GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXVI.
KAMNIK, 27. OKTOBRA 1986
i socialistična zveza uresničuje svojo vlogo?
Na zadnji seji predsedstva občinske konference socialistične zveze so člani sprejeli skupna izhodišča za pripravo programskih sej krajevnih in občinske konference SZDL. Le-ta naj bi bila v pomoč in usmeritev aktivistom socialistične zveze na terenu.
Poudarjanje družbene vloge in pomena socialistične zveze je večinoma ostalo le na papirju, v dejanskem življenju pa se ne uresničuje. Ta organizacija se še vedno preveč zapira vase in zadržuje v forumih, ne zna pa stopiti v življenje, se približati človeku in razumeti to, kar on misli in čuti.
Zato naj letošnje programske seje po krajevnih skupnostih ne ostanejo le skupek pisanih izhodišč in golih, neživljenjskih ugotovitev. Krajani naj predlagajo, kakšne so možnosti za boljšo socialistično zvezo, kako naj se ta bolje povezuje z vaškimi odbori, skupnostmi stanovalcev, hišnimi sveti in društvi, da bi po tej poti prišlo do usklajevanja različnih interesov delovnih ljudi in občanov. Vse pobude, ki jih bodo delovni ljudje in občani izpostavili na programskih sejah, bo proučila posebna delovna skupi-
na, ki jo bo imenovala občinska konferenca.
Predsedstvo je na svoji zadnji seji sprejelo tudi informacijo Ko-munalnocestne skupnosti o ures-
Obnovili so tudi nekaj lokalnih cest, kjer je v akciji poleg krajevnih skupnosti in krajanov s svojimi finančnimi sredstvi sodelovalo tudi gozdno gospodar-
• Predsedstvo OK SZDL Kamnik je obravnavalo informacijo Komunalno-cestne skupnosti občine Kamnik o uresničevanju srednjeročnega plana v prvem letu tega obdobja in pri tem posebej skrbno zlasti tisti del programov, ki so povezani z izglasovanimi krajevnimi samoprispevki v letu 1986. Hkrati se je predsedstvo seznanilo tudi s pripravami na sprejem prioritetnega programa na komunalno-cestnem področju v krajevnih skupnostih občine za leto 1987. Ob sprejemu informacije je predsedstvo OK SZDL sprejelo sklep, s katerim poziva Komunalno-eestno skupnost občine Kamnik in izvršni svet skupščine občine Kamnik, da pravočasno, najkasneje pa do IS. novembra, ko naj bi stekla tudi razprava o resoluciji za uresničitev družbenega plana v letu 1987, pripravi predlog potrebnih ukrepov za dosledno uresničevanje samoupravno sprejetih planskih dokumentov.
Predsedstvo OK SZDL Kamnik se je seznanilo tudi z ugotovitvami in ukrepi, sprejetimi v LB-GB v zvezi z negativnostmi pri dodeljevanju kreditov za nakup računalnikov v PE Kamnik. Zavzelo se je za dosledno izpeljavo vseh začetih postopkov v okviru pristojnih organov in ugotovitev odgovornosti za takšen pojav. Predsedstvo bo o tem vprašanju sprejelo širšo informacijo, ko bodo pojasnjena in ugotovljena vsa neizpodbitna dejstva.
DAVORIN GREGORIČ
ničevanju srednjeročnega plana, predvsem tistega dela, ki se nanaša na krajevne samoprispevke. V letošnjem letu so obnovili lokalne ceste Podhruška-Sela, cesto na Gozd in v Bistriško.
stvo. Obnovili so naslednje lokalne ceste: Šmartno-Pšajnovi-ca, Buč-Ravne, Motnik-Mala Raven, Motnik-Vrh-Srobot-no, Motnik-Bela-Miklavž, La-ze-Tuhinj-Mlinar, Jevnik-Si-
dol, Sela-Trobelno-Bela peč, Kavran—Markovo, Kamnik--Palovče-Vranja peč in Vase-no v Tuhinju. Komunalno-cest-na skupnost je s finančnimi sredstvi sodelovala pri pripravi strokovne tehnične dokumentacije za obnovo nekaterih vodovodov, v Tunjicah in Okrogu pa je sodelovala tudi pri obnovitvenih delih. Za realizacijo dveh ključnih naložb (prva faza vodovoda v Črni in tekalne kanalizacije na Lazah) pa v tem trenutku še ni dovolj zbranega denarja - vsa sredstva iz prispevne stopnje se bodo iz združenega dela namreč zbrala šele po zaključnem obračunu - marca naslednje leto.
Administrativno določanje prispevnih stopenj tako večkrat pripelje do neurelšničevanja programov, sredstva se prepočasi zbirajo in s takim čakanjem večkrat tudi denar, zbran s samoprispevkom v krajevnih skupnostih, izgublja vrednost. Zato in zaradi upravičenega negodovanja krajanov je po besedah članov predsedstva občinske konference SZDL treba ugotoviti, kdo ne uresničuje dogovora, ugotoviti vzroke in ustrezno temu tudi ukrepati.
R. GRČAR
Regijske zbornice niso vprašljive
To je le ena od misli, ki jih je na obisku v naši občini izrekel Marko Bule, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Vlogo medobčinske gospodarske zbornice so namreč med drugim izpostavili občinski funkcionarji in direktorji kamniških delovnih organizacij zaradi znanega dejstva, da je medobčinska zbornica ljubljanske regije včasih preveč ljubljanska in premalo regijska.
Regionalno usklajevanje, pa tudi načrtovanje, je namreč nuja, ki se je v naši občini potrdila, predvsem pri komunalnih zadevah (problem odlagališčne jame). Regijske zbornice naj bi se po besedah Marka Bulca ukvarjale predvsem z razvojem turizma in drobnega gospodarstva in usklajevale skupne akcije na teh Področjih.
Marko Bule je pohvalil delo in željo po modernizaciji nekaterih delovnih organizacij v Kamniku, hkrati pa je opozoril da se mora Kamnik opredeliti, kaj je trenutno najpomembnejše, kajti za vse ne bo denarja! Predstavniki kamniške občine so gosta opozorili tudi na problem agroživilske
šole. Direktor Menine je ob tem dejal, da je v občini trenutno zaposlenih v lesarstvu skoraj 3000 delavcev, vendar z nizko izobrazbeno strukturo. Zato se lesarji zavzemajo, da bi namesto agroživilske odprli lesarsko šolo, agroživilstvo pa prepustili drugim. Marko Bule se je strinjal, da je, na primer, Grm veliko primernejši kraj za to šolo in da tudi Ljubljana ni prava rešitev za selitev. Vendar pa je pri tem kamniškim predstavnikom dejal, naj se opredelijo, kaj bi radi, katera smer bi bila glede na potrebe gospodarstva v primeru izselitve agroživilske šole iz srednješolskega centra najprimernejša za kamniški prostor. Predsednik našega izvršnega sveta je Marka Bulca seznanil tudi s problemom zdravstvene skupnosti, kjer regija ni uresničila potrebne vloge. Po dogovoru naj bi namreč za dograditev zdravstvenega doma nekaj prispevala tuđi medobčinska zdravstvena skupnost.
Marko Bule je kamniškim direktorjem na sestanku pojasnil še najnovejša stališča Gospodarske zbornice Slovenije o ekonomski politiki Jugoslavije in ob tem poudaril, da moramo konč-
Marko Bule (v sredini) je prisluhnil tegobam kamniških gospodarstvenikov
no odpraviti pasivno čakanje na predloge zveznega izvršnega sveta. Zato je ena glavnih nalog občine, da svoje delegate spodbuja k učinkovitejšemu zastopanju občinskih interesov v republiški skupščini.
Na predlog gosta, naj predstavniki posameznih delovnih organizacij povedo, kateri problemi jih najbolj tarejo, se je prvi oglasil direktor Titana in opozoril na njihov največji problem, ki ga imajo pri uresničitvi največje investicije. Za posojilo so zaprosili tudi mednarodno banko, ki pa še sedaj ni zagotovila posojila. Po enoletnem čakanju nanj so morali v Titanu celo obnoviti energetsko študjjo in elaborat za omenjeno naložbo. Direktor Titana je predsednika GZS opozoril tudi na velik problem, ki ga je povzročil odlok o vračanju cen. Ta je. Titanu, pa verjetno še marsikateri delovni organizaciji, povzročil dvojno škodo.
Predsednik skupščine pa je menil, da moramo biti v Kamniku kljub spodbudnim rezultatom pozorni, in sicer predvsem na procese tehnološke in kadrovske prenove. Tudi on je opozoril na zamegljeno vlogo regijske zbornice in v imenu vseh vprašal, ali ima ustrezno vlogo v tem prostoru. Navedel je primer pobratenih občin, ki jih ima Kamnik v vseh republikah. Vendar pa pravih gospodarskih stikov nima z nobeno od njih. Ko se pogovarjamo, je dejal predsednik, še gre, ko pa gre za konkretne stvari (pobrateni Travnik na primer leži na premogu, pa se še vedno nismo uspeli dogo)jpriti za kakšno ugodnejšo dostave tega energetskega vira, ki bi Kamniku še kako prav prišel), pa se ni mogoče dogovoriti za pravo pot. Prav tu je po mnenju predsednika kamniške skupščine vloga gospodarskih zbornic, da pospeši proces odpiranja Kamnikh navzven.
Marko Bule se je z vsem stri-
njal, pri tem pa je poudaril, da je v naši stvarnosti še vedno prevelika razlika med teorijo in prakso. Vsako leto, na primer, govorimo o zmanjšanju inflacije, ta pa je vsako leto večja, izvoz naj bi se večal, vendar pada . . . Odločno se je zavzel za to, da bi bile v bodoče delovne organizacije same odgovorne za osebne dohodke in akumulacijo ne pa, da jim občine določajo dovolje-no-stopnjo rasti in jih kontrolirajo še na vseh mogočih področjih.
Z vsem, kar je govoril Marko Bule, so se, po njihovih reakcijah sodeč, kamniški direktorji strinjali (čeprav so prej negodovali nad gostom, ko je zaradi posebnega obiska v Utoku kasnil na sestanek eno uro; direktorji so čakajoč negodovali in ponavljali, da je tudi v politiki potrebna neka poslovnost!). Tudi Marko Bule je prikimaval vsemu, kar so predlagali Kamničani, 'strinjal se je z gospodarstveniki, z bazo. Vprašanje je le, kako daleč bo tokrat segel njihov glas, ali pa bo vse ostalo le na pogovorih, dogovorih, sklepih in stališčih, sestanku.
ROMANA GRČAR
Spomin mrtvim
Lučke bodo zagorele! Prižgali bomo svečke na grobovih naših najdražjih, na grobovih prijateljev in znancev. Spominjali se jih bomo v lepem. Prižgali bodo tudi svečke na osamljenih grobovih in spominskih obeležjih, v gozdovih, planinah, v krajih, kjer so mnogi borci umrli, zato, da bi drugi živeli. Umrli so v boju za svobodo, boreč se proti mračnim silam, ki so hlastale po naši lepi deželi. Brez pomisleka so stopili v bojne vrste in mnogi omahnili v prezgodnjo smrt.
Prvi november naj bi ne bil le praznik umrlih in spomin nanje, spomin na plemenitost človeka in spomin na dobra dela, ki so jih opravili. Prvi november naj bi postal tudi prilika za dogovor o nesmiselnosti morije, hudobije in škodoželjnosti, ki smo jim priče v današnjem času. Z grozo se spominjam gorja vojn in nesmislov ubijanja; človeško življenje je tako kratko in minljivo. Vsi bi morali težiti, da si življenje olajšamo in duhovno bogatimo in s tem dosežemo kočni cilj — dostojno življenje človeka.
Spomini na umrle in spomini na njihova dobra dela naj rodijo v naših srcih željo po poštenem in plemenitem, za kar se splača boriti. Dan mrtvih naj spodbudi razmišljanje o živih. Tega si želimo mi in skoraj vse človeštvo.
Organizacije Zveze borcev bodo v teh dneh pripravile več žalnih slovesnosti, ki se jih bomo s spoštovanjem do umrlih tudi udeležili.
Stane S.
★ * *
ZZB NOV krajevna organizacija Kamnik vabi na žalno svečanost na pokopališču na Žalah v četrtek, 30. oktobra, ob 16. uri. Na
žalno slovesnost vabimo vse občane, zlasti še mladino.
★ ★ ★
KO ZZB NOV Duplica vabi na žalne svečanosti: v petek, 31. oktobra, ob 9. uri pri spomeniku na Duplici ob 10. uri pri spomeniku v Šmarci ob 11. uri pri spomeniku v Rudniku
★ ★ ★
KO ZZB NOV Kamniška Bistrica-Godič pripravlja spominsko svečanost v petek, 31. oktobra, ob 15.30 uri pri spomeniku na grobišču padlih borcev v Stranjah.
Krajevna organizacija ZZB NOV in družbenopolitične organizacije KS Srednja vas in Sela ter OŠ Loke in Sela ter Vranja peč organizirajo in sodelujejo na žalni svečanosti ob Dnevu mrtvih, ki bodo
— 31. 10. 1986 ob 14. uri pri spominskem obeležju OŠ Sela, ob 15. uri ob grobu padlih borcev NOV na Veliki Lasni ob 16.30 uri pa pri spominskem obeležju OŠ Loke. Istega dne pa bodo mladinci iz Srednje vasi obiskali in dostojno okrasili še posamezna obeležja padlih v NOV in sicer v Srednji vasi, na Lokah, Pirševem, v Snoviku in Vasenem. Ravno tako pa bodo mladinci KS Sela opravili svojo dolžnost pri spominskem obeležju (pod Kavra-nom) Markovo, v Sovinji peči in na Kočevem-Bela peč. Občani, udeležite se žalnih svečanosti v čimvečjem številu.
Obvestilo obiskovalcem Žal v Kamniku
Obveščamo vas, da velja za 1. in 2. 11. 1986 poseben prometni režim. Promet bo usmerjen iz Maistrove ulice in Titovega trga v Šlandrovo ulico na Žale in nazaj po Poti na Poljane.
Priporočamo, da občani Kamnika uporabljamo za parkiranje motornih vozil za to namenjene površine:
— na prostoru pred Frančiškansko cerkvijo,
— na levi strani Poti na Poljane,
— prostor med avtobusno postajo v Kamniku in Kamniško Bistrico,
- prostor med športno halo OŠ Frana Albrehta in Kamniško Bistrico, južno od povezovalne ulice,
- parkirišče na Trgu prijateljstva,
- prostor pred trgovino »Novotehna« Kamnik.
Komite za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik
Teden otroka v Kamniku
Kopica prireditev, ki so se uvrstile v tednu otroka, je bila zaključena v soboto, ko so pripravili bolšji trg rabljenih igrač na Titovem trgu. Prodajne mize so bile stisnjene med dva »šanka*, kar seveda ni preveč vzgojno. Vendar to mladih prodajalcev ni preveč motilo, saj je kupčija dobro cvetela. Za popestritev so otroci pripravili zanimiv program pevskih, plesnih in zabavnih točk, ki so privabile precej mlajših, pa tudi starejših obiskovalcev. Pohvaliti je treba še občinsko zvezo prijateljev mladine, ki je ves teden bdela nad prireditvami.
DAMJAN GLADEK
Prodajalci so imeli kar precej dela z radovednimi strankami
Bo družbeno varstvo rešilo Planinko?
Odmevi, polemike...
Člani izvršnega sveta so na zadnji seji sprejeli poročilo delovne organizacije Kočna o možni združitvi z delovno organizacijo Planinka. Po besedah direktorja Janeza Gradiška normalna združitev Planinke z njihovim tozdom Maloprodaja zaradi obveznosti, izgub, neurejenih premoženjsko pravnih zadev, ter po eni strani preveč neproizvodnih, po drugi pa premalo dobrih proizvodnih kadrov v Planinki ni mogoča.
V Kočiii menijo, da je pred možno združitvijo potrebno najprej izvesti stečaj Planinke, ker tudi prisilna uprava ne bi veliko pomagala. V Planinki je — prav tako pa tudi v Kočni - najhujša kadrovska problematika. Glede na slab položaj trgovinske dejavnosti pa bi bilo bolj logično, da bi se akumulacija iz gostinstva prelivala v trgovino in ne obratno.
Janko Gedrih je ob tem dejal, da je od Kočne pričakoval več. Iz predloženega gradiva pa je razvidno, da bi bili za združitev, če bi nekdo zavožene stvari v Planinki »spravil v red«.
»Takšno ali drugačno združevanje se, sodeč po praksi, ni velikokrat obneslo, zato me ne čudi, da se Kočna temu upira. Čudi pa me, da nimajo ambicij, da bi to panogo razširili, saj Kočna gostinsko dejavnost že ima. Verjetno tudi ne bi bilo problema, da bi Planinko prevzel nekdo zunaj naše občine. Ne da ni denarja, v naši družbi ga je še preveč, samo pravilno ga je treba usmeriti. V nov, gospodaren projekt, ne pa za krpanje zavoženih zadev!« je dejal član izvršnega sveta Danijel Artiček.
Po poročilu občinskih inšpekcijskih služb, ki navaja vrsto slabosti v Planinki, in po besedah
sekretarja sekretariata za notranje zadeve Vinka Poličnika, češ da je prav v teh lokalih (Planinka, kavarna Veronika in Malo-grajski dvor) največ kršenja javnega reda in miru, slabega odnosa do premoženja in drugih kaznivih dejanj, so člani izvršnega sveta enotno sklenili, da agonije ne smemo podaljševati v nedogled, ampak, da je potrebno takoj ukrepati. Izvršni svet je zato; predlagal družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, da pripravi pobudo za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v Planinki. V začasni poslovodni organ so predlagani strokovnjaki s področja gostinstva, organizacije dela in financ.
Sklep o uvedbi začasnega družbenega varstva bodo obravnavali vsi zbori skupščine na no-vemberskem zasedanju.
ROMANA GRČAR
Kmeta moramo obravnavati kot temeljno proizvodno celico
Na zadnji seji izvršnega sveta so se člani seznanili s trenutnim stanjem v kmetijstvu glede na dolgoročni razvoj te panoge v naši občini. Sklenili so, da mora biti letni plan kmetijske politike narejen do konca novembra, biti pa mora operativen, predvsem pri posameznih zadolžitvah na tem področju. Izvršni svet je v zvezi s tem predlagal kmetijsko zemljiški skupnosti, naj skupaj s komitejem za družbenoekonomski razvoj pripravi predlog odločbe o ureditvi pašništva in odlok o zbiranju sredstev za vzdrževanje melioracijskih objektov.
Na seji je bilo slišati mnenje, da odloki in odločbe tako kompleksnih problemov ne bodo rešili, saj so, na primer, pašna področja že desetletja razdeljena posameznim vasem po nekem nepisanem pravilu, vendar pa je po mnenju nekaterih potrebna pravna osnova, za primere, ko pride do sporov. Slednjih pa po zagotovilu kmetijske inšpektorice ni malo!
Direktor Kmetijske zadruge Emona Domžale je na seji izrazil potrebo po tesnejšem sodelovanju Kmetijske zadruge z občinsko kmetijsko zemljiško skupnostjo'. Na kratko pa je tudi predstavil delo zadruge v zadnjem obdobju. Delovna organizacija, ki združuje šest zadružnih enot (Kamnik, Komenda, Domžale, Lukovica, Moravče in Črnuče) je v letošnjem polletju odkupila za pet odstotkov več živine kot v enakem lanskem obdobju. Manjši je le odkup telet, saj dosega le 34 odstotkov plana. Tudi odkup mleka bi za tri odstotke večji, kar kaže na stalno naraščanje mlečnosti krav. Kmetijska zadruga, ki je v celoti usmerjena v strokovno in proizvodno sodelovanje s kmeti-ko-operanti, pospešuje živinorejsko in poljedelsko proizvodnjo na kmetijah in organizira pospeševanje kmečkega turizma - delo opravljajo pospeševalci, agronomi. V zadrugi prihaja tudi do proizvodnega sodelovanja preko kooperacijske dejavnosti s kmeti, trgovine z vsemi vrstami reprodukcijskega materiala, kmetijskih strojev in gradbenega materiala in odkupa kmetijskih pridelkov. Zadruga skrbi tudi za pokojninsko in starostno zavarovanje kmetov-kooperantov, po zakonskih pooblastilih pa se dodatno ukvarja tudi z investitor-stvom na področju agrooperacij. Je le pooblaščeni investitor, izvirna investitorja pa sta območna vodna skupnost in kmetijska zemljiška skupnost.
Velik problem Kmetijske zadruge je po besedah direktorja ta, da še vedno nima pravega vpliva na kmete. Sedaj pripravljajo boljši, celovitejši pristop do kmeta. Ugotovili naj bi njihove proizvodne zmogljivosti. Glavni
cilj vseh naporov pa je vsekakor izboljšanje kakovosti in količinske zmogljivosti na posameznih kmetijah. Da je Emonini kmetijski zadrugi to na nekaterih kmetijah s pomočjo naprednih kmetov tudi uspelo, dokazujejo obiski delegacij s področja kmetijske dejavnosti iz Ugande, Kanade in Vzhodnoevropskih držav (delegacijo SEV-a), ki so si ogledali nekaj njihovih zglednih kmetij.
Po besedah predsednika izvršnega sveta je potrebno še razširiti sodelovanje s kmeti, predvsem pa še več narediti v pospeševalni službi. Poskrbeti je potrebno tudi za propadajoče hribovske kmetije, predvsem pa se bolj organizirano lotiti razvoja kmečkega turizma na teh kmetijah:
Vodja kamniške zadružne enote je na seji opozoril na velik primankljaj kadrov za tovrstno delo. Povedal je še, da je perspektiva na kamniškem predvsem živinoreja in znotraj nje vzreja plemenskih živali. V zadnjem obdobju se je precej razvila (zlasti na Tuhinjskem) ovčereja, konjereja, svinjereja in kokošje-reja pa je na tem območju le dopolnilna dejavnost. V poljedelstvu ima največje možnosti v naši občini pridelava krompirja, še posebno sedaj, ko so v ostah zgradili skladišče semenskega krompirja.
Na seji so govorili tudi o problematiki melioracij in komasacij, do katerih imajo kmetje še ved-
no določen odpor, čeprav je jasno, da je zamočvirjena območja, predvsem v dobro kmetov, potrebno čimprej osušiti. Ker je to kompleksno delo ga je po besedah članov izvršnega sveta treba izvajati čimbolj organizirano. Pri tem pa je treba upoštevati, da je melioracijske sisteme treba tudi vzdrževati, če ne je celotna draga naložba zaman. Po besedah kmetijske inšpektorice tega ne morejo delati kmetje sami, saj so za to potrebni posebni stroji in sredstva, zato mora to opravljati kmetijska zadruga.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je ob tem opozoril tudi na dejstvo, da je zagotovitev sredstev za vzdrževanje tudi pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za melioracijski sistem (v Mostah in Križu tega še nimajo!), zato je to področje potrebno čimprej zakonsko opredeliti. Stvari morajo biti jasne, še preden se pričnejo kakršnikoli podobni posegi na drugih območjih. V okviru dolgoročnega plana kmetijske zemljiške politike je Kmetijska zemljiška skupnost Kamnik namreč že začela s pripravljalnimi deli za melioracijo jn komasacijo na območju Su-hadol, Godiča in Tuhinjske doline in to na približno 350 hektarih kmetijskih površin. Pripravljajo tudi manjše hidro in agromelioracije na območjih Ko-mendske Dobrave, Motnika in Malega Rakitovca (65 ha).
ROMANA GRČAR
Počitniški dom KI K v Portorožu
Kamniške gospodarske in druge delovne organizacije na različne načine urejajo oddih za svoje ljudi. Nekateri imajo ob morju počitniške domove, avtoprikolice, po hribih pa planinske koče in podobno. Precejšen del kamniškega gospodarstva letnega oddiha za svoje delavce nima dobro urejenega.
Organiziran oddih ima vsekakor določene prednost in ugodnosti, in gospodarske koristi, zato je zanimanje vsako leto večje, zlasti v zadnjih letih, ko si le redki posamezniki počitek v hotelih lahko privoščijo.
Kemijska industrija Kamnik ima ta vprašanja zelo dobro in nadvse ugodno rešena. V lepo urejenem in vzdrževanem počitniškem domu v Portorožu preživi dopust vsako leto več njihovih delavcev in svojcev.
Počitniški dom je bil letos odprt neprekinjeno od 21. junija do 27. septembra, ko je večina drugih počitniških domov že zaprta. Nad 750 do-pustnikov je tu preživelo svoj oddih. Bili so zadovoljni, čeprav je moralo podjetje skrajšati počitnikovanje od 10 na sedem dni. Vsem prijavljenim, sicer ne bi mogli ugoditi. Od leta
Razlastitev še ni nacionalizacija
Tako je Kamniški občan (številka 15) poročal o seji občinske skupščine, na kateri so sklepali o razlastitvah. Iz članka smo zvedeli za uradna pojasnila in za stališče občinske konference SZDL. Človek bi pričakoval, da se bo angažiran novinar po vsem tem iz zavetja sejne sobe, kjer so informacije že lepo zgoščene, napotil in poiskal kakšno resnico tudi med ljudmi v krajevni skupnosti - to pot v Novem trgu, drugič v kateri drugi. Gotovo so razlogi nezadovoljstva, ki tačas zajema vsaj tričetrt družin v Novem trgu in na zgornjem Pcro-vem, vredni te pozornosti. Za nas občane je bil predlog o razlastitvi pravi šok. Je že res, da smo sami sodelovali pri sprejemanju zazidalnega načrta, a noben od občinskih razlagalcev nam ni omenil, da bo posledica tega razlastitev vsega naseljenega dela KS Novi trg. Ker je bilo obravnav več, menim, da zamolčanje ni bilo slučajno. Zato tudi naša odločitev o zazidalnem načrtu zgubi svoj samoupravni značaj.
Gotovo bi že tedaj, tako kot zdaj, predlagali, da se območje kompleksne gradnje imenuje le tisto, kjer bo gradnja res kom-, pleksna. Območje predlagane razlastitve pa je nekajkrat večje. Zdaj pojasnjujejo (zdaj sploh veliko pojasnjujejo), da zato, ker bodo hkrati gradili skupne komunalne naprave tudi za obstoječa naselja in tudi grozijo, da jih ne bodo zgradili, če ne bo vse območje razlaščeno. Občani smo predlagali, da pridobimo soglasja za vse potrebne posege sporazumno in piavočasno brez razlastitev. S tem program graditve
1960, koje bil dom zgrajen, obratuje neprekinjeno.
Matevž Košir, ki že več let uspešno vodi počitniški dom v poletnih mesecih, z dobro uigrano ekipo: Ančka Bele, Angelca Karo, Anica Heriško in Ivanka Kusorčič, je s poslovanjem in odnosom dopustnikov kar zadovoljen. Prepričan je, da so tudi dopust-niki takega mnenja.
Delovna organizacija pa ne skrbi le za svoje aktivne člane, ampak so enakih ugodnosti deležni tudi sedaj že upokojeni nekdanji sodelavci s svojimi družinami. Res je prijetno preživeti nekaj dni v njihovem počitniškem domu. S podaljšanjem sezone K1K omogoči koristiti počitek na morju zamudnikom pa tudi večjemu številu upokojencev. V navadi je, da podjetje vsako leto povabi vse svoje upokojence v Portorož v svoj počitniški dom. Lepa poteza, mar ne? Ali ne bi bilo lepo, če bi tako ravnale vse delovne organizacije? Mogoče pa bi še kdo drug poskušal povezati vse nitke delavskega turizma v Kamniku in na ta način omogočiti še drugim občanom vsaj nekaj dni prijetnega bivanja ob morju ob sprejemljivih pogojih. STANE SIMŠIČ
ne bi bil ogrožen. Sc večji problem, tako v BS 3 kot v BS 8, je sam odvzem zemlje za graditev in pravična odškodnina zanjo. Bloki poleg Zdravstvenega doma bodo stali na kmečki zemlji in kmet naj bi v zameno dobil novo zemljo. Vse lepo in prav, a če bo zemlja 5 km stran od domačega dvorišča, pa še na oni strani Bistrice, bo kar pošteno oškodovan in morda bo njegovo kmetovanje sploh ogroženo. Če pa nekdo neha kmetovati, je njegova zemlja na razpolago...
Na obrobju BS 3 in v BS 8 bodo stale hiše posameznikov. Tu smo priča zanimivega pojava, ko zemlja iz privatnih rok enega lastnika, s pomočjo razlastitve, pride spet v privatne roke — novega uporabnika. Sodnik, ki bo določal »pravično odškodnino« je občina, ki ima kar precejšnje manevrske možnosti že pri ocenjevanju, še bolj pa zaradi inflacije. Občinski možje so nam pojasnjevali, da cena zemlje ne sme biti previsoka, ker da renta pri nas ni dovoljena. A kaj, če bo zdaj namesto lastnika, ki je zemljo pridobil z delom ali jo podedoval, z nizko ceno dobil rento novi uporabnik?
Tudi tolikokrat poudarjeni »širši družbeni interes« je treba pogledati malo natančneje, če ni morda v njem premočno izražen osebni interes nekaterih, ki bodo zidali. Kajti širši družbeni interes prav gotovo ni, da se premoženje iz plitvejših žepov s pomočjo razlastitve prelije v globlje žepe. Širši družbeni interes tudi ni, če je med občani prevelik odstotek nezadovoljnih.
Prav vprašanje pravične odškodnine na zboru občanov ni našlo primernega odgovora. Občane zanimajo odkupne cene zemlje na posameznih območjih in način, kako jih bodo zaradi inflacije sproti popravljali. Upo-
števati je treba, da nekaterim občanom obdelava zemlje pomeni važen dodatni vir preživljanja.
Zaradi teh in še drugih problemov smo predlagali, da se predlog o razlastitvi na območju BS 3 umakne z dnevnega reda. Za območje BS 8 pa smatramo, da je treba najprej izdelati ureditveni načrt in ga dati v razpravo, šele potem pa predlog o razlastitvi. Smatram, da občani KS Novi trg še pred usklajevalnim postopkom zaslužijo solidna in poštena pojasnila na zboru občanov.
Nande Škarja Novi trg, Kamnik
Oglas
Iščem osebo, ki je izpoved svojih čustev zapustila na naši ograji, oz. jo vgradila tekstilni del ograje. Izpovednika prosim, da v bodoče naredi lepši znak, ker sem šele sedaj ugotovila, da to ni kukalo, ampak nekaj več — srček - znak ljubezni.
Pa ne, da rabimo posrednika! Oglasite se osebno, pa povejte i vse, kar vas teži!
T. K.
Kabelska televizija spet aktualna
Začetek del za vzpostavitev kabelske televizije v Kamniku sega v leto 1985, ko je bila izražena pobuda za njeno realizacijo. Najbolj so pri tem pohiteli Neveljčani, ki lahko že nekaj časa spremljajo šest TV programov; se pravi, pokrito je celotno VKV področje. Ostali del mesta pa še vedno v glavnem spremlja le dva do štiri programe, saj leži v TV senci. Trenutno konkretna dela mirujejo, čeprav je bila že pridobljena ponudba (v globalnem smislu) s strani eventuelne-ga izvajalca del Elrad—Gorenje in imenovan koordinacijski odbor za pripravo programa dela kabelske TV.
V predpoletnem času je bilo v Kamniku na to temo več razgovorov, posvetov in sestankov. Na pobudo IS SO Kamnik in KS Center, kot nosilca akcije, pa je aktivnost po poletnem mrtvilu ponovno oživela. Najbolj so se ogreli Mekinjčani, saj so do 10. julija že zaključili popis po gospodinjstvih. Odzivnost je bila izredno velika, zato lahko podoben interes pričakujemo tudi v ostalih KS mesta Kamnik.
Če se bodo pričakovanja odgovornih izpolnila, bo treba delo voditi organizirano in načrtno, saj gre za širše območje, ki presega meje posameznih KS.
IS je predlagal, da Svet za družbeni sistem informiranja pri občinski skupščini usklajuje aktivnosti. Poleg tega je IS sprejel še več konkretnih sklepov, med drugimi tudi tega, da je treba preveriti možnost razširitve tako, da bo na celotnem območju enotna kabelska televizija.
Za lažje razumevanje nekaj podatkov, kakšne prednosti nudi kabelska televizija:
- skupinska antenska naprava omogoča' nemoten sprejem vseh televizijskih in radijskih UKV
programov, ki jih je možno spremljati na našem področju
- lokacija objekta, v katerem je TV sprejemnik, ni pomembna, saj gre signal po kablu
- z razširitvijo funkcij se lahko uvede dvosmerno komuniciranje, kar omogoča izvedbo internega (lokalnega) programa
- zaradi skupne antenske naprave odpadejo vsi antenski sistemi po strehah objektov; izboljša se estetski videz, kar zahteva tudi zaščita starega mestnega jedra
- poveča se varnost, saj niti veter, niti sneg, niti slabo vreme ne morejo več škodovati antenam in posredno TV sprejemnikom; odpadejo tudi razne precej pogoste okvare.
Ze v tej fazi je možen še sprejem preko satelitske antene za evropske TV programe. Prav tu se porajajo nove.težave, ki pa prav gotovo niso nepremagljive. Antena na Starem gradu bo namreč postala neustrezna, saj satelitska TV zahteva njeno lokacijo v kotlini. Takšnega prostora v okolici Starega gradu ne bo težko najti. Seveda je satelitska TV za nas zaenkrat še grad v oblakih, zato naj bi se čimprej začela dela pri kabelski TV. Idejni projekt je za ves Kamnik že narejen, zbrati bo treba le še denar. Zato bo spet postal aktualen samoprispevek, saj zadnji ni uspel. Ne smemo namreč pozabiti, da bodo ljudje morali dela financirati sami. Stroški se bodo razdelili na posamezna gospodinjstva oziroma TV priključke in čim več jih bo, manj denarja bo moralo prispevati posamezno gospodinjstvo. Ker bodo v akcijo pritegnjene tudi DO, ki bodo želele sodelovati v internem programu z raznimi oglasi, razpisi, prikazi življenja in dela v njej in njenih tozdih, se tudi ti, zaenkrat še neznani stroški ne zdijo pretirano visoki. Za zdaj je edini kazalec zanje 70.000 din, ki so
jih morali plačati Neveljčani za
posamezni priključek.
Se vam zdi veliko? Meni ne!
MATIC ROMŠAK
Bolje preprečiti, kot gasiti
Oktober je mesec požarne varnosti. V šoli nas je obiskal tajnik GD Srednja vas Franc Po-ljanšek. Povedal nam je o vzrokih za nastale požare, ki jih najpogosteje povzročijo malomarnost ljudi in otroci. Pred požari se obvarujemo tako, da očistimo dimnike, ne kurimo blizu gozda, ometemo pajčevine, pospravimo na podstrehi, odstranimo predmete okrog peči ipd.
Da jaz ne bi povzročila požara, se ne bom igrala z vžigalicami, sama kurila peči, vžigalice bom spravila na taka mesta, da jih ne bodo dosegli majhni otroci.
Pri gasilskih vajah se učimo gasiti. Z vedrovkami tekmujemo, kdo bo natočil v vedro več vode skozi majhno luknjo. Tečemo štafeto, kdo bo hitrejši. Ko se dobro naučimo, gremo na tekmovanje. Tudi jaz sem gasilka in ni mi prav nič žal, da sem se vpisala v gasilsko društvo.
METI BURJA, 4. r. literarno dop. krožek podr. šola Loke v Tuhinju
Dežurstva trgovin
V soboto, 1. novembra, bodo trgovine zaradi praznika zaprte. V nedeljo, 2. novembra, bo od 8. do 11. ure odprta trgovina Za,price. V soboto, 8. novembra, bodo od 7. do 19. ure odprte trgovine Bakovnik, Duplica in Komenda, v nedeljo, 9. novembra, od 8. do 11. ure pa Bakovnik.
Slavnostna seja ob Titanovem prazniku
V Titanu so imeli na svoj praznik - dan kovinarjev - slavnostno sejo delavskega sveta, ki je bila ob letošnjem visokem jubileju - 90-letnici še posebej slovesna. Seje, ki jo je vodila predsednica centralnega delavskga sveta Nika Lenarčič, sta se poleg
predstavnikov družbenopolitičnih in delovnih organizacij naše občine udeležila tudi predstavnik slovenske gospodarske zbornice Marjan Stare in podpredsednica republiške skupščine Marija Zupančič-Vičar, navzoč pa je bil tudi prvi povojni direk-
Direktor izroča priznanja najzaslužnejšim
Iz Kamnika z nepozabnimi vtisi
Že drugič letos so se na strokovnem srečanju zbrali urbanistični inšpektorji iz vseh republik in pokrajin, gostitelj pa je bila tokrat republiška urbanistična inšpekcija SR Slovenije. Ta je za posvet izbrala občino Kamnik.
Po prisrčnem sprejemu gostov in njihovih sodelavcev v Skupščini občine Kamnik smo jih seznanili z urbanistično problematiko v občini, nato pa so si ogledali nekaj značilnih posegov v prostor. V čudovitem jesenskem dnevu je bilo vsem žal, da za to ni bilo več časa, kajti ta pokrajina, po mnenju vseh, niti v Sloveniji skoraj nima primerjave.
Se posebej pozorno so si gostje ogledali komunalno čistilno napravo v Domžalah, ki edina pri nas brez zastojev in učinkovito deluje, kar pomeni lep dosežek pri zaščiti okolja. Z zanimanjem so si ogledali tudi rudnik kalcita v Stahovici, pri katerem bo treba najti primerno strokovno rešitev za čas, ko bodo nehali kopati in bo v okolju ostala izrazita ekološka »rana«. Poseben problem je tudi odlagališče na Duplici, za katero bo treba najti ustrezno rešitev. Vse pa je v pozitivnem smislu navdušila Mlinščica in njen starodavni način izkoriščanja, za katero so tudi gostje sodili, da bi jo morali obravnavati kot del kulturne dediščine in jo temu primerno zaščititi.
Kamniške izkušnje so bile vsem nadvse dobrodošle, kajti poenotenje ukrepanja, predvsem učinkovitega, je tudi sicer cilj urbanističnih inšpekcij po vsej Jugoslaviji, v kateri so še poseben problem črnograditelji, o katerih so na kamniškem srečanju tudi poglobljeno razpravljal.
Delovni dan so gostje in gostitelji končali na zakuski v lovski koči, kjer so vsi iskreno pohvalili organizacijo srečanja in poudarili, da Kamnik in njegovo okolico zapuščajo z nepozabnimi vtisi.
Srečanja urbanističnih inšpektorjev iz vseh republik in pokrajin bodo odslej tradicionalna, čutiti pa je bilo željo, da bi se kmalu spet dobili v Sloveniji. Nihče ni imel nič proti, da bi bil gostitelj spet Kamnik, kjer bi gotovo našli še veliko tega, kar bi bilo vredno pokazati, pa tokrat za to ni bilo časa.
VESNA MRMOLJA
for Titana Leopold Andree. Na njej so podelili priznanja letošnjim dobitnikom zlatih znakov in priznanj delovne organizacije.
Dobitniki zlatega znaka so bili Franc Ipavec, Janez Kajdiž in Zvonimir Lemič. Srebrni znak je prejelo trinajst, bronastega pa sedemnajst delavcev. Med devetimi dobitniki javnih priznanj je bil tudi Titanov pevski zbor, ki letos praznuje peto obletnico in ki je popestril tudi tokratno slavnostno sejo delavskega sveta.
V imenu vseh prejemnikov Titanovih priznanj se je kolektivu in delavskemu svetu zahvalil direktor Zvonimir Lemič, obenem čestital vsem delavcem za njihov praznik in ob tem dejal: »Prav je, da se ob takih priložnostih ozremo na prehojeno pot, vendar pa je veliko bolj pomembno, kakšna bo naša bodočnost. Na čvrstih temeljih naše dejavnosti, ki so jih gradile že generacije pred nami, in h katerim smo v zadnjem obdobju prispevali tudi mi, bomo s hitrejšimi koraki nadaljevali z razvojem Titana. Z današnjim razvojem ne smemo biti zadovoljni, posebno ne, ker smo imeli nekajletni zastoj pri modernizaciji proizvodnje, in ker je oprema podvržena hitrejši obrabi. To moramo sedaj nadoknaditi. Pogoje za to imamo dobre, pripravljene programe in tudi strokovni kader.«
V imenu Titanove sindikalne organizacije je govoril tudi pred-
sednik sindikata Maks Globoč-nik. Dejal je, da so današnji programi, s katerimi se predstavlja Titan, sodobno zasnovani procesi, pa najsi gre za proizvodnjo orodij, strojev za obdelavo kovin ali izdelkov iz osnovnih programov. Da je delovna organizacija dosegla današnjo raven, gre po njegovih besedah zasluga predvsem delavcem, ki so vedno zmogli pravo mero smelosti za premagovanje težav, do katerih prihaja pri gospodarjenju ter ustvarjanju osnove napredku.
»Ustvarjalnost in vztrajnost Titanovega delavca danes svojstveno simbolizirate tudi vi, ki prejemate priznanja za svoje vzorno delo in ste ga vsak zase vtkali v svoj življenjski jubilej naše delovne organizacije,« je dejal Maks Globočnik in obenem opozoril tudi na kulturno dejavnost Titanovih delavcev, ki ima že desetletja pomembno mesto v njihovem življenju. Nazoren dokaz tega je tudi razstava umetniških del Titanovih delavcev, ki so jo pripravili v počastitev praznika.
Za zaključek verjetno ne bo odveč ugotovitev predsednika Titanove sindikalne organizacije, da ni bojazni, da se ne bi z delavci, v katerih je toliko ustvarjalne energije, uspeli priključiti modernim proizvodnim tokovom in postati aktivni člen v verigi ustvarjalcev znanstveno tehnološke revolucije.
ROMANA GRČAR
Mladi v Svilanitovi proizvodnji
V petek, 3. oktobra, so delavci Svilanita ob svojem prazniku pripravili DAN ODPRTIH VRAT. Prvi obiskovalci so bili otroci iz vrtca. Zdenka Rijavec, ena od petih prijaznih vodičev, nam je zaupala, kako je bila presenečena nad zanimanjem teh malih nado-budnežev.
Proizvodnjo so si ogledali tudi mladi iz ZUIM. Vodiči so v TOZD Frotir pokazali delo v barvarni, previjalnici preje, tkalnici, šivalnici, oplemenitilnici in konfekciji. Obiskovalci so najbolj presenečeno opazovali delavke v šivalnici in konfekciji, saj jim je to delo še najbolj blizu, a niso ga mogli primerjati z delom svojih mam doma ob šivalnem stroju. Delo Svilanitovih delavk teče z neverjetno hitrostjo. Ustavili so se pri Anici Goričan in začudeno^ opazovali stroj (ki bi mu lahko rekli robot) za rezanje brisač m hkratno robljenje po dolžini.
V TOZD Svila so se obiskovalci seznanili z delom v tkalnici in konfekciji svilenih izdelkov, kot so šali, rute in kravate. V Svilanitovi proizvodnji delajo predvsem ženske. Med ogledom proizvodnje kar verjeti ne moreš, kako utečeno je delo. In ko smo zapuščali tovarniško dvorišče, smo zaželeli: delavke Svilanita, SREČNO, in še veliko delovnih uspehov! (V. M.)
Vzdrževanje stavb — vzrok za stalno nezadovoljstvo občanov
»Niso nezadovoljni samo občani, ki upravičeno negodujejo zaradi prepočasnega obnavljanja predvsem starejših stavb. Tudi naša delovna organizacija se nenehno srečuje z vprašanjem, kje zagotoviti sredstva za vsa ta popravila. Denar za to gre namreč iz stanarin, za katere pa vemo, da so odločno premajhne. Zato bo ta problem na dnevnem redu vse do takrat, ko bomo končno prešli na ekonomske stanarine. Samoupravna stanovanjska skupnost ima rezerviran del sredstev za subvencioniranje stanarin tistim, ki z lastnimi sredstvi ne morejo plačevati (že tako prenizkih) stanarin. Ob tem se lahko le sprašujemo, koga podpiramo s tako nizkimi stanarinami? Tiste z relativno visokimi dohodki!?« Tako je o teh problemih razmišljal direktor SKG
(Stanovanjsko-komunalnega gospodarstva), Marjan Grilje.
Z njim smo se pogovarjali še o nekaterih drugih problemih, s katerimi se ukvarja ta delovna organizacija. Naj povemo, da ima SKG 34 zaposlenih, njihova dejavnost pa zajema strokovno službo za samoupravno stanovanjsko skupnost, samoupravno interesno komunalno cestno skupnost, za Biro pa opravljajo splošne, pravne in finančne zadeve. Ker se Biro reorganizira, povejmo, da bo predvidoma del njihovih delavcev prevzel nadzor in inženiring v SKG. V tej delovni organizaciji imajo tudi lastno dejavnost - to so delavnice za vzdrževanje stanovanjskega fonda, s katerim upravljajo. Delajo kot intervencijska skupina, ki opravi manjša popravila na stavbah
Trideset upokojencev prehodilo domžalsko Pot spominov NOB
Letos je društvo upokojencev Kamnik pripravilo obsežen in raznovrsten program športnih in drugih aktivnosti. Med ostalimi je pohodništvo in planinstvo dobilo posebno mesto, zanimanje pa je preseglo vsa pričakovanja.
V program po »Poti spominov NOB« občine Domžale se je vključilo skoraj 40 članov DU Kamnik, od tega jih je nekaj tudi iz sosednje občine. V celoti je 110 km dolgo pot v štirih ali petih etapah prehodilo 30 udeležencev.
Dolga in pisana kolona najbolj navdušenih »mladostnikov« je doživela svoj krst že na prvi etapi od Črnuč do Mengša. Pot jih je vodila preko Rašice in Dobe-nega, ko se je vreme poslabšalo in se je vlila prava nevihta. Lilo je celo pot do Gobavice, kamor so prispeli vsi premočeni, a zdravi in nasmejani. V drugi etapi od Moravč do Domžal je pohodni-ke pot vodila čez Grmače, Mi-
klavža v Križevsko vas in nato preko Trojice, Tabora mimo Ihana vse do Domžal. Tudi na tretji etapi so pohodnikki startali v Moravčah. Krenili so proti Trojanam, obiskali Hrastnik, Limbarsko goro, Golčaj in Doline, se spustili na Trojane, od koder so se vračali nazaj v Kamnik.
Četrta etapa je najdaljša. Nekateri jo delijo na dva dela, teče od Šipka do Radomelj - 8-10 ur hoje, in se vije nekaj časa tudi po kamniški občini. Celotna pot je dobro vidna in označena, tako ni skrbi, da bo kdo skrenil iz začrtane smeri.
Številna obeležja iz časov NOB in tudi daljšega revolucionarnega obdobja spominjajo na težko pot naših ljudi in so priče številnih žrtev, ki so darovali svoja življenja, v boju proti skupnemu sovražniku.
Na poti so tudi številne druge zanimive točke, ki so jih pohod-
niki obiskali, zlasti pa je opazen izredno prijazen in gostoljuben odnos tam živečih ljudi do vseh obiskovalcev te poti. Malokje se človek tako prijetno počuti kot na teh pohodih, ko vidi, da s pohodniki živijo tudi krajani. Nekateri (od pohodnikov) so bili tudi aktivni udeleženci NOB na tem območju, zato je podoživlja-nje tega časa še bolj živo in iz pozabe priklican še marsikateri, sicer že skoraj pozabljen dogodek.
V zaključnem kulturno-zabav-nem popoldnevu, 3. oktobra 1986, so bile vsem pohodnikom izročene zaslužene značke skupaj z vodnikom, ki so v njega vtisnili vseh 19 žigov. Značke je pohodnikom izročil France Pod-bevšek, predsednik te spominske poti, sicer član občinskega odbora ZZB NOB občine Domžale. Velike spominske značke pa bodo pohodniki prejeli na slovesnosti v Domžalah konec
tega leta.
Takih in podobnih izletov, pohodov in drugih srečanj, primernih za vse starostne skupine, si upokojenci Kamnika še želijo, zato bo društvo upokojencev moralo dobro premislili, kako pripraviti program za leto 1987 in v njega vključiti čim več izrečenih želja in predlogov. Mnogi med pohodniki zatrjujejo, da se bodo takih pohodov še udeležili, ,če jih bo društvo ponovno organiziralo. Zelo zanimivo, pravijo, pa bi bilo, če bi tudi Kamnik imel kaj podobnega, saj nedavna preteklost to vsekakor tudi zasluži.
Žarečih lic in zadovoljnih obrazov so pohodniki zaključili še eno fazo prizadevanja po ohranjanju zdravja in svežine svojega življenja, kar je tudi namen takih organiziranih prireditev.
STANE SIMŠIČ
(v tem trenutku je najbolj aktualno popravilo radiatorjev, dela na strehi, dimniki, kopalnice).
- Kaj pa je novega v stanovanjski gradnji?
»Zaradi zakasnitve planskih dokumentov in ker Zbor krajevnih skupnosti ni potrdil razlastitvenih aktov, v letu 1987 verjetno v Novem trgu še ne bomo gradili (B-3 -blokovna in zadružna gradnja individualnih hiš), oziroma, prihodnje leto verjetno na tem območju ne bo na voljo novih stanovanj. Prva stanovanjska gradnja se bo začela na Perovem (B-2, soseska na Zikovi se bo širila proti vzhodu). Zaradi slabih izkušenj s soinvestitorstvom smo se odločili, da bomo vsa stanovanja gradili po proizvodnem načelu (gradnja za trg).
- Kako pa je s solidarnostnimi stanovanji?
»Na zadnji skupščini so bile rešene pritožbe in dodeljena solidarnostna stanovanja. Prvih dvajset prosilcev je že vseljenih.«
- Ali pri prednostni listi za dodelitev teh stanovanj upoštevate tudi poseben status prosilcev, na primer, če so invalidi?
»Prioritetna lista vsebuje več faktorjev. Glavni kriterij so vsekakor slabe obstoječe stanovanjske razmere, nizki osebni dohodki, mlada družina. Jasno pa je, da upoštevamo tudi to, če-je prosilec invalid. Ne, posebnega fonda stanovanj za te prosilce nimamo, čeprav je jasno, da bi za invalide prišla v poštev predvsem pritlična stanovanja. Na to oi morali biti pozorni že projektanti, ki bi morali v blokih stanovanja in vse dohodke do njih graditi tudi za potrebe ljudi na invalidskih vozičkih.« - Povejte še kaj o problemih ogrevanja.
»Tu je veliko polemik. Letos že drugo leto organizacija ogrevanja poteka po novem. Namreč, vsaka stanovanjska soseska ima svoj kurilni odbor, svoj žiro račun. Vsa
sredstva zbirajo oni, sami se odločajo tudi o kurilnem režimu. SKG dela samo tisto, kar se pogodbeno zmenimo. To pa je v glavnem nabava kurilnega olja, izterjava in vzdrževanje. Evidence so mesečne, vsak kurilni odbor dobi popolen seznam - plačnikov in dolžnikov. Kurilni odbori po stanovanjskih soseskah tudi sami določijo višino akontacijske cene za kvadratni meter ogrevanja stanovanjske površine.«
»Kako bodo rešene želje občanov, da bi imelo vsako stanovanje svoj merilnik energije?
»Pri novogradnjah bo eno-cevni sistem ogrevanja, vsak blok in vsako stanovanje bo imelo svoj merilnik porabljene energije. Pri obstoječih stanovanjih pa je zaradi projektiranja nemogoče uvesti ta sistem. V teh stanovanjih namreč potekajo cevi po vertikali iz stanovanja v stanovanje. Torej, tudi če v enem stanovanju radiatorje, na primer, zapremo, bo v njem toplo zaradi skupnih cevi, ki potekajo iz enega v drugo stanovanje.«
- Nejasnosti so tudi z etažnimi prispevki.
»Akontacija za etažni prispevek je bila do nedavnega zelo nizka. Obračun delamo ob koncu leta. Nekaj časa smo bili v velikem zaostanku pri obračunavanju teh prispevkov, sčasoma bomo stvari toliko spravili v red, da bo poslovanje sprotno. Obračune za leto 1986 bomo pošiljali marca prihodnjega leta.«
Etažni lastniki so dolžni prispevati del denarja za vzdrževanje skupnih delov in naprav stanovanjske hiše, za skupne funkcionalne stroške in stroške upravljanja. Zaradi neplačevanja prispevkov je prišlo že do številnih sporov. Za konec samo še to -za vzdrževanje hiš je potrebno zagotoviti čimveč denarja, poenostaviti nekatere postopke poskrbeti za prehod na ekonomske stanarine.
ROMANA GRČAR
45
Vaja gasilcev iz Kamniške Bistrice
V oktobru, mesecu požarne varnosti, so gasilci G. D. Kamniška Bistrica pripravili sektorsko vajo, s katero sb krajanom prikazali opremo, ki jim je na voljo ter svojo usposobljenost za morebitni požar.
»STOP! Dostop je možen samo gasilcem in reševalcem!«
Navodila gasilcema, ki sta se z izurjenimi gibi v trenutku preoblekla v ognjevama oblačila ...
...in »ranjenca« sta že izven nevarnosti ter čakata na prihod reševalne ekipe civilne zaščite.
Namišljeni požar gospodarskega poslopja in stanovanjske hiše je bil vzrok za začetek usklajene akcije gasilskih društev in civilne zaščite, ki je skrbela za nemoten in hiter dostop do kraja požara. Ker je bilo zajetje vode oddaljeno več kot 500 m, so na pomoč prihiteli še gasilci iz KIK in Titana. Skupaj so položili cevovod in pričeli z gašenjem gorečih stavb in zaščitnim škropljenjem ogroženih poslopij. Že prej pa sta gasilca v ognjevarnih oblačilih rešila ranjence iz gorečih prostorov ter jih predala v oskrbo reševalni ekipi civilne zaščite.
Za akcijo velja ugotovitev, da bo delovanje gasilcev uspešno le, če bodo taka preverjanja redna in pogosta ter se bodo napake sproti odpravljale.
Tekst in foto JANEZ BALANTIČ
SKLEP
O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
i.
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1986 znaša:
- za zazidano stavbno zemljišče 0,03 din za 1 m2
— za nezazidano stavbno zemljišče 0,01 din za 1 m2
2.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, na podlagi tega sklepa, se prične obračunavati s 1. dnem naslednjega meseca po objavi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v
Uradnem listu. Številka: 020-54/86 Datum: 25. 9. 1986
PREDSEDNIK Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic, 1. r.
Na podlagi 9. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list SRS, št. 3/82), 7. člena odloka o ureditvi cestnega prometa v mestu in naseljih na območju občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 19/83), popr. 6/85). in 119. člena Statuta občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 6/86) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na 19. redni seji dne 14. 10. 1986 sprejel
ODREDBO
o ureditvi cestnega prometa v delu mesta Kamnik
1. člen
S to odredbo se na območju dela mesta Kamnik določa cestno-prometna ureditev, ki obsega posebne prometne površine za pešce in promet na motorni pogon.
2. člen
Posebna prometna površina za pešce je Titov trg od hišne številke 9 (križišče Maistrove ulice in Titovega trga) in ulica Borisa Kidriča, v nadaljevanju Titovega trga, do hišne številke 44 (križišče Usnjarske in ulice Borisa Kidriča).
3. člen
Promet z vozili na motorni .pogon je na območju posebne prometne površine za pešce prepovedan, razen za:
- vozila JLA, avtotaksi službo, prve pomoči, gasilsko službo, invalidne osebe, komunalno službo za intervencije,
- vozila organov za notranje zadeve, prve pomoči, gasilsko službo na nujnih vožnjah,
- dovoz in odvoz blaga in sicer ob delavnikih od 5. do 10. ure.
4. člen
Enosmerne ulice so:
- Šutna od povezovalne ulice do Šutne št. 5 (križišče Šutna in Usnjarska ulica) v smeri Usnjarske ulice
- Usnjarska ulica v smeri proti ulici Borisa Kidriča,
- ulica Borisa Kidriča od križišča in povezovalne ulice v smeri proti križišču ulice Borisa Kidriča in povezovalne ulice,
- Šlandrova ulica od št. 1. do št. 23.,
- od Kolodvorske ulice št. 6 v smeri ulice Borisa Kidriča.
5. člen
Ulica Borisa Kidriča se s fizično zaporo (omogoči se prehod dostavnih vozil) v križišču Kolodvorske in Sadnikarjeve ulice razdeli na dva odseka, po katreih je dovoljen promet samo za stanovalce te ulice in ulic, ki se navezujejo nanjo, brez ozira na to, če so določene kot slepe ulice.
6. člen
Slepe ulice so:
- Prešernova ulica na ulico Borisa Kidriča (iz obeh smeri),
- Sadnikarjeva ulica na ulico Borisa Kidriča,
- Petruškova pot na ulico Borisa Kidriča,
- Šlandrova ulica na ulico Borisa Kidriča,
- Japljeva ulica na ulico Borisa Kidriča.
7. člen
Za parkiranje motornih vozil se določijo naslednje površine:
- na prostoru pred Frančiškansko cerkvijo,
- na levi strani ulice Poti na Poljane,
- prostor med avtobusno postajo v Kamniku in Kamniško Bistrico,
- prostor med športno halo OŠ F. Albrehta in Kamniško Bistrico od povezovalne ulice,
- parkirišče na Trgu prijateljstva,
- prostor pred trgovino »Novotehna« Kamnik.
8. člen
Za postavitev in vzdrževanje cestno-prometne signalizacije ter opremo ulic, cest in trgov z drugimi napravami, ki zagotavljajo varnost cestnega prometa po tej odredbi, skrbi Komunalno podjetje Kamnik, ki gospodari z mestnimi cestami.
Komunalno podjetje Kamnik mora poskrbeti za ureditev cestno prometne signalizacije po tej odredbi do dneva njene uveljavitve.
9. člen
Nadzor nad izvajanjem te odredbe opravlja Postaja milice Kamnik, prometno cestni inšpektor in komunalno-cestni nadzornik občine Kamnik.
10. člen
Delovne organizacije, ki imajo sedež v Kamniku, morajo z neprometnimi zunaki usmeriti dostop do sedeža.
11. člen
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik bo do konca februarja 1987 predložil občinski skupščini osnutek odloka o prometni ureditvi mesta Kamnik, ki bo obsegal cestno prometno ureditev:
- posebne prometne površine za pešce,
- promet z vozili na motorni pogon, —promet s kolesi in vprežnimi vozili,
- ustavljanje in parkiranje vozil,
- delo na javnih prometnih površinah in
- posebno uporabo javnih prometnih površin.
12. člen
Za ugotovitev dostopa z vozili za stanovalce na ulicah , ki so sicer zaprte za motorni promet, se vročijo ustrezne nalepke, ki se namestijo desno spodaj na vetrobransko steklo vozila.
Sekretariat za notranje zadeve občine Kamnik določi obliko in izda ustrezno nalepke.
Izjemoma lahko upravni organ, pristojen za promet, izda dovoljenje za dostavo izven časa, določenega v 3. členu.
Ulice, po katerih je dovoljen lokalni proemt samo za stanovalce so: Ulica Borisa Kidriča, Kolodvorska ulica, Parmova ulica, Petruškova pot, Šutna, Usnjarska ulica, Sadnikarjeva ulica, Japljeva ulica, Prešernova ulica, Zaprice, Streliška ulica, Žale, Šlandrova ulica.
13. člen
Ta odredba prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. novembra 1986 dalje. Številka: 020-31/86 Datum: 14/10 1986
PREDSEDNIK izvršnega sveta SO Kamnik Janko Gedrih
PROMETNA UREDITEV V KAMNIKU
Z zaprtjem ulice Borisa Kidriča in z izgradnjo povezovalne ulice smo želeli zaščititi življenja in zdravje ljudi v tem delu mesta in zavarovati kulturne in naravne dediščine. To pa je za mesto, kot je Kamnik, ne samo korak naprej, temveč dokazuje splošni napredek in kulturno raven prebivalcev v njem.
Promet ima tudi stranske učinke, ki negativno vplivajo na okolje in življenje. Je eden glavnih onesnaževalcev zraka in glavni povzročitelj hrupa v okolici, kjer poteka. Z izgradnjo obvoznice, povezovalne ulice, se emisija hrupa zmanjša ob ulici Borisa Kidriča. Prav tako se izpušni plini prenašajo na obvozno cesto, zaradi česar na nobenem odseku omrežja ne pride do prekoračitve emisije svinca (Pb) in ogljikovega monoksida (CO), ki predstavlja glavno ogroženost za ljudi.
Z dolgoročnim planom gostinstva in turizma občine Kamnik smo si zadali nalogo, da popestrimo gostinsko ponudbo na ulici, trgovino z ekskluzivnimi artikli ter povečamo uslužnostno dejavnost, da bi nudili turistom prijetno počutje in jih pritegnili v čim večjem številu. Temu cilju se je treba približati ali pa se odpovedati. V isti sapi želimo promet in ponudbo na ulico, kar pa je nesprejemljivo zaradi varnosti vseh udeležencev v prometu.
V okviru Komiteja za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik deluje komisija za promet, ki spremlja stanje in ugotavlja pomanjkljivosti prometnega režima. S premislekom, da odredba začasno ureja promet in bo prometna študija strokovni pokazatelj za trajno in pravilno ureditev prometa, je zavzela enako stališče kot izvršni svet občine Kamnik, da se prometni režim bistveno ne spreminja. Moramo povedati, da želje za promet s kolesi po ulici Borisa Kidriča v odredbi še nismo spoštovali zaradi varnosti pešcev. V informacijo, ugotavljamo, da se je varnost prometa na cestah glede na leto 1985 izboljšala.
Prometne nezgode na relaciji od DO Stol Kamnik do Kemijske industrije Kamnik:
	1985	1986
Marec	5 (hujša 1)	6 (hujši 2)
September	10 (hujše 4)	1 (-)
Vse to se je dogajalo v relativno enakih pogojih. Na število nesreč so vplivali različni dejavniki, od katerih je odvisna varnost prometa na cestah n. pr.: tehnično stanje vozila, stanje cest in njihovo vzdrževanje, objekti na cestah in zaščita cest in vpliv subjektivnih dejavnikov. V Kamniku lahko povemo, da je na prvem mestu izsiljevanje prednosti in neprimerna hitrost.
Posebno pozornost smo posvetili mirujočemu prometu s.tem, da smo določili naslednje površine:
- na prostoru pred Frančiškansko cerkvijo,
- na levi strani ulice Poti na Poljane,
- prostor med avtobusno postajo v Kamniku in Kamniško Bistrico,
- prostor med športno halo OŠ Frana Albrehta in Kamniško Bistrico južno od povezovalne ulice,
- parkirišče na Trgu prijateljstva,
- prostor pred trgovino »Novotehna« Kamnik.
Za Frančiškansko cerkvijo je predvidena razširitev parkirišč, ki jih bo treba čim hitreje urediti.
Za zagotovitev dostopa z vozili za stanovalce na ulicah, ki so sicer zaprte ali se navezujejo nanje, se vročijo nalepke, ki jih bo izdal sekretariat za notranje zadeve občine Kamnnik. Občani, ki imajo prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na območju ulic, po katerih je dovoljen lokalni promet (Borisa Kidriča, Kolodvorska ulica, Parmova ulica, Petruškova pot, Šutna, Usnjarska ulica, Sadnikarjeva ulica, Japljeva ulica, Prešernova ulica, Zaprice, Streliška ulica, Žale, Šlandrova ulica) in so lastniki motornih vozil ali imajo garažo na tem območju, so Upravičeni do stalnih oz. začasnih nalepnic v skladu s 13. členom odredbe.
Sekretariat za notranje zadeve bo v času od 3. 11. 1986 do 14. 11. 1986 na sedežu upravnega organa (pritličje zgradbe Skupščine občine, Titova 1, soba l/a) izdajal nalepnice, ne glede na uradne ure, od 8.00 do 12.00 in 14.00 in 15.00.
Upravičenci naj v teh dneh s seboj prinesejo veljavno prometno dovoljenje za vozilo oz. najemno pogodbo (dokaz o lastništvu garaže).
Na podlagi vloge bo Komite za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik izdajal dovoljenja za dostavo izven časa določenega za dovoz in odvoz blaga.
Z namenom, da bi bili vsi občani Kamnika obveščeni o prometni ureditvi, ki bo veljala s 1. 11. 1986, posredujemo tudi grafični prikaz prometnega režima ter objavljamo Odredbo o ureditvi cestnega prometa v delu mesta Kamnik.
Na podlagi 14. člena in 17. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in 91. člena statuta občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 6/86) je Skupščina občine Kamnbik na 5. seji zbora združenega dela dne 25. 9. 1986 in 5. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. 9. 1986 sprejela na predlog Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik
razen vrisanih prometnih znakov bodo pod znaki,, prepovedan promet v obeh smereh , tudi dopolnilne table: „ražen za dostavo od 5h do 10h in za stanovalce
• Črna kronika
Prometne nezgode, lumparije in nered na višku
Po dokaj mirnem avgusta je september miličnikom, pa tudi meni, spet naložil zvrhano mero dela. Poročil o vseh nepravilnostih v občini je bilo namreč toliko, da sem jih v dveh urah komaj prebral. Pa vendar, september je za nami in samo upamo lahko, da se bodo duhovi Kam-ničanov s prihodom bolj hladnega vremena - ohladili. Prometne nezgode - 29
Število nezgod iz prejšnjega meseca se je povečalo za pet, število težjih pa s štiri na šest. To je za tako majhno mesto, kot je Kamnik kar precej, še posebej, če pomislimo, da je bil september dokaj lep mesec, brez megle, ledu in drugih neprijetnosti. Svoj davek je zahtevala le spolzka cesta, kateri se v kotlinah, kot so Tesnice na Vrhpolju, le ne moremo izogniti.
4. 9. se je zgodaj zjutraj odlomil telefonski drog v Smarci. Seveda mu je pomagal »človeški faktor« z imenom Vlado V. iz Duplice, ki se je z osebnim avtomobilom peljal skozi Šmarco v Domžale. Iz neznanega razloga je hotel hitrost na mokrem cestišču zmanjšati z zaviranjem, kar pa mu ni uspelo, saj je začel bočno drseti po vozišču. Ko je pridrsel do njegovega roba, je treščil v že omenjeni drog, nato še v betonsko ograjo, katere pa ni podrl, ampak jo le poškodoval. Skupna materialna škoda znaža 200.000 dinarjev, zato se bo moral voznik oglasiti pri sodniku za prekrške. 4. 9. je bil dan prometnih nezgod, ki pa so se na srečo vse končale brez telesnih poškodb. Kar dve sta se zgodili med Tesnicami in obe v istem nepreglednem desnem ovinku. Najprej je Danilo J. iz Celja zaradi mokre ceste in predvsem neprimerne hitrosti »pičil« Jožeta S. iz Češnjic. O nastali materialni škodi, ki je znašala 150.000 dinarjev, sta se trezna voznika pomenila sama, zato so miličniki napisali le uradni zaznamek.
Tako lahko pa ni šlo pri naslednji prometni nezgodi, ki se je pripetila le dobri dve uri kasneje. Francois S. iz Francije v ovinku ni več obvladal vozila,
zato ga je zaneslo na levo, kjer je čelno trčil v vozilo Rada V. iz Kamnika. Ker je nastala večja materialna škoda, so Francoza prijavili sodniku za prekrške.
7. 9. se je pripetila težja prometna nesreča s telesnimi poškodbami. Vincencu P. iz Kranja je na Korenovi poti grobo izsilil prednost voznik os. avtomobila Jožef K. iz Mežice, ki je pripeljal s stranske ceste. Kot skoraj vedno, se je izsiljevanje tudi tokrat nesrečno končalo. Poškodovala se je namreč potnica Katarina P. Takoj so jo odpeljali v ljubljanski KC, z voznikoma pa so se pogovorili. Ker nista bila vinjena, so zaradi nastale škode 1.000.000 din in telesnih poškod kazensko ovadili le Jožeta K.
8.9. je Srečo Š. iz Komende v bližini svoje hiše povzročil prometno nesrečo. Zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti je zapeljal izven vozišča naravnost v telefonski drog in ga odlomil. Telesno se ni poškodoval, napravil pa je za 100.000 dinarjev materialne škode, zato so ga miličniki predlagali v postopek, hkrati pa opozorili PTT na prelomljeni drog.
12. 9. je Andrej H. iz Kamnika s terenskim vozilom povzročil hudo zmedo. Ko je iz Motnika peljal proti Kamniku, je v naselju Markovo zaradi neprimerne hitrosti in preveč zaužitega alkohola zapeljal na obcestno banki-no in. naprej v odbojno ograjo, od koder ga je odbilo v levo, nazaj na vozišče. Nori ples se je nadaljeval na levi bankini, po kateri je peljal, dokler ni čelno trčil v os. avto Antona R. iz Tuhinja. Potnika v jeepu je med nesrečo skoraj potegnilo iz vozila, saj le to nima vrat. Zadržala ga je varnostna vrv, ni pa mogla preprečiti poškodb po telesu in glavi. Ostala udeleženca nista bila poškodovana, zato so krivcu za nezgodo takoj odredili odvzem krvi in ga kazensko ovadili.
Kazniva dejanja - 24
Med tovrstnimi lumparijami ta mesec prevladujejo kraje koles in koles z motorjem, saj jih je
ZAHVALA
V 85. letu življenja nas je zapustila naša draga mama in stara mama
FRANČIŠKA VRTAČNIK
iz Most
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, našim sodelavcem in prijateljem, ki so jo spremljali na zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Sedlaku iz ZD Kamnik, ki ji je nesebično in požrtvovalno podaljševal dneve življenja in g. župniku za poslovilni obred in tolažilne besede.
Žalujoči: sin France z družino, hčerki Cilka z družino in Ivanka in drugo sorodstvo
Moste, Štefanja gora, septembra 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in prababice
MARIJE ŽIBERT
Boltetove mame
izrekamo iskreno in najglobljo zahvalo vsem, ki ste kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, zahvaljujemo se vsem za podarjeno cvetje in vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Iskrena hvala govornikoma - predsedniku KO SZDL Pšaj-novica Vinku Žavbiju in predsedniku OO ZZB NOV Kamnik Janezu Prezlju - za poslovilne besede, domžalski godbi in pevcem DKD Solidarnost Kamnik, predstavnikom zveze borcev, upokojencem in praporščakom. Srčna hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
bilo kar deset. Pojavljale so se tudi kraje prehrambenih izdelkov v trgovinah in pa nova, zelo nečastna dejanja, ki jih vsaj do sedaj nekako nismo bili vajeni v Kamniku. To so posilstva ali poskusi posilstev ter razkazovanja delov telesa, ki bi vsaj v tem času morali biti pokriti s toplo tka. nino. Zato opozarjamo vsa dekleta, naj bodo v večernih urah pozorna na svoje morebitne prijatelje, ki bi jih želeli popeljati na sprehod ali nočno vožnjo. Stanje sicer ni kritično, nekaj poskusov in eno posilstvo pa vseeno opozarjajo na previdnost.
2.9. je v trgovini Emona v Kamniku nekdo med 7. in 13.
POZIV OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE KAMNIK
Glede na zgoraj opisane spolne napade prosimo vse občanke in občane mesta Kamnik in njegove okolice, da nam nemudoma sporočijo, če morda vedo za kakršne koli podatke o osebi, ki bi lahko bila storilec omenjenih dejanj. Zaradi specifičnega delovanja napadalca, ki dekleta običajno zasleduje in napade na kakšnem samotnem kraju, je opis zelo pomanjkljiv, zato bi nam podatki občank, ki so že imele morebitna neprijetna srečanja z nadležnimi moškimi, zelo pomagali. Zavedamo se, da je sporočanje podatkov na PM za nekatere občane neprijetno, zato dopuščamo možnost, da podatke, ki bi se nanašali na morebitnega možnega storilca, sporočijo osebno, telefonično ali pismeno. Pri tem prosimo za čim več podatkov o osebnem opisu storilca, približno starost, če uporablja kakšno prevozno sredstvo in način, s katerim se približa žrtvi ali skuša z njo vzpostaviti stik.
POSTAJA MILICE Kamnik
uro ukradel 250.000 dinarjev. Dejanje samo niti ni tako presenetljivo, če povemo še to, da je bil denar v nezaklenjenem predalu pisalne mize, ta pa v nezaklenjeni pisarni poslovodje omenjene trgovine. Čeprav so miličniki takoj po prijavi začeli zbirati obvestila o kaznivem dejanju, jim skupaj s kriminalisti storilca še ni uspelo odkriti.
20. 9. so nepridipravi ponoči ukradli Franju K. iz Kamnika dve železni betonski mreži. Ker je bila tatvina storjena na zelo preglednem kraju (ob osvetljeni cesti), je prav nenavadno, da je ni nihče opazil, saj storilci mrež niso mogli kar tako vtakniti v žep.
22. 9. je neznanec vlomil v trgovino Market v Šmarci. Da ni šlo za popolnega amaterja, dokazuje že podatek, da je brez-šumno vstopil skozi streho in se nato po cevi centralne kurjave sputil v notranjost. Prilastil si je kasetofon, nekaj denarja, štam-piljko Kočne, nekaj ključev in baterijsko svetilko, potem pa po isti poti zapustil Market. Zaradi ukradenih predmetov, ki jih je najbrž potreboval, bi se mu skoraj bolj splačalo vlomiti v kakšno specializirano trgovino.
Javni red in mir - 21
Po vseh poškodbah, ki so si jih ta mesec prizadejali možje in žene, bi se dalo sklepati, da so v teh dolgih mesecih, odkar kronika spet živi, kar dobro trenirali razne borilne športe. Nekaj, na srečo neuspelih davljenj, groženj s smrtjo, številni bokserski udarci, rokoborski prijemi in en zlomljen nos ne dajejo upanja, da bi se v Kamnik spet naselili mirnejši časi.
1. 9. sta se sprla bivša zakonca Joži in Peter L. Jabolko spora je bilo skupno stanovanje, v katerem prebivata. Peter je menda vdiral v kuhinjo in odnašal predmete, ki so skupna last, Joži pa mu je njegove izlete vračala s fizičnim obdelovanjem in zaklepanjem v stanovanje. Miličniki so ju napotili na sodišče, ki je pristojno za reševanje takšnih sporov.
1. 9. Razburljiv dan se je prevesil v še bolj razburljivo noč.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage mame, babice in prababice
ELIZABETE HORVAT
iz Mekinj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi duhovniku za poslovilni obred in pevcem za ganljivo petje.
Žalujoči: hčerke Anica, Cilka, Marička in sin Tone z družinami
Mekinje, Kranj, Kanada, oktober 1986
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati in stari ata'
GABRIJEL
PODGORNIK
upokojeni miličnik iz Kamnika
g!
Bplll & Iskreno se zahvaljujemo vsem so-
^^^^ rodnikom, sosedom, prijateljem,
znancem in našim sodelavcem iz Svilanita in Zarje za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala govornikom tov. Zagorcu, tov. Rozmanu in tov. Merčunu, godbi milice in pevcem Solidarnosti za zaigrane in zapete žalostinke.
Žalujoči: žena Štefka, sin Dušan in hči Alenka z družinama in drugo sorodstvo
Kamnik, Ljubljana, Žirovnica, Prapretno brdo, Polje, oktober 1986
Za to so poskrbeli kamniški razgrajači, ki nočejo verjeti, da kdo rad zaspi v tišini. Eden izmed njih, ki ni dal spati domačim in sosedom, je bil Srečo K. iz Kamnika. Miličnika, ki sta odšla mirit še prav nič zaspanega fanta, sta morala ukrepati malce ostreje kot v drugih primerih, saj sta ga pripeljala na PM, kjer naj bi ga končno izdale moči. A spet račun brez krčmarja; ropotal in razgrajal je še naprej, zato so ga pridržali do iztreznitve, naslednje jutro pa zaradi vseh povzročenih problemov prijavili.
8. 9. Vedno bolj so zaposleni tudi vratarji samskih domov v Kamniku, saj njihovi stanovalci počnejo vse mogoče spodobne in malo manj spodobne stvari. V Domu na Maistrovi ulici so se tega dne pretepali in si povzročali telesne poškodbe, na Klavči-čevi pa sta se dva stanovalca »samo« prepirala, kričala, izzivala k pretepu in motila nočni počitek. Opozorili so ju in prijavili.
19. 9. so se ponoči po telefonu pritoževali občani Miklavčičeve ulice, češ da se sliši razgrajanje, ki moti spanec. Miličnika sta ugotovila, da se da problem z lahkoto rešiti, saj so bili mladoletniki, ki so se veselili v stanovanju staršev 13-letnega dekleta, pripravljeni prekiniti hišno zabavo.
Najdeno
Julijana Tušek je na PM prinesla denarnico z 2000 dinarji. Anton Pungerčak je vrnil najdenih 7000 dinarjev, skupaj z denarnico in dokumenti, ki so bili v njej.
Jože Omahen je našel denarnico z nekaj avstrijskimi šilingi in dokumenti.
Franc Humar je našel manjšo vsoto denarja.
Marija Škerjanec je razveselila lastnika etuija z dokumenti.
Hilda Gams je bila še ena od številnih najditeljev denarja.
Našla je 5250 dinarjev.
Anica Spurk je na postajo prinesla denarnico z os. izkaznico in 16050 dinarji.
Matevž Čebular pa je osrečil žensko, ki je izgubila torbico z denarjem in dokumenti.
Smajo Huremovič je vrnil najdeno denarnico z manjšo vsoto denarja in os. izkaznico.
MATIC ROMŠAK
Turistično društvo Kamnik honorarno zaposli administratorja, ki bi vodil še blagajniško delo. Pisne prijave sprejemamo na gornji naslov.
Dijak III. letnika agroživil-ske smeri išče sobo v Kamniku ali okolici. Ivica Volf, Gregorčičeva 8/d, Ilirska Bistrica.*
Že po videzu sodeč stavba in prav tako lokal na Titovem trgu 3 (poleg Planinke) že dolgo časa išče interesenta za kakšen še kako iskan lokal v Kamniku. Ali do rešitve ne pride zaradi birokratskih potez? Morda... (Mejač)
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in teta
TEREZIJA CRNKOVIČ
iz Stahovice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala pevcem, duhovniku za lep poslovilni obred in tov. Modicu za tople besede slovesa.
Žalujoči: vsi njeni
Sečovlje, Vrhpolje, Županje njive, Celje, Moste, Kamnik, Trst, Mengeš, septembra 1986
V 54. letu življenja nas je po hudi bolezni za vedno zapustila naša predraga žena, mati, babica, sestra in teta
MIHAELA KOČEVAR
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, njenim sodelavcem iz Kemijske industrije Kamnik, našim sodelavcem iz Menine, Toko Domžale, Centra za socialno delo Kamnik in kamniške banke, sostanovalcem in vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Inštituta Golnik in Zdravstvenega doma Kamnik. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za čustveno zapete pesmi. Še posebej se iskreno zahvaljujemo sosedom Gorjanovim, še zlasti Gorjanovi mami za pomoč v najtežjih trenutkih bolezni.
Žalujoči: mož Stane, hčerke Mojca, Helena in Stanka z družino, sestre in bratje z družinami in drugo sorodstvo
Kamnik, Selo pri Mirni, Novo mesto, Ljubljana, Jesenice, 28. septembra 1986
Bralci so nas večkrat opozarjali, da v časopisu primanjkuje neposrednih, skoraj domačih pogovorov z občani. Zato smo se v uredništvu odloči, da obiščemo nekaj krajevnih skupnosti in povprašamo krajane, kaj jim je in kaj jim ni všeč v KS.
Ko sem se odločil za Nevelj-čane, sem se kar malo bal, kako bodo sprejeli moja vprašanja, saj sem želel slišati predvsem to, kaj jih moti. Hvalimo se že tako dovolj, se vam ne zdi?
Poglejmo torej ali delajo v Nevljah dobro ali slabo?
STANE ŠKRJANC, 43 let, ekonom
Naša KS dobro živi in deluje, saj se krajani vseh akcij številčno udeležujemo. To se je dobro pokazalo pri zadnji akciji, ko smo napeljali kabelsko TV. Delali smo vsi, vodila pa sta nas Rajko Hočevar in Marjan Burja.
Moti pa me neurejena cesta od gostilne Pod skalco do Vrh-polj, o kateri sem še pogovarjal že z Jankom'Petkom, ki pa ni pristojen, za ta projekt. Z ureditvijo ceste bi lahko dokončali še pločnik, ki je urejen le do gasilskega doma, čeprav se neveljska KS še ne konča pri njem.
Kje pa vas čevelj žuii, neveljski krajani?
minila, zato smo v KS že začeli resno delati. Kljub temu, da se je šele pred nedavnim zamenjalo vodstvo, ki potrebuje nekaj časa, da se uteče. Delamo po srednjeročnem planu občine, čeprav se ne moremo vedno držati svojih načrtov, ker so v sofinanciranje vključene še druge skupnosti.
Vseeno pa želimo končno rešiti problem osnovne šole in prostora za delovanje saj na seji sveta sedimo v stari telovadnici na klopeh. Sredstva za šolo so že bila, sedaj jih spet ni, tako da se bomo v kratkem pogovorili s predstavniki občine o adaptaciji in prizidku.
Naslednji moj žulj je vprašanje kanalizacije in asfaltiranje ulic. Ti akciji ne bi smeli propasti, saj je na razpolago velik del samoprispevka. Precej teh sredstev trenutno vlagamo v urejevanje lokalne ceste Nev-lje-Mekinje. Za ta projekt smo se dogovorili skupaj z Mekinj-čani, zato da bi zaščitili denar pred inflacijo.
Tretja stvar, ki me zelo moti, pa je neurejen mrtvi rokav Nevljice, ki je postal ilegalno odlagališče smeti, namesto kmetijske površine, za kar je bil prvotno namenjen. Omenim naj še neurejene lokalne ceste na območju vaške skupnosti, saj upravljalec zaradi premajhnih sredstev ne more opraviti niti rednih del. Tu se potem pokaže solidarnost in delovna vnema krajanov, ki se nemalokrat odločijo za prostovoljno delo.
preskočili, sedaj ko je šola na Duplici končana upamo, da bomo končno prišli zraven in uvedli dolgo pričakovani eno-izmenski pouk.
Če nas čas ne bo prehitel, bomo do konca leta opravili tudi vsa zemeljska dela z utrditvijo na cesti Nevlje-Mekinje. Naša želja je še ureditev avtobusne postaje v zgornjem delu Vrhpolj, saj mislim, da je nujno potrebna zaradi velike raz-potegnjenosti vasi.
Zaenkrat naj bo dovolj o načrtih, saj so sredstva še namensko vezana in moramo počakati na uskladitev, da bomo lahko povsem stvarno spregovorili o tem, kaj bomo naredili. Volja krajanov za delo namreč živi, vprašanje je le denar.
JANEZ PETEK, 40 let, referent za investicije
Poletje in čas dopustov sta
JOŽE RAK, 43 let, orodjar
Naša največja problema sta premajhna šola in prepotreben večnamenski prostor. Dvakrat so nas pri vprašanju šole že
SILVA SVETIC, 35 let, dipl. ekonomistka
V tem trenutku, ko je bil uspešno izglasovan 2% samoprispevek, je naša naloga, da realiziramo sprejeti program v čim večjem obsegu. Naj navedem nekaj številk:
45% programa samoprispevka je namenjeno komunalni dejavnosti (urejevanje vodovodov, kanalizacije, asfaltiranje ulic in ureditev javne razsvetljave)
30% programa bo šlo za vzdrževanje lokalnih cest (na Poreber, Mekinje-Nevlje in Olševek-Tučna)
20% denarja iz samoprispevka bomo namenili prostoru KS, v adaptiranem delu OŠ
5% pa bomo prispevali organizacijam, društvom in za izpolnjevanje ostalih nalog
Najbrž nisem edina, ki si najbolj želi adaptacijo šole. Ta je glede na velikost KS bistveno premajhna in ima edina v
celi občini še dvoizmenski pouk do četrtega razreda. S povečavo bi pridobili dva oddelka za osnovnošolce in dva prostora za program otroškega varstva ter prepotreben prostor za delo organov KS.
Za konec bi omenila, da se je v KS precej naredilo, čeprav smo se pogosto soočali s kadrovskimi težavami.
Neuspešni smo bili le pri izvajanju nalog iz šolskega in otroškega varstva, saj smo izpadli iz družbenega plana.
mM
JANEZ SITAR, 41 let, vulkanizer
Moj največji žulj je vrtec, o katerem se že dalj časa govori. Mislim, da je kraj dovolj velik, pa tudi šola ima tako polne razrede, da tudi vrtec ne bi bil prazen. Potrebna bi bila še modernizacija šole, saj stara ne ustreza več določenim normativom.
Čas gre naprej, zato bi lahko uredili tudi kanalizacijo, ki bo kmalu postala nujna. Vsaka greznica namreč enkrat dotraja in spusti fekalije v zemljo.
Vse to ni neuresničljivo, saj so krajani pripravljeni sami delati, potrebno je le strokovno usposobljeno vodstvo, da se akcija izpelje.
Moti me še stara struga Nevljice, ki je postala odlagališče odpadkov, Čeprav bi jo lahko že davno zasuli z odvečnim izkopanim materialom in spremenili v kmetijsko površino. Rad bi omenil še makadamske vaške poti, katere bi morali asfaltirati in večnamenski prostor, ki bi ga lahko uredili v gasilskem domu ali pa v »bodočem« prizidku šole.
Jože Pančur, Franc Burja in Štefka Urankar.
Moja največja želja je, da delo v KS ne bi zamrlo in da ne bi delali vedno eni in isti. Svet namreč stoji na mladih, vi morate prevzeti štafetno palico iz naših rok.
KAREL SVETIC, 77 let, upokojenec
Nekaj glavnih del v KS smo opravili že mi starejši, potem pa smo vodenje prepustili mlajšim. A vseeno sem včasih še priskočil na pomoč, saj danes ni takšne zagnanosti za delo, kot je bila včasih. Sedaj, ko so vse ceste v glavnem narejene, si vsak želi potegniti asfalt še do hiše.Pri tem pa sam ni pripravljen ničesar storiti, ampak pričakuje, da bo celotno delo namesto njega opravila KS.
Ko smo se včasih odločili za akcijo, smo jo izpeljali v najkrajšem možnem času, danes pa se vse preveč govori in razmišlja, ter premalo dela. Vsa čast pa izjemam, kot je izgradnja kabelske TV.
Danes je v našem okraju najprej treba urediti vodovode po vseh hribovskih vaseh, adaptirati šolo, urediti prostor za KS itd. Prostor za delo krajevnih organizacij in društev smo poskušali že pridobiti, vendar je na koncu vse padlo v vodo. Gasilci so nam bili sicer pripravljeni za primerno odškodnino odstopiti sobo, vendar brez vsake pogodbe, le na lepo besedo. V tveganje, da nas lahko v vsakem trenutku postavijo na cesto, pa se raje nismo spustili.
Problem v KS še vedno povzroča tudi raznašanje Kamniškega občana. Ko sem še sam organiziral raznašanje, sem časopis vsakemu raznašalcu osebno dostavil, na vsako številko pa napisal ime naslovljene;!, saj me je bolelo, če sem slišal, da nekdo časopisa ni dobil. Najbolj pridni raznašalci, ki me niso nikoli izneverili, so bili Tomaž in Primož Golob,
MATJAŽ RAK, 18 let, dijak
Mi mladinci s KS dobro sodelujemo. Od nje dobivamo tudi dotacijo, čeprav so glavni vir financiranja prireditve, ki jih organiziramo. Moj žulj je prav sodelovanje na teh prireditvah. Aktivno se jih udeležujejo vedno eni in isti mladinci, medtem ko ostali stojijo ob strani.
V KS je potrebna kanalizacija, adaptacija šole in večnamenski prostori. Enega bi lahko namenili mladincem, če pa to ne bo mogoče, pa vsaj v souporabo.
Da ne bom le kritiziral, naj pohvalim uvedbo kabelske TV, ki bo z lokalnim programom, v katerega verjamem, pomenila boljše informiranje ljudi.
* ★ ★
Na osnovi pogovorov z občani ni bilo težko ugotoviti, da je glavni problem adaptacija šole in izgraditev večnamenskih prostorov. Pritožujejo se tudi nad neurejeno kanalizacijo in vodovodi, ter odlagališčem smeti, ki smo si ga uredili v mrtvem rokavu Nevljice, Ceste, vsaj glavne, niso v pristojnosti KS, kar pa ne drži za lokalne, ki počasi dobivajo potrebno podobo.
Zanimivo je, da ni nihče omenil urejenosti. Zdi se mi namreč, da ni samo Nevljica tista, ki bi zaslužila malo več pozornosti. Šc vedno imamo namreč premalo košev za odpadke, pa še ti niso vedno na svojih mestih!?
Je anketa dosegla svoj namen? Prikazala je kar nekaj žuljev, če pa smo katerega izpustili, se nam oglasite!
MATIC ROMŠAK
Božidar Jakac v Repanškovi galeriji
Enajstega oktobra je bila galerija Janeza Repanška v Rudniku priča izrednemu kulturnemu dogodku. Domžalska Kulturna skupnost je skupaj z Janezom Repanškom pripravila razstavo del našega znanega likovnega ustvarjalca, akademskega slikarja Božidarja Jakca. Umetnik je kljub poznim letom življenja prisostvoval otvoritvi, skupaj z ženo Tatjano.
Eden pionirjev slovenske grafike se je tokrat predstavil s svojimi lesorezi, ki so le delček ogromnega števila del, ki jih je ustvaril v svoji, nad sedemdeset let trajajoči umetniški poti.
Otvoritev je bila odlično pripravljena. Nastopal je Mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš, o Jakčevem delu pa je govoril Mirko Juteršek. Na koncu je umetnik ganjen povedal množici prisotnih, da je otvoritev njegove razstave v takem ambientu eden najlepših dogodkov v njegovem dolgem življenju.
Ljubiteljem umetnosti ter Jakčevih del ne bo žal, če se bodo zapeljali v Rudnik in si ogledali čudovito razstavo, ki bo odprta le še do desetega novembra.
DAMJAN GLADEK
VELIKA PLANINA
vam do 1. 12. 1986 nudi 40%
POPUST
pri predsezonskem nakupu vozovnic
cena popust
DNEVNA vozovnica za vse žičnice -odrasli
DNEVNA-vozovnica za vse žičnice -otroci do 10 let
SEZONSKA vozovnica (velja do 31. 3. 1987) - odrasli
SEZONSKA vozovnica - otroci do 10 let CELOLETNA vozovnica - odrasli (s sliko)
CELOLETNA vozovnica - otroci do 10 let (s sliko)
3.000
2.000
45.000 21.000
1.800
1.200
27.000 12.600
70.000 42.000
30.000
PRENOSLJIVA CELOLETNA vozovnica 100.000
18.000 60.000
DODATNI POPUSTI:
- NA SEJMU SKI EXPO V LJUBLJANI OD 12. 11. 1986 DO 16. 11. 1986 NA VSAKIH 20 PLAČANIH VOZOVNIC 1 GRATIS
- ZA ČLANICE SIS RTC VELIKA PLANINA PREDPRODAJA:
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, Cankarjeva 11, tel. 831-731
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA BO NOVEMBRA ODPRT
NOV DAMSKI FRIZERSKI SALON »BOJAN« Mežnar, ŠMARCA - štajerska ulica n. h. (zraven gostilne »Pri Barobu«).
Delovni čas:
ponedeljek, sreda: 13.-20. ure petek: 12.-20. ure torek, četrtek: 7.-14. ure sobota: 6.-12. ure
Sprejemamo tudi naročila.
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK!
M-ETA, živilska industrija Kamnik
objavlja
prosta dela in naloge
vodje ključavničarske delavnice
Pogoji:
- strojni delovodja
- 2-3 leta delovnih izkušenj
- organizacijske sposobnosti
- 8 tednov poskusno delo
Prijave sprejemamo v roku 15 dni po objavi na naslov: M-ETA, Živilska industrija, Kajuhova pot 4, 61240 Kamnik.
Luči in sence sredi noči v steni
Kogla
Gorski reševalci smo letos že sedemkrat odšli nasproti klicem na pomoč. Ob vsakem Času smo hiteli tja, kjer je bila naša pomoč nekomu le še slednjič potrebna, in tja, kjer je kdo v nemoči in upanju čakal na pomoč.
Pozimi v metežih, mrazu in megli, poleti v vročini, dežju in nevihtah, ponoči v trdi temi, z zaupanjem v lastne izkušnje in upanjem na košček sreče, da se včasih v nemogočih razmerah tudi sami izognemo nesreči.
Ni težjega, kot biti garaški pogre-bec in ni lepšega od zadoščenja, da si nekomu rešil življenje, pa čeprav za ceno velikih naporov in tudi tveganj.
To najlepše plačilo za trud smo si reševalci prav gotovo prislužili pri nočnem reševanju v steni Kogla pod Skuto, sredi letošnjega oktobra.
Nedelja zvečer je bila. Čudovita modrina neba vse bolj rdeči in dolge sence so že objele vrh Kogla, kjer sta dva plezalca v Zupanovi smeri premagovala še zadnji, previsni del stene.
Alenka je bila druga v navezi. Premagovala je prečnico nad dvestome-trsko praznino pod seboj. Oprimkov za prste je v tej prečnici malo, opor za noge še manj, psihična obremenitev plezalca pa je velika, in kdor vseh treh težav ne izkoristi skladno in pravočasno . . . pade.
Alenka si je hudo poškodovala nogo, plezalca brez pomoči reševalcev nista mogla iz stene.
Postaja milica je bila o nesreči obveščena v nedeljo dvanajstega oktobra, nekaj pred dvajseto uro. in z izredno prizadevnostjo obveščala reševalce. V pičli uri se jihi je zbralo dvajset, zato velja miličnikom za obveščanje in prevoz v Konec vse priznanje..
Možje so v trdi temi in krepko otovorjeni z reševalno opremo odšli proti Koglu. Jurišna skupina osmih reševalcev in zdravnik je z najnujnejšo opremo odšla hitro naprej. Morali smo storiti vse, da ponesrečenko čimprej imobiliziramo in zaščitimo pred mrazom. Temperatura jc padla pod nič stopinj, in za oba plezalca je obstajala nevarnost podhladitve. Prva skupina reševalcev je prišla na vrh Kogla ob polnoči, vsi drugi pa uro kasneje. Bila je trda tema, baterije v čelnih svetilkah so pešale, največ svetlobe vrh stene smo imeli od parafinskih bakelj. Dobili smo zvezo s plezalcema. C>s je hitro bežal, vsi smo imeli polne roke dela. »Prekleta tema!« Iskali smo razpoke za kline, vpenjaU vponke, delali vozle, pripravljali sidrišče za spust reševalca k ponesrečenki.
Z vseh strani nam je grozilo padajoče kamenje, ki so ga ruvale napete vrvi in kljub previdnosti, tudi sami. Ob dveh ponoči smo prvega reševalca spustili v steno. Pogled v globino je bil v trdi temi skoraj grozljiv in hkrati veličasten v svetlobi bakelj, ki je v skalah upodabljala grde spake naših senc. Vrh stene je nastal molk. Strmeli smo v praznino teme in previdno popuščali vrvi. Reševalec je iz-gunil pod previsom, z njim smo se lahko pogovarjali samo še po radio zvezi. Vrvi so bile napete, vsak od nas pa je previdno opravljal svoje delo. Nič ne sme biti prepuščeno naključju, nič površnosti. Cena za napake je prevelika. Možje odlično obvladajo reševalno tehniko.
Pregovor pravi: »Vaja dela mojstra,« in to smo imeli dan pred nesrečo v Brani, reševanje je potekalo hitro in brezhibno. Reševalec v steni.
Marjan Kregar, je imel še posebej odgovorno in naporno delo, saj je ponesrečenko moral v temi in previsnem delu stene pripraviti za dviganje, viseč na vrvi.
»Lahko dvigujete,« nam je končno sporočil po radio zvezi ob poltretji uri zjutraj.
Klepet vrh stene je ponovno utihnil, napele so se vrvi in pričeli smo z manevrom dviganja ponesrečenke.
Bleščeče stene Skute so po zatonu lune že zdavnaj ostale temna silhueta na nebu utripajočih zvezd, bila je popolna tema. Vlekli smo vrvi in pone-srečenka je bila vse bližje vrhu stene. Visela je na vrvi nad dvesto metrsko globino in končno smo zagledali pod previsom njo, ki sta jo bolečina in mraz že močno izčrpala. Iz stene smo nato potegnili še soplezalca in reševalca.
Poškodba noge je bila pretežka in bolečine prehude, da bi lahko vzdržala prenos v Kamniško Bistrico v nosi-lih pet ur. Prosili smo RSNZ za helikopter.
Njo smo do dneva morali prenesti na prostor za pristajanje helikopterja.
»Noč ima svojo moč,« pravi pregovor. Vrvi so v steni nad nami nenadoma zruvale veliko skalo, ki je kot grozeča pošast padala točno na nas. Za las smo odskočili. Udarila je tam, kjer smo malo prej bili vsi. Zdrobila se je na milijone manjših in večjih kosov, ki so v silnem trušču padali v globino. Nas pa je objel le sivi, po žveplu smrdeč prah in košček človeške sreče. Ob sedmih je helikopter že pristal vrh Kogla in z njo smo si z iepimi občutki pomahali v pozdrav.
Le kdo je bil v tem trenutku bolj srečen?
CENE GRILJC
Planinski kotiček
Alpinistična šola
V alpinističnem odseku dolgo časa niso vedeli, ali bo letos v Kamniku plezalna šola ali pa je ne bo. Toda, ko je bilo že čisto na tem, da šole ne bo, se je odločil France Malešič in skupaj
z Borisom Stuparjem prevzel vodenje šole. Tako se bo torej tudi letos nadaljevala dolgoletna tradicija plezalne šole v Kamniku. Kogar ni bilo na prvem sestanku in
prvi turi, ki je bila že v nedeljo, 21. septembra, na Koroško sedlo, Kalški greben in čez Kompotelo in Kurjo dolino v Kamniško Bistrico, pa je starejši od 16 let in si to želi, lahko še vedno pride v šolo. Ta je vsak četrtek popoldne, v prostorih PD Kamnik, Kidričeva 38. Če je lepo vreme, je začetek ob 15.30, ker so nato vaje v plezalnem vrtcu, če je vreme slabo, pa ob 17.00, ko se začno teoretična predavanja. Glede na vodstvo šole si upamo trditi, da bo ta plezalna šola dokaj zanimiva in predvsem alpinistična.
Planinska sekcija tudi v Titanu
Delovna organizacija »Titan« je že dolgo časa znana po svoji pestri športni in kulturni dejavnosti, kakor tudi po svojem razumevanju do teh dejavnosti. V zadnjih nekaj letih se je lepo uveljavil mešani pevski zbor, ob vsakem večjem prazniku je v delovni organizaciji kulturna prireditev. Poleg tega so aktivni tudi športniki v raznih sekcijah v sklopu tovarne, ki vključujejo balinanje, kegljanje, kolesarstvo, košarko, namizni tenis, nogomet, odbojko, smučanje, šah, tenis itd.
Od IS. septembra pa imajo še eno sekcijo, ustanovljeno na najvišjem nivoju. Ob svoji 90-letnici je »Titan« namreč organiziral pohod na Triglav, ki je bil zelo množičen. In tako so udeleženci tega pohoda sklenili usta-
noviti lastno planinsko sekcijo. Da pa ne bi ostalo samo pri besedah in sklepih, kakor že toliko stvari, so to tudi dejansko naredili, prav na samem vrhu Triglava. Tako lahko upravičeno trdimo, da je to prav gotovo sekcija z najvišjim rojstnim krajem, če že v Kamniku ne, pa v »Titanu« prav gotovo.
Za program dela so si člani določili poleg izletov, pohodov in tur tudi izobraževanje v gorništvu s seminarji, tečaji, predavanji - tako teoretično kot tudi praktično. Pri tem upravičeno pričakujejo vso strokovno pomoč od izkušenejših članov kamniškega planinskega društva, posebno pa še do dveh Himalajcev - Marjana Kregarja
in Bojana Pollaka, ki sta zaposlena v »Titanu«.
Za predsednika sekcije so izvolili Franca Ajdovca, za tajnico Mileno Dolinše.k, za blagajničarko Majdo Ko-bav in za člana predsedstva še Braneta Lipovška in Cirila Tavčarja.
Na začetku svojega delovanja je sekcija organizirala turo na Grinto-vec, naslednjo nedeljo pa tudi delovno akcijo na Koroškem sedlu. In tudi za v bodoče ima pripravljenih obilo zanimivih tur: od vzpona na Brano, do obiska Medvedove jame pod Mokrico itd. Sekciji želimo uspešno delovanje in dolgo življenje, vsaj toUko, kot ga je imel »Titan« doslej, foto: Člani planinske sekcije pri sestopu s Kredarice BOJČ
»Formula 1« v moji deželi
Na Kokrškem sedlu nova streha
Razširitev in obnova koče na Kokrškem sedlu teče po dogovorjenem programu. Po opravljenih delih bo mogoče obisko-valcem-planincem ponuditi boljše pogoje prenočevanja, urejene sanitarije, pa tudi kuhinja bo lahko ponudila bogatejšo izbiro. Težave, ki spremljajo gradnjo, niso majhne. Nesreča v poletnih mesecih, ki je pretrgala nit življenja načelnika gradbenega odseka Lada Goloba in okvara žičnice, sta zahtevali veliko prizadevanja organizatorjev gradnje. V tem prizadevanju so že nadomestili zamujeno in novi del kote je že pod streho.
Pospešeno delo v poletnih mesecih, v sobotah in nedeljah, pa tudi med tednom, je že pokazalo rezultate.. Prizidek koče je že pod streho, zaključujejo krovska dela. Stavba bo zaščitena pred škodo, ki bi jo lahko prizadejala zima, zato so planinci, ki sb v tem letu prispevali veliko pro-. stovoljnih delovnh ur, zelo zadovoljni. Miran Beč iz Zarje, novi načelnik gradbenega odseka, ki je to odgovorno dolžnost sprejel sredi največje gradnje, pravi, da je nadvse zadovoljen, saj so pri akcijah sodelovali stari in mladi planinci in ljubitelji lepe narave. Vsekakor velja pohvaliti poleg
ostalih zlasti zidarja Načeta Goloba, ki je gradil kočo vse mesece in sedaj zre v lepo delo, delo rok pridnih planincev.
Kokrško sedlo je zelo obiskana točka, zato je bila gradnja nujna tudi zaradi vse večjih potreb in zahtev sodobnega časa in obiskovalcev. Zanimivo je, da je gradnja tekla ves čas planinske sezone, a zato ni bila nobena dejavnost okrnjena. Marsikateri obiskovalec je pridno poprijel za delo, nato pa nadaljeval svojo pot po vrhovih Kalške gore, Grintovca, Kočne, Skute in drugih.
Dosedanja gradnja bo v naslednjem letu omogočila začetek notranjih in'zaključnih del, tako
da bo posodobljena postojanka končana v letu 1987 oziroma 1988. letu, ko bo Planinsko društvo Kamnik slavilo 95 letnico svojega življenja.
Kamniški planinci so prepričani, da bodo v celoti uresničili ta načrt in se s tem oddolžili vsem, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji in drugih delih. Pri tem ne gre prezreti tudi izrednega razumevanja nekaterih gospodarskih organizacij brez katerega bi tako hitra gradnja ne bi bila mogoča. Planinci se nadejajo, da bodo premagali tudi nekatere materialno-finančne probleme, pričakujejo pa tudi vsestransko pomoč družbene skupnosti.
STANE SIMŠIČ
Drugo republiško in prvo mednarodno tekmovanje v avtokrosu je bilo konec septembra r Tunji-cah pri Kamniku v lepem sončnem vremenu na 720 m dolgi in, kot so tekmovalci zagotavljali, idealni progi. Ob spektakularnih nastopih domačih in tujih tekmovalcev je večtisočglava množica gledalcev videla zares izjemne boje. V končni razvrstitvi so bili dosežem naslednji rezultati:
REPUBLIŠKO PRVENSTVO:
Divizija I (8 krogov): 1. Janez Štrukelj na fordu 2300 cem AMD Kamnik, 2. Janez Mohar na alfi romeo 1750 cem AMD Kamik, 3. Hinko Hotko na BMW 2000 cem AMD Kamnik, 4. Andrej Grašič na fordu 2000 cem AMD Domžale, 5. Silvo Jeras na VW 1680 cem AMD Kamnik, 6. Drago Vrhovnik na volvu 2700 cem AMD Kamnik.
MEDNARODNO PRVENSTVO FINALE A:
Divizija II (6 krogov - »škat-larji«): 1. Mario Michelini na VW 2200 cem Avstrija, 2. Walter Kandussi na NSU 1300 cem Avstrija, 3. Frančišek Kočar na NSU 1200 cem Jugoslavija.
Divizija III (8 krogov): 1. San-dos Radak na ladi 1600 cem Madžarska, 2. Peter Zupan na mercedesu 3500 cem Avstrija, 3. Hinko Hotko na BMW 2000 cem Jugoslavija. 4. Srečo Vrhovec na mercedesu 2800 cem Jugoslavija, 5. Janez Mohar na alfi romeo 1750 cem Jugoslavija, 6. Drago Vrhovnik na volvu 2700 cem Jugoslavija.
MEDNARODNO PRVENSTVO FINALE B:
8 krogov
1. Janez Štrukelj Jugoslavija,
2. Drago Vrhovnik Jugoslavija,
3. Silvo Jeras Jugoslavija, 4. Peter Szabo Madžarska, 5. Andrej Grašič Jugoslavija.
Posebn nagrado za najhitrejši krog proge do sedaj 36,25 sek., je dobil Peter Szabo - Madžarska na vozilu volvo 2700 cem.
Prehodni pokal za najhitrejši krog v finalu 40,03 sek. pa je dobil Sandos Radak - Madžarska na vozilu lada 1600 cem.
Ob tem je treba zapisati, da sta imela glavna favorita za zmago, Avstrijec in Madžar, veliko smole, saj se je obema pokvarilo vozilo in sta morala odstopiti. Gledalci pa smo imeli po njuni zaslugi obilo športnega užitka.
Za odlično organizacijo gre pohvala požrtvovalnim Članom AMD Kamnik in vsem, ki so pomagali, da se je ta velika prireditev srečno končala. Edino kritiko bi  pravzaprav lahko namenili
nam gledalcem, ki smo si zastonj ogledali la nepoceni spektakcl. ki je stal okrog pet milijonov dinarjev. Izpad sredstev od vstopnine lahko odločilno vpliva na organizacijo te prireditve. Marsikdo je dejal, da bi spil kakšno pivo manj, samo da bi omogočil še nadaljnji razvoj avtokrosa v Tunji-cah. Čepra.v je na takem terenu nemogoče zajeti vse dostope do proge, pa bo moral biti v bodoče tudi organizator bolj iznajdljiv pri pobiranju vstopnine; marsikdo bi rad plačal vstopnico, pa je ni imel komu! Še posebej, če bi vedel, da je pri tem zavarovan pri Zavarovalni skupnosti Triglav.
Povprašali smo nekaj tekmovalcev, kaj mislijo o avtokrosu v Tunjicah:
PETER ZUPAN - AVSTRIJA (43 let): Tekmujem že 10 let. vozim na mercedesu 3500 cem. Proga je idealna, hitrosti dovolj velike, boksov za tekmovalna vozila je premalo in organizacija tekmovanja je dobra, ljudje prijazni, vaši tekmovalci so zelo dobri vozniki, vendar imajo slabe stroje. Sem bom vedno rad prišel tekmovat.
boksov za tekmovalna vozila. Čeprav sem imel najhitrejši čas proge, sem moral v finalu odstopiti zaradi okvare motorja. Športna sreča pač. Sem bom še prišel, je veliko prijaznih ljudi.
HINKO HOTKO - JUGOSLAVIJA (35 let) - pionir in veteran avtokrosa v Sloveniji: Z avtokrosom se ukvarjam že od vsega začetka, to je od leta 1973. Ko je zaradi smrtne nesreče na avtokrosu leta 1977 (nedisciplina gledalca) ta šport pri nas zamrl, sem se udeleževal mednarodnih tekem po Evropi, kjer je ta šport zelo razvit. Svojo kariero sem končal danes tukaj v Tunjicah: To je bila moja zadnja dirka. Ta šport precej stane, samo navdušenje ni dovolj. V drugih državah so sponzorji velike avtomobilske firme in tekmovanja se vrstijo vsak teden. Evropski prvak je že osem let zahodni Nemec Vitli Ressi. Proga v Tunjicah jc precej hribovita in tekma v dežju ni izvedljiva. Ponekod je preozka in je težko prehitevati. Je pa atraktivna. Evropske proge so bolj prožne in širše. Naši fantje še ni-' majo dovolj izkušenj, pa tudi vo-
PETER SZABO - MADŽARSKA (32 let): Avtokros vozim že 10 let, leta 1983 sem bil prvak Madžarske. Tukaj je zelo iepo, proga idealna, dovolj hitra, vendar nekoliko ozka, navajen sem bolj ravnih prog. Vsako leto vozim 16 tekem, osem doma in osem po Evropi. Vozim na prototipu volvo motorja 2700 cem, klub je finančno slab, zato nas podpira zasebni sektor, firma Vi-deoton in naša televizija. Organizacija je dobra, premalo pa je
žila imajo slaba. Za organiziranje večjih mednarodnih tekem bo treba razširiti bokse za tekmovalna vozila in parkirišča. Mislim, da so Kamničani sposobni izpeljati tudi kakšno večjo mednarodno prireditev. Upam, da bo avtokros pri nas ponovno zaživel.
Po končani dirki smo tako gledalci kot tekmovalci odhajali iz Tunjic v prepričanju, da se prihodnje leto junija prav gotovo zopet vidimo.
BRANIMIR BITENC
Temeljno sodišče v Ljubljani, enota v Kamniku
objavlja
prosta dela in naloge strojepiske zapisnlkarice
za nedoločen čas Pogoji:
V. stopnja strokovne izobrazbe; 2-mesečno poskusno delo
Prijave pošljite v 15 dneh na naslov: TS Ljubljana, enota v Kamniku, Tomšičeva 2.
Našega prijatelja in sošolca
ZORANA T0NIĆA
ni več
Radi smo ga imeli, zato bo spomin nanj kljub bolečini vedno topel, prijazen žarek
Sošolci in razredničarka z OŠ Frana Albrehta
Kamnik, 20. 10. 1986
Pisarniški servis Franc Lukan Ljubljanska 14 Kamnik
Obvestilo
Cenjene stranke obveščam, da smo se s Parmove 2 preselili v nov lokal - na Ljubljansko 14, Kamnik (nasproti Alprema Bakovnik).
Telefonska številka je ista: 832-413.
Se priporočamo!
Poroke
PETRIČ Dušan, vzdrževalec strojev iz Kamnika in PLAHUT-NIK, laborant iz Kamnika
BERLEC Tomaž, varnostnik iz Zg. Tuhinja in PESTOTNIK Ivanka, šivilja iz Golic
MAUČEC Bojan, skladiščnik iz Šmarce in BRLEČ Cvetka, ekonomski tehnik iz Šmarce
KAKER Jože, delavec pri stroju iz Tiroseka in OSOLNIK Sonja, ekonomski tehnik iz Sovi-nje peči
KADIVEC Bojan, avtomeha-nik iz Vodic in OCEPEK Martina, šivilja iz Križa
HRIBAR Branko, sam. obrtnik iz Špitaliča 1 l/A in ZAKEL-ŠEK Jožefa, kompletirka iz Špitaliča lla
%| Kamniški občan
Skupina pianincev-upokojencev je pripravila prostor za betoniranje četrte-zadnje-etaže. i
Iščem inštruktorja matematike za 8. razred osnovne šole. Tel. 832-907. ,	Ugodno prodam avtoradio in dva fotelja; tel. 832-350.
Mati s 16-mesečno deklico išče sobo kjerkoli v Kamniku ali okolici. Nudim delno pomoč v gospodinjstvu, varovanju otrok ali pomoč starejšim ljudem. Gnidica Jožica, Sp. Stranje 2, pošta Stahovica.	Montaža TV anten. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194.
	Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278.
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF- Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Janez Maleš, Anica Rak, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in Odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno -Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 -tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.