Posamezna številka 40 vin- Poštno tek, račun. • Conto correntc con la posta i Haittmi«nni *u m uu u žm (• nnrnmni i*h»ja dne 1., 1-0. tsi 20. vsakega meseca. — Uredništvo in aprsvništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. — tiska Narodna Tiskarna. — Izdajatelj in od go pri igri in glavno besedo v društvu, je skakal kakor pete¬ lin po dvorani ter si nepresta¬ ne brisal znoj s čela in prah z rame. Pripravil je skoro vse sam in je to tudi vsem obča* nom posamezno povedal. E da, gospod sodni pisar Viktor Ška- ret je hotel imeti slavo in sicer vso slavo samo zase. Hotel je veljati v trgu za Govekarja ali celo Anzengruberjia. To pa tudi iz drugega razloga. Velepose- j stnik in trgovec na debelo A* 1 lojzij Hladnik ni imel samo j napolnjeno blagajno lepih ban* j kovcev, marveč tudi krasno j hčerko, kateri je Viktor Škaret pod pompoznim imenom sodni avškultant dvoril že nad leto dni. Znal je tudi, da dobi prav za gotovo lepo Helenico, samo, da se bo znal staremu Bogu denarja močno prikupiti, kajti stari je obračal in odlašal, med¬ tem ko bi Hladnikova Helenico kar od trenotka do trenotka zaročila. Umevno je, da je Ška¬ ret kot glavna oseba na prire* ditvi, preskrbel najboljše pro¬ store Hladnikovem. Konečno so se ti poslednji tudi prerinili sko¬ zi možico in majestfetično po¬ sedli na odkazane jim sedeže, zaznamovane s kopirnim svinč¬ nikom na komad zavijalnega papirja, prilepljenega z moko na stolicah. Vsi so bili na svojih prostorih. Tudi Škaret je prise¬ del ponosno k njim z globokim poklonom. Oči so se mu leske¬ tale kakor mački po noči, ko miš ujame. Kaj bi ne, zlomka! Saj je sedel pri najlepši deklici celega trga in pri najbogatejših stariših. Hladnikovi pa ni bilo toliko za sodnike in njih av* školtante. marveč je sanjala za svojo hčerko me o plemenitih judeh. Ker je imel Škaret še pol ure časa, do trenutka, da v tre¬ tjič pozvoni na odru na kak kos železa se je vnel takoj živahen pogovor med njimi. Kakih deset minut pozneje pa se je kar nenadoma približal mlad gospod, fino obrit, in jako ele¬ gantno oblečen. Na prsih kakor na prstanu se mu je lesketal ze* leni smaragd, ki je vse navzo¬ če očaral. Še bolj kot to pa nje¬ gov ljubek nasmehljaj in po* klon. Gospod I1ladnik_ ni ljubil novih znancev in tudi Škaretu je sili¬ la od jeze kri v glavo. Gospa Hladnikova pa ga je urno premotrila, postala vsa rudeča kot puran in z največjo uliiudnostjo, ki jo je zamogla zbrati, odgovorila. »Izvolite, gospod .. gospod!« »Prav srčna hvala, milosti- va«, odvrne neznanec. »Dovo¬ lite, da se Vam predstavim: baron Hugo Visokostopski. Lep večer nocoj,, kaj ne da, milo* stljiva. Žal, da je predstava in veselica sploh malomeščanske vrednosti. Gospoda je gotovo prisostovala kaki. predstavi v Nizzi, Dunaju ali Parizu?« Gospa Hladnikova je imela vročo glavo in srce ji je dvojno otripalo, ko je čula njegov stan in biserni glas. Neprenehoma je pogledovala svojega soproga in hčerko. Jezila se je le, da je bil še Škaret navzoč ter da ne- če že enkrat v tretjič pozvoniti. Škaret pa je srpo gledal v no- vodošlega, kakor gad ob nas ko* ku. Hladnikova se je odbrnila k baronu in dejala: »Po pravici rečeno, nismo še bili tam, toda videli smo tudi mi že krasne veselice.« Ko je to izgovorila, je v šobo ošpičila svoje usta, da bi se pokazala a- ristokratično. »Morda v Londoniu, e? Lon¬ don je veliko in krasno mesto. Kako krasne so prireditve na poslaništvih v Londonu. Šte bili tamkaj?« Helene je pričelo biti sram ter negativno odnikala z glavo. »Toda potrebno je, da greste tja enkrat«, pravi baron, »mor¬ da na Vaše ženitovanjsko po* tovanje. Jaz bi gotovo ne šel drugam kakor tja.« »Vi ste tedaj samec, gospod baron«, je vskliknila Hladniko¬ va z najsladkejšim glasom t »Ste morda uslužbeni pri poslar ništvu? « »Da... bil sem... da, -toda sedaj imam drugo nalogo'.«' »E razumen, razumem, go* spod baron, službena tajnost .. poslanik pri angleškemu kralj« ... itd. Saj verno in se razume¬ mo na diplomacijo. No Lojze, kam zijaš, predstavi se gospo¬ du baronu ... moja hčerka se imenuje Helena... Helenica . .*. Helenčica, je muzikalična. Ako pride v London, Vas prav goto- } vo obišče.« »Mama!« - ' j »Pa kai imaš danes, da si i tako tiha? Gospod Škaret od* maknite se an dajte prostora gospodu baronu. Moj Bog, ka¬ ko to, da še ni v tretjič pozvo¬ nilo. Pojdite in poglejte, morda nimajo zvonca, ali pa ura ne gre prav.« Škaretu je bilo, kakor bi stre* la treščila v njegovo glavo. A prišlo je še hujše. Hladnikova se je obrnila k baronu rekoč: »To je predsednik višjega so¬ dišča. ki ga slučajno poznamo.« Baron se je prezirljivo ozrl za trenotek vani. »Gospod poslanik ostane del j časa tu?« vpraša vnovič Hlad¬ nikova. »Evo, milostiva, slučaj, ki me zelo jezi. Pred uro sem prejel brzojavko, katero sem vabljen nujno. Denar na banko pa imam nakazen za pojutraj* šnjim. Resnično me tole jezi.« To rekoč ji pokaže brzojavko, katero gospa na glas prečita: :■ — Pričakuje se Vas nujno — angleški kralj.« Hladnikova* (možu): »Pred¬ stavi se no, za božjo voljo.« Proti baronu: »Gospod po- j slanik, kaj naredite tedaj? Pa* - zite, da ne padete v nemilost!« Baron: »Sitno je seveda, to¬ da ...« Hladnikova: »Stari urno, ur¬ no tu je naša sreča, daj gospo* du baronu dva tisoč lir.« . Hladnik: »Za sto ran božjih, kar imam vse dam na razpola¬ go.« Vzel je iz svoje povaljane listnice dva tisočaka, ter jih ce- remonijelno izročil baronu. Baron: »Srčna hvala gospod, iz Londona Vam odpošljem svoto in poleg tega se bom za¬ nimal za Vas!« Hladnik: »Toda prosim, pro* sim gospod baron!« Hladnikova možu: »Morda j kako visok© odlikovanje?« Hladnik: »Hm, kdo ve?« Škaret je bil na žerjavici. Ni se mogel več premagovati. In ravno, ko je hotel z vso jezo o- diti, pristopi k družbi Škaretov prijatelj, visokošolec. Položil je desnico na barono¬ vo ramo in vskliknil: »Oho, ti tukaj Matevž! Kakor vidi*, postajaš velik gospod.« Gospa je vsa zarudela * skočila kvišku. »Toda, gospod Rudolf, kaj Vam vendar pada v glavo. Hočete pasti tudi Vi v nemilost pri gospodu baronu?« »Ne bodite vendar bedasti. Saj to je moj stari znanec, ka¬ teremu sem dal že dokaj napit¬ nine kot natakarju v mestu v restavraciji »Pri angleškem kralju .« Matevž — baron je vporabil ! priliku in skočil kroz nizko ! okno z dvema tisočakoma. Hladnikovi pa so odšli samega sramu domov in pustili škare- ta, da je svojo glavno ulogo v treh tičkih popolnoma polomil. Kie ie tekmec ? Marička Marijančka in ■ Jožefov Jože, sta bila do grla zaljubljena. Še* tala sta se pod svilenim »parapli« in si večno zvestobo lagala. Njen pravi ljubimec pa je srdito opazoval vse njune kretnje in v skritem kraju ča* kal trenotka da ju naskoči. Kje je. naj nam povedo čitatelij, ki imaj* čas. Kdor pa pošlje Narodni knjigarn ni v hiši Ljudske posojilnice ulica^ Carducci 7., 3 lire, mu ta 'odpošlje Cankarjevega »Hlapca Jerneja« dr** matiziranega, na dom. ' si SREDSTVO. Bolnik pride k zdravniku in ta ga vpraša: »Kaj Vam je?« Ju, tu*le zadaj, gospod zdrav¬ nik, tu*le me boli (pokaže zad* njo stran), tu nikakor ne mo* rem ustaviti-« »Aha, to bo* mo pa takoj ustavili, ležite na trebuh, tu na ta-le divan«, reče zdravnik. Bolnik veselo vboga, zdravnik pa vzame rdečo sve* tiliko in začne mahati čez bol* nika ter pravi: »Celo brzovlak se vstavi pred rdečo svetiljko, pa se ti ne bi vstavila!... ZET IN TAŠČA. Tašča: »Kam me povedeš le¬ tos v kopelj z mojo hčerko?« Zet: »V Portorose!« Tašča: »Zakaj pa ravno v Portorose in ne v Gradež?« Zet: »Zato ker je v Portorose giobokejša voda!« DRENIK SVOJEMU SINU. Profesor in njegov sin sta šla proti domu: »Sinek moj, ubogaj in ljubi svojo mamo, ker je pridna in dobra, če ne, ne do* biš nikoli več take matere.« VOJAŠKA DISCIPLINA. Sergeant: »Zakaj niste mirni Klokovčar.« Vojak: »Muha me je pičila na nos.« Sergeant: »Muha mora biti tudi na miru; ste razumeli! SE LAHKO ODPOMORE. Berač je snel klobuk stopivši v krčmo in naprosil gospodar¬ ja: »Prosim Vas ponižno, dajte mi kaj vbogajme.« Krčmar: »Tepec, ali ne znate čitati. Ne vidite, da je tu z de¬ belimi črkami natisnjeno, da se ne sme v krčmi posjačitL« Berač: »A tako, oprostite. P* mi prinesite na ulico.« (II Nova železnica Tolmin - Bovec. ! ; A : «Ti, kaj pa pričakujejo tamkaj oni možje*. B. «Čudež pričakujejo. Na tabli stoji:* «Pot nove že- leznice», in sedaj čakajo kedaj pridrdra*. im v Lit A b’ ga foknu kaj Čuka k’ hod u Iblana špijonirat za soje cajtengs. U sreda sm ga u Štet' riale sreču, pa m’ je pravu, de’ j’ na vej sedu u Latermanale, pa gledu najprej kolk pira Idje spijejo od Švajcerhausa pa do Figabirta na Dunisk' cest. No- ter, u zaplankanem plač pa ni mogu nc zestopt za kua se gre. En cajt je ogledvov štante, en cajt Idi. Za Idi jo je še po- gruntoy kdo so bli. Vsak tok časa j’ slišov med kupam Idi kašenga »taky dal povidal«. zravn pa »corpo di bacco « al pa kašen debu »basoma zsa- nyat«. Narbl je spoznou trza « čane / ki sa gledal pu Šternale ta debele kustajne, pa j’ že u- gnou Čuk, de so holzhendlarji, k’ čja Iblansk Šternale, pa La- trmanu ale kupt, de uja flinte z neh delal. Prou.ze prou j’ mi* slu tko Čuk, de j’ u llban vse za prudat; drvesa in pa tud I- blanca. K’ sa začel Ide kričat: »živijo Kral,« je kar moučou, pa napejnov soje debele oči, žeto k’ je mislu, de j’ tud Kral za prudat. Sej to ne bi blo neč >čudenga, k’ sa u Belgrad po tolk muk in przadevajn za Hr¬ vaško, novga kraia kupil, a l’ ga j’ pa štorkla prinesla. Pa za¬ to k’ krči še kot Čuk, ga niša na semen prnesl, k’ se sa bal, de b’ tud nega kašen »basama tet rentete « al pa kašen »vaj malo- ra tua«, ne kupil. Ampak za Radiča j’ biu pa prou gvišen, de $a uja na sej¬ mu prodal kašenmu poljskem čifutu. Pa od Čuk ni prou nč zat stopo tud ni čuden pr takem direndaju. Kier je zagleda ku- fraste kotle ji mislu de sa cer* kven zvonci, k’ je pa zares zvonce zagleda, j’ pa mislu de sa pokrov za tauharje. Narveč hec j’ pa biv, kje Ribenčan not pirnaširov s svoja Isena roba. Orka luj, tko j’ zakričov, de se je use spugleflal Nekterem pun¬ cam so kar od straha žlajfne dol padle, K’ se j’ pa tnal uddeb mu j’ pa spet začev soja pesem kričat pa Ide niša vedel kam se jispet zagleda. Pr enem štant j’ zagleda pletena suha roba pa j’ kar skaka k’ je zagleda tko ve¬ like koše, koker je ’n človk ve- lek. Gvišen se j’ veseliv, de bo kašen eneh šest taceh košu zajn kupu, de bo jmou plač za škartiranje » pravjo « noter met tat. Nabrl čuden se m’ je pa zdel od kje sa tko hiter te Ulje in tulk blaga pršlo, glih koker b’ Šternale vojsko nopuvedal. Kar z ene veje na drugo ji ska- kou. Pa povsod ji kej novga vidu. Pr enem štant sta se dva cajtengšrajbarja tko napila, da j’ eden glih na tistem štant ven metou, k’ sa medicine in mali- sengajst prodajal . Dober de j’ tkp pu nem dišal, de se m’ je vse skhep u grl’ ustavi. Ta drug je pa na nus padli, de j' mogu pr enem štant ' en cev kambrik razparat, de j’ ena flika na nus prvezu. Pr mejš Ančka, tak smen j’ pa res hec učaseh. Nabrl siten se m’ je zdel pa k’ štedent niša ’mel dnarja in glih pr tisteh štanteh, k' sa ble krajnske klubase pa šunken razstavljen. Fiks Laudon koko j’ to žajfa. Nekter sa pa tko pil pa žrl, de so vprašal Mehek hendlerja k’ sa en šrajbtiš za¬ gledal kolk tista mašina košta in s kterga konca sveta je tista pošast doma. Vse sorte rči se j’ tam zgodi je reku Čuk, še na j kurje učesa sa stopal, k’ niša. | ’mel drgi plača. En Neme je \ stopu emno Dalmatine na taco, pa j' reku pol: » Pardon.«. Dal¬ matine s 'je pa mestafe zavihou pa udgovoru: » Ništa. pardon, ti capašmene a jaz ciapam tebe pak sva kvit.«. Ampak to j’ pa dober, de na Iblansk semen ne pride burja, če ne b’ vse tiste taužent fane udnesla, koker je v Trst, tekat k’ je bla Fiera ka- mainarija. Če b’ se Čuku ne b’ medil dam, b’ še kej druzgu vi¬ du in puvedu ampak’ je mogu jet. Druga rajža u pa že povedli. Ženitna ponudba. Mlad gospodič s kljukastim levim ušesom, in z zelenim no« som, srednje postave, štiriogla« tega telesa, nepremične barve, s golo glavo in kosmatim jezi? kom, ena noga 20 cm. krajša od druge, in ena roka prav to¬ liko daljša. Gluh na obe koleni, star ne več kod Noe ob vesolj? nem potopu, trde toda zvite glaven govori počasi in neraz« ločno, veleposestnik uboštva in lakote, trgovec od mizerje na drobno in debelo, lastnik tovarne nesreče in obupa s svo« jo fiiijalko, želi sprejeti v za? kon najpozneje do 32. prete? klega meseca, mlado, ne črez 16 let staro samico brez moža ali tudi vdovo z ne manj kot 12. otroci, od katerih najstarej« ši ne sme imeti črez 10 let. — Ponudbe (samo resne) s sliko in če mogoče spremi j ene s kak? šno lirico, se vsak dan spre j? mejo na uredništvu tega lista pod »Čuk ž enin 23 «. Neka stara ženica izroči cer¬ kovniku dve voščeni sveči; e? no za V sv. Mihaela in *bno za sa¬ tana. »Satanu darovati svečo«, de cerkovnik »to ne gre.« »Le naj bo tako«, odvrnfe ženica »človek ne ve kam pride.« _ / __ Miha in Miha: »Buh dej, Luka!« Luka: »Buh dej, dabra mpa zla!« Miha: »Bejn Luka, kaku sna- redu s tista krauo, ka sa tje fi? nancarji uzel?« Luka: »A zkidi nej -rižarne še .. .Ki sn mi redu. dal sm šu, mpa nmala jajci mpa masla sn jem nesu, pa je blu use dobro. Druj dan sn šu pa pa kramo, pa je blu usega kane. Kku s’ pa ti naredu?« Miha: »Bejn, ti s še dabra naprav«, jest sm magu pa dua dni sedit mpa jist riži biži, se biš, tist ka ukul na zmajnka. Nu ja, prav sa imel, da sam( zašil.« Luka: »Tuste pa ne, rajš pu¬ stim krauo.« Miha: »Ja bejn, tku je na svit, kakr na zeml.« Luka: »Ja, čudni cajti sa!« Miha: »Zdej morem pa le jet, de nas nabo kešn šlišu, še ne najn hitra aiuad, se biš kešni sa Ide.« Luka: »Pa še ki prid.« Miha: »Ka prženem še kešna kraua t’ že pridem povidat. Zbugam! Luka: »Adije, Miha.« Dopisi. IZ TOLMINA. Tolminskemu prebivalstvu se je posrečilo dočakati velik hi¬ storičen dogodljaj. Bolniška blagajna še ni imela do sedaj svoje ambulance, dasi jo je sik no potrebovala. Pretečeni teden pa je ta ištitucija pričela s po¬ slovanjem, tristo korakov od 'njenih uradov. Prvi stroj v te svrhe je motor, s katerim se sedaj žagajo drva za Tolminski mraz in sosednjih vasic. Ko bo žaga dokazala svojo prakso z drvami, se bo lotila žagati noge roke in glave Tolminskemu ob* činstvu. O beata piccola Parigi! Kadar se kolegi skregajo. Anton in Rudolf sta' skupaj uradovala in tudi skupaj uga? njala šport. Domu grede sta se pa skregala. Anton: »Kar molči, videl sem te, da si vračal v blagajno denar.« Rudolf: »Le ti molči, ker sem te videl menjavati v bla« gajno ponarejene bankovce.« JE ŽE RES. Mož, ki se je prepriral s svo« jo ženo: »Še enkrat te opozar¬ jam, da ne trpim, da greš k svoji materi, pa če tudi ona o- sebno pride k nam. lena: »Oprosti dragi, ti se menda izpozabljaš, da je reče« no v desetih božjih zapovedih — spošliuj očeta in mater.« Mož: »Je že res, toda o kaki tašči tam ni govora!« ZARADI BARV SE JE ŠLO. Sodnik: »Sramujte se! Tako ste pretepli svojo ženo, da je še sedaj vsa črna in modra. Zakaj ste to storili?« Obtoženec: »Ej, gospod sod¬ nik, zato ker me je tako ujezi- ! la, da sem bil ves rumen in ze- ! len od jeze.« v Berač v krčmi. Gospod gosposkemu beraču: »Meni se zdi neverjetno, da Vam je soproga pred tednom dni umrla in da imate skrbeti za sedem otročičev«. l__ Gosposki berač: »Vi ne ves rujete? A ta je pa lepa. Jaz to pripovedujem vsem ljudem že pet let, a še nihče mi do danes ni rekel, da to ni resnica!« Ribničan Urban. Jojmenes koku mi je nedu, pa vseglih vam morem povaj« dat, koku se mi je un dan u ane vaše vase godilu ne pajn« gofe. Jest sm biu muojo rum¬ bo u vaguone ze mašino pustu, sam sm se pa mej d drugem ful- kam pjelu. Jen kumej Se je aj« zlpon ustavu, je zečjela muz« ka ne vso vižo špilet jen ne stotine ldi„ k’so ble tam pred pajngofam, so krčale, živijo, viva naš menister, jen še buh vaj kaj, k’jest najsm prou ze« stuopu. Šele po dougem cajte sm zvajdu, de ima prt an me« nister u vas frgerat Idi koku se jem godi. An cev firkelc. ure smo pr uoknah ven gljeda« le, pa noben s’naj upov , ven. Prou pr našem vaguone je biv žepan, starešine jen nuove ko« mendadjontarje, k’so fort ne* prej živio kerčale. Mjene se je medilu, jen vseglih naj tu nos ben s ciiga jet. Tu me je toku zjezilu, de sm se maki kamžuo« lo poglihov pa fajio u piehiir uteknu, puotlej sm pa kar z vas guona skuoču. Kumej pa sm biu ne tleh, je spjet miizka tos ku močnu zešpilala, de sm kar prestrašen uobstou, koker b’ uokamnu. Kecler je pa miizka njehala, je stopilu h mjeni anu majhnu punče bejlu uofertnu uobljajčenu. Z ročico je po liifte mahalu, z drugo je an vje- Tek piišelc poniijalu. Jest najs sm vajdu al so ld j e prfrkneni al pa jest. Žepan ie stuopu nars neprej, mi je ruoko kiišnu pa prou gluoboku prkluonu. Vsi ta druge pa so z rokuo u ruos ko toukle. Punče pred mano je toku krčalu, pa vseglih najsm neč zestuopu kaj je čenčalu. Jest sm biu toku zmajšen,' j ar je«. Plača se z »lakotjo«. Pravijo, da bi morale nekatere sol« kanske dekleta spoznati, da bi se mo« ralo glasiti ena izmed ljubezenskih za« povedi »Ne ljubi svoje bližnje fanta«. To se je videlo v nedeljo pri plesu. Pravijo, da naj obišče Čuk njegovo službo v Postojni na Žužkovemu klan« cu, ter si prej kremplje nabrusi, da bo spraskal »bellezzo«. Pravijo, da so postale postojnske dvojčke tako duhovite, da se obe ob večernih promenadah najmoderneje producirata z uniformo. »Cenzurirana štiriočesna gospodična!« Pravijo, namreč Postojnci; da je ne« varen domačinom pa ni lev; glas nje« gov spominja na tenor bolj hreščeč je pa ni šimpanz; skoro kljunu podoben nos ima, in z njim tudi tiskat zna pa ni ček, ima na kratko nasajen život pa ni jazbečar; zvečer se družba, ko se vsili k nji, naglo porazgubi pa ni di« hur; govori učenj aški in prenaša no« vice pa ni modrijan — toda poštar. Kdor ga ugane naj ga pošlje v Čuka. Pravijo v Postojni, da je zadnji o« glas v Čuku tako učinkoval, da je do« šla žc taka množina vzorcev brinjev« ga oglja in dvojnomlete krede za iz« boljšanje obrvi in olepšavo obraza, da se pobiralka ncJvčanic postojnskega kina vsem prav toplo zahvaljuje, ter ji ne bo potreba za enkrat nikakega nakupa, ker ji bo to zadostovalo. Ta nova iznajdba se ji je tako obnesla, da jo že druge nji enake posnemajo. Pravijo, da se je postojnski »pleme« niti dolgi Pepe« tako nagizdalinil, da mu je dolg vrat popolnoma otrpnil in rogovi so se mu vzrastli v umetniški klobuk. Pravijo, da fotografije o zadnji slavnosti v Ilirski Bistrici, niso dobro izpadle, ker zgleda, kot bi si nekateri brisali nos in oči, da pa fotografa pri tem ne zadene nobena krivda. Pravijo, namreč Postojnčani, da je bil Fricev »Dolgi Rud«, radi neutrud« ljivegs sodelovanja pri lanskem in le« tošnjem telovadnem nastopu, odliko« van z redom zlate medalje »za zaslu« ge«. Častitamo! Pravijo, da se bodo hruševski strici oženili na dan hruševske slavnosti. Tetke bi se tudi rade oženile in čaka« jo kakega »plavšmajstra«. V Narodni knjigarni \i Gorici, Via Cardsicci st. 7 v hiši gor ške ljudska Posojilnice le v razprodaji nov FINZCA1UEV ročni molitvenik: KAR JE EOŽJEIOA'% id obsega 3 M strani, trd© irezan s rdeso ter stane sa mo Mr. 3.^0. Segalte po ulem! VH Trk: »Jaz bi raci zopet en¬ krat stavkal.« Bunka: »Saj lahko stavkaš, kdo ti pa brani.« lovca so dobiii. J. Kralj, Trst ga je našel in poslal s sledečo opazko: Sem si dolgo glavo ubijal, napenjal trudne sem oči, da bi že zagledal lovca, ki prav kislo se drži, na drugi strani pa od zadaj, kmetiču teče rdeča kri. Alojzij Urdih iz Št. Vida pri Vis pavi je tudi zabrenkal na svojo pess niško žilico od samega veselja, da je lovca pogodil: Bil je lovec nepreviden •— kmetiča je zadel, med tem pa mu na glavi — zajec je čepel, oj, nesrečni lovec — kako si meril ti, da namesto zajca — kmetiča ranil si. Če 05 te zdaj naznani — boš v ječi zdihoval, uši te bodo jedle — nc bodeš mirno spal. Jaz sem te sicer našel, a nc ovadim te, in zdaj tc pošljem Čuku, da skrije te zame. Se njemu priporoči, da zate naj skrbi, med tem si kmetič ranjen zaceli naj kosti. Dalje je našla lovca Justa Hočeš var, Štanjel 55. — Špacapan Marija, ki jo ima Ozeljan pa je tudi zapela po domače: Lovec na levi čepi, zraven grdo se drži, čc pravi in lep se ti zdi, obdrži ga raje Čuk ti. Pepca Kozina ga je tudi dobila in se nekaj huduje, ne vemo, ali ji je premalo lep ali kaj ji je? — Otilija Škert iz Praprota ga ima, a ga noče: Je lovec moder bil, prav dobro se je skril, a toliko še nc, da bi se ne dobil, Ima močan život, izgleda kot gospod, a zame vendar ni, ker morda je »falot.« Bi hotel jest’mcso, a kdo ga kupil bo, zato ga na nazaj, in še pozdravov sto. Elica Širc iz Celja se jc zamudila z Radičem, a priobčujemo vseeno: Našla sem ga, ki narobe sedi, se celemu svetu smeji, ne rabimo takih v okblici tej, za to ga pošiljamo hitro naprej, le primite ga, da Vam spet nc zbeži, ker urnih je nog in se vse ga boji. Našla sem lovca tam v levem ogali, Ljudmila Traček, ŽapužesBizjaki je zapela tole pesmico: 'Najbrže ta možek stoji vam na glavi, ker s puško je kmeta od zadaj zadel, Trk: »Ti lepo govoriš, a jaz bi moral pričeti poprej delati.« zdaj misli da z glavo še zajca bo vjel. Izabela Rutar iz Logaršč je tudi dobila lovca in ga prav neusmiljeno vrača: Lovca sem našla, pošljem ga nazaj, se zame pregrdo drži, če se poboljša kdaj, pošljite mi ga zopet Vi. Lovca je našel tudi Branko Saunig iz Gorice, ki je bil našel tudi Radiča, a mu ga je zadnjič presneti Čuk nc* kam zamešal; jih že dobi za ušesa, če se enkrat srečata. — Pepca Ker« ševan iz Rihcmberka je poslala lovca in piše: »Kakor zvesta čitateljica Ču« kova sem šla tudi jaz iskat vašega lovca misleč da je mlad; ker pa je star in preneroden za mene, bom raje sama ostala, lovca pa vam poslala.« — Jos. Šuligoj iz Tolmina pa je spra« vil svoje veselje nad vjetim lovcem kar v tri kitice: Oj lovec, lovec ti, kam se ti mudi, da kmeta ustreliš in skoraj usmrtiš. Hotel si se skriti, in pravici uiti, a slabo si zadel, sem jaz te naletel, in Čuku te poslal, lepo nc bo ravnal s teboj, trdno stoji, saj prav se ti godi. Šuc Milan iz Komna poje: Že zopet sem se vdal, časa si nabral, in pa še počitka, da poiščem tička, ki sc dobro skriva, se debelo smeje, da me kar pogreje, da ga brž »uhvatim«, v pismo zapečatim. Lapanja Justina iz Rut pošilja pc« * sem: Jaz lovca čem imeti, kam nek’ se mi je skril. Čc mlad je in korajžen, ta res bi zame bil. Oh, sreče prevelike, to čudno se mi zdi, da lovec z puško v rokah, pred mano že stoji. Da kmeta je ostrelil, to pač nič čudo ni, oko je eno slepo, na drugo pa meži. Usta ima majhna, velike pa zobe zajec gre črez glavo, a nič se ne zave. Da zmrzne ne poleti, se dobro je zavil. Ej, lovec, ti se motiš, pri nas ne boš lovil. Tega že ne maram, da bi me kdaj dobil, Čuk le dobro pazi, da te ne bo vstrelil. Zdaj tebi ga pošiljam in dam mu nekaj lir, nazaj ne bo več prišel nikoli ta hudir. Janez iz Lozic daje Čuku takole pod nos: Preljubi moj Čukec, priskb’si risača, bo risal skrivalnice zvite kot kača, ker take kot zdajle pošiljaš med svet, jo more od daleč vsak »mulo« zadet. Zatorej potrudi se Čukec ti moj, da težak in dolg bolj iskalčev bo boj, če hotel bo najti skrivača, naj trudi poti se, da joj in prejoj, a ne da mu iskanje je le igrača. Ziderič Marija iz Praproti nam jo je na dolgo zažingala takole: Hudirjev lovec ti, oh, kje pa ta tiči, na smeh se mi drži, poslušaj, Čukec ti! Lepe on zobe ima, Lucija Jug iz Rakovca nam piše: Dobila sem lovca, ga pošljem nazaj, je zame preširok, le sovi ga daj. Čudna res navada, za glavo zajca ima. puška^ mu je v rokah, zraven se smehlja. A. Lovrenčič, Logje s Breginj piše: Tu je naš lovec, sem ga dobil, na vrhu mu glave sam zajec tiči, pošiljam nazaj ga in lirice tri... Anton Mikolavčič, MuglasRož, Istra je tudi našel lovca in ga poslal. • Kaj pa neki to velja, saj ne mara nihče zanj, ali jaz šc mnogo manj. Sprejmi pismo to v roke in ga čitaj skoz zobe, Čukec, le ostani zdrav, t te pozdravljam skoz rokav. Karol Valenčič, Mala Pristava pra« vi, da lovec ni nič vreden, ker je kmeta zadel in zajca ne vidi, zato ga Čuku z vsem veseljem vrača. — Do« bila je lovca tudi J.judmila Vogrič, Trbiž. — Dolfe Lenčku, Vedrijan po« šilja lovca v kuverti zaprtega, ker ga sam ne more prinesti. — Lovca je na« šel tudi Bevčar Alojzij iz Gorenjega polja. — Kodrič Pavla iz Rihemberka jo je zapela takole: * Le poglej se, lovec zviti, # koliko si moder, bil, da si mogel tja se skriti, kjer tc vsakdo bo dobil. Če pa nečeš, da se lažem, da vse vkup prav nič ni res, čakaj, jaz ti že pokažem, boš imel jih do ušes. Misliš, da se norca delam, iz «falota» kot si ti, - "ko sedaj tako te gledam, mislim: huda ti preti. Zajec sc zaril ti v glavo. Čuk te v miru ne pusti, tc poslal je čez daljavo, ljudje ti iščejo kosti. Ali lovec, ti si šema, kaj nc streljaš Čukov rad, pol sveta se tebi smeje, in poznajo te povsod. Vsega kriv je Čuk, neroda, in poreden skoz in skoz, če nc spraviš se iz grma, te bo vodil še za nos. Rutar Ciril, Logarsko jo je pihnil takole: Lovca sem dobil, dobro se je skril, v roki puško ima, streljati ne zna, zajec vrh glave, greje mu lase, velike ima muštace, večje zajec tace, sc grdo drži, kdo se ga boji? Zvonko Kožuh iz Laškega pri Ce« lju jo je takole zaokrožil v naših skri« valnicah: Prva je babica stara, zanjo res nihče ne mara, druga Marička je mlada, ta ima fantiče pač rada, tretji gospod je Radič, kateri povsod je zanič, morda se bo spreobrnil, republiko v jamo je zvrnil. Četrti je lovec nesrečni, je kmeta od zadaj zadel bojimo zelo se, bojimo hudo se, s sodnijo bo vraga imel, zato ga pa nočem, res, prav zares, pošiljamo vam ga ekspres. Pepček Božič iz Celja je poslal lov« ca Čuka s pripombo: 1 »Našel sem lovca, na glavi stoji, se za ograjo drži«. Gradnik Maks, Renče je zapel: Ti, Čuk, vse loviš, in tako se nam zdiš, da lovca si skril, sem brž ga odkril. Kodrič Polda, Brje se je tudi po« trudila za lovca: Jaz sem lovca prav vlovila, reva, se po gozdu skriva, ves preplašen, da se trese, dasi v rokah puško Pese, boji se kmeta, da je kaj, kaj bom strila ž njim sedaj? Pavel Česnik z Otlice pravi: Oj, lovec ti zviti, prebrisan lisjak, fajn se znaš skriti, da bi te ne vsak. Maš kapo kosmato si uren kot blisk, vse dobro ti »rata«, vse petje in vrisk. Dolga 'maš puška, a slabo oko, zadel si kmetiča tja v desno nogo. Tud’ jaz sem bil lovec res tebi ednak, zadel sem le psička, ušel je lisjak. Lovca je dobil tudi Jože Novak, Trbovlje in nam ga takoj poslal. Oj lovec mlad, kako si lep, Pogumno gleda? v beli svet, Na glavi zajček ti leži. In z repom briše ti oči. On puško gleda, se smeji, Se loyec mu neumen zdi. Pa zajček lovca je ujel, A lovec zajčka ni zadel! Pošiljata Marija in Ivan Leban Tržič, S. H. S. Radiča je našla še Prekmurska tis« karna, knjigoveznica in trgovina s pa« pirjem v Murski Soboti. Marjeta Faganel iz Ozeljana nam lovca vrača z opombo, da ga ne ma« ra, ker prestar in ker ima zavit nos. Še tole pravijo Pravijo, da so pri zadnjem plesu na Dol«Otliei nekateri mladi fantiči upo« rahljali plesne listke, katere so si sa« mi delali iz Čuka ali mašnih knjig. Pravijo, da imajo nekatera sužidska dekleta jako čudno srce, namreč za enega fanta ‘preveliko, za dva pa pre« majhno. Pravijo, da bodo imeli v kratkem komenski lovci velik javen lov na ka« če, modrase in kobilce. V ta name« so že naročili pri »Muki« vse potreb« no za veliko večerjo na dotični dan. Pravijo, da je v Komnu nastala ta teden velika panika med ljudmi. Kaj je neki bilo —• in se je zgodilo? Ne« kemu je burja kano ali cilinder vzel* *. Velika pač je novost. Pravijo, da je nastala v Komnu ve« lika suša za denar. Pravijo, da se je zgodila velika ne« sreča na zadnjem ringenšpilu v Svc« tem pri Komnu. Neka »frajla« je-iz« gubila eno stopalo (šuleta.) Pravijo, da so punce v Svetem zelo trudne in lene postale po zadnjem plesu. Pravijo, da kdor hoče biti dobro poučen o mitologični ljubezni, mora v Sužid priti. Pravijo v Sužidu, da mislijo naro« čiti cn vagon makaronskih cevi za zgradbo vodovoda. Pravijo, da Čuk, ki je skrit za ne« kim drevesom v Sužidu, utegne priti v veliko nevarnost, da ga oskubijo nekatera dekleta, ker se boje, da jih denuncira, kar pa ni res. Čuk se ne lo* vi rad za takimi puhlicami, zato jih Čuk ne bo motil. Pravijo, da pravi neki mladenič v Vipavi, da ko so ga napadli na Goš« kempilu pri belem dnevu (za vsak slučaj je imel v žepu še električno svetiljko), se je tako prestrašil, d« mu je počilo zadnje kolo od bicikle« te. Zavedal se je šele-v grapi pri be» lem dnevu in z električno svetiljko žepu. Napadalci so baje ušli z eropla« nom, ki so ga slučajno našli na cesti, ko jih je oni mislil streljati z elek« trično svetiljko. Jako romantično, vredno srednjeveškega romana. MOBILJE O. BERMT GORICA, — Piazza d. Vittoria 21 (na Travniku) TeI 6». vin I pmiii le li z dobroidočo TRSOllilO v ČRNIČAH št. 21. :: Listnica uredništva. V. R.: Ni nič za popraviti, ker je ravno v sredo koša zletelo. — Sv. Vid pri Vipavi: Naš list se imenuje Čuk in ne vem kako drugače, s Vreme: O« sebnosti Vaše — Čuk pa naši — Drenkiu: Tudi za Vas, prejšnji sta« vek. — Šturje: Ne vemo. če vse to ljudje v resnici pravijo, vem pa, da ima Čuk že poln kljun tacih brada« vic. —• Vojsko: Vprizorite sami — vojsko z osebami. — Pliskovica: Vaša pesem je cela zletela v kos, kot se spodobi za »preroka«. — Lo* garšče: Za danes odložimo, pa drugič zopet kaj. -*— Docka: (-.uk ne more tako napenjati oči, da bi to pismo prebral, ki je prenejasno pisano. Če dobi povečalno steklo in tolmača, bo še šlo morebiti. — Podmelec: Dija* lekta za danes ne priobčimo. Morda drugič. Pošljite še kaj, a ne sme biti osebno. — Istra: Vaš dolgi dopis je prenejasen in preklobasast, da ga niti v krajše klobase ni mogoče razre* zati. Dajte, no, pisati krajše, boljše, lepše, razločnejše, dovtipnejše in kat je še takih »še«, ki pridejo na temde mestu v poštev. Pozdrave! Oglasite se še! — Lokve: Z Vašim dopisom pa ni prav nič. Nam je zelo žal, toda preosebnih stvari nc sprejemamo, ker se Čuku že itak, želodec obrača. — Logarsko: Tudi Vaše je presejano in je zletelo v koš med drugo šaro. — Žabja vas ni za nas, preosebna se zdi, nič zanimivega ni. — Idrija « Podple> če: Zdaj smo odložili, predolge klo.- base so. Pa drugič kaj, če bo pre«, bavijivo. |POZOR! 1 POZOR! | $ Sola si bliža i§ Kje boste kupiSe šolske potrebščine! Kje boste kupili šolske knjige! Nikjer drugje tet s w Naroini knjigarni ti Gorici, ulica Carducči 7, v hiži Goriške ,Ljudske P@s©Jiinke 6 kjer dobimo prvovrstno blago ■ in po zelo nizkih cenah. - - i Oglejte si veliko zalogo raznovrstnih peres, peresnikov, svinčnikov vseh vrst, barv, barvic, krede, tablic, kamenčkov, gobic, radirk, črnila vseh vrst, črnilnega ekstrakte, lepila, tušev, čopičev, šesti! navadnih in finih, risarskih žebljičkov, ravnil, trikotov, šolarskih škatlfic, zvezkov vseh veli¬ kosti in številk, risank, risalnega papirja, notnih zvezkov i. i d. L t. d.. i I ii n lil! Velika zaloga manufakture RUGIR MUTI • GORICI se je s 1. septembrom s preselil v lastno hišo .. Corso Gius. Verdi št. 19. Vsaki dan novi dohodi jesenskega i« zimskega toSaga, Cene zelo ugodne. Franc- Prinzig - Gorica na Katerinijevem trgi št. 2 . Prevažanje z avtomobili, izdelki iz cementa, iz umelnega kamenja, izrezani kipi itd. Zaloga cementa In krede. Cene brez konkurence. Znana slovenska tvrdka JOSIP KERŠEVANI _ mehanik, puškar In trgovec Dorica, Stolni trg. it. 9 (desno) j se priporoča slavnemu občinstvu za nakup najboljših šivalnih jistrojev Original Mundlos Nemških tovaren, katere jamčim za j dobo 25 let. Poduk v umetnem vezenju, krpanju in šivanju brez- j plačen. Tako imam tudi najboljša dvokolesa znamke Kolumbia j Ameriških tovaren, katere jamčim 2 leti, vse dele spadajoče v mehanično in puškarsko stroko. Delavnica in popravlja* niča trg št 5. 1 gorica BRUNO SAUNIG gorica »ia Cartai 7 j H p r |jjj|s|j poSSlilHlCE. Via Cardui ti 7 usjs, nadpiati, podplati, čevljarske, sedlarska potrebščine. Vrvi, biči, feičevniki, masti, ličila, barviia. :: Sveče, vesek, kocSilo. Kupuje čebe 5 ni vosek po najvišjih dnevnih cenah. Tovarniška zalega podpetnikov PJRELU na debelo. Podmznica v Solkenu. 3 oc :ic zkk: zrn Siarosnana tvrdka ustan. is §3 | FRATELil MAREGU, Gradišče ob Seči ' : r« M« rsr “ oi ° destilacija žganja, konjaka itd. tovarna likerljev, sirupov in kfsa-Pasteur pod zadružno tvrdko: S. A, Fratelis Marega & (£„j ^ Obenem obveščan da ima na prodaj veliko množino sodou po konkurenčnih cenah. Ivan Pich - Dediči Gorica, Raitel št. 13 Bogata izbera moških klobukov. - Popravlja, opste in obnavlja klobuke. $ Na debelo! Ha drobne'-