rečem« bum«.
1. ftevlM
HtB- 29013 cene lt TUtarJet.
f UlMlU* f mNtOtiL tt JOBBJl 1S1L
xuv.ieik.
.Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejeman:
«:elo leto pol leta četrt leta na mesec
K 24- , celo leto......K 22-
. 12— , pol leta........ 11 —
.   6*— četrt leta.......„ 5-50
,  2-— • na mesec........1*90
Izaaja vsak eaa zveeer isvzes*| noM|e In
Inserau veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po i 12 vin., 2a trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inscratf itd.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, rrttfnlčtvoi Knaflova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon it 34.
to je administrativne stvari.
številka vetja 10 risarjev.
fra pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se Narodna tiskarna telefon al 85.
ozira.
fc Slovenski Narod" velja po posti: za AvstroOgrsko: za Nemčijo!
celo leto.......K 25 —  « Celo leto.......K *M
pol leta.......* 13* -   f        .... . - ,
četrt leta........6*50  j     M Ameriko in vse druge dežele:
na mesec!....... 230*  celo leto.......K 3fr—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamk i Vpravniil vo: Enaflova ulica it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št-SS
Novo ministrstvo.
Dunaj, 1. januarja. Ljubi baron Bienerth!
Naročam Vam, tla sestavite lovo ministrstvo za v državnem boru   zastopana   kraljestva in deželo ter pričakujem Vaših tozadevnih predlogov.
Dunaj, 31, dec. 1910,
Frane Jožef m. p.
I 'redst oječo eesa rje v o tastu o-roe.no pismo, ki ga danes priobcuje »Wiener Zeitung«, pommja konec skoraj tritedenske ministrske kriza. Kakor je bilo pričakovati, je cesar vodstvo avstrijske vlade /nova zaupal baronu Bienerthu.
Pri nas sicer ni navada, da cesar s posebnim pismom pooblašča izbra nega kabinetnega načelnika, da sestavi kabinet in ni treba posebno poudarjati, da je nenavadna oblika takega naročila, kakor jo predstavlja zgoraj citirano lastnoročno pismo vladarjevo, poseben izraz zaupanja, ki je oživa baron Bienerth pri kroni, predvsem pa tudi zunanje znamenje, da je nacrt glede sestave novega kabineta toliko kakor gotov, ter njega izvedljivost toliko kakor zasipu rana.
To je važno v dvojnem ozira: predvsem pomenja, da se je v številom konferencah, ki jih ie iinel bar. Bienerth v Ladn.je.in ča.-u /lasti s če-škimi in nemškimi politiki s Češkega doseglo navzlic temu. da začnejo oficijalna ees^o-nemška spravna pogajanja Se le po novem letu, enotno in gotovo prepričanje, da je vsaj za ilelozmožno>t Češkega deželnega zbora nujni uspeh 11-h -prav nih podajanj zasignran Um- tako Cehom omogočen prehod i/> tabora opozicije v vladno večino, na drugi strani pa, da smemo pričakovati v najkrajšem času, morda že koncem prihodnjega todna imenovanje   novih ministrov.
V konsekvenei teb dejstev lahko prisojamo cesarjevemu lastnoročnemu pismu, ki se razglaša ravno na novega leta dan tudi nekak simboličen poincn.
Kabinet Bienerth U. .!«■ padel kot žrtev svojih neštevilnih grehov, ki si jih je nakopal pod lažnjivo zastavo narodne pravičnosii in vsakih zunanjih   vplivov   proste državne
avtoritete. Kulturne*, socijalne in gospodarske krivice prizčidjane tekom dveh let slovanskim narodom, notranja nezmožnost ministrov so končno zrahljale že itak šibke Temelje veČine, na kateri je slonel znani »sistem«. Popolnoma »d absurd um izvedeno načelo protislovanskc vlade je morda edini, sicer neprostovoljni uspeh, ki pa je dosegel ta »sistem« z ozi-rom na napredek ha bodočnost države.
Novo ministrstvo, ki hoče zaputiti pota take katastrofalne politike je mogoče   le z novim programom.
Kabinet, ki bode temeljil na razširje-i. parlamentarni večini, ki bo sama zopet skoraj pretežno slovanska, mora že po svoji sestavi nuditi garancije, da bo vodil avstrijsko upravo v onih stvarnih smereh, .<i pospešujejo vsestranski napredek vseh avstrijskih narodov ter izključujejo izrabljanje državne moči v prospeh tega ali onega pri v i 1 i g i r a n e g t naroda.
Po glasovih sodeč, ki jih je <la-nes slikali iz vrst nemških žurnalov, Nemcem se nikakor ni ugasnilo upanje, da bi novo ministrstvo ne ostal > v tiru starega korza. Dunajski »šmok« bere celo iz cesarjevega pisma, da je izrecne želj* vladarjeva, naj ostane pri »dobrem, starem kur-zu<;. ter obenem razlaga pomen tega
knrza« kot princip strogega vzdrževanja državne avtoritete in pospeševanja veljave in ugleda državnega zbora — kakor znano, dve stvari, katere si mogel i>kati morda pri vsaki drugi vladi, le pri Bienerthovem kabinetu Št: 11. ne.
Xi treba imeti posebne visokega
; ; enja <» Bieuerilmvih kvalitetah, ako smatramo, da mu zdrava pamet in najnavadnejša politična aritmetika prepovedujejo za vozit i z državnim stroj« m zopet na stari ti:-, na katerem ga i«1 >.<- enkrat dohitela katastrofa. Ze dejstvo samo, da je vstop Cehov v novo ministrstvo gotov, kaže, i ta namerava Bienerth zavoziti na pravičnejšo in uspešnejšo pot.
Med skrajnimi nujami dosedanjega »sistema« in pa med kur-zom, kakor si ga želimo mi Jugoslovani, je seveda še sto možnosti Zatrjuj«- se sicer, da Š€ bar. Bienerth trudi pridobili zase tudi Jngos »vane; akoravno pa nam uspeh teh pogajanj ni znan, lahko o bodočem ministrstvu   vendar že danes trdimo, da
napredni Jugoslovani in zlasti napredni Slovenci ne bodo imeli vzroka zapustiti svojega nezaupljivega stališča napram bodoči vladi, ki se isti hip mora spremeniti v skrajni odpor, ko bodo osebe ali dejanja novih ministrov v kulturnem, secijulneiii ali gospodarskem oziru grozila slovenskim težnjam.
\o\i kabinet.
Za gotove se smatra, da predloži min. predsednik baron Bienerth novo ministrsko listo že koncem te-ga ledna vladarju v odobrite v, kol datum razglasitve Se navaja 8. januar pa tudi 10. in 12. Po izvajanjih bivšega ministra dr. Fledlerja v današnjem »N. AVr. T.« sodeč, je zelo verjetno, da se sestane drz. zbor okrog 15. januarja — ta dan bi se novi kabinet parlamentu oficijalno predstavil
*     * * Bodoči ministri.
Skoraj trotovo ostanejo tudi v novem ministrstvu grof Stiirgkh, o katerem se s poljske strani zatrjuje, da prevzame notranje ministrstvo, t ml. Georgi kot dež«-lnobrnmhni mi-nister, dr. \Veiskirehm r. ki morda zamenja svoj resort t*, v prevzame min. javnih del. Nemci fttrastno agi-tirajo sa dr. Hot-heuburgTJu-, ki bi naj obdržal justični povelj; žal, tla kažejo Cehi in Poljaki proti temu možu premalo odpora in glsnovi, ki so vedeli povedati, da prihaja kot Hochenburgerjev naslednik v ]x>-štev objektivni predsednik brnskega nadsodišča pL Blevleben, vedno bolj pojemajo.
Ostalih S po rt tel je v (tudi nemško in češko krajansko ministrstvo bode baje zasedeno) se razdeli med Čehe, Xomee in Poljake in sicer pripade po današnji kombinaciji trgovski portfelj «lr. Fiedlerju, češki min. krajan bi bil zopet dr. Zaeek, prof. Grk »mbiaski bi postal naučni minister železniški min. posl. Bvivester (vendar strokovni krogi mnogo poudarjajo naj (.stan«' dosedanji žel. min. VVrba tudi a bodoče šef železniškega resortaK nemški min. krajan bi bil l»osl. Paeher, i>oleg katerega s«' imenuje tndi dr. Eppiujarerja, češkega dež. odbornika, glede enega portfelja, i i baje pripade se Poljakom, vlada
v Poljskem klubu še precejšen spor. Posl. Stapinski javno zahteva za svojo stranko resp. za sebe ali portfelj ali pa predsedništvo v Poljskem klubu. Kandidaturo IStapinskega je baje bar. Bienerih že odklonil, pač pa ima dvorni svetnik Kendzior, pristaš Stapinskega mnogo dans. Glede i'i-nančnega portfelja jo gotovo, da f^a J^oljaki ne dobe — sicer pa imenujejo kot kandidate, Nemci dr. Prbana, namestnika češkog-a najv. dež. maršala, kr.-č. s«w-ijalci jruvernerja iH>št-ne hrauiliiico- dr. Sehusterja, Cehi bivšega ministra dr. Brata. Nt^gotovo se uii pripadejo Poijakoni ali Cehom t.-fje Ijortfelji
Pred par dnevi se je zoi>et govorilo, «la 1kj('o tudi Jugoslovani v bodočem kabinetu zastopani. Te govorice, ki so bil<- v zvozi z navzočnostjo kranjskegra dež. grla var ja pL Sukljeta na Dunaju ter tudi njega označevale kot bodočega jugo<lovaz>kejra ministra, pa so zo|x4t utihnile.
Sredi tedna bodo podajanja bar. Bienertha s posa m e z n i n 11 strankami že toliko dozorela, da bo mogoče bolj verjetno ugibati o kandidatih.
K vestem o odstopu štoier-tbesa nomejinf Ho Clory]o.
V Cdju, i. januarja.
Odkar so se razbila pogajanja za <lelozmožnost štajerskega deželnega zbora, se sli^i od te in one strani, da nameravr. namestnik groi* Cla-ry au<l Aldringen odstopiti. Nek praški list skuša spraviti te vesti v zvezo z d«'rnisijo Bieuerthovega ministrstva II., češ da se mislijo oben«>m s spremembami v kabinetu zgoditi tudi nekatere spremembe v namestili ja h. Te vesti pa da so prasne in le plod praznih kombinacij. Mi pa se spominjamo, da se jrovori o odstopu grofa Clarvja že od septembra sem, posebno intenzivno od cesarjevega obiska v Marijinem Celju. Značilno je, da so nemški kakor slovenski klerikalci v tem vprašanju zelo rezervirani, dasi jih je »TagbL« že dolžil, tla s«' trudijo na vsak način odpraviti sedanjega namestnika. Pokazalo se je namreč, da mož nekako ni ho-tel zastavili vsega svojega vpliva za klerikalne zahteve,   katerih izpolni-
tev bi omogočila delozmožnost štaj deželnega zbora. Manj morda iz prepričanja kakor iz stremljenja, d*» ostane vse pri starem. Saj mož že ni pokazal veliko inicijative tedaj, kt ga je njegov rod iu zveze na dvoru spravil na ministrski stolec: podrl je vse, kar je Badeni z veliko težavo pozitivnega sezidal za narodnostni sporazum na avstrijskem severu hi se potrudil za to, da je ostalo vse pri starem.
To mu računi, kakor čitamo, »Neue Freie Presse« v velikansko zaslugo. Zanimivo je sploh, kdo brani v sedanjih dnevih grofa Clarvja in hvali njegovo delovanje na Štajerskem. To je torej »N. Fr. Presse«, katera slavi njegove sicer zelo skromne zasluge za ohranjenje starc-esterajherstva in nemške prepotence v državi. To je nadalje graška »Ta-.irespost«, katera piše, da je užival jrrof Clarv splošne in bojda nedeljene simpatije vseh prebivalcev zelene Štajerske. Drugod vlada precej leden molk. »Arbeitervville« suho konstatira, da mu je docela vseeno, kdo čita v nainestniji njegovo kritiko zavožene politične uprave in modrosti na Štajerskem. Klerikalci pa, kakor rečeno, ne črhnejo ne črne ne bole — in si mislijo svoje. Ne vemo, če se zelo motimo, ako trdimo, da. grof Clarv ne bode na Štajerskem nič več a posredoval« v doze ln eni zboru.
»X. I* r. Presse« ve namreč povedati, da je gospod grof jako veliko »posredoval« in se trudil za narodnostni sporazum na Štajerskem. To je seve docela neresnično; kajti septembra se je šlo le za sporazum med klerikalnim in naprednim delom deželnega zbora, o narodnostnih zadevah se ni črhnilo razun nekaterih fraz za ulico niti besedic^. Kdo bo Vj tem boju zmagal, še danes ni gotovo; a treba je, da smo si na jasnem, tla vlada ne bo po nobenem namestniku storila ničesar za nase narodnostne zahteve. V tem oziru nam je vseeno, ali sedi v starem graškem gradu Clarv ali kdo drugi. Nemškim naeijonaleem bo pustil svoje, nam bo pa vzel, kar imamo, v račun klerikalcem. Tako se mu morda posreči — saj imamo hvala bogu, v deželnem zboru Korošca — doseči »narodnostni« sporazum in delazmožnosv štaj. dež. zbora.
LISTEK.
Libera nos o malo.
Zgodovinski roman. JSpisal Vladimir Veae I.
Šteli so leto 14!)l\
Poslovila se je nenavadno sneže-o. zima s Ctukniške kotline. Na južnih parobkih so privreli studenci izpod skalovja; tresoč se v mrzli sapi in poskakujoč so se vili potočki po peščenih tleh in mod ožganim zelenjem, ki je poredkoma gledalo izza utrgane .--kale ali izpod široke list zah-denele-ga umazanega snega. <»rgotajoč in cmokajoč so se izgubljali potočki po kratkem teku v livasiem vrtincu zopet jod zemljo. Bnolično sivo nebo brez jasnine se je predlo od juga proti severu, od vzhoda proti zahodu med vrhovi gora in gričev, dvigajo-čimi se vseuaokrog nad kotlino. Siv«* megle so se vlekle po dolini, segale Kakor z dolgimi, čudno se zvijajočimi prsti v medgorje in lizale navkreber ob pobočju Slivnice, ovijale se kakor pajčolan visokih temnih smrek in plavale, kakor jata razdraženih čarovnic proti uepredornim lesovom na Javorniku. Od daleč sem je prinašal veter s seboj zamolklo umirajoče do-uunje cerkniških zvonov, kojim je odgovarjal visoki,   nestrpno se tresoči
^rla> od Sv. Klije kraj jezera. Sivo je bilo VM'nakrog in zatopljeno v mučno, obupno molčanj«*; le glas zvonov i' plaval v gor**, kakor bi hotel s svoje žalobno pesmijo povečati vtisk za pascenosti, ki je odevaJ vso pokra jino.
Naslonjen ob prepereli nizki zid. ki je obdajal kapelico pri Sv. Križn. so j« oziral mlad kaplan po enolični okolici. X< vesele so morale biti nje gOVC misli, oko mu je gledalo otožno in mračno je bilo njegovo čelo, če mu je obvisel pogled na razvalinah Šteber^kega gradu. Xa nizkem holn.n na južnem koncu Corknišk«*ga jez«-ra se je plazilo zidovje razdejane graščine do vrha. Okrogli stolpi in visoke počrnele stene so se črtale na megleno ozadje, vmes pa so Štrleli poti nebo ogorki tramov in zijala v svet črna prazna okna, kakor strme oči slepca pred-se brez izraza in brez občutka.
»Tako ginevajo rodovi,« j« vzdih-nil globoko in se pogladil preko visokega čela, kakor bi hotel pomiriti blodne misli, ki so mu kalile duš« v ni mir. »Rodovi ginevajo, in drugi se vesele ob njih poginu. Kje ste slavni fvani, predniki moji? Tam — vaš grad, trden je bil, strah požiuujo-eemn Turku, zavetje tujcu, bran domačinu! Kljuboval je sovražnikom, kakor malokateri, in zdaj je^razvalina! Noč ga je vzela in ogenj in meč strašnega Erazma Predjamskoga. N'esreeno sovraštvo! Umoril mi je brata, uničil rod Šteberžanov. Se jaz
naj bi bil jioginil v razvalinah. Brez Jodu bi bil izginil. Malo let mi je bilo takrat, — izginil bi bil. kakor i pena na vodi. par trenutkov bi se bilo upiralo mlado življenje plamenu, parkrnt bi bila vztrepetala duša v grozi in končano bi bilo to življenje. Danes bi bilo vse pogrezneno v nič, nobenega sledu bi ne bilo več in nobenega trpljenja. Pozabljen in nerazumljen, z zoperno krinko svetosti na «>brazu tlačanim, kakor zadnji kmet svojim gospodarjem* Miloščino uživam od onih, ki so se vsedli v posest mojih prednikov!« Klonila mu je glava v t«'mnih spominih na pretekle dni in globoka zareza se mu je začrtala m*'d obrvi.
Ze izza trinajstega stoletja so p> sedovali Ste 1 jeržani y:*:o| na prilično visokem hribu, ležečem ob spodnjem južnem koncu Cerkniškega jezera. Visoka in ponosna stavba je bila to, utrjena z močnim obzidjem; branili so jo trdni okrogli stolpi proti sovražnim navalom in v zadnjih časih zlasti proti napadom krvoločnih Turkov, ki so morali neštetokrat pobrati šila in kopita izpod nepremagljivega zidovja. 8 krvavimi glavami so se morali umakniti, ki so prišli z upanjem na bogat plen ropat in požigat v Cerkniško kotlino.
Daleč naokrog je slovela Štebei -ska graščina po svoji gostoljubnosti. Potnik, ki je prišel po široki dolini in je bil namenjen v temne gozdove proti Snežniku, se je ustavil redno
pri gostoljubnih Šteberžanih, da si osveži moči in zaprosi varnega spreinst\a, ki mu ga debri gospodarji nikdar niso odklonili. Bili so gozdovi, ki so se širili proti jugu, divji in ne-dostopni in polni divjih zveri. Zdaj si slišal, «la so napadli volkovi samotnega popotnega človeka, zdaj zopet se je raznesel glas, da je ugrabil medved ubogemu kmetu najboljšo živino, risi so zalezovali svoj plen in tolovaji so prežali ]x> soteskah na popotnika. Najhujše od vseh pa so bilo tolpe Turkov, ki so v zadnjih letih blodile po tej goščavi. Gorje mu, ki so ga srečale nepripravljenega ali slabo oboroženega!
Za Ivane so bili krščeni malone vsi Šteberžani, — starr travada v rodbini, da s j dobivali sinovi ime po svojih obetih. — in vsi so bili dobri in skrbni gospodarji. Vsa okolica jih je čislala, vse rodbine v sosednjih gradovih so jim bile naklonjene v srčnem prijateljstvu in kmetje so se ozirali z zaupanjem na nje, zavedajoč se. da nimajo v njih brezobzirnih gospodarjev, ki hočejo bogateti ob njih žuljih, marveč jim smejo zaupati tudi v časih stiske. Kar so si jemali drugi graščaki s silo in s trdimi besedil ni i od kmeta, dobivali so Šteberža-n i od njega brez ugovora in rade volje. Dela, ki je je opravljal kmet Šte-herške graščine za svojega gospodarja navadno ob torkih in sredah vsakega tedna, ni obČntil kot robote, saj jo iivel v zavesti, da je to delo tudi
njemu v blagor in da deli gospodar z njim, kar je bilo za njega in njegovo rodbino odveč. Lahko bi se bili povzpeli Šteberžani do znatnega bogastva in velike moči, toda njih dobro-srčnost in gostoljubnost je dala premoženju le počasi rast.
Živeli pa so Šteberžani z vsemi sosedi v naj prisrčne jšem prijateljstvu, samo eden je bil, ki je nosil kruto sovraštvo do njih v svojem srcu. To je bil znani Erazem Pred jamski. Dvakrat že so bili našli Šteberžani pred grajskimi vrati na visokem kolu pribito rokavico strašnega Erazma. Bil je to znak, da kliče prebivalce gradu na boj. Po tri dni jim je dal dvakrat časa, da so se Šteberžani prima vi len na oblegovaaie in borbo. In Šteberžani so dobro izrabili te dni. Žitnice in kleti, itak vedno dobro preskrbljene, so napolnili in segnali na; dvotteča živino. Zazidali so vhode z mogočnimi skalami, ki so bile vedno pripravljene za slučaj sovražnega napada. Na obzidju in po grajskih oknih so razpostavili težke puške - ključnice, za obzidjem pa so hodile dan iu noč straže v jeklenih oklepih s težkimi železnimi čeladami na glavah. Opirali so se na dolge sulice in pajže. velike benecanske ščite. — Dvakrat so odbili Šteberžani napade strašnega sovražnika in že so upali, da Erazem Predjamski ne pride več pod obzidje Šteberškega gradu.
(Dalje prihodnjič.)
Priznavamo, d« je gospod Cla*y
tssebno ljubeznjiv in prijeten fclovek. Ali od 1 jttbeitnjivosti mi in nad narod ne moremo Životi. Mi nemo tudi, da je \rroi Clarv Aludira U   razmere na
spodnjem Štajerskem; Škodo, ki jo jo napravila suša na travnikih in pO* llib, m je n. pr. ogledoval H avtomobila 3 lepih belih eest; ogledal al jc rudi Savinsko dolino in si dal tosfira-ti celo v romantični Logarjevini tam pod nehotično Ojstrico; ali eeste se za io ne gradijo in proti Gornjemu grada se ne žviig* hlupon. Za nagovori, toasti, banketi pride pomislek — In v jpfpominn nam Ostane le gostobeseden in hladen birokrat. Clarvja tn njego-ro politično rnotodo smo tudi ie občudovali po predrznih in v obraz bijočih činih naših okrajnih glavarjev; obljubil je odponioč, posredoval je — f? ostalo je pri starem.
Pa kaj bi mnogo pisali: Ker ve-tio, da ne bo prišlo nie boljšega,, nam je vseeno, ali grof Clary gre, ali ostane. Dokler bodo politični uradi zavetišča različnih v duhovitih« Hn * talentiranih« arlstokratoV, ki hočejo vsi nositi častne naslove, da so očetje domovine, S mimo prepuščajo, da se v deželi vedno bolj ugnez-luje.to anarhistične razmere in obhajata rtemški naeijonalizem. kakor klerikalizem prave or£ije in izvršujeta neštevilne •zločine proti modememn napredku hi razvoju dežele tako dolgo bode cvetela pšenica Clarvjeva. Eden več &\i manj - tO rnora biti spodnješta-}efaUm Slovencem v danem položaju vseeno.
Politično kroniko.
Mnenje prestoionaslednikovo o
pasivnosti Ogrske napram vojaškim
?ahtevam monarhije hočejo polagoma dementirati. Izrek se baje ni tako gla-il, kakor ga je najbrže grot Khuen-Hćđervarv sam sporočil svojemu glasilu »Pesti Naplo-, temveč prestolonaslednik je le izrekel upanje, da bo ogrski državni zbor resno ovaževal vojaške predloge ter jih tudi sprejel, ?*er so te predloge predpogoj, če hoče monarhija veljati kot velesila, kar je tudi za Ogrsko kar največje važnosti iti bi povzdignilo tudi veljavo in moč Ogrske. „To*, je s povdarkom naglasa! prestolonaslednik, „želim o interesu dežele od vsega srca". Seveda je to cementiranje od strani ogrskega ministrskega predsednika popolnoma razumljivo. Opozicija ga je namreč začela prav ostro prijemati ter mu očita rndiskretnost. Glasilo Justhove stranke yMagyardrzagw prijemlja ministrskega predsednika, ker je svoj pogovor s prestolonaslednikom objavil, da s tem pospešuje svojo lastno politiko. (Ministrski predsednik ni bil opravičen, osebno naziranje prestolonaslednikovo potom indiskrecije v interesu svoje lastne politike izrabljati. Tudi Kossu-thovo glasilo „Egvetertes" bere ostre levite ministrskemu predsedniku in pravi, da že po splošnem običaju ni dovoljeno članom vlade objavljati; iz« jave, katere napram njim poda vladar. Ker je prestolonaslednik pri tej priliki zastopal vladarja, je bila dolžnost ministrskega predsednika, da molči o tej izjavi. In celo glasilo ljudske stranke rAlkoirnany* ni zadovoljno s tem postopanjem ministrskega predsednika Khuena Hedervaryja. In če bo opozicija še nadalje tako prijemala Khuena-Hedervarvja," se prav lahko zgodi, da bomo nekega lepega dne brali, da prestolonaslednik sploh ni govoril, z grofom Khuenoni in da je bil grot Khuen v tistem Času nevarno bolan. To je namreč jako priljubljen motiv v Khuenovi politiki.
Na Španskem je primio do mini* Btnke krize. Canaleja-? hoče SVOJ kabinet preustrojiti, ki naj pomenja nekako pomlajenjc in ojačonje. liberalna stranke. Najbrže ho Canalejas sprejel p svoj kabin rt par prijateljev prejšnjega ministrskega predsednika Moreta.
Na Portugalskem, kjer so je pred par dnevi pojavilo republikansko gibanje, je zavladal zopet mir, čeprav je ljudstvo nezadovoljno in je v republikanski stranki zavladalo ne-MsrlatjCI Zunanji minister portugalski je oficijalno sprejel zastopnike inozemskega časopisja ter jim rekel, da vlada po vsej deželi mir. Finančna situacija se boljša od dne do dne. Me-aeca aprila se bodo vršile volitve, in «cer popolnoma svobodno, brez vsakega pritiska od strani republikanske vlade. Tudi portugalski poslanik v Parizu je sporočil časnikarjem, da je situacija na Portugalskem ^popolnoma mirna. Ona vznemirjajoča poročila so nastala najbrže v Madridu, ali pa v Londonu, kjer ima pregnana Lraljevska rodbina Se vedno nekaj pristašev. Vendar je pa poslanik pri« smal, da ^ ima republikanska vlada boriti s tezkočami, ker je republikanska stranka razcepljena. Tudi med ljudstvom, posebno pa med .delavstvom je zavladala nezadovoljnost. Med delavstvom javnih podjetij so izbruhnile stavke, toda jih bo vlada
*«ft*ilff Minietrntvo za javna dola je izdalo ukaz, v katerem šahtova, da se morajo vse stavke osam ali detet dni pred izbruhom naznaniti. Posebno ta atoas vzbuja mod delavstvom veliko nevoljo.
V Perzijt bo prisilo skoraj gotovo do novih preobratov. Sadnja Ooročila poročajo, da se anarhija v dojeli vedno bolj razširja. OfieJjaloO razmerje med Peradjo in Kosijo je Vedno bolj napeto. Celo popolnoma opravičene zahteve ruske vlade Perzija le nerada izpolnjuje. Napram ruskim konzulom nastopajo zelo sovražno. Vso obnašanje Perzije napram Rusiji in obratno *rn cm o smatrati »a sovražno in ki najbrže ne ostane brez važnih posledic.
itajersko.
Nekaj o lekarni glasovtfega m Nemo n Rebula   v   Sbn en jgradeu.
Iz Slovčnjgfadca ttaiu pišejo: V tu* kajenji lekarni vladajo ie par let prav nezadovoljive razmere. Čujemo, da zahteva zakon v vsaki lekarni izprašanega namestnik?* lekarnarja, ako on ne opravlja redno tega posla. G. Rebula pa mnogokrat bojda po Vil dni ni V lekarni; odpelje se x- Gradce ali drugam in nam ni znano, da bi imel kakega namestnika. Lani si je najel »a vajenca zelo konštoefa ftotoieleo, sina tukajenjc-
ga sodnika Sedi^eda. AH Je res, da ta v lekarnarjem i odsotnosti vodi celo lekarno in streže strankam.* Ljudje ie gospodarja ftebntu menda preveč ne zaupajo, posebno odkar se je izkazal v zadnjem svojem pSOOSen pror? Jakobu Vreoku sa takega alisv* ea.inegs in poštenea mola, Vaj bodo zaupali t>c le lXJSflO»<iSJll dehele-mn, a bojda malo učenemu faktotu-mn ? Radovedni smo, kaj poreče k temu c. kr. staj. na mest n i ja v Gradcu ali vsaj okrajno glavarstvo kot zdravstvena oblast, kateri morajo biti razmere vendar znane) Mislimo, da ne sme iti sornisljeništvo pri tako
vadnih zadevah predaleč — ali pa bodemo drugače   in drugje firovonli.
Dr. Benkomich. Abgreordneter, Cilli. Volilen narodno tako tek) radikalnega dir. Benkoviea, dri. in de& poslanca po miloeti duhovnikov in neumnosti volilcev, nam pide: CStal sem stečajno imenik tojeev v gra-škili botelii?. Iu med gosti hotela »pri Slona« vidim nr pipano dr. BcThkovk'/?, ANg., Cilli. — Sedaj m^ stane vprašanje, aH se je dr. Bcri? & vic sramoval svojega ^lovenskeA-imena in >r nalaač vjnsalg t*U pa je to krivda hotelskega osebja? Co mislim na ojegove pogovora * ■ celjskim okrajnim giavaajem, na ruva-njfl proti slovenski kletarski zadrutri v Celju in na nemške denuncijant-ke vloge proti seljak! tiskarni -— potem se mi zdi verjetno, cia je Benkovie V nemškem hotelu prelevil v HoikO vieba. Ali ni potem pusto traicr-st.vo, 6e 'aki ljudj* vpijejo po časo-pir-ih In -- seveda — kmečkih shodih, naj se držimo svojega jezika in naj branimo svojo narodno^* iu svo-je Jezikovne nravioe celo na. najvišjih mestih? Ce naširu klerika!niio poslan«**im pade srce v klaČe že pred grasktni! natakaricami, kako je šele na Dunaju!
Kako se imajo slovenske občine! Mariborski mestni urad je pcial trški občini v Braslovčah uradni dopis na katerega ovoj je pritisnil iziviročo znamko nemškega Schurvereina -Zgr Erinnernng an den windisčhen Cxer-fall am 20. September 1908. Deutsches Casino in Laibach." Naj bi si upala kaka slovenska občina kaj tacega storiti ! Ob tej priliki spominjamo tudi na dejsh'o, da ni niti državno pravdništvo niti postno ravnateljstvo storilo proti tem nesramnim nemškim znamkam nobenega resnega koraka, dočim je bilo več štajerskih Slovencev zaradi rabe znanega septemberskega koleka Ciril-Metodove družbe obsojenih! Pa prišli smo tako daleč, da slovenski klerikalci v takih zadevah ne store niti koraka, ker se ne gre za njihovo gnjilo stranko!
Uradni dnevi c. kr. okrajnega gfavarsva  ptujskega v letu 1911:
A. Za sodni okraj ormoški: V sredo dne: 18. jan.; 1. marcija; 12. aprila; 31. maja; 10. julija; 13. septembra;
8. novembra in 20. decembra v obe. pisarni v Ormožu, vsakokrat z začetkom ob 8. uri dopoldne. — B. Za sodni okraj rogaški: L V četrtek dne: 10. januarja; 2. marcija; 13. aprila; 18. maja; 22. junija; 27. julija; 24 avgusta ; 28. septembra; 2. novembra in 14. decembra v gosiilni „pri pošti" v Rogatcu,   vsakokrat z začetkom ob
9. uri 30 minut dopoldne. — H. V petek dne: 23. junija; 28. julija in 25. avgusta v občinski pisarni v zdravilišču Rogatec Slatina vsakokrat z začetkom ob 9. uri dopoldne. — V Ptuju &e vrše uradni dnevi v prostorih c. kr. okrajnega glavarstva vsako sredo in vsaki petek. Ob drugih delavnikih ter ob nedeljah In praznikih se, iz~ vzemšl nujne sfoteje, ne poslnje s strankami.
Slftgski) Usahne m*** *W» v »aredn«HByatyHh krajih m Sta-Jeiafctm« SpodnjettejaraM nerodni ivtt je Izvedel in vzel ni eseje rame to hvalevredno in težavno nalogo. Po večini te to zasebno ljudsko štetje že končane in obete prinesti mnogo vzponov. Prvič mentt kodo lahko tadi spodnjestejerski fttOvend pokaže« vledl prave številke razmerja med Šlovend m Kemd v ponemčenib krajih. Z ste-vtlkami v roki hi na podlagi natančnih Informacij bodo na*! zastopniki pokazali vladi, da Je spodnjeitajer-sko nemitvo le na papirju In da ga je v resnici le hore malo. Kernti naši ddbro čutijo, de se jim gre za kožo, zatorej plftelo v svojih graških in drugih časopisih surove Členke posebno proti našim števnim komisarjem. Spominjajo naj se raje sami nasilj, ki so jih njihovi uradni in neuradni števni komisarji prizadejali Slovencem o pri« liki ljudskih štetij. Koliko ti*oč in tisoč naših nezavednih ljudi so vpijali kot Nemce in bali sć niso pri tem delu nikakršnih sredstev! Sedaj pa, ko so sprevideli, da se vzbujajo tudi Slovenci, da hočejo tudi naši ljudje gledati na tot da se jim ne zgubi nobena duša, sedaj vpijejo in pišejo o slovanski nevarnosti. Štajerski Slovenci niso nikoli in tudi ne bodo nikoli skušali siliti pravih Nemcev k temu, da se priglasijo kot Slovenci; to se zdi nam katerim se vedno očita pomanjkanje kulture i. dr. nečloveško. Mi hočemo samo skrbeti za to, da se določi naše pravo število v ponemčenih mestih in trgih. S temi številkami bomo stopili po uradnem ljudskem štetju na dan in v marsikaterem kraju bodemo videli, da nemštva skoraj nič ni. Po trudapolnem delu zasebnega ljudskega štetja sedaj mirno čakamo na uradno ljudsko štetje. Strogo bodemo gledali števnim komisarjem na pr^te in izvajali povsod neizprosno najstrožje kon-sekvence. Kajti kot drugod, mora tudi razmerje med Slovenci In Nemci v ponemčenih krajih hiti enkrat resnično določeno!
Tepežnl dan — na Sveti večer so imeli na Muti Nemci v gostilni pri Leitingerja, kjer so razbili Šipt in vrata. Pa ne mislite, da so bile kakšne pijane barabe. Ne! Pri nas je priprosto ljudstvo mirno in pametno. Da se Mnta razlikuje od drugih krajev, zato ima gosposke pretepače, kakor je bilo videti lansko zimo v slučaju Draksler. Daje sta ta večer zasledovala Počivav-Šekov večni študent, ki je znan pO svojih pretepih in domači muški zdravnik, dva nemška visokosolca ves večer po muških gostilnah. Nazadnje sta ju le dobila prrj Leitingerju, Beseda je dala besedo, klofuta klofuto in kmalu so frčale steklenice iz.kota v kot. Govori se, da bode imela vsa zadeva posledice pri sodišču.
Iz Trbovelj. (Volitev župana.) Jutri imamo volitev župana. Volilti vseh treh razredov pričakujejo, da se bode soglasno volilo dosedanjega župana g. nadzornika Gust. Voduška, že zaradi tega, da se mu izrazi zaupanje in zahvala za dosedanje požrtvovalno delo v b»agor in prid občine. Župa-novati v naši občini, katera šteje do 15 tisoč duš, ni lahka stvar, posebno zaradi tega ne, ker se pri nas križajo interesi najrazličnejših in gospodarsko si zelo nasprotujočih slojev. G. Vodu* šek je doslej županoval v splošno za-dovoljnost — nekaj klerikalnih kričačev pri nas nič ne šteje — treba je torej, da ostane v interesu občine in njenega napredka že nadalje župan.
Dve nesreči na Muti sta se Pripetili te dni v ondotnih fužinah. Pretekli teden je odtrgalo delavcu Sušcu na roki prst, v torek je pa zmečkalo težko klsdivo preddelavcu Jamniku roko.
Umri je v bolnišnici v Badnu pod Dunajem zapuščen od vsega sveta Igo KM, profesor na zasebni gimnaziji. Pokojnik je doma \z Vojnika. Morda se najde prijateljsko pero, katero opiše njegovo pisateljsko delovanje.
Ptujski sejmi so sedaj urejeni tako, da se vrši vsak prvi in tretji torek V mesecu sejm za govejo živino in konje, vsako sredo pa sejm samo za svinje.
Obesil se jc v Bezini (konjiški okraj) 45!etni tesar Pavel Gučnik. Pokojnik je rad pil.
Uro Je hotel rešiti. Pri Velik? Nedelji sta podirala posestnik Žemljic in njegov sin veliko bukev. Ko se je drevo začelo podirati, je opazil 20lctni sin, da bo padlo ravno na njegovo suknjo z uro. Skočil je po suknjo, toda drevo ga je dobilo in mu razbilo
Savo ter zdrobilo eno roko in nogo. ečko je bil na mestu mrtev.
V Ptuju se je zaročil gosp. dr. Ferdo Lašič, kontipijent, z gospodično Midko Senčarjcvo. Vrlima zaročencema presrčno častitamo!
Nesramnost nemških železniških arradnlkov. Prijatelj našega lista nam piše iz Maribora: V ponedeljek, 26 .decembra, sem prišel na celovški glavni kolodvor ter zahteval od onđi službu* joče blagajničarice vozni listek dO Ma* ribora v slovenskem jeziku. Listka se* veda nisem dobil. BlagajniČarka mi je porogljivo zabrusila v obraz: „!eb ver* stehe nicht, ich habe den Namen •Ma-
ribor* neth nie gehort." Nato mt # obrnila hrbet in odšla. Ker sem moral Odpotovati In je brzovtak že stal pripravljen za odhod, sem bil primoran zahtevati vozni listek v neasikom jeziku. Seveda sem ga takoj dobil. Ta dogodek, ki Izpričuje, da niso slovenske pritožne proti ptovokatorienemu poatopanjo nemških železniških uslttš* beneev nasproti Slovencem pri vitji oblasti prav nič izdale, stavljam v jav-ndst   V gotovi nadi, đš   sel bOdO
končno za stvar zavzeli ttdi slovenski poslanti in spregovorili resno besedo na merodajnem mestu.
Tržaški vandali t dne 4 septembra pred sodiščem. Pred tržaškim sodiščem je stalo 29., 30. fn 31. decembra m. 1. 16 junakov, ki so 4. septembra skupaj z več drugimi divjali
?roti vsemu, kar je slovanskega v rstu. Ko je namreč 4. septembra priredila „Narodna delavska organizacija" izlet s parnikom v Trst se je vzdignila vsa tržaška poulična druhal. Posebno so divjali proti »Jadranski banki", proti „2ivnostenski banki", in proti „Ljubljanski kreditni banki", nadalje proti „Trgovsko-obrtni zadrugi". Najhuje pa so razsajali proti kavarni „Minerva* ter prizadejali lastniku škode nad 2000 kron. Obtoženi pa so bili: 21 letni dimnikar Alojzij Dudič, 10 letni mehanik Silvij Taghapietra, 21 letni privatni uradnik Teodor Madritz, 30 letni težak Ivan Tome, 20 letni uradnik Josip Vi-dali, 21 letni občinski uradnik Albert Leilcr, 36 letni Kozma Nuzzi, iS letni Cezar Ancona, 17 letni priv. uradnik Marij Valle, 15 letni vajenec Viktor 8e-vilacqua, t dietni Henrik Mttller, l&etiri Alojzij Mara**?, 17f^tni OennarO Russo, 19ićini ćevljaj Henrik fabris, 36 letni Albert De Santi, pristojen v Benetke in 17 letni mesar Marij Juriša. Vsi so biii obtoženi zločina javnega nasilsfra po g &5 a) b) kaz. ztJL posebej pa še Madritz, Mtiller in De Santi zločina javnega nasiistva po § 93 k. z., dalje Valle, Russo, Fabris in De Santi še po $61. Kot državni pravdnik je fungira! pn-i drž. pravdnik dr. Zencovich, prič je bilo poklicanih 36. Vsi obtoženci taje seveda svojo krivdo. Zelo pametno se zagovarja Dukič, ki pravi, da SO vpili Slovenci sami „abbasso i sčavi!" Obsojeni so bili Alojzij Dukič na podlagi § 85 k. z. na 10 mesecev težke ječe s postom in v povračilo stroškov ter v plačilo škode lastniku kavarne Minerva v zneska 1968*50 K, Cezar Ancona pp §.85 na 3 mesece težke ječe in povračilo stroškov, Henrik Mttller pO*§ 331 k. i. na 7 dni. zappra, Alojzij Mcrassi po J 305 na 3 tedne navadnega zaporar GennarO Russo po § SI na 6 mesecev težke ječe in na izgon iz države, Henrik Fabris po § 81 na 6 mesecev težke ječe, Albert De Santis po § 431 in § 81 na 4 mesece težke ječe in izgon iz države, Marij Juriša po § 431 na en dan z3pora. Vsi razen Jurisa so bili poleg tega obsojeni tudi na povračilo stroškov, toženci Taghapietra, Madritz, Tome, Vidali, Leilcr, Nuzzi in Valle pa so bili oproščeni. Tako tedaj se je končal ta proces, ki je osvetlil f. bengalično lučjo neznosne razmere, v katerih Z\ve tržaški Slovenci.
Zdivjan hlapce. V Pulju je prišlo v torek med oeeznanim prorade valcem Jakobom P e t nfoso« in njr^oTim Poletnim hlapcem JVsjdnm J a z b i c e m iz Trsta na nlici do prepira, ker so jo htap-ec upiral syr>j*mn gOr-podsrjn. Takrat se jo Jazbie mol-co odstranil, t*& t^kaj nr pa je ptišal k Petaro*n na) stanovanje in 20pet izzval prepir. Med prepirom pa Je po-lognil trirnbato, stilfstn podobno orodjo in prizadejal ratarosn dve t^mrtnonevarni rani. Pctaro««. prepeljali v bolnišnico, kjer jo v ietetil! umrl, morica pa *<> takoj po izvršenem napadu aretirali na nj^govćvu t«tanovaojn. Pctaro^s aaO^ssed številno rodbino.
Zopet velerzdajniki. VeerAi proi^kaja policija v f^iljti stanovanja društva )fćžrool6 di eoltnm« m ^port-Uf>ga društv« ?>Kdora*c tor zaplenilo zaznamek Manov in ve6 pieom. Takoj nato aa izvršili hišno preiskavo se pri treh mladih ljudob. Policija jt> to tri aretirala in izročila sodifceu.
Ljudsko Stelje, Keenvetto jo, kako stvari počenjajo Italijani pri ljudskem išfttjn. Hišni ^podarji pritiskajo na atranfea, da morajo vpisa.ti italijanski občevala i jezik, delodajalci silijo svojo delavce, gospodinje svojo služkinjo, da t«o morajo za Italijafte oziroma Italijanke pripoznati. A kaj sek počenjajo od Italijanov najeti prostovoljni popisovalci, se na kratko niti popisati no da. Italijani *o napeli vso »lle, da bi izkazali kar največ Italijanov.
Isprideni klerikalni. Med klerikalci na Goriškem je nravnost že na najnižji stopnji. Skandali nenravne-gfa značaja se kar vrste. Za Dornber-fom Malovše. Kaj pride še na dan! Kako daleč se je domberška kuna razširila po Vipavskem f Kdo bi kil mislil, da je med svetohlinjaktmi klerikalci toliko frldoHnstvat
tiinanafa Uta Mndmor. lSIetni kljncavnicar Edvard Dessarto k Kanfanara je v Trstu nkradef svoji grospodinji dragocenosti, vredne 16«. kron. Obdolžil je pa te tatvine nekcan; elovenka, ki ni bil i njo v nobeni zvt ti. Kmalu pa se je skesal, da je nc-doHneara človeka spravil v neeteeo Priznal je gospodinji s^voje dejanji, prosil k> odpuščanja in se potem pr Barkovljab vrgel pod vlak, ki mn je odtrfal irlavo.
Dnevne vesti.
4- K petdesetletnici  dveh sle vanskih bojevnikov. Ob konett let>; 1010. sta, aavtšila petdešetletnieO sto je#a delovanja dva boio\mika na po !jn slovanske  politike »n kulture — »Obzora na juvn in »Katodni Ošty< na seWrn.  Jubilej, ki ??? sinvitO ta dva liMa, .je jubilej ^toPJajO prepc fUda ^io^/anskib  narodov  v Avstro Očr»ki. Oba liBte sta jela rzbajati V eaon» ko je kMofotjzdm dogbšpodati* in ko so z oktobrsko diplomo zavele* v na^i državi   pdTVe   samee uslavnegv ^ixijeujc'. HrvaŠki :>Obzor« jo j«il i c ha jati pod imenOnl ;> Pozor-: dnu 1- rio
vembra IS66.   Pirva njegova urednika sta bila iMvard Vrbanić in Iva.?.' Perkovau.   Kovi   list so je ŠainO bj. • s lan ja I na ili rsk i proaram ter t že ta krst OznOnja) kulturno- edinstvo jn groslovanskih narodov. Krt Hrvaškem t**, je takrat pričela strahovlada ba fta barona Leiina B^neha, ko M je preganjalo VOe, kar jo   mislilo bh rodno. Glavni borit olj   za narodu idejo je bil % Pozor*'. Za to ga je vla da kratkornalo zatrla in hrvaški rodoljubi sil jeni, da re presele s svojin' listom ua Dunaj, kjer sb ga izdajal ivtd imenom ;Xovi PozorZ izdajanjem lista na Dunaju jO bilo mnogo neprilik in toifcOJ. i^ato so bre* ^ki rodoljubi osnovali nov list »Zatočnik« v Stoka*   v  t-akratni Vojn: Krajini, kjer je v]**ć;*! sicer vojaak: absolutizem, a   j^ btlo   vendar *Sj svobode kakor na Hrvaškem. Dasi tudi tu listu ni?rO cvetelo rožice, - en-dar   se je   energičnem o delovanji; rodoljubov, zbranih okrog nje^a po sročilo strnioarlaviti ftanehov reŽim. V tem «**asu je *£ei6enik« spremenil
svojo ime v   Hranik«. L. \S71. je bi^ imonoA-cin z« brvaskoćfa batta Bede-ković, ki je dal dovoljenja, da še »mt »Branik« preseliti v Zagreb in izba jati pod svojim starhn imenom »Po zor--. Te*a lata se. je ustanovila tiaBi > Dionička tiskara«. L. 1^83. je »Po-Mr« p^tfJaott nekega privatnega spo m 5premeui} >vojt? ime V -Obzor«vk: izhaja še dane^ ter nađa'ruje do^ledn" v'fliko delo :!ir>kih prv,porodLteij*\: >>6bžorv- ;o knjigi politično moči in kniture daroda brvatkMa v dobi pol nib     let, v dobi balega polstoletja Silni Vtharj) BO divjali na Hrvaškem-zrušili so eaafilki}) loda ;>Obzor<: ji Oltal hi BVOjem mestu ter vedno ju naško dvig-al zastavo narodnih pro-poroditeijev do danažniib   dni. — D\« meseca ka^nejo kakor r>ObzoTv so jeli izhajati v Pra£i   Karodtti Li-ity«, namreč I. JOtifaTJn, 1861. leta Ustanovil jib je dr. Julij Gregr, po Htieni program pa je uapisal zanj dr. Kiečrer. pToprii*m Ksta je bil c veda   slovanski,   kar   je taki*atu Bchmerlineovo vlado uaootilo, da y jela ;>Narodno Listo«   preganjati r' 'vso strogostjo.   Urednik   dr. Jult" (ivegr je V»il takrat zaradi raznih no dolžnih Mankov obsojen V 10 mo*ee no ječo iu v globo 3000 goldinarjev Ta obsodba jO razburila   vso eešb javnost in pripomogla k temu, da s* »KOtOdni Listv« kmalu postali ljub IjeDOv vsega cf^kega naroda. Per*o kneije »Narodnih Listove, so dosegle svoj višek 1. 1860., ko je bilo  16 eo skib urednikov obsojenih skupaj H9 00 let jeee, a med njimi 7 uredniko\ »Katodnih Listov^. »Narodni Li&tyc so morali aa tri  mesece prenehati IleatO njih so izhajali »Narodni Ne vinvo. in "Našk' Listy . Sta Sam viao< grofa Potockega 1. 1870. so se odprU vrata jc-:. češkim urednikom in »Na. rodni lđSty« to jeli   zopet ishajati Pod ministrstvom Auersporg - Laser jevim je nastopila'za.  ee£ki tisi tretja per^eknvijAa doba. ^Narodru Li^te« so tirali pred nemške porot. Uike, ktvSO obsodili dva u jib uredni ka v 15mesecno jec-o. »Narodni Li sty« so pretrpeli vrmagrono^no tndi t* preagnjanja in postali soatOrna naj uglednejšl   organ   eežkega javnega mnenja. L. 1890. so strmoglavili Sta rečeh e in dvignili na sel t svobodo miselno mladočeško stranko, ?a katere načela se že dane* bore. »Narod ni Listy« so od svojega početka pa ifc danes > isoko dvigali prapor sloven stva ter bili vsefcj   ognjevit zago vernik vseb zatiranih in tlačenih. -Slovenski narod se z   vsem srčen pridružuje slavljn dveh najodličnej-sih zastopnikov slovanskega isvnea-L mnenja v avstro - ogrski monarhiji ki sta bila od svojega  podatka p* vse do današnjih dni plamenita zagovornika vseh  slovenskih pclitionih kulturnih in   gospodarskih teženj Petdesetletni   jubilej   »Obzora« u ».Narodnih Listov« praznujemo Slovenci z oiirom na prošlost z i^kren< hvaleinoetjo, z ozirom na bododiios*
pa » željo, da bi ta ogledna glasnika javnega mnenja hrvaškega in oeike-
ga ostala tndi v prihodnje sloveoskim stremljenjem tako naklonjena kakor
dosedaj. ,
+ Peerz nI tožit Z včerajšnjim
dnem je potekel dopust, ki ga je šolska oblast dovolila okrajnemu šolskemu nadzorniku in profesorju Peerzu. Ta dopust mu je bil dan, da se opere očitanj, ki so bila javno izrečena proti njemu.Obdolzen je bil škandaloznih dejanj, a ni se upal tožiti. Zdaj naj bi torej zopet nastopil svojo sinih©. Ker ni tožil, ker so je z nieevo pretvezo umaknil obravnavi, bi v civilizira-ni državi pač ne mogel izvrševati svoje službe vsaj dotlej, dokler ni disciplinama preiskava dognala, kaj je na omenjenih ohdoliitvah. Radovedni smo, kaj ukrene šolska oblast.
-f- Nix hindiseh! Svoječasno je imenoval klerikalni deželni odbor za stavbnega svetnika Nemca Geilhofer-jo, dasi je bilo za to mesto na razpolago tudi več izborno kvalificiranih slovenskih moči. Ko smo klerikalce radi tega imenovanja napadli, so se izgovarjali, da je Geilhofer redek ve-sčak v svoji stroki in da je, dasi rojen Nemec, v narodnem oziru docela in-diferenten. Kako indiferenten jo mož v resnici, se lahko razvidi iz tega-le slučaja: Pretekli teden je prinesel magistratni uslužbenec stavbnemu svetniku Geilhoferju plačilni nalog o vojaški taksi. Sprejemno potrdilo je bilo izpolnjeno v slovenskem jeziku. Ko mu je uslužbenec predložil potrdilo, ga je vzel v roke in zlovoljno zmajal z glavo, ko je videl, da je bilo potrdilo izpolnjeno v slovenskem jeziku. Nato je listič obrnil in ko se je prepričal, da je na tej otrani nemško besedilo, se mu jo razvedril obraz. Vsedel se je, izpolnil nemški tekst ter se nato podpisal pod nemškim besedilom. Pa bodo klerikalci Se vedno govorili, da jo Geilhoter narodno indiferenten Nemec!
-f- K notici ^Kočo\sko razbojnr-stvo« se nam porooa: Avgijev hlev v več nego enem ožim je kočevsko mestno župnisče: tolovaji kočevski v Dolgi vasi so le posnemali dekanove !umparije v župnišču. Ta dekan — pravcati stric Trebušnik — bi se rad učil v milosti kočevskih naoijonal-oev in je v ta namen kar na svojo pest kaplanu Kopitarju odpovedal — hrano. Kaplana so jo usmilila neka nemška gospa, pa ne za dolgo. Nevoščljivi trebušnik >3 pritisnil nanjo S tako silo. da je takoj kaplanu odpovedala. (Op. ur.: S kako živo posledico je ta .deveskv tehant >pritisnil<* jzvestno gospodično, je v Kočevju javna tajnost, katero jo nodavnp -Grobian^ poredno razkril!) S tem bratoljubnim uspehom p« njegova ljubezen do bližnjega š> ni bila izčr pana: grozil jo z bojkotom vsaki gostilni, ki bi kaplana pogostila! Naci-ionalne rGottseheer-Nacbriehten^ so ga za to precej hvalilo: or hat sich fest ins Zeug gelegu-- r>a ne zaleže mnogo:m kočevsko ljudstvo jo dekanu se davno obrnilo hrbet in nekaj mehčan, družin je č>lo los von Bom največ radi dekana Erkerja. Dekanov vredni pajdaš je suhi kaplan Krav-ijant, zagrizen Koče var in alkoholiziran »pedagog«, ki v soli v Livoldu tudi mnogoštevilni slovenski deei podaja nauk o krščanski ljubezni. R tem Človekom se ho treba še posrbe prav energično pomeniti.
-f Shod v Mostah. Včeraj se je vrši! v Mostah shod, na katerem sta govorila gg. Ribnikarin profesor Reisser. Shod je sprejel rei^oluci-jo, ki poživlja deželno vlado, naj pospeši razpis občinskih volitev v Mostah.
-f Iz montaoistične službe. C. kr.
gorska oskrbnika Josip Kopač in Anton Schneider v Idriji sta imenovana za višja oskrbnika na svojem dosedanjem službenem mestu.
-f Iz srednješolske službe. Učitelj pripra\*l jal noga razreda na c. kr. državni višji realki v Idrij, g. F^ngH-bert G a n g 1, je bil pomaknjen v drveli činovni razred.
— Zaspani škof. V Kokodelskem domu so vprizorili včeraj neko igro*, in počastil jo prireditev eelo sam prevzvišeni knezo&kot' ljubljanski. Zgodilo pa se jo nekaj posebnega, prav nepričakovanega. Med slavnostnim nagovorom se je upognil pre-\rz\riŠcnoinn vrat in glava mu je klonila na prsi. Zelo interesantno je moralo biti vsekakor, kar je povedal govornik, da je prevzel celo pastirja, ki bi moral imeti vedno odprte oči, spanec.
— Ljudsko štetje. Hišni gospodarji ali njih namestniki naj do 3. januarja naznanilnice, ki so jih stranke izpolnile, zboro in so prepričajo, oe so v redu. Potom naj izpolnijo ovojno pol o, ji prilože vse naznanilnice z event. matičnimi izpiski in naj ob konci potrde, z datumom in podpisom, da ni bila nobena stranka V; hiši prezrta. Ovojno polo z naznani 1-nicami vrni je na to oddati do 5. januarja v magistrat nem ekspeditu.
— Velikanski skandal na pošti. Znana pariška prerokov alka .je naznanila, da bo v letošnjem letu zem-Ijane vladala Venera,   boginia Iju-
kannr. In-tajra mVee dalo sklepati,da te lota*ajn leto vaeoio»eatia šivalo v ljubezni, da ho ''■ aklenjenih mnogo zakonov in da se bodo v aakooih, ki niso srečni, razmere zboljsale. A da vladaretvo boginje ljubezni v letošnjem letu ne ho brez izjem, to je pokazal velikanski Skandal, ki se je zgodil včeraj dopoldne na ljubljanski pošti. Prišla je tjakaj mlada gospa, aena trgovskega potnika K. V vesti -bula jo je njen mož od zadaj napadel. Segel ji je v lase, ji strgal klobuk in jo vrgel na tla, jo suval z nogami in tolkel po njenem obrazu s I »ostmi. Mnogoštevilno občinstvo je s silo poseglo vmes, a besni mož se ni dal ukrotiti. Davil je ženo in šele z velikim naporom se je posrečilo, ga odtrgati od nje. Zena se je z izvo-se*kkom odpeljala k svoji stari meteri na Dunajski cesti, mož pa je, ko je do-Memu policistu povoda! svoje ime, sam odšel. Kakor rečeno, je bil škandal nepopisen. Ljubosumni mož je bil* nekdaj trgovec v Opatiji. Tam se je tudi poročil. Njegova žena je Ljubljančanka, a je živela v Opatiji pri svojem očetu, ki je bil tam vodja, hrvaško tiskarne. Poročila se je, ko je bila komaj 16 let stara. Prod krafckiin sta se zakonska K. v »porazu ntl jen j n loeila. Njiju zakonsko življenje je bilo prav nesrečno, a krivila je obojestranska. Mož je imel svoje velike napake, a imel jo tndi vzroke, hiti ljubosumen. Tudi po ločitvi ni K. neha! zasledovati svoje ločene žene. Pisal ji je nekaj grozilnih pipom in jo končno včeraj dejansko napadel. Ali je imela boginja Venera na novega leta dan takega mačka, da je svoje vladarstvo začela s takim škandalom ?
— Prepovedani *tvin*ki sejmi v Ljubljani. Radi kuge na gobcu in parkljih v klavnici in ^ poleg ležečem hlevu in ker razkuženje teh prostorov se u t kon«"-am\ je r i vinski se« jeni to sredo <ri>iae»tveno prepovedan. Prepovedan je tudi konjski sejem.
— Žrebunie ljubljanskih *rook. V-prostorih raealue blagajne se je vršilo danes* dopoldne 46. žrebanj.-srečk ljubljanskega loterijskega posojila. Predsednik žrebainc komisije je bil vladni komisar g. vladni svetnik vitez Lase han pl. Moor-1 e n d , člana komisije magistralna svetnika gg. Evgen Lah in dr. Mi-Ijutin Zarnik; zapisnikar je bil c. kr.. notar g. Ivan P 1 a n t a n. Ko >e jekonštatovalo, da so zaklep in pečati ;';robalniee nepoškodovan i. pričel je deček sirota Štefan Zlobni !: . gojenec tukajšnjega Marijanišea, dvigati številke. Glavni dobiček z znesku 30.000 K je zadela prva dvignjena številka 39997; nadalje >o zađićfe već jo "dobitke naslednjo številke in sicer: številka 58167 3000 K. Številka 7t>479 2000 K. številke 12127, 12357, 3038, 2472 in 397« po 1000 K, številke 47827, 9274, 71515 in 1S214 po 600 K, ostalih 788 izžrebanih srečk pa vsaka dobitek 60 K. IVmitki v skupnem znesku 1096S0 K zapadejo v izplačilo pri mestni blago ini dne ; 2. julija lotos.
— L'mrl je u a Tržaški cesti št. 45 g. Franc Hladnik, znan pod imenom - Amerikance". Pogreb bo jutri ob 3. popoldne. P. v m.!
Pred ran divji lovei. Pred no- '. davnim časom so opazili na polju bli<-zu Kleč dva dečka, ki sta zasledovala divjačino. Fldon j<* ime! s s»^boj eelo lovsko pu&ko. V kratkem časa sta zasledila in ustrelila tri zajee ter jih r-trtosla pri bolem dnevu por) pretipam ikoni domov. Lovska tatova so i lim H i a iti sodišču.
Ljudsko štetje v Postojni. Kot povsod je tudi c. kr. okrajno glavar-stvo* postojnsko nastavilo ovni m komisarjem tu bivajoče »hej lovce med temi e. kr. davčnega asistenta in pristnega Koče van ja. Verderhorja. Za skušnjo je moral popisat? oseb* neke hiše. Netaktnost je že hi!o, da je služkinjo za^Iišavši .jo, tikal, naravnost epohalno pa jc bilo, ko jo vpraša »kakšni jezik ima?« (obceval-nj jezik). Deklica, u god i vsi pozivu, potegne .jezik in mu ga pokaže, odgovori vši »rde£egm«. Tableau.
Mednarodni muzej za jamsko zoanstvo v Positojni. IV. izkaz stav- , bonih daril: Rnmunski kralj Karol I., 1000 K, nadvojvoda Rainor 100 K, nadvojvoda Friderik 40 K, nadvojvo- \ da Ferdinand Kari -rr0 K. nadvojvoda I.^opold Salvator 100 K, neimenovani 25 K, Viktor Loser. c. kr. pod-konznl Manhoim 20 K, Josip Kraigher, dr. Kozmttfh. dr. Doljan, G. Piki. vsi v Postojni po 10 K, A. Pro-haska Reka 10 K, G. Jfelovšek, Vrhni ka 10 K, dekan A. Koblar, Kranj 10 kron; M. Mrak, župnik. Bohinjska Bela 20 K; C. Schrag, e. kr. konzul. Drazdanc 10 K; ravnatelj Bolle, Gorica 20 K; H. Friedl, c. kr. ministrski tajnik, Dunaj 10 K; knez W. Caarto-ryski, Potkinie 100 K: A. grof Eltz, 'Hllsbnrg \0 K; A. vitez pl. Ziegier, Thinaj 20 K; dr. V. Deutseh, o. kr. ministrski svetnik, Dunaj 20 K; Hielle A Dittrich, Schonlinde 10 K; H. pL Lororrz - Lib©rman, Dunaj 25 kron; J. Cegnar, župnik. Stranje 10 kron; dr. M. Scheeeharg 10 K; M. Nemanie, župnik, Brusnica 10 K; fc. Olamcmarm, Tržič 20 K; F. Buch-reiner,  Trst 10 K;  dn. Fran Zn-
panc* Izubijana 10 A, fifener, e. kr. - deielnoaodni predaoduik, 1 Loub-ljana 10 K; C VeUer, Dunaj dO K; dr. E. pl. Seidl * Stelnitz 10 K; dekan J. Bizjan, Moravee lO K; dr. B. Woif, Elberfeld \m K; baron F. Born, Sv. Ana 20 K.
V mestni klavnici je bilo od 18. do- 25. decembra zaklanih 82 volov, 6 krav, 4 biki, 295 prašičev, 140 telet, 14 koetrunov in 12 kozličkov. Vrh tega je bilo v mesto vpeljano 160 kg mesa.
Aretovani tatovi. Pred kratkem je prišel v Ljubljano Ibletni hlapec Ignacij Vrtačič rz Pristavice pri Št. Jerneju na Dolenjskem ter se zadržava! v nekem izkuhu. V petek zvečer se sešel z nekim tatom iz Jnžice, s katerim sta potem skupaj prenočila na nekem kozolcu na Zaloški cesti, kjer sta bila v soboto zjutra.j aretovana. Pri osebui preiskavi so našli yri Vrtačieu 24 K denarja, srebrno žepno uro i oklopno verižico in še neko drugo, manjšo srebrno uro z verižico, kakor tudi samokres s 50 patroni. Pri zaslišanju je izpovedal, da je uri ukradel svojemu gospodarju v Stari vasi pri Št. Jerneju, samokres pa, da je kupil. Vrtačiča so oddali sodišču, njegx>vega tovariša pa odposlali domov. — 67 letni že predkaznovani <tninar Valentin Kušar iz Jarš se je v soboto ponoči vtihotapil v ne& hlev na Marije Terezije c&ti ter tam ukradel hlapcu Viktorju Vidmarju hlače in telovnik, hlapen Jakobu Erjavcu novo obloko, Ivanu Vidoviču pa hlače in srajco. Po ovadbi je policija tatu izsledila na Dunajski cesti. Jzročili so ga deželnemu sodišču. — V toboto dopoldne je bil zaradi hudodelstva tatvine in hudobne poškodbe tujega i m etja areto v a n 23 letni h ta pec M at i ja Tomee iz Švice ter prisUvmomu sodišču izročen.
V znaim-nju alkohola. VeerM popoldne je prišel v frančiškansko «*erk**v nek 671otni m oz ter začel glasno peti, potem se je hot >i r»a Še sleči. Ko su ga ljuiije si>ravif: v^n. jo začel na stopnic-ah pretepa vat i nekoga urar>kega rjoniočnika,;ki ga je zadr-žaval iti nazaj. Moža je potem stražnik odvedel na o^reflnjrr policijsko sstražnicis odkoder >o ga po l^gitimo-vanju c«lT>oijaIi z izvoščkon) na dom. Starčku jc bila do tega spravila pre-moena vinska kapljica.
Mirovina. Ko je v soboto zvečer mestni delavec Fran Pn^golj na Ju-bilejskem mostu prižigal luči, jc skočil k njemu nek prostak 27. pešpolka ter ga rzaee] pretepa vati in zmerjati s Kraini^-her Hund%. - Na to došla vojaška patrulja je siro^eža odvedla v vojašnico. Da se člorcka broz vsakega povoda na uliti v delu napade, jo, mik> reč-eno, že okrajno sirovo.
Neusmiljen hlapei*. 18 let u i hla-pee Fran Kre iz Suhe pri Kranju je služil pri nekem gospodarju v Linhartovi ulici ter tam vole in konje na razno načine neusmiljeno trpinčil. V >oboto popoldne je pa. njegov gospodar opazil na prednji konjevi nogi 10 cm dolgo rano, katero mu je zadal Krč z nožem. Po ovadbi je poli-ciia neusnviljeneža aretovala in izročila sodišča.
Skesan tat. Pred kratkeru >mo |H>n-Hitli. da je bil trgovcu g. Stupici ukraden 70 K v i eden ročni voziček. Na starega lota dan je panoznaneata-ko spekla vest. dn je voziček zoptn pripeljal nazaj.
Iz Amerike s*- je včeraj i>ripe-lja'r» Hrvatov.
I/.irubila je. Vdova Jora Avsecova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Hotelski   uslužbenec je-izgubil ročno torbico- v kateri je imel j nekaj viktuvalij. — Nek gospod je; izgubil ^rrbrno verižico, !rj jo imela za obesek tolar sv. Ju rja. — Neka dama je izgubila evM boo. — Stotniko-va soproga g. Herma Hanuolova jo izgubila črno bor>, vredna HO K. — Zasebniea Emilija Jevnikariova jo izgubila iK^rsiiin, vreden 16 K.
Društvena naznanilo.
Sokolov« Silvestrov večer. Kakov vsako leto, je privabila prireditev Si! ostrovega večera tudi 31. t. m. velijo število občinstva v sokolovo telovadnico. Prireditev, ki jo moramo Iteti med najbolj domačo in najbolj n» prisiljeno je uspela, kakor ni bilo drugače pričakovati, nad vse lepo. Zoni manje, ki vlada za sokolove prireditve, se je kazalo že dolgo pred začetkom. Več točnosti in malo obzira na druge posetniko bi tedaj lahko priporočali občinstvu, ne samo za Gledališče, marveč tudi za take večere,. — Živahno življenje se je razvilo v Sokolovi telovadnici, neumorno je igrala Slov. Filharmonija in mnogo, nriznanja gosp. Povho in gdč. Thalerje v a za svoje solonastope, najbolj pa jo ugajal duet s plesom, Oskar Straussov »Veseli možičok«, ki sta ga morala gdč. Thaler jeva in gospod Povhe celo ponoviti. Težavne in, precizno izvedene mramornate kipe je občinstvo 6 pravim umovanjem truda, ki so ga stali nafte vrle Sokole, viharno pozdravljalo. Ko se je prihli- j žala polnoč, je izpregovoril starosta ljubljanskega »Sokola« dr. V. M ur-
ni k. Pozdravil je v prisrčnih besedah občinstvo, ki se je v tako mnogobrojnom števila odzvalo vabilu ljubljanskega »Sokola« na ta večer, ter nadaljeval: Zopet se je torej za eno leto postaral svet. Nevidni valovi večnosti odnašajo leto 1910. v brez-danje morje preteklosti. Se kratek trenotek sedanjosti in to leto nam bo živelo samo še v spominu. Premnogim bo bržkone slab ta spomin, le malokaterim bo dober in vesel, in pred vsem ne bo vesel Slovencem kot celoti. Slovenski narod je v tem letu trpel kakor je trpel prejšnja leta in so bolj; zadnje leto mu je otežilo težak njegov boj za obstanek. Bolj kakor kdaj prej, mu je v tom letu moralo priti do zavesti, da more iskati in najti ohranitve edinole v samem sebi, v lastnem« cilja svestem energičnem in skrajno požrtvovalnem delu. Kaj je potemtakem naravne je, kakor da je sokolska organizacija, ki ima med vsemi narodnimi organizacijami največjo in najtežjo, ker temeljno nalogo
— nalogo vstvariti kar najširšo in najkrepkejšo podlago za siguren obstoj, razvoj in napredek s tem, da do najvišje mogoče mere razvije in okrepi njegove telesne, nravnostne in duševne moči, — kaj je naravne je, kakor da je ta organizacija bolj nego kakšno drugo leto napela svoje moči, da si razširi svoj krog ter pritegne k svojemu delu čim več Slovencev in Slovenk, da pa tudi čim globlje poglobi svoje delo. Trud njen ni bil brez uspeha. Število sokolskih društev in odsekov se je dvignilo že na sto, imamo jih za 20 več kakor lanL Število sokolskih društev in odsekov se je povspelo na okroglo 7300, Število telovadcev je 2000, število moškega naraščaja presega 2000, le žen-stvo je ostalo stanovitno pri lanskem svojem številu, okroglo 1000. Zato pa se je pomnožilo itevilo izvršujočih, torej delavnih članic za približno sto. Število v sokolski organizaciji združenih Os>:*b se je dvignilo okroglo za 1000 oseb. Govornik kaže nato na napredek v sokolskem delu, ki so ga javno pokazali župni zleti in zlasti njih krona: celjski sokolski zlet. Tako smo vsaj Sokol stvo biti nekoliko hvaležno lotu 1910., ki se nad njim sedaj zgrinjajo neizprosni valovi ča-so. Visoko se vzpenjajo nad svojo najnovejšo žrtvijo, vzpenjajo se in peno, ali iz sivih pen se dviga svetlo • in lahkokrilo novo leto. Iz groba starega leta   vstaja novo, iz smrti življenje
— tek je to vsega, kar je na tem svetu. Večna izprememba nam vlada, in optimisti pravijo, da se vrši ta izprememba k boljšemu in vedno boljšemu.,Bodimo tudi mi optimisti, zlasti y teh traotkih* ko veselje in radost prevevata človeška srca in udajmo se vescMm nadam in lepim željam: čisto in jasno, srečno in veselo nam vzidi novo leto ter prinosi srečno in veselo )>odočnost slovenskemu narodu in ž njim vam vsem, na zdar! Z alegorijo, predstav J jajočo mlado na novo loto, kako mu prožijo roke v veselem upanju Sokoli in kako se mu bližajo s srcem, polnim želja stanovi, se je zaključil oficijalni del večera, kateremu je sledila prosta zabava pozno v nastopajoči novi dan, pri kateri je prišlo mlado in staro na svoj račun.
»Narodna čitalnica v Ljubljani«
naznanja, da so vrši njen občni zbor dne 6. t. m. ob pol 3. ponoludne v društvenih prostorih. Ker jo društvo začelo živahno razvijati svoje delovanje in je s svojimi prireditvami postalo središče ljubljanskega družabnega življenja, bi bila dolžnost vsakega Slovenca hiti član »Narodne čital* niče«, ki bi morala in bo pri nas na-domestovala »Narodne kazine« drugih narodov. — Dne 7. t, m. priredi »Narodna Čitalnica« svoj V. družabni večer z zelo lepim sporedom. Vabijo so vsi dosedanji p. t. obiskovalci in sploh vsi, ki so dobili pismena vabila ali pa so bili osebno vabljeni od članov odbora »Ctalnice«. Nečlanom našega društva je določena 1 K vstopnine. Začetek prireditve je natančno ob pol 9. zvečer.
Silvestrov večer v »Mestnem do-mn«. Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je priredilo v soboto svoj običajni Silvestrov večer v »Mestnem domu«. Že pred 8. uro se je jela polniti dvorana in kmalu sobi-li vsi rpostori zasodeni.kar jasno priča, da društvo uživa pri višjih kakor pri nržjih .slojih polno simpatij. Pomnožen ljubljanski sekstet je pridno sviral. Kmalu so jo razvila domaČa, ueprisiljena zabava. Pevski zbor je za svoje precizno in brano perje žel obilo zasluženega priznanja ter jo moral skoraj vse pesmi ponavljati. Vsa čast pevovodji g. Prelovcu. V komičmm prizoru je nastopil g. Mo-lek, ki je s svojimi šegavimi dovti-pi provzročil veliko smeha in žel splošno pohvalo. Prirejeni srečolov je nudil obilo krasnih dobitkov. Opolnoči, je imel g. dr. Švigelj, kot predsednik društva, nagovor, v katerem je našteval zasluge »Ljubljanskega Zvona« ter v kratkih potezah očrtal njega razvoj ter z veseljem konsta-tiral, da društvo jako povoljno napreduje. V veselem plesu se je noto če dolgo vrtela neumorno mladinax
mm po snvanjKem neto.
~» Časnikarska zbornica na Mo* ravskem. List „Osveta lidu- je sprožil misel, naj bi časnikarji v varstvo svojih stanovskih interesov osnovali svoje časnikarske zbornice. Ta misel je izzvala zlasti pri moravskih čeških Časo: pisih radosten odmev. Skoro vsi listi so se izrekli za „OsvČtin" predlog ter razpravljajo sedaj živahno o tem, da bi se čim najpreje ustanovila zbornica čeških žurnalistov na Moravskem. Vprašanje o ustanovitvi je v principu baje že rešeno. „Osveta" pripominja k temu: „Siorjen je torej prvi korak, ki mu želimo največjega uspeha. Bilo bi zelo priporočljivo, ako bi se pravila moravske časnikarske zbornice razposlala vsem časopisom in časnikarskim organizacijam brez razlike narodnosti v Avstriji, da bi se s tem ustvaril temelj za skupno delovanje vseh časnikarjev za skupne svoje stanovske interese.
— «^eiko-poljski spor v Šlezijk Nedavno tega so imeli v Orlovu v te-šinskem okraju v Šleziji občinske volitve. Borili so se med seboj Čehi in Poljaki. S prva so se vodila kompromisna pogajanja, ki pa so se razbila, ker so Poljaki samo v III. razredu za» htevali 4 mandate. Nato se je začela ljuta volilna borba, ki je bila tako ostra, da so se celo socialni demo-kratje razdelili v dva tabora v Čehe in Poljake. Češki socialni demokratje so volili s češko narodno stranko, poljski pa s poljsko. Češki kandidatje so dobili v III. razredu 434 glasov, poljski pa 162. V II. razredu so bili češki kandidatje z 52 glasovi izvoljeni soglasno, a tudi v I. razredu so si iz-vojevali vedno. Poljaki, ki se preje niso hoteli zadovoljiti z 2 mandatoma, so izšli iz volilnega boja brez mandata.
— Sprejemanje čeških otrok v nemške šole protipostavno. Upravno sodišče je te dni razpravljalo o pritožbi treh čeških krajruh, ozir. okrajnih šolskih svetov proti naučnemu ministrstvu radi sprejemanja čeških otrok v nemške šole. Upravno sodišče je ugodilo vsem trem pritožbam ter razveljavilo odredbo naučnega ministrstva kot nezakonito z utemeljitvijo, da je za sprejemanje šolobveznih otrok načelno merodajna samo narodnost, narodnost otrok pa karakterizuje znanje učnega jezika. Naučna {uprava torej nikakor ni upravičena spravljati šoloobvezne otroke v drugojezične šole. To razsodbo upravnega sodišča si naj zapomnijo predvsem naši krajni šolski sveti, v katerih okolišu se morda nahajajo nemške šulferajnske šole,
— Instalacija sarajevskega žn-pana. V četrtek se je vršila v mestni zbornici v Sarajevu instalacija, novo-imenovanega župana efendija Čurčiča. Deželni šel general Varešanin je pozdravil občinski svet ter nato zaprisegel župana in oba podžupana dr. Mandića in Damjanoviča. Na to so občinski svetniki položili prisego v roke župa-panove. Pristaši moharnedanske napredne stranke in dr. Stadlerjeve klerikalne stranke so se demostativno odstranili pred instalacijo.
— Jubilej hrvaških listov. Na drugem mestu poročamo o petdesetletnem jubileju „Obzorovem*. Zadnja številka „Obzorovau v preteklem letu je izšld v slavnostni obliki in obsegu 134 strani. V njej je naslikano delovanje in trpljenje lista v razdobju zadnjih petdesetih let in to delovanje obsega dober del zgodovine hrvaškega naroda v tej dobi. Besedilu so pridejane slike raznih političnih in kulturnih delavcev, ki so bili „Obzoru" v dolgi dobi 50 let sotrudniki in podporniki. Istočasno z „Obzorom*4 slavi četrtstoletnico svojega obstanka tudi „AgramerTagblatt", Kakor „Obzor-, tako je tudi „Agramer Tagblat* od svojega rojstva do danes odkritosrčen prijatelj našega naroda in neustrašen zagovornik slovenskih pravic in zahtev. Čestitajoč mu k njegovemu jubileju se nadejamo, da bo ostal nam Slovencem krepak zaščitnik tudi v bodoče.
— Vsesokolskl zlet v Zagrebu.
Hrvaški listi poročajo, da je dobila Zveza hrvaških sokolskih društev obvestilo, da so bolgarski Sokoli-Junaki skenili, da se jih udeleži vseslovan-skega sokolskega zleta v Zagrebn 14. in 15. avgusta t. L 800. S Češkega je došlo poročilo, da se je že sedaj za zagrebški zlet prijavilo 500 čeških Sokolov.
Prosveta.
Slovensko  deželno gledališče«
Jutri, v torek (drugič za par abonente) Kalmanova priljubljena vojaška opereta »Jesenski manever* z gosp. Thalerjevo, g. Iličičem in g.Povhetom v glavnih vlogah. — Prihodnja dramska noviteta Daria Nicodema psihološko velezanimivi igrokaz „Zavestjo". Prihodnji teden VVebrova opera „Čaro-strelec*. Operetno osobje pripravlja Albinijevega .Barona Trenka".
Slovensko gledališče. Ker rti imelo ravnateljstvo na razpolago godbe, je moralo vprizorlti, hočeš. ali
note*, burko .ML'nk*\ kajti v aa-
sprotnem slučaju, če bi se vprizorila resna drama, bi bfk> gledišče gotovo kar najslabše obiskano, kar se pa nikakor ne more trditi v tem slučaju. ^Misnico* sta sp:ssta Aleks. Engel in J. Horst, ki sta gotovo vjerna učenca Hennequinova, kajti svoja dela ustvarjala popolnoma po njegovem receptu te cdo cćio osebnost, ki jo srečamo v „Sladkostjh rodbinskega življenja* ©d Henncquiua sta si izposodila, te« jo vdahnila svojemu Vilibakhi Otnutru le s tem razločkom, da se rfjijl ptic-lizec svoje žene napije možatosti iv_ energije iz knjigi postanem energičen", pri Hcnncquimi pa viobi ftmak dneva energijo od svojega svaka. Končni efekt je pri obeh isti, namreč ta, da žena zažene puško v koruzo in postane sto prav šele potem žena. Tendenca celesza dela je, sklepajte zakone iz ljubezni in moškim daje lep poduk, poročite se, toda ne smete se ©ženiti, to je, ne smete postati peto-lizci. Na nekaterih mestih je delo sila zabavno in burkasto, v največ slučajih pa dolgočasno, kar pa ne pride spričo dobrega igranja do veljave. Največ pohvale pač zasluži ga. Danilova. Bila je skozi in skozi na mestu, ter je pogodila žensko z vsemi njeni slabostmi kar najbolje. Priznanje gre tudi ge. Bukšekovi za skrbno mater, kt ima vedno pripravljene roke za svoj materin blagoslov. Seveda manjkati ne sme onega, da se parkrat tudi vreze. Izmed vseh ostalih t. j. g. Verovšek, gdč. Wintrova, g. Bohuslav, g. Molek, gdči Thalerjeva, ga Iličičeva, g. Skr-binšek, g. Povhe, g. Peček, g. Sitna* £ek, gdč. Zupančičeva ter gdč. Rakar-jeva, ki so bili vsi razmerno prav dobri, zasluži g. Danilo edini pohvalo, kajti igral in znal je svojo vlogo tako Izvrstno, da te povzročil nad vse mučno pavzo, in ne vemo, kako bi se razvozlala, če bi mu ne priskočil bistroumni g. Povhe na pomoč ter mu tako ne pomagal iz zadrege. Režija je bila točna. Občinstvo se je prav od srca smejalo debelini dovtipom in je sprejelo delo proti zaslr.ženju z navdušenjem, b.
Koncert „Slov. Filharmonije*'. Snoči, 1. prosinca 1911 sc je vršil v veliki dvorani hotela .Union* prvi veliki ljudski koncert z i/kijučno zabavnim vzporedom. Vse točke so bile vzete iz našega operetnega repertoarja in žele priznanje, liojti »Slov. Filharmonija** jih je izborno izvajala in čestitati ji moramo na globokih simpatijah, ki jih vživa med Ljubljančani. Največ pozornosti izmed vseh točk je doživel »Veseli kvartet" za oboe, kiariuet, fagot in rog izvajan po gg. Cimfi, Trmota, Fišnar in Ludererer „\\seh kvartet** vsebuje potpuri veselih poskočnic, hitrih polk in druge take šare in ker je bil tudi naslovu najprimerneje izvajan, izval je kar največ navdušenja in veselega razpoloženja. Oče temu kvartetu je komponist Kroirier. Poleg te točke so bih na Vipotedu va :ki, ali pot-puriji. ah posamezne arije iz operet Lehar „Knežna", Fali .Ločena žena", Strauss .Valčkov čar** in .Hrabri vojak", Kalman „ Jesenski manever", Zielner „Cenilecu, Sidnev Jones .Gei-sha*, Terdi .Traviata" ; Oftenbach »Oriej v peklu", ter L. carjev valček »Ciganska ljubezen" in Morene pepun »Brze iskre". Koncert je bil jaku dobro Obiskan. občinstvo se je izborno zabavalo, gosp. kapelnik Czajanefe pa je imel pred seboj najboljši polje in vsak klas na tem bujnem polju je obrodil zažeijent sad.
Knjiže«.
— »>Ljubljanski Zvon«. Vsebina januarskega zvezka: 1. Oton Zupaučić: Zfiravica. — Kvvija. *J. Rado Mur-Tiik: Hči groia Blagaja. (Dalje prih.) 3. Eugelbert Gaugl: Sonata O življenju. 4. C Golar: Čebelarjev greh. 5. Pustuškin: Križev pot Petra Kuplje-nika. (Dalje prihundjiej f». Dr. K, Strekelj: O nekaterih pobijanih pravilih Slovenske pisave. 7. Fran Mil-Činski: Upokojeni rodoljub. 8. Janko H laser: Razpoloženje*. 9. Književna poročila. Ivan Cankar: Dr. Alojzij Krajgher, Školjka. — Fr. Kobal: E. Kristan Samosvoj. — Dr. A. Dolar: Dr. V. Kanin, Spake. — Dr. K. Strekelj: Ivan Grafenauer. Iz Kastelčeve oapuščine. (Konec prih.) — C. Golar: A. Medved. Slovenske legende.— W.: Janko Mlakar. Trebušnik na slovanskem jugu. — Ante Beg. Narodni kataster Koroške. — Dr. G vi« Ion Sajo-yic. Slovenski sokolski koledar. — Jos. \Vester: Dr. Mihovi! Mandič. Povijest okupacije Bosne in Hercegovine. — »Lidove Novinv«. — A. Debeljak: F. T. Mariuetti. Mafarka le Futuriste.
Izpred soiDSOi.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Nepazljiva mati. Šivilja Frančiška Pengov je svojega še ne tri leta starega otroka pustila iz stanovanja. Otrok se je sam sprehajal po ulicah. Lahko bi se mu bila pripetila velika nesreča, če bi ga ne bil vzel v svoje varstvo
mettni nolicijtki strtinik, tt Jn pa dolge« ttktnj« naitl fao&fto tangov in ji izročil otroka. Obtoienka aa ugovarja a tem, da ne more ftteti ia svojim otrokom, ker ima samo eno nogo Vsled te okolnosti in pa vsled njene revnosti jo je sodišče obsodila samo 2 K globe.
Ugrizljiv pes. Zadnjič smo poro* čali. da je ugriznil *pes ii ljubljanske predilnice Dalmatinca Rajkoviča v nogo tu je ta zahteval 100 K odškodnine.
V s. i ho aguosciranja psa »e je razprava preložila. 31. decembra se je vršilo nadaljevanje in čuvaj predilnice, po čigar krivdi je ušel pes na cesto, je bil obsojen r>a 10 K globe, poleg te^a pa nora olačati Rajkoviču 10 K za boicčtne, ker se je izkazalo« da je bila ietega poškodba celo lahhka. Po razglasili sodbe je začelRajkovtčren-taciii in zahtevati sto kron, pa seveda ni nič opravil.
Nasilen pijanec. Nedavno sta pila v neki gostilni Janez Bizjan in delavec Tine Svolšak. Pri tem se ga je bil Bizjan tako nasrkal, da je komaj krevsal proti domu. Dobil pa je ne« kega Janeza Pavlica, kateremu je raz-rezal klobuk. Nato je pobit pri hiši Franca Pavlica šipe. Tudi posestniku Nikolaju Solanu je pobil 6 šip. Naposled pa je še nekega Josipa Oblaka ranil na hrbtu. Vsi oškodvanci si teh Bizjanovih dejanj ne morejo razlagati, kej niso žnjimi bili nikdar v sovraštvu. Priča Svolšak potrdi, da je bil Bizjan res tako pijan, da ni vedel kaj dela. Vsled tega je umevno, da Bizjan teh dejanj ni storil v hudobnosti ali v jezi. Zato tudi ne pade nanj nikaka krivda in sodišče ga je oprostilo.
Brezskrbnost. Nedavno je šla neka Marijann Ovijač od doma po mleko. V hiši pa je pustiia pri zakurjeni peči svoje male otroke. Ko so bili otroci sami doma, so se vnele na peči cunje in kmalu je bila vsa hiša polna dima. Nastala je velika nevarnost, da se otroci zaduše in da začne goreti hiša. V zadnjem trenotku je prišla mati domov in poklicala na pomoč Janeza Kosmača in Franca Šuštarja, ki sta ogenj pogasila ter rešila otroke. Ovijačeva je bila vsled tega tožena, da je udarila z metlo svojo taščo Uršo Ovijač. Obsojena je bila na 24 ur napora.
Nasilnost. Neki Janez Šuštar je šel v družbi Martina Urana po cesti v Gameljne. Na cesti v bližini mostu črez Gameljščico, jima pride nasproti neki Fran Sever. Ta pocuka v šali Šuštarja za suknjič, nakar ga slednji s tako silo udari, da se je zvrnil črez škarpo in se poškodoval. Šuštar je bil obsojen na .48 ur.
Razne stvari.
* Goethe in Schiller — dva dolgočasna gospoda. Najnovejši zvezek revije „Deutsche Rundschau" prijavlja spomine baron a Eglofisteina, ki je dolgo let živel v Weimarju in čigar stara mat, je dobro po/naia Goetheja in Schiile ;a Ta stara gospa, soproga generala Egloftsiema, se je nekoč izrazila: Vedno se navdušujete za Goetheja in Schillerja. Jaz sem ju dobra poznala in rečem vam, to sta bila najdolgočasnejša patrona vsega sveta. Domače zabave pri Goetheju so bile tako strahovito dolgočasne, da si tega nihče ne more predstavljati.
* Maša na strehi. V Canh rburvju na Angleškem je stara stolna cerkev.
V tej cerkvi je bil pred altarjem leta 1170. umorjen Tomaž Beccet, znan z imenom sveti Tomaž Cant< rburski. Ker so stolpi te cerkve vsled starosti postali jako slabi, jih je bilo treba temeljito prenoviti. Zdaj je delo. končano. Nadškof je na streho stare stolne cerkve sklical shod, je na strehi daroval mašo in potem blagoslovil novi stolp.
* Nevarnega vlomilca so zaprli v Gradcu. Izvršil je v Gradcu, v Ljubnu in v drugih krajih celo vrsto vlomov in mnogo ukradel. Ko so ga na gra-škem kolodvoru prijeli, se je hotel braniti z revolverjem, a redarji so ga premagali in ga uklenili. Vlomilec se imenuje Maček. Mož je leta 1908. pobegnil iz blaznice v Felhofu pri Gradcu in in je od tedaj na Nemškem in v Avstriji živel od samih vlomov.
* Borba za poročni prstan. V New-Jerseyu v Ameriki je nastalo novo žensko društvo, ki ima že nad 1000 članic. To društvo ima nalogo, voditi boj proti tistim zakonskim možem, ki radi nosijo poročni prstan — v žepu.
Varujmo svoje hčere pred poročenimi moškimi, ki se izdajajo za samce" — to je parola novega društva To društvo zahteva, naj se izda postavo, da bo sodnijsko kaznovan z globo do 5000 dolarjev ali tudi z ječo do dveh let, kdor bi poročni prstan nosil v Žepu Ne dvomimo, da bo ta izgled posnemalo tudi evropsko ženstvo. Postavno se mora določiti, da je vsak zakonski mož dolžan nositi poročni prstan na roki, tako da se ne bo več mogel izdajati za samca. Naše mnenje je, da bi bilo še najbolje posnemati zamorce: Vsak zakonski mož naj nosi poročni prstan na nosu. S tem bo ženam še bolj ko sedaj mogoče voditi svoje može za — nos
™,_, w _ V |t!#>
nI Uaabont se f*iP*% nstrada, tm kateri j« bttn kak* fiW oaehTB an gledali neko prireditev. SttH osebe 99 pile tako) mrtve f triindvajset je težko ranjenih, nešteto drugih pa lahko poškodovanih.
* Kolera. V Bari je prišla na Silvestrov dan Is f areftta vznemirljiva vest, da so Izbruhnili tam nemiri, ker se prebivalstvo ne mara podvreči hi-gijeničnim predpisom, ki jih je izdala oblast glede na razširjenje kolere. Le z uporabo sile je bilo mogoče napraviti zopet red.
• Carnegie aa Nemčijo. Sedaj je napravil Carnegie tudi za Nemčijo ustanovo v znesku poldrugega milijona dolarjev za one, ki so rešili komu življenje oziroma za njih vdove in sirote. Sam ces t je prevzel protektorat nad ustanovo. V prvi vrsti so poklicani dobiti to ustanovo gasilci, zdravniki, In taki, ki imajo po svojem poklicu večkrat priložnost zastaviti svoje živ* ljenje za blaginjo drugih. -Lokalan-zeigeru poroča, da se je bil obrnil amerikanski poslanik Hill osebno do cesarja zaradi te ustanove, in ko je izvedel, da hoče prevzeli cesar sam protektorat, je izročil Cafnegie omenjeno vsoto civilnemu kabinetu, ki bo imel tudi upravo ustanove.
Telefonska m brzojavna porotna.
Nemško divjačtvo v Kočevju.
Ribnica, 'J. januarja. Po vesteh, ki so došle semkaj iz Kočevja, so včeraj Nemci zopet dejansko napadli Slovence. Kaplana Kopitarja so ina-lodane ubili. Podrobnosti, ki se pripovedujejo o tem napadu, so tako grozne, da jim naravnost ni mogoče verjeti. Ali skrbna deželna vlada ne 1k> ničesar storila v varstvo ugroženih kočevskih Slovencev?!
ČeŠko-nemška pogajanja.
Praga, 2. januarja. Danes dopoldan so se vršile pri najvišjem deželnem maršalu konferenc*1 voditeljev strank, ki so imele za predmet žopet-no otvoritev češko-nemških pogajanj. Xa tej konferenca naj se doseže kompromis, na podlagi katerega naj s*» določi dnevni red za češki deželni zbor. Češki deželni zbor se naj skliče v tem slučaju 10. januarja, zato se polaga veliko vožnost na ta kompromisna pogajanja. Od njih je odvisen ves notranjepolitičen položaj. Popoldan se snidejo češki in nemški poslanci k skupni seji, da o nsitehih definitivno sklepajo.
Dunaj, 2. januarja. Dam»s krožijo po Dunaju vesti, da v slučaju, da se v Pragi pogajanja ponesrečijo, ne bo mogel biti sklican češki deželni /.bor, kar bi imelo še nadalje za po sledico, da bi bila cela akcija Biener-tha, ustvariti novo večino na podlagi dosegle sprave, ponesrečena. V tem slučaju bi bil Bienerth primoran konstruirati uradniški kabinet, kar bi imelo nadalje za posledico razpust državnega zbora.
Dunaj, 2. januarja. Današnji jutranji list »Morgen« se bavi % vprašanjem češko-nemške sprave in poudarja, da je vsa Bienerthova akcija končana, če se ne posrečijo posvetovanja. V tem slučaju se ventilira, da bo Gantsch poverjen s seotavo novega k. a hineta.
Cesar bolan. Dunaj, 2. januarja. Snoči se je zdravstveno stanje cesarjevo poslab salo. Cesar se je mudil ves dan v Kehonnbrnnnu in ima lahek nahod, ki <3ra ji dobil vsled prehlajenja pred par dnevi. Zaradi cesarjeve bolezni so iz-<*stali v Schonbrunnu tudi običajni vzprejemi nadvojvod, ki so prišli čestitat k novemu letu ter so se odpovedale za danes tudi splošne avdijence in skupni družinski diner. Vendar je zdravstveno stanje cesarjevo še dokaj dobro, kar spričuje, da se jutrisuje avdijence niso odpovedale in da se peča cesar s svojimi navadnimi opravki.
Smrt aviatikn.
Los Angeles, 2. januarja. Ameriški zrakoplove© H o x e y, ki je dosegel rekord v višinskem Vzletu, ter se dvignil H407 m visoko, se je smrt-no ponesrečil. Padel je s svojim aeroplanom iz višine 250 m in aeroplan ga je strahovito razmesarjenega pokopal pod seboj.
Prestolonaslednik zopet v Budimpe-
m
Budimpešta, 2. januarja. Ogrski ministrski predsednik se je izrazil napram nekaterim merodajnim ose-ham, da namerava prestolonaslednik Ferdinand zopet priti v kratkem v Budimpešto in da se hoče udeležiti pri tej priliki tudi dvornega plesa. Srbski princ Juri v francoski armadi.
Belgrad, 2. januarja. Srbska vlada je naročila srbskemu poslaniku v Parizu Vesniču, da stopi s francosko vlado v dogovor, da se sprejme' srbski princ Juri v francosko armado in da se mu dovoli poset vojne iole. Princ Juri odpotuje v Pariz baje Še 1. februarja: '
Peati kralja Pei#a v Sin*«- -
Mrrttat, % januarja. V Mgraj-akib krogih, ki da t etiaik * dvorom, se siri vest, dano napoti kralj Peter 10. februarja na posole v Rim od koder odpotuje potem V Pariz.
Ministrska kriza aa Španskem.
Madrid, 2. januarja. Ministrski predsednik Canaiejas je podal kralju demisijo celokupnega ministrstva. Kralj je odstopi vsega ministrskega predsednika Canalejasa poveril z zopetfi o sestavo novega kabineta. Canelejas je to misijo sprejel izjavlja pa da J>o trdno vstrajal na Svoji dosedanji politiki.
Kontrarevolucija na Portugalskem.
Kelmorajn, 2. januarja. Po poročilih, ki jih je prejel nek uradnik tukajšnjega portugalskega poslaništva, je položaj v Lisa h on i in na ee-lem Portugalskem zelo opasen. Pojavlja se v najnovejšem času celo med častniki velik odpor proti sedanji vladi. Po lsiabonskih ulicah so se pojavili ljudje najnižjih slojev in bere se jim raz obraze skrajna nezadovoljnost in odločnost. Politični krogi so v velikih skrbeh zlasti ker se ne zanašajo niti vee na vojaštvo. V velikih industrijskih centrih izražajo delavski sloji povsod svojo nezadovoljnost. V ministvu samem ne vlada sporazumi jen je in edinost.
Na prednjaki,
prispevajte za Narodni sklad!
Borzna poročila.
LfaMJanska
.Kreditna banka v Ljubljani-.
DrUti tint Outjoke Mrle 31. decembra lt>».
Gospodarstvo.
— Vjničarskl tečaj priredi kmetijska šola rta Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtičnih delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja dO 31. oktobra tega leta. Sprejme se 6 učencev v starosti od 16 let naprej. ViniČarski učenci dobe brezplačno hrano in stanovanje m v denarju po 10 kron na mesec. Prošnje, katerim je priložiti krstni list ali pa domovnico je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija na Kranjskem) do 15. januarja 1911.
— Vojaške dobave za male obrtnike. Ministrstvo za javna dela je na podlagi predlogov, katere je predložil urad za pospeševanje obrti, porazdelil pred kratkim dobave obuval in drugih usnjatih delov vojaške oprave za c. in kr. armado za i. 1911, ki so bile namenjene malemu obnu, in dal naročila tozadevnim zadrugam s posredovanjem trgovskih in obrtnih zbornic. Na malo obrt odpade za L 1911 40 odstotkov vseh letnih potrebščin. Za bodoče leto se naroči v vsem 83.335 parov čevljev v vrednosti 1,114.569 K, čevljarskih in jermenarskih izdelkov pa za 439.758 kron.
— Ruskoslov anska banka. Pred par dnevi so imeli zastopniki velikih ruskih bank v Petrogradu posvetovanje, na katerem so se posvetovali o vprašanju slovanske banke. Sklenili so, naj se banka ustanovi in sicer s sedežem v Petrogradu, vsled česar naj bi se imenovala rusko - slovanska banka. Banka ustanovi filialke v vseh slovanskih deželah, kjer so Slovani prijatelji Rusov, predvsem v Pragi, Ljubljani, Belemgradu, Zagrebu, Spljetu, Zofiji in Plovdivu. Temeljni akcijski kapital bo znašal 22 milijonov rubljev ali okoli 36 milijonov kron.
4°/« aujevz renta . . 4-2«/o fiebma renta . . 4% *v*tr» rtn:* • •
4*/d »»        **     • *
4% kranJffco deželno posojilo
¥k ko. &§k* ** bank« •
Sfcttc iz 1. 1860 Vi   • •
n   n 1864 ....
tiske   .  . .
semenske I. izdaje
ogrske Llpotecne . du*i. komunalne . svstr. kreditne . . tj-ibljensk«   .   . .
svstr. rdeč. krila .
ogr.     n •» btzflCt*   .  . . . tarSke .....
M »>
n tt *■
t»
Lfubtjsnske kreditne banke Avstr. kredltneffi /avod« . Dunajske bančne družbe i Južne železnice . . . -Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe . Žhraostenske banke.  . .
Valtft«.
Cekini Marke Franki
Lire . Rnbljt.
j Denarni
9345 9750
93 35 91 95 96-— 94-40
214--
315'— 155-75 297 — 290-— 2.-7-25 526 25 532-60 9J — 93-67 — 43 50
261 —
4S5--675 — = 5075
115-75 7? 175 766 — 255'-
262 —
11-37 117-52-95*10
94 90 253 —
9365 97 70 93 £5 9215 9ff — 9540
220— 321 — 151-75
303 — 296 —
263 25 536 25 542 50 1' 1 — 104 —
73 -40 50
264 —
48*—
676 — 5fl 75 116-75 7J3 75 767 — 257 — 284 —
11-39 117 72f 95 20
m is
253 75
Žitne cene «r Ešudimpetti«
One 1. januarja 1911. Ttrnltti
Pšenica za april 1911 .  .  . za 50 kg 11 C7
»     » oktober 1911. . za 50 kg 10 65
R2 za april 1911   .... za 50 kg 781
Koruza za maj 1911 ... za 50 kg r 61
t Oves za april 1911   ... za 50 kg 842 C t m k 11 m. 5 vin. višje.
Meteorolostino poročilo.
%'••>:• nid morjem 3Vf*$.
Srci«'! xrtćt!i tlak 7M-H a«
L-i	Čas opnzo-i Tanja	Staaje baro* metra	2« *— *—	etrov! j	Nebo
~~.		; ▼ mm	W 3 +-m —		
31. s	2. pop. 9. zv.	736 4 7387	1 8 -20	hrezvetr. slab jug	jasno n
1.	7.2j.	7399:	—31	si. jzah.	m
- 2. pop. j 737 2 M
_ f 9. zv. ' 735 8 —29
2.
7. zj. j 731-7 —34
sr. jvzh. jdel. obl£. sr. svzh. j jasno
oblačno
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rast o Pustoslemšok.
Sloveniko deželna iltdaiitfe i liitllni.
Št 67. (Par).
DrasL predat 2071.
V torek, 3. januarja 191L
jesenski manever.
Opereta v treh dejanjih. - Besedilo spisal Barel »L Bakony. Ugiasbil laamtrtch
Ealaiin - Uprizoril Josip Povhe. Kapelnik Frid. Reiner.
Blagajnica se odpre ob 7. ari. Začetek ob 1:8. ari.        Konec pred 10.
NteUii iRidiR M i fttrtiL S. imnii.
Srednja predvčerajšnja temperatura -1'4*f norm. —2 6° in včerajšnja —1'3{, norm. —2-7°. Padavina v 24 urah 0 0 mm in 00 mm
Zahvala. *
Povodom prebritkč izgube nase ljubljene soproge oziroma matere, tete in sestre, gospe
\\t snceij iq.
posestnice in uestilniCarke v l\tmm\
smo prijeli toliko tolažljivih znakov sožalja, da se moremo le tem potom zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno pa se zahvaljujemo čast. duhovščini za tolažba umirajoče in spremstvo k zadnjemu počitku.
Dalje se zahvaljujemo prost, gasilnemu društvu, kakor tudi podružnici družbe sv. C. in M. v Šte-panjivasi za spremstvo, vsem pleskarskim mojstrom in pomočnikom, vsem darovalcem kiasnih vencev, gg. zdravnikom dr Rusu, dr. Jenku in dr. Oražnu za požrtvovalnost pri zdravljenju.
V Stepanjivasi, 1. januarja 1910.
16 Žalujoči ostali.
Povodom nenadomestljive izgube našega nepozabnega dobrega soproga, ozir. očeta, starega očeta, gospoda
Matija Hočevarja
žipaia, ntepesestiika, c in kr. poštarja itd.
nam je do§lo od vseh strani in iz vseh slojev prebivalstva toliko prisrčnih izrazov sočutja, da st je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekamo tem potom najodkritosrčnejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem za iskrene izraze sočutja, vsem darovalcem lepih vencev« vsi mnogobrojni množici, ki je dragega pokojnika spremila na poslednje počivališče, predvsem gg. zastopnikom različnih uradov in oblastnij ter korporacil, in vsem, ki so se kakorkoli spomnili naše hiflc v teh težkih dneh naihvaležnejši: Bog povrnil
VEL. LAŠČE, dne 2. januarja 1911.
Žalujoči ostali.
Stanovanje PrOdOldlltO
ali 4 sobemi išče mirna stranka | ^ ^w
s 3 ali 4 sobemi išče mirna stranka brez otrok v mestu a!i bližini za it* bruarjev termin. — Ponudbe se prosijo pod „Stranka št 10", Ljubljana, poštno ležeče 4350
V „vili Pavlic" v ZgTŠilki
te odda s t, februarjem 1911 lopo, i moderno
stanovanje.
o»krt>n ci.
•t M
Več se izve pri hiini
13
T I
I K O
T    O t
HalboUta on sedanjosti:
Najfinejše
5Q57
proda na debelo p® nizki Geni
F. C&SCSO
ijiiii. [\wm sika it. t za Mi
zlate. srebro, Mt, ilkeOnsti in Jekkii si MI um pri
H. SUTTHER
UdNIobo, Mestni trs.
Laste« tovarna ar w ŠvlcL
I K O
?
I 7
I K O
?
(kvas)
iz tovarne
I if v Račjem (Štajersko) •
titimim tflam ksr ss itia ko! aajUsljie io nairrpszfiejSE ms.
W J«
Stanovanje
Obstoječe i/ 4 sob in prltiRHnami v sredini mesta iste se *a februarjev ali majev termin. Ponudbe naj se blago* volijo poslati na uprav. „Sl. Naroda" .Lepo stanovanje 1000-. u
Prodajalka
starcjfta, * kavcijo, kater« ft kurjena v prodaji obleke ter razume vodstvo in gospodinjstvo, dobi dober prostor proti proviziji. — Ponudbe na upravniltvo ,6lov. NarOda" pćd »Kavcija". 4356
divle trsta, rotjo
[a ad«o tfrovjo, vtaoko In nizko, debolnato, ottvjaka jabolkovs, hra*ho¥q, Imtiao, dacia, wr* kavo pafakaioaoa (satfoio) la oopičo razaik aatfnlb vrat
prodaja po ni/kih cenah 4
An t Kupčić, ekonom, poita Ptujska gin fojtnli
Ženi tna ponudba.
Drlavsi «r*<hj?k pt fetf t po-ttaati v svrao reartvc b čedne, ijefeTireiio gospfco v turati do 30 tet. l-c oefc«j prt-Kotenj«, to ai pogoj.
PiMBd X B«t*irt»inJ podatki pod |Sllv«atr«vveeer na apravmStvo „Stoveosfceg« zaroda-. 1!
ia nod^užntco v Škofti Loki tvrdka
tf^ovina ^ mešanim blagom.
Kranj
uma
Podpisani prodam
10
I hektolitrov belega vi
last e^a pridela, ki kS pri gorici v Kaio^ab, in je od leta 1909 ia j 010 ter ja prav okusno in cen6.
Janez Woisk,
vinogradnik v Ptuju.
Vajcstvcaa ii.*.arr.ka:
S!dr«r 179
Cmaent. Capsica contp.
priznano fc&onco, boSe&ze ttfažece ta otrvajajco :..anio on piefcfajeaja tttf. po SO h, W l- A) ta 2-— se dobiva v vseli lekarnah. Pri nakupe tega sptečno prK rabljenega domačega zdravila naj De fem leio !e originalne steklenice v žkatijtcah ^ našo varstveno znamko „sidrom-, potem je vsakdo prepričan, da je dobil originali izdelek.
Dr. Riektotjova lekarna
pri »Zlatem levu
Ako huits preskrbeti lepih, dobrih ia kfeiiliriij daril, oglej si novo urejeno protfajalnico
S<sxcn
kjer dobiš v*e£u v izcbilja,  kakor platna za ijahe, llomrNl/c-
viise, švicarskih veienin, vsakovrstnega lepega, dema izdelanega perila, aogavfc, posebno žepnih robcev v nsjvećji izbtri
po zelo nizkih cenah. 331 j
Opreme za neveste. =
pralnica in Ifkalnica.
■«   Po poŠti poslano perilo se vrne v kratkem časa. ~W*
Ne segaj v tujino, ker dobiš dobro doma!
Ker orno svojo veliko, novo tovarno oprč* mili z najnovejšimi stroji, dobavljajo posebno lahka v prignano najboljši Izvedbi
sirove ali eiviailirane.
516
*lamor oxnlce, raparantoa
stroje — drobilnike
kakor v^e drage poljedelske stroje v najnovejši in aajboljS konstrukciji.
m. aafiafiB a to.
MiTMiaRU.
Zahtevajte obseints cenike zastonj in poštn proso, jj
TaalapaHrf Ia ras-pradaialal m IMofo
so dobili darila:
1. tU*. IfS. G K!!!** Fran, Dtraaj-.*ka cesta štev. 46.
2. allOV. 14$. G. Drago! ub Todorovič, dijak v Mah'ovi šoli.
a aoHJa *S7if ifOT. 1*3. G. Gale Barbara, kadt-ekrga cesta št. 1.
4. Sortja I MO, Mar. 3§7. G Mi*
ji   Aiouii, d jak II. drž. gmoazije
5 Mlaika tfarila it M. G. R Koch, dnak na c. kr. realki 15
Nikdar vel!!
leeemla« amfieaioi
ne prerAenjam mila, odkar rabim
to lfU|lao mlečno atflo z
[znamka les^n konjiček) tvrdkt Bergfnann Co.? DeČin na L., I:er je to edino najbolj učrnkujoče rncdicinalno milo preti solnčnim ptgarn in za negovanje ispe, rnthke fn nežne polti. Kos po šU vjn. se dobiva po v$& lekarnah, dTOgtri-lih, aeffuradrljab itd. »        U 50o
Dobro kfdoea
453?
trgovina
na prometnem prostoru se radi rod* binsMh razmer takoj Odta.
Ponodbe $e blagovolijo pt^Iati na uprav. »S ov. Naroda« pod šifro it. 9*
99
na Starem trgu št, 30 si je kakor navadno ss
vso noč odprta«
Za obilen obisk se p'iporočata
Dobro idoča
gostilna
s posestvora gospodarskimi poslopji^ lepim vrtom itd. se da na Savi pli
Jesenicah
mr takoj v najem, m
Gostilna se nahaja ob glavni cesti v neposredni bližini tovarne.
Natančnejša   pojasnila   daje za«*
aiopstvo  OossJie  pivovarno na
ieaenicahr
1234
Velika zaloga
169
domu čili in tovornikih Genijev
Naročila £o meri se J2VTsUjejo točno in sc!idriO v lastni delavnici.
MATEJ OBLAK, Kongresni trg št. 6.
št. 41.70!.
Razglas.
Podprsam mttU msgistrat naznanja, da je c. kr. deželna vlada z razpisom z dne 27. decembra 1910, št. 3Ž.250 zaradi kuge na parkljih in gobci, ki se je iz Bosne v Ljubljano zanesla, ti vinske sojme v Ljubljani do taline odredbo prepovedala«
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 30. decembra 1010.
Za oskrtHmajc efetruttfcib oprari," rr,:*U Ijubljaae r*t»>co postavljeni c. k7. dežele vtade sretHffc
LasehanT 1. r. pas
liBb lian    iii nabai!
in to: izgotevljenc obUkc, rieske in špertne suknje, kratki kožvhi (aikaJo), mestni hi potni kožuhi ter konf:kctja sa dame. 1
Angleško skladišče oblek
roivnolvčir i^^lo:
Slavoj Klapae
broširana K 250, vezana K 3 50
po posti 20 vinarjev ve*.
Z ve&čo r&te> in t dobrim ckui^ni Slavoj Klepec v tej knjigi zbral tOi& sionzmcs in citatov ti «>Iovensk€ knjiievnobti ter jih uredil po abecednem redu Knjiga je visoke knjtže\"ne '/rednosti, v njej te ZTcali mišljenje in čustvovanje odtičnili slovensKiri pit^ttljev, mbiecev in pesnikov. „Aforizmi ia atati- niso, da bi Jih ćiUtel] pf^^ral adr£ema; ali pomatetn u ji vani podajajo ^vr^to duševno hrana, *la«tl ker edpirajft širok pogled v veliki razvoj slovenske književnosti od PreSerno^lti Časov do današnjih dni. Tukaj so zbrane raznotere dragocenosti, ki bi bile na Čast tudi vsakemu vUikemu narodu. 4370
Dobiva se v vith bsljsln knjigarnah ali naravnost iz ^Icibe •9. pl. ICIslnman/r 41 olnnansro v LinMjnnl.
4
W7
87
4677
27^797
ZE
^Privatni plesni pouk i veliki dvorani hotela M.
V ponedeljek, 2. Januarja prične novi prednnatni tedaj
za nadaljnje plesno izvržbanje in sctr z nastopnimi plesi: »Les Lanciers«, »La Sirene« (novo), »Universelle« valček z figurami, »Danncing«, »Pas
d' Espagne«. »Valček a troise« in drugi. 2
Najlepši sestanek dobre družbe.
NB.: Na željo posebni pouk vsak dan in vsako uro v hiši ali v družbenih prostorih.
Pojasnila se dajejo vsak  i    ,Od 11.   12. ure dop. ter od 2.-3.
popoldne v hotelu „pri Slonu11 s. bi št. 73.
Vdani
Giulio Morterr>a,
avtorizirani plesni učitelj
jO kr. avstrijske    <$jfc   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
Odhod lz Ljubljane Uui. ieL) 7*04 zjutraj.  Osebni  viak v   smeri: Tri'.*.
Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
7*95 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje« Št Janž, Sudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9*!2 dopoldne. Osebni viak v smeri* lest— niče, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Draždane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnugrad, Monakovo, Kolin.
I1»40 dopoldne. Osebni vlat v smeri: Tržič, Jesenice, irbii, beija*, Celovec, Gorica, Trst.
1*32 popoldne. Osebni \ ;ak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, St. Janž, Straia-Tophce, Kočevje,
3»30 popoldne. Osebni viak v smeri; Tržič, Jesenice, Trbiž, beljak, Ucnca, Trst, Celovec
Oa35 zvečer.   Osebni viak v stieri: Iržič.
Jesenice,  z zvezo na brzovlak v r'eliak, Ceiovec. Dunaj, z. k., B^cgasiein, Soino-grad,  Monakovo,   lnomo*>t, rTaiiKobrod, VViesbaden, Kolin, Dusseldorf, Vlissingen Trbiž.
7*4O i-veAer. Osebni vlas v smeri: Grosupija
St. Janž, kudoliovo, Kočevje. t^*»0 ponoći. Osebni _viak v smeri: eso
mce. Beljak, Gorica, iist.
Odhod iz Ljnbiiace (državni kolodvor).
728 zjutraj  Uaf        as: v rvamimt.
205 popoldne: Meanec v Kamnik. 7*35 zvečer: Meša ec v \aamifc. g._ ponoči: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih v mesecu oktobru.
C. kr. aržavno-žeiezniško ravaaieijsivo v Trstu
«»I* d ■•ia • »-iriod v LJubljano (jaza ieletato
7*)4 zjutraj.; Osebni vlak iz Jesenic*, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draž-ian Prat-e, Linca, Alonakovega, Solno grada Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Tržič*
8-52 nutraj: Osebni v^k. iz Kočevja, rtu» dolfovega, Grosupija, St. janža.
10-12 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vliaingena, Du^scldoria, Kolina VVie^bađna, Frankobroda, Mona-kovega, Solnograda, lnomosta, Badgasteina, beljaka.
Il*20 dopoldne: Osebni viak ii Gorice, Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča.
2*59 popoidne: Osebni vlak iz Koćev a, Straže - Toplic,    Rudolfovega, Grosupija,
Št. Janža.
4M7 popoldne: Osebni vlak \l Trbiža, Celovca, Behafca, Gorice, Trsta, Jesenic, Trii5a. 6 53 zvečer: Osebni --'lak iz lese uc, v zvezi
na  brzovlak iz Berlina, Draždan, Hra*e,
Linca.   ' *  v ca. Monakovega, Solnograda. -steina, Beijaaa, Dunaja j. k. 8-15 i.ocer: Oseoni viak iz Beljaka, Trbiž i
Lciovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča. t>*07 zvečer: Osebni vlast iz tiočcvn, Str i :e-
Topiic, Kudolfovega, Grosupija. St. Janža, 1i'22 ponoči: Osebui vlak iz Trbiža, CfeotCa
Beljaka, Trsta, Gorice, jtsenic.
Prihod v ii ubijano (državne železnica).
zjutrat: Mešanec   iz Kamn..u. lo*5*£> oopoido: Mešanec iz Kamnika. e*iO ivočor: Mešanec ts KimtMv«. IO 30 po noči: Mešanec U Kamnika \z o'3
nedeljah in praznikih \ mesecu oktobru. Časi pnnoda ia odhoda so navedeni * sredma cvropejskem času.
Hotel „Bellevue4*.
Vsem p. n. gg. naročnikom, odjemalcem in gostom ter prijateljem in znancem želiva
srečno in veselo i
nošo Mol
litih in Zai
vinotržec v Sp. Šiški.
^_
•MiiiiuiiillilIlllliUlilllillllllllillllllilllhilll
Legvartov
KOLEDAR ZA KHETOvALC
Zenit na ponudba.
Jy[tad, trg naobra^en mož, j lepim premoženjem, plemenitega značaja ter lepe postave, je jfmli v svrho takojšnje je-nitve seznaniti s samostojno, zavedno S^oven^°* gospico ali mlado vdovo, četudi jadnja z malim, ljubkim otrobom, katera bi imela veselje do trgovine in gosoodinfstva.
Želi se od 20 do 30 tisoč l^ran premoženja v gotovini ali realiteti, s katerim bi pripomog a k prevzetju neke ye stare, dobro i peljane ve'etrgovtne, v središču večjega mesta na £o. Štajerskem — Cenjene dopise, če mogoče s si'ko, katera se vrne  naj se blagovolijo vposlati na upravo /taroda* pod
Šifro: „Moja prva in zadnja anonca je 7voje in moje sre?e kovač!" lojnosi zajamčena! /[nonimna pisma se ne sprejmejo.
C^Cs^^zs^&C^b *^ *^^[ 3®^C      Ir^C 2^C3^C2^C2^C3^C «3^C3*^C3^^3^*^»
Oklic.
1911
je ravnokar izšel.
Radi nepr;" ikovanih ovir pa ni bilo mogoče izdati koledarja z novo vsebino pač pa ima tudi letošnji koledar izborno lansko vsebino. Koledar je seve prirejen za leto 1911 in ima novi zapisnik. Vezan je kot navadno v močno usnjeno imitacijo in je z ozirom na gornjo opazko cena znižana in stane koledar ie 1 krono s pošto 1*10 K.
Pri 10 šztisih se eden navrže.
Naroča se pri založništvu
!¥H£Š BdHAČ
v Ljubljani.
Denar se laiiko v znamkah dopoSlje.
3
V konkurzno maso Štefana Berliska, bivšega trgovca v Črnem vrhu nad Idrijo, spadajoča zaloga blaga, namreč
manafakturnega blaga, sodno cenjenega na.......K 1374*11
galanterije in drobnarije............„ 714*34
špecerijskega blaga............. .    „ 543*16
skupaj sodno cenjenega na K 2631*61
prodala se bode otertnim potom kakor stoji in leži.
Konkurzna masa ne prevzame nobenega jamstva za kakovost ali količino blaga.
Pismene ponudbe, opremljene z 10"'l( vadijem, vložiti je pri podpisanemu upravitelju konkurzne mase najkasneje do vštetega 15. januarja 1911. in ostanejo ponudniki na ponudbe vezani do vštetega 1. februarja 1911.
WF cenilno vrednostjo se blago ne proda.
Konkurzna masa ni vezana na najvišjo ponudbo ter si pridržuje pravice-, da sme vložene ponudbe sprejeti ali odkloniti, ne oziraje se na njih visokost. Ponudnik, čigar ponudba je sprejeta, mora takoj plačati kupnino, kakor
hitro prejme naznanilo, da se je sprejela njegova ponudba.
Ako bi ie-ta ne plačal kupnine tekom enega tedna po prejemu naznanila, zapade založeni vadij v korist konkurzne mase, ki je tudi upravičena odstopiti od kupne pogodbe.
Po plačilu kupnine mora kupec prodano zalogo prevzeti in odstranit! tekom 8 dnij.
Inventarski zapisnik leži na vpogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Idriji. Na prodaj stavljene predmete razkaže na željo upravitelj konkurzne mase, ki daje tudi sicer vsa potrebna pojasnila. 9
V Idriji, dne 31. decembra 1910.
Alojzij Pegan
c. kr. notar kot začasni upravitelj konkurzne m Štefana Berliska«
Prezračim oltea štev. 7    if Ljubljani    Prešernova ulica štev. 7
1
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kanceiijskega, . ■ .   kompfoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga   ■ ■ .
Ur  na.*?ol|še kakovosti In po najnižjih cenah. -^rsfL
Papir
kancelijski, konceptni, niinialrski in trgovski; kariran in sladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papsr za pisalni stroi; mali in veliki oktav za navadna pisma, baivasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
VŠell vrsi od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti.
ibflape
za shranjevanje trgov.-kih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sr-iejemaio se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo-
Šolski zvezki
vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust.
Pisalne in risalne potrebščine
peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, čitala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
najpriprostejSe in najfinejše, črn?, vijolčaste in barvaste.
mape
iz platna »n iz usnja ter jermena za knjige.
Mape za zvezke.
s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vsvh velikostih, za dame in za gosrode, za navadno rabo in tudi za darila.
Albumi
za slike, razglednice in poezije.
Črnilniki in uteži
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Razglednice
umetniške in pokrajmske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popust.
Jfarodna knjigama sprejema tudi naročila na
pisalne stroje
■ vseh sistemov ------
po tovarniških cenah; dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč  zavitke,  vizitnice,  oznanila, fakture, trgovska pisma itd. itd.
Lastnina in tisk »Narodne tiakarne«.
4936