, zanju še posebej čarobnem 2000.letu, sta svoj "da" dahnila Tatjana BARHANJ in Loris RUPENA. Ker pa se je za našo županjo novo leto žal začelo z boleznijo, je prvo zakonsko zvezo v letu 2000 sklenila Tatjana Kosovel, ki je mladoporočencema zaželela srečno skupno pot tudi v županji-nem imenu. Da bi mladoporočenca Tatjano in Lorisa spremljala srečna zvezda jima iz srca želimo tudi portorožanovci! Leto 2000 - novo stoletje in tisočletje: da ali ne Veliko črnila je bilo prelitega na to temo. Veliko je zagovornikov trditve, da je leto 2000 prvo leto novega stoletja in tisočletja, še več pa zagovornikov, da je to leto 2001. Razlaga za pravilno trditev je dokaj enostavna. Predstavljajmo si, da imamo 3000 jabolk, razporejenih v treh košarah, po tisoč jabolk v vsaki. Vsaka košara predstavlja po eno tisočletje. Vsako jabolko predstavlja eno leto. Ko smo zagrizli v 2000. jabolko, smo jo šele začeli jesti. Ako to prenesemo na leto - pomeni to začetek leta 2000! Šele ko jabolko v celoti pojemo, lahko sežemo v tretjo košaro in zagrizemo v 2001. jabolko, ki je prvo jabolko v tretji košari -tisočletju. Zgodovino človeštva tvori veliko revolucionarnih sprememb. Tako je tudi na področju določanja časa. Pomembno vlogo pri razvoju koledarja so imele antične civilizacije, ki so z opazovanjem sprememb gibanja lune, zvezd in drugih pojavov v naravi poskušale predvideti prihodnje dogodke. Pomembno vlogo so imeli svečeniki različnih religij, ki so si s točnim napovedovanje pridobili v tedanjih družbah velik vpliv. To se je ohranilo še dandanes. Naj omenimo na primer pravoslavno cerkev, ki novo leto praznuje 14. januarja. Prav tako imajo tudi Židje, muslimani, hindujci, budisti, sikhi, itd... svoje lastne koledarje. Koledar, kakršnega poznamo danes, je v bistvu solarni koledar (leto), ki pa ima, ker je bil razvit v svetu zahodnega krščanstva, tudi lunine elemente; ti so pomembni za izračunavanje premičnih krščanskih praznikov. Razvil se je v starem Rimu. Zaradi napak je cesar Julij Cezar izpeljal reformo koledarja, ki pa je grešil za 11 minut in 14 sekund na leto (koledarsko leto je bilo daljše od solarnega). Skozi stoletja se je naneslo za kar nekaj dni razlike! Papež Gregor XIII. je z bulo, objavljeno v letu 1582, to napako popravil (dan, ki je sledil 4. oktobru, je postal kar 15. oktober). Gregorjanski koledar se je uveljavljal počasi. Med zadnjimi se je koledarski zvezi priključila Grčija - šele leta 1923. Gregorjanski koledar je tako dober, da se za dan razlike med koledarjem in solarnim letom nabere šele po 3300. letih. Pa še ena zanimivost. Zakaj ni leta 0? Ker stari Rimljani niso poznali številke 0. Uporabljali so t.i. rimske številke, kjer tega simbola ni. Šele v 9. stoletju so ničlo prevzeli od Arabcev. Tako je torej, daje dan pred 1.1.1 NŠ (prvi dan, prvega meseca, leta 1) 31.12.1 PNŠ (enaintrideseti dan, dvanajstega meseca, prvega leta pred našim štetjem). Marjan Maslo NAŠ POGOVOR Z IVANOM DEKLEVO, ČLANOM SVETA OBČINE PIRAN: SVETNIK IVAN IN NJEGOVA PRAVICA Kljub temu da je stranki Liberalne demokracije (LDS) na zadnjih lokalnih volitvah novembra '98 v svet občine Piran uspelo spraviti kar šest svojih članov, je bila, bolj kot zmagovalka, videti poražena. Najbrž predvsem zaradi tega, ker ni uspela s svojim kandidatom za župana, s katerim je bila povezana marsikatera načrtovana kadrovska poteza. Ki pa je potem brez njega ni mogla uresničiti. Tudi kasnejše povolilne poteze LDS so nakazovale užaljenost njenih kadrovskih krojačev, ki od volilnih rezultatov niso uspeli iztržiti več (npr. profesionalno podžupanstvo za svojega člana Saša Šramla). Zaradi nerealne ocene razmerja političnih sil v občinskem svetu, je LDS ostala izven vladajoče koalicije in pristala v nenačrtovani opoziciji. Nazadnje skoraj v osami, ko se je odločila za neudeležbo na sejah občinskega sveta. Marsikdo, ki se vsaj malo spozna na politiko, se je vprašal, čigavi interesi so pravzaprav pri srcu piranski LDS: skupnosti ali nekaj posameznikov? Kaj se dogaja znotraj stranke, kdo in kam jo vodi? Potem je zares počilo - v sami stranki - z vestjo v dnevniku Delo, da so odstavili dotedanjega sekretarja Ivana Deklevo, ki bi bil tako rekoč dušo dal za svojo stranko! "Rezali" so ga povsem nepričakovano, mimo vseh pravil, kar pod točko razno. "Po metodi hitrih sodišč v novih starih časih", je komentiral svojo odstavitev Ivan Dekleva, s katerim smo se pogovarjali, da bi razumeli, kaj se dogaja v lokalni LDS. Potem, ko je bila v množičnih medijih objavljena novica o njegovi razrešitvi, se je Dekleva odločil javno povedati svojo resnico. "Povlekli so me dobesedno za jezik", pravi, "če bi tega ne obešali na veliki zvon, bi najbrž samo zamahnil z roko in jih nekam poslal, tako pa..." "Občinski svet, kot sto-odstotni lastnik letališča Portorož, me je imenoval v nadzorni svet, da bi nadziral njegovo delovanje in o tem poročal občinskemu svetu - tudi koaliciji, ki ima v občinskem svetu večino in seveda županji, kar sem tudi naredil. Potem pa so mi v LDS-u to očitali kot prenašanje informacij iz stranke: ko sem na primer koaliciji poročal o poteku zbora krajanov v Sečovljah, na katerem je bila najbolj vroča tema prav letališče. Svojega nadziranja letališča si nisem razlagal kot podpiranje njegovega direktorja (Antona Kovšce - op. Portorožana). Nadzorni svet (NS) ni nek posvetovalni organ direktorja, še manj nekdanji delavski svet. Ko so se zbirale kandidature za nove člane NS, si je g. Kovšca zelo prizadeval, da me ne bi več kandidirali (predlagal je dr. Oblak-Juhovo, op.Portorožana). Najbrž sem preveč dobesedno, pošteno in odkrito jemal svoje dolžnosti! Včasih mi očitajo, da gledam preveč samo naravnost, kot konj s plašnicami. Vendar si za moto svojega političnega delovanja jemljem besede podpredsednika LDS, g. Pavleta Gantarja: Liberalne demokrate prepoznamo po tem, da so najbolj brezkompromisni prav v kritiki lastnih kolegov in lastne stranke! Sicer pa sem z direktorjem letališča večkrat prišel navzkriž. Na primer ko je za nekaj dni dal zapreti letališče, ker je sklenil pogodbo z agencijo Ford za snemanje reklamnih spotov. Sam se je hvalil, da so na letališki stezi obrabili avtomobilske gume do platišč. Potem pa je od občine zahteval denar za njeno preplastitev! Letališče Maribor je ponudbo iste agencije zavrnilo. Takšno ravnanje vsekakor ni v skladu z načeli dobrega gospodarjenja!" V konflikt sta prišla tudi takrat, ko je Kovšca na drog za letališko rdečo varnostno luč (na Kaštelu) dovolil namestitev repetitorja in antene RTV Hrvaške. In še pri prodaji stanovanjske hiše, ko se ni držal predpisane procedure. Na zadnji seji občinskega sveta (6. januarja t.i.) pa je Portorožan: Kje tiči vzrok, da se je vodstvo piranskega LDS odločilo obračunati z Vami in Vas odstaviti s sekretarskega mesta stranke? In to celo1 javno obelodaniti (navadno takšna kadrovska obračunavanja ostanejo v zaprtih strankarskih krogih)! S čim ste se jim zamerili? "Proti meni rovarijo že dve leti: zaradi domnevnih nepravilnosti pri včlanjevanju v stranko so na strankino centralo v Ljubljano poslali celo peticijo, ki pa je ostala brez odgovora. Pri takratnem odstavljanju so povlekli na dan nekatere moje domnevne nepravilne poteze pri kandidiranju, o čemer smo v vodstvu stranke tudi razpravljali in zadevo tudi razjasnili. Zdaj pa so te stare stvari ponovno pogreli. Že pred časom sem predlagal, da bi v stranki prenehal delovati in to kar s prispodobo: Z osla breme, oslu lažje. Pa so me vsi prepričevali, naj ostanem!" Portorožan: Vašo odstavitev je na seji izvršilnega odbora stranke utemeljil direktor letališča v Sečovljah, g. Anton Kovšca. Je to kako povezano z vašim članstvom v nadzornem svetu letališča, v katerem vam je pred kratkim potekel mandat? m- Dekleva odkrito povedal, da NS letališča ni pregledal in ocenil vseh komercialnih pogodb, zato ne more biti resnična trditev direktorja Kovšce, da so bile vse pogodbe pregledane in neoporečne. "Smatram, da je zapisnik, ki ga je Kovšca dostavil občinskemu svetu, neveljaven, saj ga nadzorni svet niti ni potrdil. Pri tem gre za utemeljen sum storitve kaznivega dejanja ponarejanja javne listine, zavajanja organa, prekoračitev pooblastil in sklepanje škodljive pogodbe", trdi Dekleva. "Zaradi mojega načelnega delovanja v NS menim, da je bila moja odstavitev osebno maščevanje direktorja letališča!" Portorožan: Letališče v Sečovljah je v piranski občini že nekaj let vroča tema. Kaj bi bilo, po Vašem, najbolje za letališče, predvsem pa za občino Piran in njene prebivalce? "Zavzemam se za razvoj letališča, kar pa ni isto kot njegovo širjenje! Najprej je treba bolje izkori- LDS izbrala v.d. sekretarja Po odstavitvi Ivan Dekleve s funkcije sekretarja LDS v Piranu, so pohiteli in 25. januarja na seji sveta občinskega odbora stranke za vršilca dolžnosti sekretarja imenovali Antona Kovšco. Ta naj bi v.d. sekretarja ostal tja do državnih volitev oziroma do rešitve pritožbe, ki jo je vložil odstavljeni sekretar. Izbrali pa so že tudi kandidate izmed katerih bi eden lahko kandidiral za državni zbor, če bo strankina centrala ocenila, da ima ustrezne kvalitete (dr. Milena Oblak-Juh, Jana Tolja, Anton Kovšca, Sašo Šraml in David Božič). 4 stiti obstoječe kapacitete - od sedanjih 5 odstotkov na vsaj 90 odstotno izkoriščenost! Potem bi lahko sledila širitev in podaljšanje steze. Toda šele, ko bo občini predložena ekonomska upravičenost novih vlaganj! Nasprotujem pa tudi prenašanju lastništva letališča z občine na državo, ker je letališče - zaradi hrupa in drugih negativnih vplivov na okolje - latentni vir nezadovoljstva občanov in turistov. S prenosom lastništva se žal ne da prenesti tudi negativnih vplivov!" Portorožan: Eden od očitkov je tudi, da po vaši "zaslugi" piranska LDS med ljudmi izgublja zaupanje. Kako je s tem? "Zagotovo ne po moji krivdi! Največ zaupanja smo izgubili z neudeležbo na sejah občinskega sveta. Ljudje so menili, da z bojkotom in izsiljevanjem ne bomo ničesar dosegli." Portorožan: Tisto neracionalno obnašanje LDS-a v občinskem svetu je bilo resnično težko razu- meti. Bi nam razkrili ozadje? "Kadrovska komisija občinskega sveta Klavdija Mallyja ni hotela sprejeti v Odbor za šport (namesto njega je bil imenovan Rado Bedene, prav tako iz vrst LDS-a; op. Portorožana), zato je Mally vztrajal, da se svetniki LDS ne udeležimo seje občinskega Sveta 22.7. lani. Tudi na prvo sejo po poletnih počitnicah (30.9.'99) nismo šli, ker Mally ni bil predlagan v NS javnega podjetja Okolje..." Ivan Dekleva se je po svoji odstavitvi s funkcije sekretarja v piranski LDS pritožil vodstvu stranke v Ljubljani. Po njegovem je skrajni čas, da v stranki prenehajo s pranjem umazanega perila v javnosti - tega pa je v stranki še kar nekaj - in se začno resno pripravljati na državnozborske volitve. Nadaljevanje z žehto pa za marsikoga v stranki ne bi bilo prijetno... Livija Sikur Zorman VI SPRAŠUJETE, PORTOROŽAN ODGOVARJA 1. Iz česa lahko sklepamo, da je piranska občina že član Evropske skupnosti? Kerne preganja tujcev, ki postavljajo črnogradnje na njenem ozemlju. 2. Kakšno kazen za celibat je narava naložila piranskim bratom minoritom in strun-janskim frančiškanom? Ne morejo se otresti otrok v svojih samostanih. 3. Priredba znane ljudske uganke: luknja pri luknji, pa vendar vodo drži - kaj je to? Cestne površine na Belem križu. 4. Ali je prejšnji, odstavljeni sekretar piranske LDS zares delal politično škodo? Zakaj pa je ne bi smel? Ali je vreden kaj manj kot sekretarji drugih strank? 5. Zakaj uporabniki plina za ogrevanje plačujejo tudi ekološki davek, čeprav je bilo rečeno, da ga bodo oproščeni? Oh, kaj vse je že bilo rečeno v tej občini... 6. Kako to, da se strokovnjaki še vedno niso zedinili glede gradnje garažne hiše na Fornačah ? Ker nimajo lastnih težav zaradi parkiranja... Sonja Požar, Lucija Predstavljamo člane Sveta Občine Piran: Dr. Peter Bossman: S poslušanjem lahko človeku vsaj malo olajšam njegove težave... "Nikoli si nisem predstavljal, da bom politik," začenja pripoved o svoji politični karieri dr. Peter Bossman iz Lucije. Že pred leti so ga zaradi njegovega ugleda in zaupanja, ki ga uživa med pacienti, nagovarjali k političnemu delovanju, vendar se takrat ni odločil. "Pred tremi leti pa so se ponovno obrnili name in s podporo družine in prijateljev sem se odločil za angažiranje tudi na tak način." In zakaj se je odločil kandidirati ravno na listi ZLSD? "Nikoli nisem bil komunist, vendar sem bil vedno mnenja, da so socialne pravice ljudi pomembne. V političnem spektru Slovenije ZLSD zastopa te interese." Pravi, da zase osebno v politiki nima velikih ambicij. Želi pa pomagati ljudem, ki ne morejo poskrbeti zase. "Moja sfera je socialna politika. Če lahko pripomorem, da v občinskem svetu sprejmemo kakšno odločitev temu v prid, sem zelo vesel. Mislim, da je skrajni čas, da občina Piran dobi svoj dom upokojencev. To je moja glavna skrb. Druga je ustanovitev dnevnega centra za starejše občane, kjer smo že nekoliko dlje; še posebej je pri tem projektu aktivna županja. Delujem še na enem področju - sicer je to bolj žalosten, a zelo aktualen problem - narkomanija. Bili smo prva občina v Sloveniji, ki je ustanovila lokalno akcijsko skupino. V okviru Zdravstvenega doma Piran vodim Center za odvisnike. Mislim, da se v naši občini naredi kar precej na tem področju." Pa se udeležuje sej občinskega sveta? "Seje redno obiskujem," se pohvali. "To mi sicer vzame precej časa, ampak se potrudim. Včasih je malo dolgočasno, vendar moram reči, da rad hodim, ker vedno kaj novega slišim. Udeležujem se tudi sestankov naše stranke." Njegovo politično udejstvovanje gotovo ni naključje. Že zaradi tega ne, ker je bil tudi njegov oče priznan politik. "Moj oče je bil veleposlanik," pripoveduje. "Njegov osnovni poklic je bil zdravnik, prav tako kot moj. Bil je med redkimi izobraženci v takratni Gani, ki je bila nekaj časa angleška kolonija. Po osamosvojitvi je kot mlada država potrebovala svoj izobraženi kader tudi na političnem področju. Veliko smo potovali. Živel sem v Severni Afriki, Franciji, Angliji, kjer sem zaključil osnovno šolo, potem pa sem se vrnil v Gano. Po srednji šoli sem za dve leti zopet odpotoval v Anglijo. V Gano sem se vrnil v času velikih nemirov. Na oblasti je bila vojska. Ker sem deloval proti režimu, so me očetovi prijatelji opozorili, da pripravljajo aretacije študentov, med njimi tudi mojo. Ponovno sem moral zapustiti državo in ker je odobritev za štipendijo v Angliji prišla prepozno, sem odšel študirat v takratno Jugoslavijo, v Ljubljano." Sprva so ga mučili hudi dvomi, ali se bo lahko vživel v novo okolje. Nikakor si ni mogel predstavljati, da bo kdaj znal slovensko. Nazadnje je odobritev za štipendijo v Angliji le prišla, a so mu jo starši zamolčali in mu pustili, da se vživi v novo okolje. Na medicinski fakulteti je spoznal svojo ženo. "Študij je končala pred mano in dobila začasno zaposlitev v Piranu. Sam sem po končanem študiju najprej delal v Ljubljani, nato pa sem dobil službo v Luciji, v ambulanti za turiste. In tako sem ostal. Mraza tako ali tako nikoli nisem maral," se spominja dr. Bossman. Tu so ga zadržali njegovi pacienti Čeprav se je nameraval čez nekaj let z družino vrniti v Gano, so ga tu zadržali njegovi pacienti. "Presenečen sem bil, kako toploto me ljudje sprejeli. Sčasoma, ko smo se bolje spoznali, so mi zaupali stvari, ki jih verjetno niso še nikomur, ne samo zdravstvene težave, ampak tudi svoje osebne stiske. Zelo so se navezali name, jaz pa nanje." Prav zato je bila zanj preselitev zdravniške prakse v Koper težka odločitev. "Ni bilo lahko. V Luciji sem delal deset let. Vendar se mi je ponudila priložnost, da dobim svoje prostore in sodobno opremljeno ambulanto, kar mi omogoča napredovanje pri delu." V Koper mu je sledilo okoli 600 bolnikov, kar je bilo zanj veliko priznanje. Trenutno se dodatno specializira na področju medicine dela, čeprav pravi, da splošne medicine ne bi nikoli pustil. Načrti o preselitvi v Gano so tako splavali po vodi. Z družino se odpravi tja le na dopust. Tako sta njegovo domovino spoznali tudi hčeri, s kate- rima navadno govori kar po slovensko. "Moram reči, da sem zelo len, kar se tiče jezikov. S hčerama govorim pretežno slovensko, tudi zaradi tega, ker želim izboljšati svojo slovenščino. Seveda obe zelo dobro govorita angleško, vendar bi lahko še bolje, če bi se jaz malo bolj potrudil." "Težko je govoriti o sebi," odgovarja dr. Bossman na vprašanje o njegovi priljubljenosti. "Imam pa svojo filozofijo. Verjamem, da je življenje že tako zapleteno in ga nočem zapletati še bolj. S svojimi pacienti poskušam biti čim bolj preprost. Pa še ena stvar je. Menim, da ljudje drug drugega premalo poslušamo. Sam vsakega poslušam, čeprav mi isto stvar že tretjič pojasnjuje. S poslušanjem lahko človeku vsaj nekoliko olajšam težave." "Utrujen? Seveda sem," pravi dr. Bossman, "vendar me utrujenost vedno čudežno mine, ko vstopim v svojo ambulanto." Alja Tasi OSEMNAJST NOVIH BOLNIČARJEV Območno združenje Rdečega križa Piran je 19. januarja 2000 zaključilo s predavanji, ki jih predvideva tečaj prve pomoči za pridobitev naziva bolničar. Zaključni izpit je od 18-ih udeležencev uspešno opravilo 15 tečajnikov. Tečaj je potekal v prostorih osnovne šole Cirila Kosmača v Piranu, pod vodstvom dr. Bogdana Ambrožiča in medicinske sestre Vojke Štefančič-Pavletič. Pa še naštejmo vse, ki so uspešno opravili skoraj 80-urni tečaj bolničarja: Ciril Majerič, Marisa Žagar, Mateja Godnič, Daniela Božič, Mirka Mešter, Jelena Bojič, Tanja Markovič, Darka Bertok, Marino Vuk, Adrijan Rusija, Dino Ruzzier, Srečko Vernot, Gianni Belle, Tanja Matjažič in Anika Humar. Se bo madrač na Bernardinu spremenil v bazen? V obnovljeni stavbi Krajevne skupnosti Portorož je bila 11. januarja javna razprava o načrtovani preureditvi sedanjega bernardinskega mandrača v bazen. Hoteli Bernardin bi tako svoj lani zgrajeni zaprti bazenski kompleks, ki je doživel izredno ugoden odziv med obiskovalci, razširili še na zunanje površine. Za tovrstni poseg, ki vključuje tudi morje, je potrebno spreminjanje leta 1998 sprejetega občinskega plana, v katerem se odražajo razvojne usmeritve naše občine. V Hotelih Bernardin ugotavljajo, da mandrač ne služi več svojemu namenu (privezom) in da je zaradi svoje onesnaženosti v vsakem primeru potreben sanacije. Na betonskem dnu malega pristanišča se pač nabira mulj, od katerega večkrat tudi zaudarja. Ker mandrač za razvijanje jahtnega turizma ni primeren in ker se povpraševanje po bazenski ponudbi veča, bi želeli Hoteli Bernardin svoj bazenski kompleks razširiti v privlačen vodni park. Spremembo v bazen bi dosegli z betonskimi pregradami pri vhodu mandrača. Ker se sedanje sidrišče ukine, bi ga preselili ob podaljšani pomol. Investitor zagotavlja, da bi peš pot ob morju ostala dostopna. Popestril bi jo celo z mostičkom z enega na drugi breg obale. Seveda bi za uporabo pešpoti veljal kopališki red, kar pomeni, da bi lahko brezplačno po njej hodili šele pozno popoldan ali zvečer. Voda v novem, zunanjem bazenu- ki bi bil povezan z notranjimi - bi bila ogrevana, kar naj bi podaljšalo kopalno sezono. Prebivalcem Bernardina, ki so se udeležili razprave, se je pred- stavljeni projekt zdel pridobitev za kraj. Sergej Gregorič je dodal, da bi bil pozitiven premik tudi ukinitev plesišča - vira hrupa - ob mandraču. Marija Strniša iz vodstva hotelskega podjetja je povedala, da razmišljajo tudi o umaknitvi tega plesišča v zaprt prostor, ker se del gostov pritožuje, da je glasba po 22. uri moteča. Po drugi strani pa imajo tudi takšne goste, ki jim je po volji. Olga Lipušček je naložbo podprla, vendar je opozorila, da je treba prost dostop k morju tudi v resnici ohraniti, saj je možnosti za pešačenje ob morju vse manj. Domačina Bruna Jeličiča pa moti odnos vodstva bernardinskega hotelskega podjetja do prebivalcev, saj so na plažah, s katerimi podjetje upravlja, nezaželeni. Opozoril je še na neenakopravni položaj malih zasebnih sobodajalcev pri rabi kopališč. Svojim gostom so hoteli poskrbeli kopališča, medtem ko morajo gosti zasebnikov za kopanje plačevati visoke vstopnine. Občina bi morala omogočiti določene ugodnosti tudi gostom, ki bivajo pri registriranih sobodajalcih, saj tudi ti prinašajo občini dohodek! Magister Robert Turk z Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pa je o načrtovani naložbi imel drugačno mnenje od večine. Morje je javno dobro in če ga spremenimo v bazen, tega dela morja ne bo več. Po analogiji bi si lahko še kdo vzel del morja zase! Po logiki s katero investitor LAGUNA morski ианк idejna Študija 3.200 m2 jtawfin utemeljuje ukinitev pristanišča (onesnaženost), bi lahko takoj ukinili na primer priveze v portoroški Marini in celo tiste v piranskem mandraču! Razen tega so mandrači mediteranska posebnost, bazene pa lahko zgradimo kjerkoli, tudi tam, kjer nimajo morja... V razpravi so bile izpostavljene še nekatere dileme: na primer, ali bi bazen z izpusti vode lahko škodljivo vplival na okoliški morski živelj, pa ali se bo zaradi dodatnih kopalcev na Bernardinu, predvsem poleti, še zaostril problem parkiranja. Razpravljalci so še menili, da bližnja čistilna naprava na Fornačah nikakor ne sodi tja, ob luksuzni hotel. Morda bi namesto v mega bazene, kazalo sredstva raje kanalizirati v nadaljnje posodabljanje čistilne naprave ali celo v njeno preselitev. Nenazadnje pa se je pojavilo vprašanje, koliko denarja bi se s spremembo dela morja v bazen nateklo v občinsko malho. Seveda pa ta prostorski poseg čaka še burna razprava na občinskem svetu, ki bo odločala ali ga bodo lahko tudi uresničili. Livija Sikur Zorman Morje je v planskih dokumentih naše občine opredeljeno kot naravna dediščina in v Zakonu o ohranjanju narave kot naravna vrednota. Zakon o varstvu okolja pa opredeljuje morje kot naravno javno dobro, ki se ga lahko uporablja le tako, da se ne ogroža njegovo substanco in ne izključuje njegovo naravno vlogo. Po mnenju Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pa bi bil predvideni poseg - sprememba morja v bazen - nedvoumno v nasprotju s temi določbami in obenem tudi odtujitev javnega dobra. Krovstvo, kleparstvo, gradbene storitve, svetovanje in nadzor ing. Janez Sevšek s.p. tel.: +386(0)63 810 11 29 041/672-196, 041/804-385, 0609/612-073 Strankam nudimo: Garancija - Kvaliteta - prekrivanje streh (sanacije), - zidanje, ometi, obnovitev fasad - nudimo kritino do 50 let garancije - sanacija dimnikov - material nabavimo in pripeljemo na objekt Vse za šivanje in kemično čiščenje Liminjanska 78, Lucija, Portorož Tel. 066/779-790, fax 066/779-791 Trgovina je dobro založena z nogavicami znamk MURA, SilClocca, Prisco. Največja izbira gumbov na obali. Obiščite nas in se prepričajte! Portoroški paradoks: Ogromno vlaganje v hotele, v komunalno infrastrukturo kraja pa nič Osemindvajsetega januarja se je iztekla enomesečna javna razgrnitev odloka o spremembi Prostorsko ureditvenih pogojev za nekatera območja v naši občini (predel nad Piranom, del Lucije, Sečoveljske soline, naselje Dragonje in Portoroža). Tako imenovani splošni PUP je leta '93 nastal zato, da bi prebivalstvu omogočil legalne dozidave, nadzidave, ipd. svojih domov. Javna obravnava spremembe tega dokumenta za območje Portoroža v stavbi KS Portorož, je 26. januarja pritegnila okoli petdeset krajanov. Sprememba tega prostorskega akta bi Portorožu omogočila zidavo novih stanovanjskih hiš predvsem na območju za cerkvijo (Cvetna pot, Stara cesta, pod Belokriško cesto, območje doma učencev - Sončna pot). Več razpravljalcev pa je predstojnika občinskega Urada za okolje in prostor, g. Borisa Kočevarja opozorilo, da je promet po ozki Cvetni poti popolnoma neurejen. Zahtevali so, da se najprej izdela in javno predstavi študijo prometnega režima za to območje (nujno je npr. urediti parkiranje za potrebe cerkve). Brez ustrezne prometne ureditve odloka nikakor ni mogoče sprejeti! Podobno je tudi z Belokriško cesto, za katero so bili že pred nekaj leti narejeni načrti za njeno rekonstrukcijo, pa se iz leta v leto ne naredi nič. Predsednik Sveta KS Portorož, Marjan Simonovič se je zavzel, da je nujno najprej urediti ceste in drugo komunalno infrastrukturo, šele potem se lahko gradi. Odgovora na vprašanje, kam bodo šla sredstva od prodaje zazidljivih zemljišč, ni dobil. Med razpravo so se ljudje dotaknili še drugih problemov Portoroža, zato so pogrešali udeležbo občinskih svetnikov, doma iz Portoroža, ki bi morali zastopati interese svojega kraja. Znani turistični delavec, Boris Sterle je opozoril na tukajšnji paradoks: medtem ko hoteli vlagajo ogromna sredstva v izboljšanje kvalitete svojih zmogljivosti in v širjenje ponudbe, se v urejenost kraja ne vlaga nič. Za nadaljnji razvoj letovišča bi bila na primer nujna razbremenilna pot. Motor razvoja bi lahko bil prav župan, ki pa bi moral krotiti tudi pretirane interese in apetite kapitala. Pa gradbenega lob-byja, ki recimo v Luciji dobesedno rine v morje! Marsikaj pa bi lahko vzpodbudile tudi različne civilne iniciative. Direktor Hotelov Palace, Danilo Daneu, edini med portoroškimi direktorji, ki se pogosto udeležuje podobnih javnih razprav, je izpostavil popolno pomanjkanje vizije razvoja naše občine, zaradi česar capljamo na mestu. Ob takšnih pogojih se bo kapital preusmeril drugam. Vodja Urada za okolje in prostor je menil, da se bo Občina najbrž odločila za podaljšanje javne razgrnitve dokumenta in morebiti še za ponovno razgrnitev, ko bo dopolnjen (s prometnimi rešitvami). Livija Sikur Zorman tš>:x LJUDSKA UNIVERZA KOPER z enotami v Izoli in Piranu vabi na vpis v spomladanski semester: • verificirani jezikovni tečaji: ANGLEŠČINE, ITALIJANŠČINE, NEMŠČINE, FRANCOŠČINE, SLOVENŠČINE • tečaji: RUŠČINE IN ŠPANŠČINE • POSLOVNA ANGLEŠČINA, NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA • NEMŠČINA ZA TRGOVCE • ANGLEŠČINA ZA SREDNJEŠOLCE • ANGLEŠČINA ZA OSMOŠOLCE • MATEMATIKA IN SLOVENŠČINA ZA OSNOVNOŠOLCE - priprave in preverjanje • PRIPRAVE NA MATURO - MATEMATIKA, ANGLEŠČINA • KNJIGOVODSTVO ZA MALA PODJETJA • DIFERENCIALNI PROGRAM EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK • PREKVALIFIKACIJA ZA POKLIC PRODAJALCA • RAČUNALNIŠKI TEČAJI • TEČAJ ZA VOZNIKA VILIČARJA IN UPRAVLJALCA TEŽKE MEHANIZACIJE • STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU • TEČAJ ZAA VODITELJA ČOLNA • TEČAJ ŠIVANJA DO KVALITETNEGA ZNANJA PO NAJNIŽJI CENI Informacije in vpis: Koper, Cankarjeva 33, tel. 21-280 E-mail:lu-koper@siol.net Internet: www.lu-koper.si oelH0 SE V PERQ0l// PIZZERIA - PUB Otroci in starši, preživite ob nedeljah TRI VESELE URICE od 15. do 18. ure v Portorožu v pizzeriji-pubu , islalsMIl Dobimo se v Pergoli na otroškem ZIV-ŽAVu, v kotičku BIM-BUM-BAM. SEMTERTIA PO PORTOROŽU Belokriški oddajnik: Bo kdo vendarle povprašal (tudi) krajane za mnenje? Devetnajstega januarja se je na Okrožnem sodišču v Kopru nadaljevala sodna obravnava Krajevne skupnosti Portorož in krajanov Belega Križa zoper RTV Slovenija zaradi odstranitve srednjevalovnega oddajnika in plačila odškodnine. Na obravnavi je bil zaslišan krajan Jakob Čemažar, ki živi v neposredni bližini spornega srednjevalovnega oddajnika. Izjavil je, da v njegovem sosedstvu ni hiše, ki se ne bi soočila z rakavim ali katerim drugim obolenjem, za katerega se domneva, da je posledica sevanja SV oddajnika. Prav tako je izpovedal, da se v elektronskih aparatih, predvsem v telefonskih, pojavljajo motnje, ki so praktično stalne. Novost v postopku je, da je RTV Slovenija predlagala občini Piran izvensodno poravnavo. Vendar je ta predlog zaenkrat zgolj neuraden, saj so tožniki - KS Portorož in krajani z njim - seznanjeni le neuradno. RTV Slovenija torej predlaga odstranitev ne samo spornega oddajnika, pač pa odstranitev vseh oddajnikov, pa tudi antenskega stolpa. Pooblaščenec krajanov je pokazal, pripravljenost za izvensodno rešitev spora. Dokler pa predlog ne bo uradno predstavljen, se je težko izjasniti o vsebini poravnave. Problem bi seveda ne bil rešen samo z odstranitvijo spornega oddajnika (čeprav gre to gesto z zadovoljstvom sprejeti). Dogovoriti se je treba tudi o plačilu odškodnine, ki jo prizadeti krajani zahtevajo v tožbi. Naslednja obravnava je predvidena 29. marca ob 12. uri na Okrožnem sodišču v Kopru, soba 153. Medtem pa najbrž lahko pričakujemo resne pogovore med RTV Slovenija in občino Piran o odstranitvi oddajniškega sistema na Belem Križu. Nemara je potrebno na tem mestu še dodati, da se RTV Slovenija tudi zdaj, ko predlaga poravnavo, obnaša oholo in vzvišeno ter ignorira tako KS Portorož kot krajane, ki posledice sevanja čutijo na svoji koži dejansko in so tožeča stranka v postopku. Tako se poskuša neposredno dogovarjati s piransko občino oz. njeno županjo, čeprav nikjer ni razvidno, da bi kdor koli Občino pooblastil za tovrstne razgo-V o r e Nenazadnje pa je povsem odprto vprašanje, koliko bo za krajane sploh sprejemljiv kakršenkoli morebitni poravnalni dogovor (v katerem niso sodelovali oziroma jih nihče ni vprašal za mnenje...!) L.S.Z. Konec leta Droga že v Izoli? Predsednik uprave Droge Portorož gospod Matjaž Čačovič in predsednik uprave gradbenega podjetja SCT, gospod Ivan Zidar sta sredi lanskega decembra na Bledu slovesno podpisala pogodbo o izgradnji nove tovarne v industrijski coni v Izoli. Skupna vrednost investicije, ki je med drugim tudi ena največjih naložb v posodabljanje slovenske industrije nasploh, znaša 45 milijonov DEM. Med štirimi ponudniki (Primorje, GPG Grosuplje, Kraški zidar in SCT) se je portoroška Droga odločila za SCT, ki je bil najugodnejši ponudnik izgradnje novega tovarniškega kompleksa v Izoli. Dela na zemljišču že potekajo. Nadzor nad gradnjo pa bo vodilo podjetje MPM Ingeniring. Rok za izgradnjo tovarne na ključ je 30. november letos. Na novi lokaciji se bo združila dosedaj razdrobljena proizvodna dejavnost, centralno visokoregal-no skladišče in uprava družbe. Po izjavah prvega _______ moža Droge- НИИ^^—WII Matjaža Čačoviča, bo nova tovarna doprinesla k izboljšanju poslovanja. Družba bo predvsem strokovno mnogo bolj obvladljiva in se bo hitreje odzivala različnim poslovnim priložnostim, s čimer bo tudi izboljšala konkurenčnost, kar bo seveda odločilnega pomena pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. TINTA d.o.o. Obala 55 - Portorož (Stavba Splošne plovbe) 066/476-220, 76-793 Odprto vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov med 8.00 in 15.30 uro Nudimo vam: - fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo - tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil - vezava dokumentov, seminarskih nalog... - izdelava reklamnih letakov A4 - A5 format - fotokopiranje na barvni papir A4 - A3 format Za študente in dijake A4 -10 SIT! Nekdanji slavni gostje Portoroža Družabna kronika V stopetnajstih letih turizma, vse odkar je Portorož mednarodno znano letovišče, se je tu mudilo na tisoče gostov iz najrazličnejših dežel. Med njimi je bilo tudi precej znanih osebnosti: umetnikov, politikov in seveda - največ - običajnih smrtnikov. V zadnjih petdesetih letih je njihov - zagotovo nepopoln - spisek že zelo dolg. V našem letovišču je na primer bival Frank Arnau, znani pisec, novinar in kriminolog svetovnega slovesa, pravi sin svojega očeta, priznanega dunajskega arhitekta, načrtovalca starega hotela Palace. Med znanimi gosti "Pristanišča rož" je bilo tudi mnogo filmskih umetnikov in pevcev: režiser Sam Peckinpah (znan po filmu Slamnati psi), britanski igralec James Mason, avstrijska mednarodno popularna zvezdnica Senta Berger, legendarni italijanski igralec Marcello Mastroianni, ki je pod režisersko taktirko Františka Čapa (ta je živel v naših krajih in je danes pokopan na piranskem pokopališču) v Portorožu dva meseca snemal film Kruh in sol. Mastroianni je bil takrat na začetku svoje brilijantne igralske poti. Ves čas snemanja filma sem bil pisec teh vrstic neke vrste njegov tajnik, saj sem zanj vzpostavljal telefonske zveze z njegovim bratom Ruggerom in njegovim agentom v Rimu. Gostje Portoroža so bili še Folco Lulli, lepa italijanska igralka starejše generacije, Antonella Lualdi in njen soprog Franco Interlenghi, pa francoski igralec in pevec šanson Yves Montand in njegova žena, slavna igralka Simone Signoret, igralec nemškega rodu Peter Carsten (ki že dolga leta živi v Piranu, zaljubljen v naše starodavno mestece), Felix Marten, Chris Howland, Freddy Quinn, grški skladatelj Mikis Teodorakis, ki je imel v Avditoriju tudi svoj koncert. Portorož je gostil še pokojnega igralca Walterja Chiarija (ki je postal svetovno znan, ko se je oženil z lepo ameriško igralko Avo Gardner), režiserja Freda Zinnemanna, španskega umetnika Francisca Rabala, pevko Ornello Vanoni, katero najbrž niti mlajšim bralcem ni treba posebej predstavljati. Prišli so pevec Nicola di Bari, Rory Colhoun, "sex bomba" tistih časov - Barbara Valentin, ki se je po svojem hotelskem apartmaju rada sprehajala povsem gola, včasih pa se je, kot jo je mati narava ustvarila, sprehodila še po hodniku. Multimilijonar iz New Yorka Cornelius Vanderbildt je svojim prijateljem v Ameriko odposlal kar 500 razglednic Portoroža! Seveda jih ni pisal sam, temveč njegov osebni tajnik! Njegovo bivanje v starem hotelu Palace se je osebju za vedno vtisnilo v spomin, saj je bil z napitnino silno radodaren, enako kot Mastroianni ali pa londonski knjižni založnik Werner Wolf in slovenski slikar Božidar Jakac. Prav Jakac se je pogosto vračal v naše letovišče. Stalni gost je bil tudi nekdanji predsednik belgijske vlade Antoine Piney s soprogo. Eden od najbolj nenavadnih gostov pa je zagotovo bil Cicero, amaterski vohun med 2. svetovno vojno! Miloš Jovanovič V Metropolovih hotelih nadaljujejo s srečanji prijateljev. Prvič so veličastno srečanje organizirali ob otvoritvi podzemne garažne hiše leta '96. Konec lanskega leta pa je prireditev bila že četrtič. Na našo fotografijo smo ujeli tudi predsednika družbe Metropol Group Vojka Staroviča (levi) med veselim kramljanjem z ministrom za drobno gospodarstvo Jankom Razgorškom (desni), enim od VIP gostov zadnjega srečanja. Najbrž je prijatelje Metropolovih hotelov tistega večera še najbolj razgrel Vlado Kreslin, s svojim koncertom v hotelu Roža. Če še dodamo, da so tam stregli z odličnim pršutom in pizzo, potem veste, da je bilo vzdušje neponovljivo. Ljubitelji plesa in lepih žensk so prišli najbolj na svoj račun v nočnem klubu. BÜRZA ZNANJA MATIČNA KNJIŽNICA IZGLA Oktobrske revolucije 1, 6310 IZOLA Tel./fax: 066 647 530 E-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si Vsak delovnik od 8h do 13h, V sredo od 8h do 13h in od 16h do 18.30 BORZA ZNANJA JE INFORMACIJSKO SREDIŠČE, KJER JE MOGOČE PONUDITI ALI DOBITI NAJRAZLIČNEJŠE OBLIKE ZNANJA. VANJO SE LAHKO VČLANITE TAKO, DA POKLIČETE PO TELEFONU ALI SE OGLASITE OSEBNO IN POVESTE, KAJ IŠČETE OZ. KAJ PONUJATE. POSREDOVANJE PODATKOV JE BREZPLAČNO! Naše člane zanima marsikaj: • Gospa iz Pirana nas je poklicala, ker bi se rada naučila izdelovati nakit iz žlahtnih kovin; • Našo članico iz okolice Ankarana prav tako zanima izdelovanje nakita, vendar iz različnih materialov. Želi si še izvedeti čimveč o cvetličarstvu, vzgoji in aranžiranju cvetja in rada bi se naučila slikati na svilo; • Prijazna gospa iz okolice Kobarida osnove slikanja na svilo že obvlada, zanimajo jo pa nadaljevalne stopnje kot je poslikava rut, kravat ali pa že kakšne nove tehnike poslikav; • Gospod iz Pirana nas je poklical, ker išče ponudnika za konverzacijo v ruskem jeziku; • Kar nekaj naših članov zanima restavriranje pohištva; • Gospa iz Izole bi se rada ob naslednji praznični priložnosti zavrtela v ritmu valčka in polke ter modernih plesov, vendar za to potrebuje vašo pomoč; • Gospa iz Strunjana še vedno išče informacije v zvezi z gojenjem, nabiranjem, pripravo in uporabo zdravilnih zelišč; Pa še nekaj zanimivih ponudb: • Gospod iz Izole ponuja številne koristne popot-niške informacije in nasvete za vse tiste, ki ste morda namenjeni v katero od obmorskih dežel (Afrika, Azija, Avstralija, Indonezija...); • Prijazna članica iz Pirana je pripravljena pomagati vsem, ki se želijo naučiti plesati tango ali latin-skoameriške plese; • Gospodična iz Kopra ponuja inštrukcije vsem, ki se pripravljajo na sprejemne izpite na fakulteti za arhitekturo; • Če vas zanima astrološka analiza natalne karte ali reinkarnacijska terapija z nehipnotično regresi-jo, vas lahko seznanimo z ljudmi, ki se s tem že ukvarjajo; • Simpatičen mladenič, poznavalec jazz, zabavne in klasične glasbe ponuja učenje igranja na klavir ali klaviature. Podrobnejše informacije o znanjih, ki jih naši člani iščejo ali ponujajo so vam na voljo na telefonski številki 66 31 285; 66 31 284 ali osebno v Matični knjižnici v Izoli. Pričakujemo vas. IZ SOSEDNJE LUCIJE La "Parenzana" Ecco come a Luzzano si lavorava alacremente per la costruzione del tunnel che avrebbe collegato Portorose a Strugnano e dato la possibilita' ai convogli della "Parenzana" di transitare lasciando intat-ta la strada gia' esistente. Ј-А-Фl-(q. e&A pps 2 ¥&r | (foto di lolanda Roječ - Ravalico) II tunnel, lungo 544 metri e* stato attuato dal 25 giugno 1900 al 24 febbraio 1901 in tempo utile per realizzare il tratto Trieste - Buie della Paranzana che e' stato inaugurato il 1 aprile 1902. Questo bel-lissimo tunnel e' stato riadattato e, come avrete potuto notare, si puo1 percorrere a piedi per una pas-seggiata romantica all'aria pura raggiungendo Strugnano e Portorose senza paura di inquinamenti aven-do la possibilita1 di assaporare le bellezze di questa localita1. C'era una volta la stazione della (foto di Vittorio Luso) stata presto ricostruita in altro loco per ricordare la "Parenzana" che fini' di transitare il 31 agosto 1935. Siamo sempre in attesa che questa promessa di ricostruzio-ne venga realizzata, intanto vi faccio notare che le pietre che costituivano la stazione stanno ammucchiate a Santa Lucia vici-no ai magazzini del Mercator-Degro, come "Parenzana" pure nella localita1 di Santa Lucia ed era la testimonianza della fermata di questo treno a scar-tamento ridotto che transito' per tre decenni collegando Trieste a Parenzo attraverso Zaule, Muggia, Decani, Capodistria, Isola, Portorose, Sicciole, Salvore, Buie, Grisignana, Portole, Levade, Montona, Visinada, Visignano e Villanova. La casa della stazione, per motivi di neo-edificazio-ne, fu demolita con la promessa delle autorita' locali che sarebbe potete vedere da questa immagine. A mio modesto awiso la costruzione potrebbe diventare una casa di cultura o ritrovo per giovani che purtroppo aspettano sempre di trovare posti adeguati per i loro incontri ed attivita'. Ondina Lusa * Za priprtimi vrati na zgornji fotografiji je kamenje. Quo vadiš, občina Piran? Kaj vse se je ali se še namerava odseliti iz nase občine?!? V izolsko občino se bo konec leta odselilo uspešno živilsko podjetje Droga Portorož, Beneški princ bo imel kmalu svoje sidrišče ob izolskem pomolu, v Izolo naj bi iz Pirana odšla tudi srednja šola za zdravstvene delavce, menda se z izolsko županjo o preselitvi dogovarjajo tudi v Visoki šoli za podjetništvo, ki ji je načrtovana selitev iz začasnih prostorov v portoroškem Avditoriju v nekdanjo piransko bolnišnico spodletela, vendar v Piranu ne pade nikomur na pamet, da bi jim ponudili kaj drugega... Izgubljamo celo hotele, ki se postopoma spreminjajo v povsem običajna počitniška stanovanja, a se sliši "bolj nobel", če jim rečemo apartmaji... Za to številko Portorožana smo prejeli veliko prispevkov, ki jih žal vseh nismo mogli objaviti. Cenjene sodelavke in sodelavce prosimo za razumevanje, kajti naš prostor je omejen! Prednost pri objavi dajemo prispevkom aktualnejše vsebine. Uredništvo 9(pzmetika Џала J}o£ii з.ув, JLfO- ceita /. 63ŽO (fottoxoi . —js r & v$r Prodajalna daril za vse priložnosti in vsak žep... Prodajalna lepih stvari.. ouu m - tpa m o u.-. oami-a~> S * nikar si sami ne belite glave, kam vložiti svoj denar, da vam bo prinesel največ; * nikar se sami ne trudite prodajati svojih privatizacijskih delnic po najugodnejših cenah; * raje prepustite to strokovnjakom borzno posredniška družba ____llnterfin Primorski Finoaini Cinter fnterfin PFC Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100 / Novo v Hotelih Morje V portoroških Hotelih Morje postopoma, a vztrajno boljšajo svoje zmogljivosti in širijo ponudbo. Tudi letošnje leto so svoje goste razveselili z novostjo. Januarja so svečano odprli center za tradicionalno tajsko masažo Whai Thai, ki ima na voljo okoli 215 kvadratnih metrov v nekoliko mističnem, orientalskem slogu urejenih površin v bližini bazenskega kompleksa. Izvajalci masaže so izurjene tajske tera-pevtke in terapevti. Za tovrstno masažo je menda med gosti že veliko zanimanje. Edina lepotna napaka: soglasja za pridobitev enotnega gradbenega dovoljenja si investitor pridobiva še po otvoritvi lepotnega in masažnega centra. Bila so nekoč gledališča in dvorane v Piranu V mreži ozkih ulic, starih hišah, bivših obzidnih stopnicah... - v Piranu ni bilo veliko prostora za dvorane. • Sala del Casino Sociale je bila v sedanji mestni galeriji, ki je bila takrat povezana z občinsko palačo. Bila je precej velika, elegantno okrašena. V njej so pripravljali srečanja, koncerte, kongrese in elitne plese. Pred to dvorano je bila še ena manjša, kjer so stale igralne mize. • V župnijski stavbi poleg cerkvice San Pelegrino je bila dvorana z manjšim odrom, kjer so imeli Pirančani sestanke in verska srečanja. • Predhodnice diskoteke, pa dosti bolj dostojne, so bile Sala Apollo in Salotto Blu v ulici Santa Margherita in Sala Balarin v kleti hiše Bartole. Tukaj so se ljudje zabavali, plesali ob zvokih harmonike, občasno so zaigrali godci občinske pihalne • Prvo gledališče je bilo v Marciani, v ulici Imbriani. Po lastniku so ga imenovali Teatro Dragovina. V njem so imeli literarne in pesniške večere, poleti pa so bile predstave na ulici pred gledališčem. • Društvo Allegria je leta 1904 ustanovilo Teatro Allegria v hiši poleg mestnih vrat Delfin. V njem so bili plesni, kotalkarski in drugi tečaji, gostili so gledališke skupine, komike, pevce, prirejali plesne večere in razna umetniška srečanja. Vse za spodbudo italijanske narodne zavesti, saj je bil to čas, ko je Piran z večinskim italijanskim prebivalstvom pripadal avstroogrski državi. Tu so tudi prvič v Piranu začeli vrteti filme. Po priključitvi Pirana k Italiji, leta 1918, so ga preimenovali v Cine Italia ali cine picio (mali) za razliko od gledališča, kateremu so rekli cine grando. Cine picio je imel parter in majhen balkon. Pozneje so ga preimenovali v Kino Garibaldi (ki je - kar se bodo nekateri spomnili - v 60. letih zgorel). • Gledališče Tartini je bilo zgrajeno po načrtih arhitekta Zanetta in prof. Grassija na terenu, ki so ga z nasutjem iztrgali morju. Odprto je bilo 27. marca 1910 s predstavo Fedra Gabriella D'Annunzia. Stavba je lepo okrašena, z blagajno, lepim vhodom, parterjem, balkonom in galerijo. V njej so gostili opere, operete, literarne večere, konference, koncerte in plesne večere, pozneje so vrteli tudi filme. Zato je imel tudi ime El cine grando. V pustnem času so se vrstili ples mornarjev, ribičev in nacionalne stranke. Zelo pomemben je bil otroški ples s slavno kvadriljo. Kasneje so gledališče poimenovali po velikem piranskem glasbeniku Giuseppeju Tartiniju. Prevod članka Abbecedario, Romano Radivo, La voce del San Giorgio 90/95. Iz časopisa ezulov La voce di San Giorgio (90/95), ki izhaja v Trstu - članek Abbecedario avtorja Romana Radive je prevedla Nada Kozina na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovicejastoge, raroge, školjke; škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. V slaščičarni Mignon v Portorožu so vam vedno na voljo izbrane sladice iz pekarne Stari pek Slaščičarna samo za izbran okus. je lokalna turistična organizacija naše občine zasnovana v korist javnega interesa? Spor med malimi zasebnimi podjetniki in Občino Piran zaradi načina organiziranosti lokalne turistične organizacije (LTO) se nadaljuje. Začelo se je lani junija po sprejetju odloka o ustanovitvi LTO, kateremu so nasprotovali predvsem veliki portoroški hotelirji, ker so sodili, da jim je odmeril premalo besede pri upravljanju. Potem, ko je bil v dogovoru z županjo odlok spremenjen in septembra ponovno na dnevnem redu sveta občine Piran, so spremembam nasprotovali številni drobni podjetniki s področja turizma, ki se jim je zdelo, da so (zopet) opeharjeni. Občinski svet je sicer kljub temu spremenjeni odlok sprejel, podjetniki pa so sestavili svoj odbor za ustanovitev LTO po zakonu o pospeševanju turizma; sporni odlok pa poslali v presojo vladni službi. Januarja so dočakali odgovor te službe, ki pravi, da za takšno presojanje ni pristojna, zato je podjetnike napotila na Ustavno sodišče R Slovenije. A je vseeno o zadevi podala svoje mnenje. Po njenem se LTO lahko ustanovi kot gospodarsko združenje (kar so naredili prav v Piranu), toda pod pogojem, da postanejo njegovi člani vsi, ki jih določa zakon. Posamezni člani pa v nobenem primeru ne smejo imeti večjih pravic pri odločanju, kot je to v primeru piranskega odloka. Delu članstva je namreč s pogodbo naložil večjo materialno odgovornost v primeru slabega poslovanja turističnega združenja. Vendar vladna služba takšni organizacijski zasnovi oporeka. Po njenem večje pravice pri upravljanju ne smejo izvirati iz večjih pogodbeno določenih obveznosti (čeprav strokovne službe naše Občine trdijo, da to ni bil njihov cilj in da s sedaj sprejeto organiziranostjo direktorji hotelskih podjetij v LTO ne bodo imeli več besede). Poglavitna naloga lokalne turistične organizacije je namreč opravljanje dejavnosti v javnem interesu, čemur bi moralo biti vse podrejeno. L.S.Z. Delo je za vsakega člana kluba (ki se želi zaposliti) Izopbraževalni program pod okriljem Zavoda Republike Slovenije. Klub za iskanje zaposlitve deluje v Kopru od novembra 1995, v Postojni pa od oktobra lani. Klub je namenjen iskalcem zaposlitve, prijavljeni pri Zavodu za zaposlovanje, na koprski območni enoti. Vanj se lahko včlanijo brezposelni po predhodnem dogovoru s svetovalcem pri lokalnem Uradu za delo. Vodja tukajšnjega območnega kluba je diplomirana sociologinja dela, gospa Milena J. Pribac. Za zainteresirane v klubu vsak mesec pripravljajo predsrečanja, na katerih podrobno predstavijo program, ki ga potem začno uresničevati v dogovoru s člani. Name kluba je svoje člane vzpodbuditi, da razvijejo pozitivno samopodobo in postanejo samozavestnejši, s čemer si pridobijo večje možnosti, da najdejo ustrezno zaposlitev. V prvih 14. dneh se člani kluba seznanijo z učinkovitimi metodami za uspešno iskanje zaposlitve. Program je pozitivno naravnan na skupinskem delu. Osnovna filozofija kluba je, da obstaja delo za vsakega člana kluba, ki se želi zaposliti. Ta pozitivni pristop izhaja iz predpostavke, da se nekateri niso uspeli zaposliti, ker niso našli primerne zaposlitve ali pa niso na pravi način predstavili svojih znanj, delovnih izkušenj in najboljših lastnosti. V klubu vsakega iskalca (sebi ustrezne) zaposlitve naučijo spretnosti učinkovitega iskanja zaposlitve. Klub svojim članom nudi strokovno pomoč, različne vire informacij o možnostih zaposlitve, sredstva komunikacije, administrativno pomoč, pisarniški material, poštnino, v celoti pa jim povrne tudi potne stroške (javnega prevoza) od doma do kluba in nazaj. V klubu so člani lahko do treh mesecev, vsekakor pa jim članstvo z zaposlitvijo preneha. V Klub za iskanje zaposlitve, ki se lahko pohvali s 50 do 990 odstotno uspešnostjo, se v zadnjem času vključuje vse več iskalcev zaposlitve, ki so večinoma zadovoljni tako s programom kot z načinom dela ter prijaznim in prijateljskim vzdušjem. * Kogar zanima Klub za iskanje zaposlitve oz. bi se želel včlaniti vanj, naj pokliče na: 066/272 209, 272 213 ali 271 695. Klub deluje v stavbi Zavoda za zaposlovanje v Kmečki ulici 2 v Kopru. Vodja kluba je Milena J. Pribac. Tudi v letu 2000 bo zmeraj z vami vaš Mercator-Degro PORTOROŽ Sporočilo iz omame V dneh okoli novega leta so zaradi prevelike doze zaužitega mamila v naši soseščini umrli štirje fantje. Lahko bi rekli, da je to nič v primerjavi s številom vseh umrlih. A bili so to mladi fantjel Kdaj se bomo zbudili iz dremavice? Kdaj bomo znali prebrati sporočila, ki nam jih otroci pošiljajo iz svoje omame? Ne počutijo se dobro med nami. Vse, kar jih obdaja, kar imajo, ni zanje vredno nič. Nekaj je hudo narobe. Tako zelo, da so onemeli in nemočni zapuščajo ta svet. Mi ne razumemo, kaj se dogaja. In čudimo se, zakaj nam nič ne povedo. Ali nam res ne povedo? Morda pa jih ne slišimo. Ne utegnemo jih poslušati, ker nas vleče naprej voz življenja, v katerega smo vpreženi. Hitimo delat, kupovat in se zabavat. Mladi vedo. Živimo v kletki z igračami in piškoti. Ne dolgočasimo se in smo siti. Zato ne razmišljamo več o svobodi, siti se počutimo svobodne in lahko v miru gledamo svojo TV. Ni prostora v naših glavah za razmišljanje o sočloveku. Zanima nas le njegova zunanja pojava in pomembnost njegove družbene vloge. Pozabljamo, da smo (tudi) duhovna bitja. Ne vprašamo se, zakaj živimo. Obsedeni smo s pridobivanjem čim več materialnega. Življenje v sodobni družbi je naredilo iz nas osamljena, nezaupljiva, prestrašena in upogljiva bitja. Iz preteklosti se vlečejo mračne koprene. Zasuti smo z novicami o nesrečah in hudobijah. Koliko nesnage nas teži, da se ne zavedamo, kako je življenje nekaj čudovitega: da je vsakdo čudež narave, drugačen, neponovljiv in vreden ljubezni! Nikomur ni mar moralnih vrednot, družine razpadajo, vpliv šole se zmanjšuje, cerkve pa sploh. Od kod naj človek jemlje etična merila? Oblast sovražimo. Kako je ne bi, če pa tudi novi oblastniki niso boljši od nekdanjih!? In to sovraštvo se širi navzdol: do delodajalcev, učiteljev, staršev, med vse nas. Kako (spet) najti vero vase, v življenje, sočloveka? Vero? mama POSREDOVANJE DEL ŠTUDENTOM IN DIJAKOM KLUB MLADIH PIRAN CLUB DEI GIOVANI PIRANO MLADINSKI SERVIS PIRAN - Župančičeva 14/11 tel./fax.: 741-521 PORTOROŽ - Obala 55 tel./fax: 747-018 servis@klub-mp.si http://www.klub-mp.si KOZMETIKA - PARFUMERIJA 9>/wAmii/mi Obala 33, Portorož, Tel.: 066/748-420 V naši ponudbi najdete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza. 1- Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ... Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Irino Jurman, ki bo vsako soboto v .fw/umim. Naročite se lahko po telefonu 748-420. Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže. Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. Na podlagi sklepa županje občine Piran št.: 3204-3/99 z dne, 20.4.1999 lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog v občini Piran (LAS Piran) objavlja pozivni natečaj za enkratno sofinanciranje programov in akcij na področju preventive odvisnosti od drog za osnovnošolce, mladino in predšolske otroke v piranski občini v letu 2G0G 1. Naročnik: Občina Piran županja - lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog v občini Piran (LAS Piran), Tartinijev trg 2, 6330 Piran 2. Predmet pozivnega natečaja ie: enkratno sofinanciranje preventivnih programov, ki so v skladu s cilji operativnega programa LAS Piran v letu 2000 in sicer: 1. programov in akcij za osnovnošolce, mladino in predšolske otroke iz piranske občine; 2. programov za delo s starši. 3. Na natečaj se lahko nriiaviio : - vse pravne in fizične osebe (društva in druga združenja, posamezniki in javni zavodi), ki so registrirane za izvajanje dejavnosti v RS. 4. Pogoii za sodelovanje : - sofinanciranje programa iz neproračunskih virov ali državnega proračuna; - ustrezne kvalifikacije, izkušnje na področju dela z otroci in mladino; (priložiti dokazila: usposobljenost, predhodne izkušnje, reference); - možnost vrednotenja programa po izvedbi; - inovativna in izvirna programska izhodišča, ki pri načrtovanju vključujejo uporabnike. 5. Prednost bodo imeli programi. ki vključujejo razvijanje pozitivne samopodobe, učenje socialnih veščin in učinkovito obvladovanje stresa ter programi katerih organizatorji in izvajalci so mladi (koncerti in prireditve za mlade). Zaželjeni so stalni programi na tem področju. 6. Prijavi na natečaj ie potrebno priložiti izpolnjen obrazec z natančno vsebino programa. Obrazci z vsemi ostalimi željenimi informacijami so ponudnikom na voljo na občini Piran, uradu za družbene dejavnosti (lll.nad-str. občinske uprave občine Piran), tel.: 066 746 223, pri Ingrid Ličen. 8. Ponudbo ie potrebno oddati oziroma poslati na naslov: Občina Piran - LAS Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran. 9. Pozivni natečaj ie odprt do 30. septembra 2000. 10. Ponudbe, ki bodo prispele do 29. februarja 2000 bodo obravnavane predvidoma marca letos. Pozivamo vas, da iih dostavite do teoa datuma zaradi lažjega letnega planiranja in izvedbe programov. 0 izboru bodo obveščeni vsi ponudniki programov. Z izbranimi izvajalci programov in akcij bodo sklenjene pogodbe. Vse, ki ste pripravljeni, lahko Vaše prostovoljne prispevke za izvajanje preventivnih programov za otroke in mladino na področju preprečevanja zlorabe drog v občini Piran nakažete na Posebni račun občine Piran-LAS Piran št.: 51410-789-20631. IZBOUŠAJMO SI (ZIMSKO) RAZPOLOŽENJE Siva jutra in kratki dnevi, nekateri brez kančka sončnih žarkov, so značilnost zimskega vsakdana.Že dolgo je, odkar smo vsrkali sončne poletne dni, ki so nas navdali z radostjo in optimističnim pogledom na vse okoli nas. Zaradi pomanjkanja sončne svetlobe se v tem hladnem letnem času pri velikem delu prebivalstva rada pojavlja t.i. sezonska depresija. Ta je zelo znana v severnih deželah, kjer je odstotek prebivalstva, ki jih mučijo tovrstne psihične težave, izredno visok. Zdi se , da potrtost dobiva nove razsežnosti epidemije v vseh visoko razvitih državah. Število ljudi, ki se zateka po zdravniško pomoč zaradi depresivnih stanj, se je nekaj zadnjih let izredno povečalo. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo 2020. leta depresija na drugem mestu kot vzrok smrti in invalidnosti. Življenjski standard ljudi zahodne civilizacije ni bil nikoli tako visok kot prav danes. Zdi se, da je višina standarda premo sorazmerna s pojavom depresije. Čemu takšna razlaga problema? Strokovnjaki menijo, da nezadovoljstvo spodbujajo želje posameznikov po drugačnem življenju. Če bi sprejeli življenje tako, kot je, s pozitivno naravnanostjo za boljšo prihodnost, bi bili srečnejši. Značilno je, da so prav ljudje, za katere okolica meni, da imajo vse pogoje za srečo, pravzaprav velikokrat osebnostno nesrečni. Ameriški psiholog dr. Carlson trdi, da čakanje na srečo in razmišljanje o njej, vodi do občutka nesrečnosti. Kateri bi lahko bili osnovni napotki za ohranjanje dobrega razpoloženja, sreče? Doživljanje sreče je vsekakor zelo relativno in za vsakega posameznika specifično občutenje. Lahko pa se oprimemo nekaj preprostih trikov, ki nam bodo pomagali k boljšemu počutju do prihoda prvih pomladanskih dni: Preizkusite jih! • Ne razburjajte se zaradi malenkostil • Zavedajte se učinka negativnih misli (preoblikujte jih v lepe: do sebe, okolice, trenutnih dogodkov), še preden ne dobijo prevelikega poleta in vas preplavijo! • Razvijte sposobnost vživljanja v drugega človeka in poskusite občutiti ljubezen do drugega! Z dajanjem brezpogojne pomoči utrjujemo občutek hvaležnosti do lastnega življenja, s tem pa tudi lastne sreče. • Na obveznosti glejte kot na niz zaporedij, ki se rešujejo glede na nujnost in potrebo. Zadovoljno življenje ni v obvladovanju vsega in za vsako ceno, temveč v smiselnem delovanju. • Naučite se živeti sedaj in tu in ne v včerajšnjem ali jutrišnjim dnevu! Ne dovolite svoji domišljiji, da oblikuje scenari- je, ki bi se lahko zgodili, temveč se zavestno odločite za trenutno dogajanje. • Izoblikujte do posameznih situacij osebno mnenje, ne glede na vaše idealne predstave o tem. • Vsak dan si vzamite nekaj dragocenega časa zase (kar je najtežja ukana!). • Bodite vladar svojih burnih čustev, da ne bodo ona prej zrušila vas! • Občasno se vprašajte, kaj je za vas resnično pomembnol To vam bo pomagalo, da ne sprejemate odločitev, ki bi bile v nasprotju z zastavljenimi cilji. • Poskusite oblikovati čim daljši seznam vsega, za kar ste hvaležni in veseli, da je v vašem življenju tako, kot je. • Odišavite prostore z nekaj kapljicami izbranega eteričnega olja, ki ga kanete v kipečo vodo (namenski lonček lahko postavimo na radiator ali pa si preprosto pripravite kopel z nekaj kapljic dišečega olja). Tako si boste, razen razpoloženja, popravili tudi stanje sluznic grla, nosa, oči in same kože, ki postanejo zaradi suhega zraka manj odporni na okužbe. Prvi mesec leta 2000 smo si (predvsem) pripadnice nežnejšega spola (pravzaprav je to zmota - v resnici - močnejšega) razpoloženje občasno popravljale tudi s "cunjicami", kupljenimi na ugodnih sezonskih razprodajah. Vsak ima pač svoje veselje, mar ne? Valentina KLEMŠE Ajurveda masaža Ajurveda je tradicionalni sistem zdravljenja v Indiji, katerega korenine so čvrsto zasidrane v kulturi indijskega podkontinenta. Pred več kot 5000 leti so veliki rišiji ali jasnovidci starodavne Indije opazovali temelje življenja in jih sestavili v sistem. Ajurveda je njihovo darilo naslednikom, ustna tradicija, ki se je širila iz generacije v generacijo. Ajurvedsko znanje so zapisali v obliki suter, jedrnatih poetičnih verzov, v sanskrtu. V njih je bistvo vprašanja in jih ocenjujejo kot spominske-pripomočke za učence. Sanskrt, starodavni indijski jezik, odraža filozofijo, ki stoji za ajurvedo in globino v njej. Bogat je z besedami za vidike znotraj zavesti in onkraj nje. Je čudovit, močan in zvočen jezik s strukturo in bogastvom, ki ju ne moremo najti skoraj pri nobenem sodobnem jeziku. Logika in lepota v sanskrtu odsevata dve ravni, ki ju potrebujemo za popolno razumevanje ajurvede: zunanje znanje, ki ga dobimo preko učiteljev in knjig in notranje znanje ali intuicijo, pridobljeno z izkušnjami in uporabo naučenega v vsakdanjem življenju. Ajurveda je sanskrtska beseda in dobesedno pomeni znanost življenja. "Ajur" pomeni življenje, "veda" pa znanost ali znanje, vedenje. Ajurveda masaža človeka razume kot celoto. Presega mejo fizičnega dotika kože, mišic, kosti in prodre v globino biti. To dosežemo s počasnimi in meditativnimi gibi, z medsebojno komunikacijo in popolno zbranostjo maserja. Tisti, ki ga masiramo, občuti to kot neprekinjeno enakomerno, ritmično valovanje. Zaporedje prijemov je abeceda, iz katere se oblikuje lastna govorica telesa. Masaža deluje na vseh nivojih - fizično sprosti in hkrati tonifici-ra mišice, izboljšuje krvni in limfni obtok, poveča raven krvnega hemoglobina in raztegne vezivna tkiva v sklepih. Deluje tudi na energetske centre oziroma chakre (čakre). Ajurveda masaža ne preprečuje samo stresa in anksioznosti, ampak spodbuja tudi k spoznavanju našega lastnega telesa kot celote: delov, s katerimi smo v sintoniji in tistih, v katerih so energetske blokade. Na duhovnem (spiritualnem) nivoju je težko opisati blagodejne učinke masaže, saj gre za nekaj nedefiniranega - za "življenjsko moč", ki je več kot le seštevek zgoraj omenjenih pozitivnih učinkov na fizični in energetski ravni. Gre za višjo stopnjo zavedanja in koncentracije. Koncentracija je eden od načinov zbiranja energije v določe- METROPOL GROUP vas vabi na: PREDAVANJE priznanega slovenskega specialista plastične kirurgije: PREDSTAVITEV PLASTIČNE KIRURGIJE brezplačno LEPOTNA POSVETOVALNICA -INDIVIDUALNA SVETOVANJA 7000 SIT na osebo GRAND HOTEL METROPOL METROPOL BUSINESS CENTER TERMINI PREDAVANJ IN INDIVUDUALNIH SVETOVANJ: 12. februar, 11. in 25. marec, 8. in 22. april 2000 predavanja - ob 15.00 uri, individualna svetovanja - po 16.00 uri INFORMACIJE IN REZERVACIJE: tel. 066 4777 P0RT0R0ŽAN0V0 SRCE V zadnji številki Portorožana smo v rubriki Naš obraz predstavili Ingrid Velikajne iz Parecaga, ki je že od ranega otroštva priklenjena na invalidski voziček. Gospa Ingrid potrebuje boljši invalidski voziček, da bi pridobila večjo samostojnost gibanja. Vendar pa sama za tak voziček nima denarja, saj stane kar 3.500.000,00 tolarjev. Zato je Območna organizacija Rdečega križa Piran pozvala Portorožanove bralke in bralce, naj z denarnimi prispevki pomagajo Ingrid do sodobnega invalidskega vozička. Nekateri ste se apelu velikodušno odzvali: 100.000 je darovala ga. Karmen Lakovič-Bossman, po 5.000 SIT so darovali ga. Marina Desardo, g. Borut Sirca in ga. Zorka Vidak ter 2.000 SIT ga. Danila Rusjan. Prvi koraki za nakup vozička so narejeni. Mi pa ponovno pozivamo bralke in bralce, naj se pridružijo tej humanitarni akciji in pomagajo Ingrid. Svoje denarne prispevke lahko nakažete na Območno združenje Rdečega križa Piran - Pomoč gospo Velikajne; Ž.R.: 51410-678-80581. Odprite vrata svojega srca no točko, tako da jo potem lažje usmerimo v delo. To je stanje uravnoteženosti, miru, moči in prisotnosti v trenutku, v katerem se nahajamo. Koncentrirati se, pomeni osredotočiti se na center energije v trebuhu (hara). Hara v japonščini pomeni trebuh; v spodnjem delu pod popkom, imenovanem tenden, se nahaja življenjska energija. Hara je eden izmed sedmih energetskih centrov, ki jih priznavajo tudi druge kulture, vendar je bolj znan pod sanskrtskim imenom chakra. To je center zemlje: zbira zemeljsko energijo v medenični votlini, od koder se preko rok in nog širi po vsem telesu. To je naš center težnosti, moči, ravnovesja in stabilnosti, jedro naših psiho-fizičnih sposobnosti. Za vse masaže je koncentracija bistvenega pomena, saj nam poveča vzdržljivost in omogoči, da masiramo z intuicijo in ne z mislimi. Farmacevtski in kozmetični tehnik Jana Božič * Če bi primerjali ajurveda masažo s klasično, bi lahko rekli, da traja prva dlje (okoli eno uro) od klasične (ki traja od 20 do 40 minut). Gibi ajurveda masaže potekajo v sozvočju z umirjeno glasbo v ozadju in človeku pomagajo tako k fizični kot tudi duševni sprostitvi, medtem ko deluje klasična masaža predvsem na fizično sprostitev. Ajurveda masaža se začenja na trebuhu (kjer je center hara) in nato zajame vrat, obraz, glavo, nadaljuje se po rokah in ramenih,... konča se na hrbtu. Indijska masaža se ne loteva človeškega telesa po delih, temveč vselej le kot celote. Skrb za starejše: včeraj, danes, jutri Lansko leto je Organizacija združenih narodov posvetila starejšim pod geslom k družbi za vse starosti. V Sloveniji se lahko pohvalimo, da ima skrb za starejše že dolgo tradicijo. Kot piše dr. Acetto v svoji knjigi Starost in staranje, ima tolikšno malokateri narod v Evropi. Dolžnosti do starejših so se torej zavedali že naši predniki in torej nikakor ni novotarija lanskega mednarodnega leta starejših. V Sloveniji se je skrb za starejše oblikovala postopno. Prvi zametki segajo - po Valvazorju - že v leto 1041, ko je bila ustanovljena prva socialna ustanova. Sledilo je obdobje "špitalov", kakršen je bil najstarejši del sedanjega izolskega doma upokojencev. Na spominski plošči v avli te stare stavbe piše: "Po zaobljubi in slovesni zavezi - ko je v Benetkah pustošila smrtonosna kuga, da bi predobri Gospod uslišal naše želje in prošnje ter otoško mesto vzel v svoje posebno varstvo - je to novo svetišče in samostan, tako iz svojih sredstev, kot z darovi, brat Firmus Ulmus, Benečan, teolog, minorit in razsodnik za krivoverske zmote, ob velikih naporih ustanovil in zgradil 31. okt. 1583." V malem samostanu - hospiciju - sv. Frančiška sta živela najpogosteje po dva brata. Frančiškanski minoriti so v Izoli živeli in delovali preko 200 let, vse do leta 1787, ko je bil samostan z dekretom ukinjen... Leta 1953, 28. januarja, je Okrajni ljudski odbor Koper izdal odločbo o ustanovitvi Doma starih v Izoli. Dom oskrbovancev Piran pa je bil ustanovljen 19. januarja 1955 in je imel prostore v piranskem frančiškanskem samostanu. V istih prostorih je podobna ustanova - Pia casa di Ricovero - delovala že mnogo prej. Po 20-tih letih se je Dom oskrbovancev Piran, ki je gostoval v izredno neprimernih prostorih, priključil Domu upokojencev Izola. Tedaj so stari izolski stavbi prizi-dali novo in kasneje, v letu 1985, z dozidavo negovalnega oddelka zastavili celovito prenovo, ki pa žal ni bila zaključena. Trenutno živi v izolskem domu okoli 80 starejših iz Pirana (ostali Pirančani so pretežno v koprskem domu), okoli 80 starostnikov je iz Izole ter še 80 iz drugih občin (največ iz koprske). Izolski dom trenutno torej zadovoljuje tudi piranske potrebe namestitve ostarelih. Očitno je torej, da je skrb za starejše v Piranu treba posebej obravnavati, vendar v luči sodobnejših pristopov. Kaj naj to pomeni? Osnova kakovostnega življenja na stara leta je, poleg zadovoljitve osnovnih materialnih potreb, tudi zadovoljitev nematerialnih. Prav njihovo zanemarjanje povzroča pri starejših hude stiske. Verjetno ni cilj starejšega človeka priti v dom za ostarele - temveč postati deležen - ko to potrebuje - ustrezne pomoči in pozornosti in to najraje doma! Leta 1997 sprejeti Program varstva starejših oseb v Sloveniji do leta 2005 (v katerem gradnja novega doma v Piranu (še) ni predvidena) sicer oživlja tudi gradnjo domskih zmogljivosti, vendar pa daje veliko prednost in poudarek izvendomski pomoči starejšim. Izvendomska pomoč bi vključevala: nego na domu, dostavo kosil, gospodinjsko pomoč (priprava hrane, čiščenje stanovanja, pranje, nakupovanje, ipd.) ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (družabništvo, preprečevanje i РШЈјјЖО^ИЈ^јШ"^ i ИЈнмиТШтГш! osamljenosti ipd.). Tovrstna pomoč v Piranu že poteka preko Centra za socialno delo. Cilj te pomoči pa je, da lahko ostareli čim dlje ostane doma v svojem okolju. Kljub temu pa nas tak pogled na pomoč starejšim ne bi smel odvrniti od prizadevanj, da bi zgradili dom za starejše (najraje več sodobnejših enot). Z naraščanjem števila starejšega prebivalstva se seveda veča tudi problematika skrbi za ostarele, kar pa zahteva kar največ alternativnih pristopov in rešitev. Dnevni center, ki ga pripravljajo v pritličju Zdravstvenega doma v Piranu, naj bi bil sedež oz. zametek organiziranih aktivnosti za starejše. Dnevni centri ali enote domov za starejše se bodo v prihodnje morale približati tudi drugim krajem v občini (Portorožu, Luciji,...) ter nuditi pogoje za preživljanje prijetne starosti. Ljubo Klanjšček - 13.000 sitS i —-----—-—- e tel:778-300 fax:773-225 \ У^) °b "akupu računaJnik" vam podarimo najnaprednejli programski paket za vodenje sr^loJlZJul podJetlJ v mndows oko,Ju ■DataLab HERMES Light V vrednosti 52.500,00 SIT! Januar 2000| ..............Muli II llllimr* Per san Valentino - due tazze di caffe' e due cuori innamorati... PI CCO LI SSI MA STOMA DI CAFFE1 La pianta di Gaffe' e' un arbusto sempre verde, originario dela Kaffa, regione deH'Abissinia in Africa, dove cresceva spontaneamente, dato il clima caldo ed il terreno montuoso. Fu portato poi in Arabia dove fu largamente coltivato ed i semi tostati usati per preparare il ben noto infuso. Alio stato selvatico raggiunge la notevole altezza di circa otto metri, mentre nelle piantagioni viene considerevolmente abbassato per facilitarne la raccolta. Non ha bisogno di cure particolari, ma cresce su tutti i terreni normali, purche' freschi e fertili. Quando fiorisce, la pianta e' ricoperta di piccolo campanula bianche, inten-samente profumate, ed il frutto simile ad una rossa ciliegia, contiene nel nocciolo 2 piccoli semi - i caratteristici grani di caffe'. La legenda del caffe' • II caffe1 all "giavanese": a del caffe1 molto re; aggiungete del caffe1 caldissimo ed una dose di Si narra che a scoprire questa pianta fu un bran- caldo aggiungere del cioccolato sciolto (cacao). E panna a cui avrete mescolato un po' di latte, per co di 'capre, che zoccolando su delle roccie un giorno mostrarono piu vivacita' ed irrequietezza del solito: avevano brucato delle bacche di caffe1. I pastori diedero la notizia all'iman del vicino con-vento di Scehodet, che fatte seguire le capre al pascolo, fece un infuso con quelle straordinarie bacche e lo somministro1 ai suoi frati islamici che sperimentarono cosi le benefiche proprieta di questa bevanda. Questa gradevole bevanda esercita una notevole azione energetica, facilitando il lavoro muscolare e favorendo l'attivita' intelettuale. Purtroppo il caffe1 contiene caffeina, sostanza moderamente eccitante, il cui uso in determinati casi, puo' essere controindicato. Per nostra fortuna, all'inizio del secolo in certo Roselius di Brema riusci' a privare i chicchi verdi del caffe' della caffeina, servendosi del vapore. Era nato cosi' un infuso che conservava del caffe' il gusto aromatico e non aveva le proprieta stimolanti del caffe'. "Sui gusti non si deve discutere", ammonisce con saggezza un vecchio proverbio latino. Infatti io doverosamente vi elenchero' dei vari modi per preparare il caffe'. Tutti ormai conosciamo il caffe' alia turca, che a richiesta viene servito anche nei nostri locali. C'e' poi il caffe alia Viennese, prepa-rato molto forte con I'aggiunta della panna liquida e montata. VPRAŠALNIK ZA KRVODAJALCE "Spoštovana krvodajalka, krvodajalec! V želji, da varujemo vaše zdravje in hkrati ščitimo prejemnike vaše krvi, vas prosimo, da skrbno preberete ta vprašalnik in na zastavljena vprašanja iskreno odgovorite z obkrožitvijo primernega odgovora ali pismeno dopolnitvijo..." je uvod vprašalnika, ki ga po novem izpolni vsak krvodajalec preden daruje svojo kri. Tovrstni vprašalnik so na izolskem oddelku za transfuzijo pri Splošni bolnišnici Izola poskusno uvajali že v lanskem letu, vendar le za nove krvodajalce in tiste, ki že daljši čas niso bili na odvzemu. Po smernicah drugih razvitih evropskih držav pa s 1.1.2000 postaja vprašalnik obvezen na vseh oddelkih za transfuzijo v Sloveniji. V vprašalniku je tudi nekaj vprašanj zaupnejše narave, zato je zagotovitev varovanja osebnih podatkov v tem primeru še posebej pomembna! Veliko tehtnih razlogov je za to, da ljudje izpolnjevanje anketnega vprašalnika jemljejo z vso resnostjo. Le z odkritimi odgovori lahko človek pripomore k varni transfuziji krvi in izpolni osnovni namen dajanja krvi - pomagati sočloveku. Valentina Klemše qui un seggerimento personale: provatelo, e1 buo-nissimo! II caffe' espresso del bar lo conosciamo tutti ed anche quello casalingo fatto in casa con la "mocca". Ma c'e' ancora un modo molto poco tra-dizionale, ma non per questo meno conosciuto • II caffe' all'irlandese, del quale io vi daro1 la ricetta. Scaldate bene un bicchiere e quindi versa-tevi una dose di whisky e dello zucchero in polve- impedire che coli sul fondo del bicchiere. In questo modo avrete ottenuto non solo il caffe1 irlandese, ma anche un bellissimo effetto decorativo! Alia salute! • A tutti gli innamorati, giovani e meno "giova-ni" auguro di festeggiare intensamente il giorno di s. Valentino, magari anche con due tazze di buon caffe'! Cesarina PICCOLI CRANELLI PER SAN VALENTINO • L'amore e' cieco: non chiedergli di vedere! • Avanzando passa passo negli anni, imparerai che il vero amore non invechia mai. • Imperdonabili sono i torti di chi non si ama piu'. Kako smo vstopali v leto 2000 Mlade orle je na Kozleku obdaril dedek Mraz Člani planinskih skupin Mladi orli - osnovne šole Lucija in Centra za usposabljanje Elvire Vatovec iz Strunjana so se 18. decembra podali na planinski pohod v neznano. Vsi so pohod nestrpno pričakovali, saj je bil to za mnoge prvi pravi planinski izlet. Pred vzponom so si pohodniki privoščili prvi počitek in se okrepčali z dobrotami iz svojih nahrbtnikov. Pridružil se jim je še vodnik - planinec Marjan, ki so mu sledili, prepričani, da jih bo popeljal na Snežnik. A ni bilo tako. Ustavili so se kar na cesti ob odcepu proti Kozleku in se po pripravi -potrebno se je bilo obuti, obleči in oprtati nahrbtnike - podali v zasneženi zimski dan. Nekoliko je pohodnike pozdravljalo tudi sonce, sicer pa je hojo popestril vodnik Marjan s številnimi pripovedmi in doživetji. V snegu so opazili sledi živali: srnic, zajčkov, risov, lisic, odkrili pa so celo sled volka. Med vzponom po grebenski poti so lahko ves čas gledali dolino, ki je ostajala vse globlje pod njimi. Tako so rdečih ličk in kar zadihani prispeli do hišice v gozdu. Majhna, prijazna, potisnjena med skalni rob in gozd, to je koča na Kozleku (997 metrov). Prijazni oskrbniki so mladim planincem polepšali prihod z zakurjeno pečjo in jim postregli topel čaj. Seveda se je vesela druščina kmalu vsevprek krepko oke-pala, tudi vodniki in vsi spremljevalci. In glej čudo: naenkrat se z vrha pečine prikaže postava. Bil je čisto ta pravi dedek Mraz. S kopico paketov. r«« Pozabili so na sneg, saj kar niso mogli verjeti, da je resničen. Vsakega je seveda obdaril s paketom dobrot. Ostala jim je le še hoja v dolino, med katero so se še dodobra naužili snega, od katerega so imeli vsa oblačila mokra. Otroci opazujejo Otroci 1. razreda devetletke piranske osnovne šole Cirila Kosmača so se pogovarjali o hišnih ljubljenčkih in o tem, kako ljudje skrbimo za svoje živalce. Poglejte si njihova sporočila: p^дАУО ГТбЦЖОМ ГА I ^да Mitja Šebalj, 1.b devetletne OŠ Cirila Kosmača Piran pp. t W09 f-Ч-М^џ Hk V-^ПчС-Л.. (n uv^ Grega Kurtin, 1 .b devetletke OŠ Cirila Kosmača Piran kavarna GALERIJA na Tartinijevem trgu v Piranu Tel.: 747-356 Obiščite nas, veseli Vas bomo! Galerija Krka: Razstava bo na ogled do Valentinovega Od 18. januarja v galeriji Krka Zdravilišča Strunjan razstavlja akademski slikar Dušan Lipovec iz Kamnika, ki nadaljuje bogato in priljubljeno tradicijo slovenskega krajinarstva. Zdravilišču Strunjan je predstavljen njegov opus Primorske krajine, nastale v zadnjih letih v tehnikah akvarela, gvaša, tempere in akrilnih barv. Razstavo si lahko ogledate do Valentinovega, 14. februarja. Januar 20001 ..........................MтшттшшЛ Uredništvu Portorožana! Kmalu bo pol stoletja od mojega prihoda v Piran, kjer sicer nisem rasla, sem pa v njem zorela. Delala, skrbela za otroke, ki so za moja prizadevanja obogatili življenje tudi meni. Rada imam Piran! Lepote našega obmorskega mesteca, mi valovijo kakor val, ki izpira našo skalnato obalo. Sledi ostajajo tudi v mojih pesmicah. Pisanje in nabiranje biserov, ki jih snujem v ogrlico pesmi, je del mojega življenja, ki sega daleč nazaj v otroštvo. Pošiljam pesem Prebujenje, eno od mnogih, ki sem jih napisala v Piranu. Vesela bom, če jo bom ugledala v našem Portorožanu. Z lepimi željami Vaša Elizabeta Pospeh, Piran Pojasnilo uredništva: Prijazno pisemce in pesmico smo v uredništvo prejeli že pred nekaj meseci, pa je zmeraj zmanjkalo prostora, da bi ga objavili. Gospe Elizabeti Pospeh smo hoteli odgovoriti - enako kot vsem pesniško nadarjenim bralcem - da poezije ne objavljamo, ker pač nismo literarna revija in nam še za aktualnosti zmanjkuje prostora. Pa smo se v tej številki odločili narediti izjemo - ampak samo tokrat - ker smo v obdobju slovenskega kulturnega praznika in nas pač obhaja slovensko svetobolje. Torej - tokrat izmemoma objavljamo pesem kulturnemu prazniku v čast in petdesetletnici prihoda ga. Pospeh v Piran. PREBUJANJE Nemo so božali, sramežljivi sončni žarki, vhodna pročelja starih hiš... V medli svetlobi pomladnega jutra objeli so vrh svetilnika, strehe, vzhodno nanj naslonjene cerkvice. Lepota pogleda na še dremajoč Piran: kot bi mesto odpiralo stotera očesa, so se začela odpirati lesena polkna. Obsijana punta, obsijani pomol! Kot bi svoje utrujene roke razpotegnil proti modrini priletni očanec, in se prebujal v nov dan. Pohvala! Podpisani želim pohvaliti delavce Upravne enote Piran za vestno in dostojno obnašanje pri spremembi stalnega bivališča. Če bi se tudi v "višjih" nadstropjih (tam, kjer delijo priglasitve, gradbena dovoljenja ipd.) obnašali tako, bi bilo v piranski občini krepko manj "črnih" gradbenih posegov. Z. KRIBEL, Portorož fe^siOoGoiiiTDco) - ©ßfr^ßso^OT)®) ° mmm - ^računo v odsko ]|) knj i govodski se r vis d.o.o. Obala 55, 6320 Portorož 066 747 311 Še razmišljanja o veri - ali jo danes še rabimo? Pridružujem se mnenju, da je bilo tisto, kar je Nada Kozina napisala v 9710. številki, oktober '99 Portorožana pod naslovom Vera - ali jo danes še rabimo? dobro in nekaj, kar danes mnogi pogrešamo. Lotila se je pač tabu teme, o kateri je še vedno le malokdo pripravljen odkrito spregovoriti. Minilo je namreč šele dobro desetletje, ko so nam po dolgem obdobju zapovedanega molka po televiziji voščili Božič. Materialne dobrine nam sreče ne morejo zagotoviti. Zanjo je najbrž potrebna harmonija med fizičnimi in duhovnimi energijami, ki se pretakajo v nas in med nami. Večina naših težav izvira iz odnosov med ljudmi. Običajno želimo, da bi tudi drugi razmišljali enako ali podobno kot mi. Želimo, da bi verovali v istega boga ali pa bili ateisti kot mi, da bi volili isto stranko, da bi govorili isti jezik, da bi poslušali isto glasbo ipd. To pa nas vodi v spore in nesreče, ki takrat, ko dosežejo veliko maso prerastejo tudi v vojne. To se nam ne bi dogajalo, če bi ljudi okrog sebe imeli radi takšne kot so. Da pa bi lahko ljubili druge, moramo najprej radi imeti sebe in najbližje okoli sebe. Spoštovati in ceniti bi morali svoj jezik, pesem, običaje, svojo državo, itd. Le kako naj bi imeli radi druge in drugačne, če še svojega in svojih ne bi marali? Srečen je namreč lahko le tisti, ki ljubi. Tisti, ki sovraži, pa sam najbolj trpi! V času bližnje zgodovine je oblast v resnici odplakovala vernost iz naših možgan in je hotela naše duše predelati tako, da bi bile vse enake in po njeni meri. Bolečine zaradi duhovnega nasilja pa so še bolj pekoče kot fizične. Videli smo, kako so predsedniki demokratičnih držav tudi pod žarometi kamer izpovedovali svojo vero. Za našega človeka pa naj bi bilo to nekaj nevrednega in je moral to čustvo v sebi tlačiti ali celo tajiti. Kako to lahko boli, pa je znal povedati le naš veliki umetnik, Cankar. To smo doživljali različno. Eni so bili odplaknjeni, drugi so odplakovali, tretji se odplakniti niso pustili in so tako bili izpostavljeni curkom umazane vode. Teh pa je očitno bilo še največ. Kako naj si sicer razložimo pojav, da je danes vera bolj živa na vzhodni kot zahodni strani porušenega zidu? Življenja v strpnosti in spoštovanju do drugačnega se bomo morali še dolgo učiti. Ker se ne zavedamo, da smo pri tem šele začetniki, smo prej slabi kot dobri učenci. Strahov in nestrpnosti do vsega, kar je povezano z vero, je zlasti v medijih in politiki še vedno veliko in preveč. Čas pa je nesporno najboljši sodnik in tudi zdravnik. Pogosto slišimo: "Pustimo vse to in glejmo naprej!" Osebno pa menim, da časa, ki ga živimo, no mogoče ločevati od preteklega! Brez enega tudi drugega in nas ne bi bilo. Le resnica in pravica in ne laž nam lahko prineseta mir in srečo. Govoriti o tem, kakšna naj bi bila prava vera današnjega človeka, si preprosto ne upam. Z vprašanji o začetku in koncu ter smislu našega življenja se mora spopasti vsak sam. Enako kot si mi sami ne želimo vsiljevanja pogledov na ta vprašanja, tudi nimamo pravice svoje odgovore na ta vprašanja vsiljevati drugim. Le ob polni osebni svobodi pa lahko poiščemo odgovore na ta vprašanja, tudi v občestvu z drugimi - kot sta vera in cerkev. Letnica 2000 nam pove, da naj vera in cerkev ne bi bili nekaj takega kot moda. Splošne moralne vrednote kot so: resnica, dobrota, poštenost, ljubezen in podobne, imajo tudi v času človekovih pravic enako ali še večjo veljavo kot nekoč. Vedno bomo ravnali prav, če drugim ne storimo ničesar takega, česar ne želimo, da bi drugi storili nam. Za druge pa naredimo tisto, kar bi želeli, da naredijo drugi za nas. To je seveda le eden od pogledov na to duhovno plat našega življenja in prav nič si ne domišljam, da je edino pravilen. Jakob Čemažar OBVESTILO Urad za gospodarske dejavnosti Občine Piran obvešča, da je 20.12.1999 Županja Občine Piran sprejela sklep, da se Javni razpis za sofinanciranje programa pospeševanja kmetijstva v Občini Piran za leto 1999 - program Urejanje zemljišč (točka "1"), objavljen v Primorskih novicah dne 29.01.1999 - zaključi na dan 01.03.2000, po pogojih iz citiranega razpisa. JANEZKOVA DOMAČA NALOGA začetek leta 2000 v mojem kraju (Prosti spis) Okrog priprav na lansko silvestrovanje je bilo dosti hrupa, nervoze in stroškov, potem pa je bilo v dveh dneh vsega konec in vse pozabljeno. Moj tata pravi, da ga to spominja na predvolilne boje: pred volitvami obljube, ognjemeti in peneče vino za volilce, po zmagi nad nasprotnikom pa po starem naprej, kot da se ni nič zgodilo. Razlika je le v tem, da smo se tokrat pred začetkom novega leta bali "hrošča", ki pa se po praznikih ni pojavil, medtem ko se po volitvah vsakokrat zgrnejo nad svet roji požrešnih kobilic (krščenih!), o katerih prej nihče ni niti sanjal. Konec lanskega leta je zaznamovala cela vrsta načrtov, med katerimi sta dva še posebno humana: načrt za gradnjo doma ostarelih (moj tata pravi, da bodo v njem prvi oskrbovanci današnja generacija male šole - pač glede na naglico, s kakršno take načrte ponavadi realizirajo) in načrt za zavarovanje Sečoveljskih solin in polotoka Seča (moj tata pravi, da bodo tudi tu stvari tekle ravno dovolj hitro, da bodo tako soline kot Seča že davno posejani s črnogradnjami, ko bo načrt o zavarovanju obeh končno sprejet). Decembrska Prva slovenska poslovna konferenca v Portorožu pa je mojega tato hudo vznemirila. Govorili so namreč o možnostih združevanja nekaterih ministrstev in moj tata pravi, da to najavlja prihod slabih časov; kadar namreč začne vlada varčevati pri svojih lastnih ustanovah in uradnikih, potem je z denarjem v državi nekaj hudo narobe... Še nekaj prav nenavadnega se je zgodilo v decembru: morje je poplavilo obalo v uri oseke! Strokovnjaki so ta pojav razložili z vplivom lune in močnega juga, moja tata pa trdi, da so krivi ciplji: živalce so se zaradi ponovnih ribiških kreganj tako smejale, da so jim tekle obilne solze in povzročile plimo v času oseke. Tik pred prazniki smo tudi izvedeli, da bo Piran končno dobil javno stranišče. Denar je zagotovljen, le z lokacijo da so težave - kar ni novo pri nas. Pa je moj tata telefoniral pristojnemu mestu in protestiral, češ kako je mogoče, da ste ga do sedaj kidali vsevprek po občini, zdaj pa kar na lepem ne najdete treh kvadratnih metrov, kjer bi opravljali to reč organizirano in pod budnim očesom čuvaja (imenovanega tudi higienski tehnik). Pa ga je možakar na drugem koncu žice prijazno pozval, naj se briga zase in je prekinil pogovor. Težave z lokacijo pa so nastale tudi v zvezi z novo lucijsko cerkvijo - že tretjič ali četrtič so prestavili mesto gradnje! Moj tata je upravičeno pripomnil, da je torej v naši občini celo Bog brez moči. Obenem pa je rekel, da imamo vsi občani presneto srečo: če bi namreč bile že v preteklosti občinske oblasti in uprave tako neodločne glede raznih lokacij, potem danes ne bi bilo vseh teh ljubkih naselij, hotelov in drugega. To tatino misel je moja mama dopolnila, rekoč (z rahlim, nepotrebnim prizvokom zlobe), da pa bi točilnic kljub temu zagotovo ne manjkalo, saj zanje celo v naši občini ne veljajo pregovorne lokacijske težave. Ob teh besedah je mojega tato zaskrbelo, da ne bi komu v občinski upravi padla na pamet sprememba lokacije bifeja "Pri žejni sipi", pa je sklenil nemudoma stopiti do lastnika in ga posvariti. Jaz pa sem se lotil domače naloge. Sonja Požar univerza za tretje življenjsko obdobje tudi pri nas V prejšnji številki Portorožana (št. 12, december '99) smo objavili obširnejši članek o pripravah na ustanovitev Univerze za tretje življenjsko obdobje v piranski občini. Poleg članka - napisala ga je pobudnica ustanovitve Univerze za tretje življenjsko obdobje, ga. Fanči Kuhar smo objavili tudi anketo, s katero se je želelo ugotoviti, kolikšno je med upokojenci in tistimi, ki se na upokojitev pripravljajo, zanimanje za vključitev v tovrstno izobraževanje in druženje ter za katera področja je največ zanimanja. V naši državi je takšna Univerza nastala leta 1985 najprej v Ljubljani, nato so ji sledile še Univerze v Velenju, Slovenj Gradcu, Idriji, Mariboru, Kranju, Novi Gorici, Domžalah, Trebnjem, Jesenicah, Ilirski Bistrici, Celju in Ajdovščini. Čas je, da JO USTANOVIMO TUDI V NAŠI OBČINI! Kdor je članek in (ali) anketo o Univerzi za tretje življenjsko obdobje v prejšnji številki Portorožana spregledal, se lahko za vsa pojasnila obrne na Občino Piran (tel.: 746-223 ali 746-201, ga. Ingrid Ličen) ali na pobudnico za ustanovitev Univerze za tretje življenjsko obdobje, gospo Fanči Kuhar osebno (tel.: 770-126). Naj vas naziv Univerza ne prestraši! Vanjo se lahko vpiše vsak zainteresirani občan po 45. letu starosti, ne glede na predhodno izobrazbo ali službo! Univerza deluje v obliki študijskih krožkov z desetimi do petnajstimi slušatelji pod strokovnim vodstvom mentorja, ki je strokovno in osebnostno ustrezen za tak način poučevanja. Za povezavo skupine pa skrbi animator. Poleg izobraževanja nudijo krožki še drugačne oblike druženja: izlete, obiske razstav, oglede, srečanja z drugimi obiskovalci Univerz za tretje življenjsko obdobje po Sloveniji,... Vabljeni ste vsi občani tretjega življenjskega obdobja, ki želite ohraniti svojo fizično in psihično čilost, družabne stike, vedoželnost, vedrino... RESTAVRACIJA IN PIZZERIJA Restavracija v Portorožu tel.: 674-50-74 & Pizzerija v Luciji tel.: 770-204 se priporočata P0RT0R0ŽAN0VI MALI OGLASI bsp Renaull Twingo 1,2 bele barve, letnik 7/99 s samodejno sklopko, 2x airbag, centralno zaklepanje, električni pomik ogledal, kasko zavarovan. Ugodno! Informacije 066/81-265. B33 Mlada, nežna in ljubezniva muca, odlična družba otrokom in (ali) osamljenim, išče prijazen dom. Dobite jo pri nas doma; pokličite na tel.št.: 674-41-83. os3 Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Luciji ali Portorožu. Informacije na: 674-50-37. os» Mlečno mast z izvlečkom ognjiča za nego nog prodajam. Tel.: 066/773-562. в^ Garažo v garažni hiši Lucija prodam. Tel.: 770-159. и^ Citroen ZX, 34.000 prevoženih kilometrov, brezhiben, letnik 1995, garažiran, prodam. Tel.: 770-159. os3 Ugodno prodam enoosno aluminjusko, dobro ohranjeno avto-prikolico (500 kg nosilnosti) in macesnova garažna vrata. Tel.: 674-51-07. Bralke in bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko do 20. v mesecu sporočite po telefonu (tel. & fax.: 674-42-14), Lahko pa ga pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali ga dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delovnikih med 8. in 12. uro). Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: Bruno BERTOK s Cvetne poti v Portorožu 1.000 tolarjev, Andrej SUSMAN iz Pirana 7.000 tolarjev, ga. Jereb s Cvetne poti 2.000 tolarjev, družina LUSA iz Lucije 2.000 SIT, gospa iz Lucije, ki ne želi biti imenovana 2.000 SIT in Lidija BARRILE 1.000 TOLARJEV. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporočal Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ , ki se je že preselilo v svojo prenovljeno stavbo na Obali 16 v Portorožu (v I. nad-str.) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". Moj zdravnik 2000 Med nami so ljudje, ki so si za svoje življenjsko poslanstvo izbrali reševanje življenj, ki so vselej pripravljeni pomagati tistim, ki so v stiski in ki se nikoli ne izneverijo stanovski prisegi, svojo strokovno usposobljenost pa plemenitijo z izvirnim človekoljubjem... Zato so se v mesečni reviji za zdravo življenje Viva, že četrto leto odločili za akcijo Moj zdravnik, v kateri izbirajo najbolj priljubljenega splošnega zdravnika. V svojo akcijo so želeli pritegniti čimveč ljudi dobre volje oziroma čimširšemu krogu ljudi dati možnost, da pokažejo svojo hvaležnost in privrženost "svojemu" splošnemu zdravniku. Akcija "Moj zdravnik 2000" se je začela z januarsko številko revije Viva, končala pa se bo z razglasitvijo najbolj priljubljenega zdravnika za leto 2000. Ta bo 6. aprila, na predvečer Svetovnega dneva zdravja. Za korekten potek akcije skrbi strokovna komisija, v kateri sodelujejo znani slovenski zdravniki: predsednik komisije prim.dr. Marko Demšar, prof.dr. Pavle Poredoš; doc.dr. Marjan Premik; dr. Ivan Cibic in dr. Dejan Klančič. Revija Viva je v svojo letošnjo akcijo Moj zdravnik 2000 poskušala pritegniti čimveč medijev -tudi Portorožana, ki je sklenil v njej sodelovati. Zato svoje bralke in bralce pozivamo, da se akciji odzovete in glasujete za "svojega" najboljšega splošnega zdravnika. S svojo pozitivno usmeritvijo ponuja akcija Moj zdravnik izvrstno priložnost za popularizacijo splošne (družinske) medicine in za uveljavitev ljudi, ki so za svoj poklic pripravljeni žrtvovati vse. Z akcijo Moj zdravnik se tem plemenitim ljudem lahko vsaj simbolično zahvalimo za njihovo požrtvovalno delo... Za zdravnika, za katerega menite, da še posebej zasluži vaš glas, lahko glasujete na kuponu, ki ga objavljamo. Izpolnjeni kupon pošljite na naslov Portorožana, p.p. 46, 6320 Portorož. Pazite: glasuje se za zdravnike splošne medicine! O akciji, ki jo organizira revija Viva in se zaključuje konec marca letos, Vas bomo tudi v Portorožanu sproti obveščali. Uredništvo vtva fßi Ime in priimek naslov_ Številka/Numero rjanuar/gennaio 2000* letnik/anno X* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ / *UREDNIŠTVO / REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Nada KOZINA, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje imena Portorožan: Teo TAVŽELJ, dia* urejanje: Livija SIKUR ZORMAN* računalniški prelom: EDI* tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. lzola*izhajanje: mesečnik* naklada/tiratura 3.000*cena: 0 SIT. Naslov uredništva: Obala 16, p.p. 46, 6320 P0RT0R0Ž*V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Valentina KLEMŠE, Cesarina SMREKAR, Miloš JOVANOVIČ, Alja TASI, Jana BOŽIČ, Ondina LUSA, Ljubo KLANJŠČEK, Marjan MASLO, Sonja POŽAR, Ksenija BENEDETTI, Vittorio LUSA in še kdo. MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom): Če želite, napišite tudi, kaj vas pri njegovem/njenem delu še Posebej navdušuje: Kulturni maraton v Piranu Piranska občina, Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran, Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti (Območna izpostava Piran) in portoroški Avditorij so tudi letos pripravili KULTURNI MARATON, ki bo predvidoma potekal na Tartinijevem trgu v Piranu in sicer v ponedeljek, 7. februarja s pričetkom ob 10. uri pa tja do 14. ure. Če bo vreme ponagajalo, bo prireditev v dvorani krajevne skupnosti Piran. V kulturnem programu, ki ga bo povezovala Irena Dolinšek, bodo sodelovali: Mažoretna skupina Morje, Plesno akrobatska skupina Flip, Lutkovna skupina Lutka, Plesna skupina Metulj, Mladinski pihalni orkester Piran, gojenci glasbene šole Piran, otroci lucijskega vrtca Morje, učenci osnovne šole Cirila Kosmača - podružnice Portorož, Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan, dijaki Gimnazije Piran, otroška in mladinska gledališka skupina GIB, dramska skupina, mali pevci ter pesnice skupnosti Italijanov iz Pirana. V AVDITORIJU v Portorožu bo na predvečer kulturnega praznika, 7. februarja ob 19. uri kulturna prireditev, ki so ji dali naslov Mladi kulturi ob njenem prazniku. Prireditev bo posvečena sodobnim slovenskim književnikom (Tonetu Pavčku, Marjanu Tomšiču, Dinu Sharanu...) in drugim umetnikom, ki so zaznamovali našo preteklost in sedanjost. In ker prireditev poklanjajo mladi v čast slovenski kulturi, bodo vsi nastopajoči pač mladi... - Ob Grand hotelu Palace v Portorožu, v primeru slabega vremena pa v Pivnici, bo 7. februarja od 17. do 18.30 ure prireditev v počastitev slovenskega praznika kulture, na kateri bodo nastopili Portoroški pevski zbor, folklorna skupina Val, Ženski pevski zbor Lucija, Šavrinke, Vokalno instrumentalna skupina La Bora in pevski zbor Pergula. RAZSTAVE Cšr> V kavarni Galeriji Tartini bo od 1. do 14.2. fotografska razstava "Prospettive piranesi", ki jo pripravlja OŠ z italij.učnim jezikom Vincenzo de Castro, кг V galeriji Meduza 2 v Piranu bo od 2. do 9.2. razstava likovnega kluba Solinar Študije iz ateljeja - oktober 1999 - januar 2000. igt V avli Mestne galerije Piran bo od 7. do 13.2. otroška likovna razstava Vrtca Mornarček Piran - Citronček in Giovannin. V avli občine Piran bo od 7. do 21.2. Osnovna šola Sečovlje razstavljala fotografije s tematskim naslovom Svetloba. UST V Mestni galeriji Piran: razstava Boba Wattsa в^ Galerija Hermana Pečariča: Pečaričeva zbirka 7.2. BOSTA RAZSTAVI NA OGLED BREZPLAČNO. V Matični knjižnici Piran, na Oddelku za mlade bralce od 7. do 29.2.: razstava Prešernovih del in del, ki obravnavajo njegovo življenje in delo. (Po predhodni najavi bo organiziran voden ogled). взг V Tartinijev» hiši v Piranu je do 11.2. razstava ročnilj del, 14.2. ob 18.00 uri bo otvoritev razstave likovne skupine. кз3 V Osnovni šoli Sečovlje bo 12.2. otvoritev razstave in predstavitev projekta Rad imam svoj kraj. dšt V ateljeju Duka v Piranu: razstava slik Fulvie Zudič in razstava keramike Dubrovke Šorel. PRIREDITVE m* V Tartinijev! hiši v Piranu bo 4.2. ob 17. uri nastop učencev klasične kitare. кг 9.2. ob 19. uri v Tantadrujevi dvorani osnovne šole Cirila Kosmača Piran Foto Klub Portorož pripravlja diaprojekcijo na temo Popotovanja. i®* V Galeriji Hermana Pečariča v Piranu bo 11.2. ob 19.00 uri predstavitev knjige Zapisi o materinščini in njenih mojstrih avtorja prof. Silva Faturja, z njim se bo pogovarjala Ivica Eller. NAGRADNO VPRAŠANJE (SAMO) ZA KNJIŽEVNE UUBITEUE Odgovor na literarno vprašanje iz prejšnje številke Portorožana: Avtor objavljene pesmi iz pesniške zbirke Girlanda je Dino SHARAN, doma iz Pirana. Kot zanimivost naj povemo, da se je rodil na dan slovenskega kulturnega praznika (8. februarja). Na vprašanje je pravilno odgovoril Aaron GRIŽONIČ, Ulica svobode 31, 6330 PIRAN Za nagrado mu Hoteli Palace Portorož poklanjajo bon za eno pizzo in eno pijačo v Pizzeriji Ljubljana v Portorožu (bon bomo nagrajencu poslali po pošti). Zdaj pa še nova literarna uganka: Kdo je avtor naslednjega odlomka o ljubezni: Ljubezen je kakor voda; blagoslavlja nas in poveličuje. In kakor voda, se mora tudi ljubezen neprestano gibati, teči, se pretakati od človeka do človeka. Če se voda ne more gibati, se usmradi, in tako je tudi z ljubeznijo: če ne teče od srca do srca, če ni v večnem pretakanju, če jo karkoli prisili v mirovanje, v zaprtost, se začne spreminjati v svoje nasprotje, v smrt ali sovraštvo. V tem primeru pravimo, da je bolezen bolna. Malo bolna ali pa na smrt bolna. Ljubezen pa je bolna takrat, ko ni kakor potok, ko ni kakor reka, ko ni kakor slap, ko ni kakor jezero, ki ga reka polni in prazni. Ljubezen je resnično kakor voda; pretaka se skozi vse sloje, najde najožje razpoke in se po kapljicah z muko pretika skoznje: takrat pravimo, da je ljubezen trpeča in bridko jokajoča. Odgovor na uganko pošljite do 15. februarja t.i. na uredništvo Portorožana, Obala 16, p.p. 46, 6320 Portorož. Za nagrado bo tisti, ki bo pravilno odgovoril (če jih bo več, bomo nagrajenca-ko izžrebali), prejel darilo računalniške firme Teni iz Lucije v vrednosti okoli 10.000 SIT. Ljubitelji književnosti, vredno je pobrskati po spominu (in knjigah). Lep pozdrav in ne pozabite pripisati svojega imena, priimka in nasloval