ODNOSI MED MESTOM IN OBČINO
Odnosi med mestom Ljubljano in ljubljanskimi obči-nami so že dlje časa zelo napeti. Kot je videti, pa se napetost še stopnjuje. Pravega sodelovanja v dobro Ljubljančanov ni, prej bi se lahko reklo, da so občine in mesto v dolgotrajni tihi vojni. Za številne majhne spo-pade pa tako ali tako ne bomo nikoli izvedeli. Ne glede na to, ali gre za politični ali osebni obračun, pa smo Ljubljančani tisti, ki smo na slabšem in še plačujemo za to. Zato smo povprašali predsednika občinskega izvrš-nega sveta Braneta Matjašca, kako je š tem.
- Kakšni so odnosi med občino Moste-Polje in mestom, med ntoščan-skim in mestnim izvršnim svetom?
BRANE MATJAŠEC: Menim, da odnos našega izvršnega sveta do mestnega izvršnega sveta ni bistveno drugačen kot odnos drugih izvršnih svetov ljubljanskih občin. Od vsega začetka je nerešen problerri razdelitve pristojnosti. Mislim, da je to poglavi-ten problem. Občine, oziroma izvršni sveti in občinski upravni organi, imajo še vedno določene državne pri-stojnosti, upravnih postopkov, ki jih
morajo voditi. Občani imajo svoje vodstvo, skupščinsko in izvršno, imajo svoje poslance, ki morajo svoje delo opravljati. V mestu pa so neko-liko prejudicirali, kaj se bo zgodilo čez leto ali dve.
- Glede ene mestne občine?
BRANE MATJAŠEC: Da. Ven-dar mOrajo nekateri nujno uvideti, da so bili poslanci legitimno izvoljeni in izvršni svet legitimno imenovan. Zato moramo v skladu s programom dela, ki ga je legitimna skupščina sprejela, izpeljati naloge na vseh področjih živ-
Zaradi vrta okrepčevalnice Luka v središču Most se je med lastaikom okrepčevalnice Gvidom Počivavškom in občino vnel spor. Počivavšek, ki ima tam najete prostore in zemjjisče, ki je last občine, za minulo leto noče plačati najemnine 278 tisoč tolarjev. Svoje ravnanje utemeljuje s tem, da je najemnina previsoka, da so jo računali tudi za tiste mesece, ko nima odprtega vrta, da so mu račun poslali na začetku letošnjega leta in bi moral plačati za nazaj.
Zato je občina odredila odstranitev miz in klopi z vrta na njegove stroške. Vesna Mišič, sekretarka za občo upravo, nain je povedala, da je vrt zemljišče občine, in da bi moral Po&vavšek, tako kot vsi drogi, ki imajo gostinske vrtove na občinski zemlji, plačati zanj najemnino. Če najemnine ne bo plačal, bo občina z njim razdria pogodbo.
Pri celotai zadevi je zanimivo tudi to, da ima Počivavšek na svojem nelegalnem gostinskem vrtu postavljen nadstrešek z dovoljenjem ob-čine. (Besedilo in slika: Zdenko Matoz)
ljenja. Se nekaj bi poudaril. To, da se številne stvari zelo neregularno pre-pletajo in v končni stopnji pripeljejo do spornih zadev, izhaja tudi iz neso-glasij pri sprejemanju statuta mesta Ljubljane. Mestna skupščina ga je sprejela, ne da bi občinske skupščine o njem razpravljale. dale soglasje ali mnenja. V statutu si je mesto prila-stilo nekatere pristojnosti.
-  Pri  razdelitvi pristojnosti gre predvsem za dve stvarl, za denar in politični vpliv.
BRANE MATJAŠEC: Tako je. Čeprav menim, da se bo to kmalu združilo v eno. Tam, kjer je denar, je tudi vpliv, pa naj bo politični ali kak-šen drugačen. Lani decembra je bila na pobudo treh poslancev mestne skupščine sprejeta sprememba za-kona o financiranju javne porabe, in mesto je s tem dobilo svoje izvirne dohodke. Dohodnina se je delila tako, da je mesto dobilo 90 odstot-kov, občine pa le deset. Tako se je tudi pogajalski položaj občine do me-sta v primerjavi z lanskim letom močno spremenil. Vendar pa so se nekateri mestni poslanci zavzemali za tako delitev dohodnine, po kateri bi 60 odstotkov dohodnine šlo mestu in 40 odstotkov občinam. Dejstvo je, da bo tisti, ki ima denar, s teni denarjem tudi suvereno razpolagal. Vendar je to v primeru sedanje mestne oblasti še nekoliko bolj zapleteno, glede na to, da nimajo ne legitimno potrjenega programa dela niti ovrednotenega plana. Naš izvršni svet to ima.
-  Vendar pa nova sprememba za-kona o financiranju javne porabe prtnaša nekatere spremembe, ki so za občine bolj ugodne. Kaj to dejansko pomeni za občino?
BRANE MATJAŠEC: Tako je. Po novem gre 60 odstotkov dohodnine ljubljanskim občinam, mestu pa 40 odstotkov. Za občino to pomeni bolj trdno podlago v odnosu do mesta. Tako bomo laže izvedli skupne mestne naloge, kakor tudi občinske. Republika pa bo še morala zavzeti stališče do financiranja družbenih de-javnosti v mestu.
-  Mesto naj bi tudi dobilo nekakš-nega prisilnega upravitelja. Kako to komentirate?
BRANE MATJAŠEC: Osebno menim, da bo Ljubljana s tem izgu-bila svojo suverenost. Da je do tega posega republike sploh prišlo, pa sta kriva mestna skupščina in mestni iz-vršni svet. Izhoda iz te zagate pa ne vidim, saj verjetno tudi mestne voli-tve ne bi prinesle nič novega. Zato lahko le kličemo k razumu. Mestne oblasti pa ne bi več smele govoriti v imenu Ljubljančanov.
-  Ali prthaja do kratkih stikov med občinami in mestom zaradi ra-zličnih političnih stališč?
BRANE    MATJAŠEC:    Ugotav-
ljam, da sem na političnem področju povsem suveren. Moja funkcija, ki sem jo nastopil pred dvema letoma je bila zame apolitično zastavljena. Re-kli smo, zgolj stroka, tako je tudi sestavljen občinski izvršni svet. Skupščina je mesto, kjer se krešejo politična mnenja, izvršni svet pa dela na podlagi skupščinskih stališč. Po-udarjam. da smo program dela izvrš-nega sveta prav tako nepolitično se-stavili in skupščina je takega tudi sprejela. Kako pa je z uresničevanjem občinskih nalog zaradi nesprejetja mestnega proračuna, nam bo poka-zala analiza uresničevanja razvojnih nalog občine. Poglavitna bojazen, ne le izvršnega sveta, temveč tudi občin-skih poslancev je ta, da se ne bi pono-vilo lansko leto, ko je bila v primeru sklada stavbnih zemljišč mesta Ljub-ljane večina mestnih nalog uresniče-nih, medtem ko so bile občinske na-loge uresničene le šest do deset od-stotno. Bojim se, da se bo letos zgo-dilo nekaj podobnega, saj vsi sporni projekti, veletržnica, grad, vrtnarija, gredo naprej po neki inerciji.
—  Ali se na koordinadjah predsed-nikov občinskih in mestnega izvrš-nega sveta o tem ne pogovarjate?
BRANE MATJASEC: Na teh ko-ordinacijah se bistvenih zadev sko-rajda ne lotevamo, čeprav so predsed-niki izvršnih svetov ljubljanskih občin za to, da se nadaljuje usklajevanje občinskih in mestnega programa. Mestni program naj bi bil sinteza ob-činskih, vendar nam to ni uspelo. Če-prav sem že novembra lani vztrajal pri tem, mestni izvršni svet še vedno nima konkretnega, usklajenega pro-grama.
—  Ali to pomeni, da mestna vlada splob ne dela po programu?
BRANE MATJAŠEC: Ne vem, po katerem programu se denimo financi-rajo komunalne dejavnosti. To pa zato, ker je tisto, kar mi je mestni izvršni svet poslal kot piogram komu-nalnih dejavnosti, skropucalo hujše vrste. Prvo fazo usklajevanja komu-nalnega programa smo naredili, dru-gih pa ne, tako da se o točkah o pro-gramu sploh še nismo pogovarjali. Menim, da bi vprašljivi projekti mo-rali počakati in bi jih pozneje, če bi bilo mogoče, po potrebi vključili. Kot je znano, delajo Roško cesto kar po svoje. Cesto je seveda bilo treba ure-diti, vendar pa je vprašanje, ali je bilo to res potrebno v takem obsegu in po projektih, za katere smo rekli, da ne bodo šli v uresničevanje. Po drugi strani pa je le nekaj milijonov tolarjev vloženih v občinske ceste.
—  Kdo je uvedel koordinacije in kakšen je njihov namen?
BRANE MATJAŠEC: Koordina-cije so že stara oblika dela v Ljubljani, kjer se je šest predsednikov izvršnih svetov enkrat na teden dobivalo in
Menim, da so koordinactje potreone, vendar so takšne, kot so zdaj, brez pomena. Na dnevni red koordinacij pomembne zadeve sploh ne pridejo. Razlog za to pa je verjetno v delu mestnega izvršnega sveta, ki želi biti popolnoma suveren pri ravnanju z de-narjem, nad katerim nima več nad-zora niti mestna skupščina. No, s pri-silnim upraviteljem se tudi to spremi-nja.
-  Kaj  je   najbolj   sporno   med mestno in občinsko vlado?
BRANE MATJAŠEC. Poglavitni problem je nepogovarjanje mestnega izvršnega sveta z drugimi subjekti v mestu. Pogovori sicer potekajo na ravni sekretariatov, vendar ti dogo-vori na mestnem izvršnem svetu do-bijo verjetno nek drugačen smisel, saj mestna vlada običajno sklene kaj čisto nasprotnega. Zato prihaja do zagat na kotnunalnem in stanovanjskem po-dročju. Niso občine tiste, ki se ne želijo pogovarjati, saj mi svoje nare-dimo, mestna vlada pa ne. In tako je na vseh področjih.
-  Na katerih področjih je torej največ težav?
BRANE MATJAŠEC: Ljubljana potrebuje stanovanjsko politiko. Zato so Ijubljanske občine ustanovile sta-novanjski sklad. Vendar pa mestna vlada meni, da so socialna stanovanja njena lastnina, prav tako tudi denar od kupnin. Vloge za socialna stanova-nja pa se kar kopičijo. Ljubljanske občine lahko sodelujejo, če imajo za to skupen interes. Namen občin je bil dober, to je začeti z gradnjo socialnih stanovanj in tako zmanjšati stisko ob-čanov.
-  Kako pa je s komunalo? BRANE MATJAŠEC: Komunala
je zelo problematična. Ker je moščan-ska občina na obrobju mesta, ima ve-liko občinskih cest, ki so večinoma makadamske. Ceste so v slabem sta-nju, z javnimi deli jih nekako sku-šamo urediti. Največja težava pa je vodovod, saj nekateri kraji sploh ni-majo zdrave pitne vode. Ceprav zelo potrebujemo vodovode, se bojim, da nam ne bo uspeio uresničiti našega dela programa, ker še vedno ne vemo, po kakšnem programu se ures-ničuje mestni program. Mi bomo vztrajali pri uresničitvi programa, ki smo si ga zastavili. Resnično upam, da bo za nami stala tudi občinska skupščina. V nasprotnem primeru pa bo potreben rebalans občinskega pro-računa.
-  Ali  predsednik   mestne   vlade Marjan Vidmar pride kaj v Moste?
BRANE MATJAŠEC: Vidmar je bil v Mostah le enkrat, ko sem sklical koordinacijo o gradnji vzhodne ob-voznice.
-  Kakšno bo prihodnje sodelova-nje med mestom in občino?
BRANE MATJAŠEC: Upam, da bosta mestna vlada in skupščina končno začeli delovati, da bo Vidtnar prisluhnil življenju v mestu. To bi bilo nujno narediti še pred začetkom do-pustov. Če pa se to ne bo uredilo do takrat, bomo jeseni reševali, kar se rešiti da.
ZDENKO MATOZ