^L. Ptuj, torek, 5. avgusta 2008
® letnik LXI • št. 61 ^ odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: -c^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
Po naših občinah
Dornava • Sprejet sklep o razrešitvi ravnateljice
O Stran 4
Po naših občinah Juršinci • Prihodnje leto bo pisano z velikimi črkami
O Stran 7
Po mestni občini
Ptuj • Na lepotnem tronu Janja, Tjaša in Sabina
O Stran 24
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
v
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
(•J DARIL ▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
Šport
Nogomet • Prvi zadetek in prva točka O Stran 11
Štajerski THl
Ptuj • Iztekle so se praznične prireditve
Za razvoj mesta se trudi veliko ljudi
Mestna občina Ptuj je s številnimi prireditvami počastila letošnji že 13. praznik. Osrednja prireditev s podelitvijo priznanj je bila 1. avgusta na dvorišču minoritskega samostana.
Nina Kolarič • V
Pekingu želi doseči še en dober skok
O Stran 12
Uvedba nove lokalne samouprave je zagotovo prispevala k pravičnejšemu policentričnemu razvoju. Nesmiselno pa bi bilo vztrajati pri stališču, da je vse, kar je bilo v preteklem letu narejenega v MO Ptuj, zadovoljilo pričakovanja občank in občanov. Ptujski župan dr. Štefan Čelan se je na petkovi osrednji slovesnosti osebno zahvalil mnogim, ki so v preteklem letu veliko ustvarjali, vsem, ki so na delovnih mestih in pogosto preko različnih društev ter drugih oblik sodelovanja obogatili občino z odličnimi rezultati na socialnem, ekonomskem, okoljskem in etičnem področju. Zahvalil se je tudi vsem tistim, ki so prispevali k temu, da se je začel izvajati projekt sedmih občin, povezan z varovanjem vodnih virov Dravskega in Ptujskega polja, saj je varovanje pitnih vodnih virov naša najpomembnejša naloga, je prepričan.
Še posebne pozornosti pa so bili deležni vsi, ki so na osrednji slovesnosti ob 13. prazniku MO Ptuj prejeli priznanja. S svojim delom so se nadpovprečno izkazali. Za častnega občana MO Ptuj so letos imenovali Stojana Kerblerja (na fotografiji), legendarnega ptujskega in slovenskega fotografa, ki se mu priklanja tudi tujina.
O Stran 3
MG
Ormož • Obnove v zdravstvenem domu
Foto: Črtomir Goznik
Lovrenc • Analiza požara
Dolgoročno rešujejo Še vedno nevarnost
prostorski problem
V letošnjem letu je bilo kar nekaj obnovitvenih del znotraj Zdravstvenega doma Ormož. Skoraj vse leto so bili v hiši najrazličnejši mojstri. Kaj vse je bilo postorje-nega in kaj si še želijo doseči, je povedala direktorica Vlasta Zupanič Domajnko.
smo jo uredili na koncu otro-
V petek je v prostorih PGD Lovrenc potekala analiza požara gum, ki je bil 16. julija. Prisotni so analizirali vse podrobnosti in prišli do zaključka, da gramoznica še vedno predstavlja potencialno nevarnost za požar.
Analizo je predstavil poveljnik Gasilske zveze Ki-
»Najprej smo preuredili tri splošne ambulante in dežurno sobo v starem delu zdravstvenega doma (ZD). V naslednji fazi smo preuredili šolski dispanzer in zaključujemo prenovo otroške
ambulante. Tudi prostore za otroke z nalezljivo boleznijo smo preuredili in jih lahko uporabimo za infuzijo ali kakšno podobno obravnavo. Za matere z dojenčki pa bo dobrodošla tudi dojilnica, ki
ške ambulante in bo materam omogočala, da nemoteno nahranijo otroka,« pojasnjuje Vlasta Zupanič Domajnko.
O Stran 6
dričevo Jožef Kancler. Na
začetku je podal splošne podatke o zemljišču, na katerem je zagorelo, lastnik zemljišča je namreč Občina Kidričevo, 2 % pa je v zasebni lasti. Največjo nevarnost je pri gašenju predstavljala možnost
porušitve daljnovoda zaradi visokih temperatur, seveda pa so se bali, da se bo požar še razširil. V intervenciji so bili lažje poškodovani trije gasilci. Po besedah sodelujočih, gume niso gorele same od sebe, pač pa so najverjetneje bile z nečim polite.
O Stran 5
Slovenija • Kaj se dogaja z N.Si?
Pismo Peterleta Bajuku naj ne bi pomenilo razdora v stranki
Evropska poslanca Lojze Peterle in Ljudmila Novak ter Klemen Žumer so 8. julija predsedniku N.Si Andreju Bajuku poslali pismo, v katerem predlagajo ukrepe za promocijo stranke. Novakova in tiskovni predstavnik N.Si Matej Tonin sta zavrnila, da bi pismo pomenilo razdor, o predlogih pa so v stranki že imeli debato.
V	pismu se Peterle in podpredsednika NSi Novakova in Žumer obračajo na predsednika stranke Andreja Bajuka in člane izvršilnega odbora »z željo, da bi skupaj našli bolj učinkovito pot k nujno potrebni promociji naše stranke in k takim prijemom, ki bodo vodili stranko do uspeha na jesenskih parlamentarnih volitvah«. Sicer pa na koncu dodajajo, da »ne predlagamo kongresa, ne revolucionarnih idej, pač pa odprt in konstruktiven pogovor«.
V	položaju, »ki ne obeta dobrega rezultata«, tako avtorji pisma predlagajo: strnitev sil in v tem okviru »rešitev kandidature Janeza Drobniča«, vabilo najboljših kandidatov, določitev jasnega in jedrnatega volilnega programa ter pogovor in dogovor o strateških odločitvah pred volitvami in po njih, ki bi »preprečil nastanek nove stranke«. Poleg tega predlagajo pripravo akcijskega načrta nastopov stranke po Sloveniji pred volitvami ter določitev ključnih govorcev za medijske nastope.
V	pismu ugotavljajo še, »da
Uvodnik
Andrej Bajuk
se še naprej poskuša relativizi-rati vlogo predsednika«.
Kot je pojasnil predstavnik za stike z javnostmi NSi Matej Tonin, so tako Peterle kot Novakova in Žumer med tednom praviloma odsotni zaradi obveznosti v institucijah EU, seje izvršilnega odbora stranke pa potekajo predvsem ob torkih. Zaradi tega so po Toninovih besedah svoje predloge za izboljšanje delovanja NSi in pri-
Tatovi časa
Nekoč sem poslušala starejše od sebe, ki so modrovali, kako malo časa imajo, kako je danes vse drugače in kako se jim mudi. Takrat nisem razumela, o čem govorijo. To je bilo pred razcvetom interneta in globalnim skrčenjem našega planeta. Od takrat se tudi meni zdi, da se svet zares vrti hitreje.
Z zavidanjem gledam otroke, ki sicer tudi nikoli nimajo časa, ker so zaposleni s tisočimi aktivnostmi, a čas doživljajo drugače. Vsaka nova minuta jim prinaša novo izkušnjo, nov izziv, stvar, ki jo je treba spoznati, premagati ali izkusiti. Te dni sem spoznala, da k občutku, da se nam mudi in da bomo nekaj zamudili, zelo pretkano prispevajo tudi trgovci. Minuli teden, ko je bila za nami šele polovica počitnic, so veliki trgovci na police že postavili šolske potrebščine in s tem začeli naznanjati, da naj počasi razmišljamo, da bo počitnic konec. Minula leta se je to zgodilo kvečjemu teden ali dva pred koncem počitnic. Čeprav dobra polovica ljudi še ni zaužila počitnic, so trgovci naznanili, da je konec brezskrbnosti, čas je, da se nakupuje in misli na september. In takoj ko bodo pospravili šolsko kramo, bodo septembra na police postavili norčave artikle za noč čarovnic, potem pa smo že tako pri božični dekoraciji. In potem nismo daleč od čudnih navad preostalega sveta, kjer je povsem normalno, da se vam Božiček iz izložb smehlja od oktobra naprej.
Tako ima človek nenehno občutek, da hiti za nečim, da mora ujeti določen termin, sicer bo vsega konec. Na to vas trgovci v tujini ves čas zelo pretkano spominjajo z napisi »samo še ta teden«, »priskrbite si pravočasno«, »izognite se nakupovalnemu stresu« in podobno. Pri nas tega še nisem zasledila, a tudi njihovo sporočilo je isto. Poletja je konec, gremo v šolo.
Realnost pa je drugačna in lepo kaže na to, da realnosti ne potvarjajo le zlobni mediji in pokvarjeni Hollywood, ampak vsak, ki mu je to v korist. Torej: do 1. septembra je še natanko 28 dni in ne dovolite, da vam trgovci prodajo, da je to že jutri.
Viki Klemenčič Ivanuša
pravo na volitve poslali v pisni obliki.
»Jasno piše, da ne gre ne za kongres ne za revolucijo, zgolj za pobudo,« opozarja Tonin, ki v pismu ne vidi znaka razdora. Po njegovo je to, da se člani stranke srečujejo in kujejo strategije za čim boljši rezultat, »legitimno za vsako stranko«.
Kot rezultat pisma dveh podpredsednikov in evropskega poslanca so se po Toni-novih besedah dogovorili, da morajo zdaj vsi stopiti skupaj, nastopati v imenu NSi in delati za stranko. To se po njegovih
zagotovilih tudi dogaja, kar naj bi bilo razvidno tudi iz sodelovanja Novakove in Peterleta pri predvolilnih dejavnostih.
Drobnič: naj se stranka že odloči, kaj bo z mano!
Glede Janeza Drobniča je Tonin pojasnil, da so pravila jasna za vse. »Janez Drobnič mora tista pravila in obveznosti do stranke izpolniti, kot jih morajo vsi ostali,« je dodal.
Tonin je prepričan tudi, da so povabili najboljše kandidate, tisti pa, ki ne bodo kandidirali, bodo aktivno pomagali v volilni kampanji. Znotraj stranke so se strinjali, da je treba na volitve iti enotno, leta 2009 pa bo tako ali tako redni kongres NSi, je spomnil Tonin. Sicer se pripravlja tako akcijski načrt kot predstavitev bolj jedrnatega volilnega programa.
Glede vloge predsednika stranke se Tonin strinja, da se je Bajuk »velikokrat pojavljal v vlogi finančnega ministra« ter da bi bilo dobro, da bi večkrat nastopil kot predsednik N.Si in ne le kot minister. Je pa za Tonina glede objave pisma v javnosti »jasno, da gre za pro-tiudarec Krščansko demokrat-
A
Foto: internet
Ljudmila Novak
ske stranke (KDS)«, ki poskuša ustvariti vtis, »češ, spet nekdo ruši, spet nekdo razdira, spet se med sabo kregajo«.
Podpredsednica N.Si in evropska poslanka Ljudmila Novak je podobno pojasnila, da tako sama kot ostala podpisnika omenjenega pisma zaradi službenih obveznosti ne morejo fizično prisostvovati sejam izvršilnega odbora ali drugim sestankom. Za pismo pa so se odločili, ker so želeli »čisto dobronamerno opozoriti na nekatere stvari«. Točke, ki so jih navedli, pa so bile uvrščene na dnevni red in opravili so izčrpno razpravo.
Novakova poudarja, da »podpiramo NSi in ne razmišljamo o drugi stranki«.
Novakova je tudi potrdila, da so se v pismu zavzeli za dogovor z bivšim članom poslanske skupine Janezom Drobni-čem. Kot je seznanjena, se je vodstvo stranke z Drobničem sestalo v Ribnici, da pa je Drobnič tisti, ki se mora odločiti. »S strani stranke je bilo narejeno vse, ampak on je seveda želel najprej potrditev, potem pa pogovor z njim, stranka je pa želela pač drugače,« t. j. da mora upoštevati določena pravila stranke.
O tem, kako se je pismo pojavilo v javnosti, evropska poslanka meni, da so ga posredovali snovalci nove stranke KDS, ki so ga sami tudi prejeli. Ob tem spominja, da »sta ga dobila tudi Štrovs kot član izvršilnega odbora in pa Drobnič«. Kdor je pismo posredoval javnosti, pa tega po njeno ni storil »prav z dobrimi nameni«.
Donedavni član poslanske skupine N.Si, zdaj pa nepovezani poslanec Janez Drobnič pa je zavrnil, da bi bil razlog, da ga N.Si ni kandidirala v Ribnici, neporavnana članarina.
»Vrh stranke naj se odloči že enkrat, kaj misli narediti z mano,« je povedal Drobnič in dodal, da pri predlaganju kandidature njemu »oklevajo pri podpredsedniku, članu izvršilnega odbora, bivšem ministru in poslancu«.
Zaenkrat Drobnič še nima »plana b«. Vmes je prejel druge profesionalne ponudbe, a jih je zavrnil, kot pravi zato, ker je pričakoval kandidaturo. »Če ne bo kandidature, seveda bo plan,« je dodal, možnosti vstopa v kakšno drugo politično stranko pa ni želel komentirati.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Finci izdali nalog za pridržanje W. Wolfa
Okrožno sodišče v Helsinkih je 14. julija izdalo nalog za pridržanje dveh novih osumljencev v preiskavi prodaje oklepnikov finske Patrie Sloveniji. Eden od njih je podjetnik slovenskega rodu Walter Wolf. Osumili so ga dveh kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem podkupnin med januarjem 2004 in februarjem 2007. Na helsinškem sodišču so potrdili podatke, da sta osumljena avstrijsko-kanadski državljan in podjetnik slovenskega rodu Walter Wolf ter nekdanji zastopnik švicarske podružnice avstrijsko-ameriškega proizvajalca oklepnikov Steyr-Daimler-Pucha Hans Wolfgang Riedl. Oba sta osumljena storitve dveh kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem podkupnin v obdobju med januarjem 2004 in februarjem 2007, Riedla pa finski organi pregona sumijo tudi industrijske špijonaže. Po dostopnih podatkih je finska policija zahtevo za pridržanje tamkajšnjemu sodišču poslala 10. julija, to pa jo je odobrilo štiri dni kasneje. Inšpektor finskega nacionalnega preiskovalnega urada Markus Te-renius, ki trenutno vodi preiskavo, povezano s Slovenijo, ni ne potrdil ne zanikal informacij, da so Finci
že pred dvema tednoma o nalogu obvestili slovenske preiskovalne organe. (sta)
Cotman: Brezposelnost najnižja v zgodovini samostojne države
Ministrica za delo Marjeta Cotman je na predstavitvi dosežkov ministrstva v tem mandatu izpostavila zmanjšanje brezposelnosti, ki je s približno 60.000 brezposelnimi najnižja v zgodovini samostojne Slovenije. Kot največji uspeh svojega vodenja ministrstva pa ocenjuje dogovarjanje s partnerji oz. civilno družbo. Ob začetku mandata leta 2004 je bilo brezposelnih skoraj 91.000, zdaj pa jih je dobrih 60.000, je dejala ministrica za delo, družino in socialne zadeve. Med drugim je omenila tudi sprejetje sprememb zakona o delovnih razmerjih in pa socialnega sporazuma 2007-2009, boljše možnosti za zaposlovanje invalidov, več štipendij, zagotovljeno pa je tudi trajno subvencionirane prehrane študentom, je dejala. Izpostavila je še izboljšanje pokojninskega zakona v korist upokojencev, tako da se pokojnine od leta 2005 dosledneje usklajujejo z rastjo plač. Kot največji uspeh svojega
vodenja ministrstva pa ocenjuje dogovarjanje s partnerji oz. civilno družbo. »To se mi zdi največji uspeh in to je tudi najtežji del,« je dejala. (sta)
Na parlamentarnih volitvah bo invalidom zagotovljeno tajno glasovanje
Na septembrskih parlamentarnih volitvah bo zagotovljeno tudi tajno glasovanje invalidov. Državna volilna komisija (DVK) je namreč sklenila, da bo na vseh voliščih omogočeno glasovanje s posebnimi šablonami za slepe in slabovidne volivce, v vsaki volilni enoti pa bodo invalidi lahko glasovali tudi s pomočjo elektronske naprave. Tajnost glasovanja invalidov se da zagotoviti na več načinov, in sicer s pomočjo posebne šablone, elektronske naprave ali telefona. Člani DVK so sklenili, da bodo slepi in slabovidni na vseh voliščih lahko glasovali s pomočjo posebnih šablon. Gre za papirnati, kartonasti ali plastični list enake velikosti kot glasovnica. Volivec ga postavi na glasovnico, v šabloni pa je toliko odprtin kot kandidatov oziroma list pri glasovanju. Slepi volivec tako skozi odprtino v šabloni na glasovnici
označi izbranega kandidata. Člani DVK so še sklenili, da bo šablona oz. kartuša takšne oblike, da bo vanjo glasovnico mogoče vstaviti.
Subvencija za obrok bo od petka 2,53 evra
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) obvešča študente, da se bo višina subvencije za obrok študentske prehrane s 1. avgustom uskladila z indeksom cen življenjskih potrebščin. Nova višina subvencije bo znašala 2,53 evra, doslej pa je bila 2,43 evra. V skladu z zakonom o usklajevanju socialnih transferjev so cene bonov za študentsko prehrano sicer povišali tudi nekateri ponudniki študentske prehrane. Cene se lahko zvišajo za največ 4,1 odstotka. Vendar se je v povprečju cena večine bonov znižala. Nov cenik bonov za študentsko prehrano je objavljen na spletnih straneh ŠOU v Ljubljani www.sou-lj.si. ŠOU v Ljubljani je na svojih spletnih straneh objavil tudi razpis za nove ponudnike študentske prehrane za leti 2009 in 2010 ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Nov seznam ponudnikov študentske prehrane bo začel veljati s 1. januarjem 2009, so še sporočili iz ŠOU v Ljubljani. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Trinajsti praznik mestne občine
Mestna občina z razvojem, ki obeta
Letošnje praznovanje praznika mestne občine Ptuj je bilo povezano s številnimi prireditvami. Največ dogajanja je bilo 1. in 2. avgusta, osrednje pa 1. avgusta. Po svečani seji mestnega sveta, udeležili so se je častni občani Janez Zemljarič, Jože Neudauer, Mitja Mrgole in Albin Pišek ter tudi predsednica LDS Katarina Kresal, se je dogajanje preselilo na dvorišče minoritskega samostana, kjer je potekala osrednja slovesnost ob 13. prazniku MO Ptuj.
Ob tej priložnosti je ptujski župan dr. Štefan Čelan pozdravil še nekatere druge goste: veleposlanika Slovenije v Srbiji Miroslava Lucija, držav-
lo, zato so nekateri osrednjo slovesnost ob 13. prazniku MO Ptuj spremljali stoje, med njimi tudi nekateri župani.
Ptujski župan se je letos na
Foto: Črtomir Goznik
Plaketi sta letos prejela Konrad Mahorič za več kot 50-letno predanost humanitarni gasilski dejavnosti in Valentin Zamuda za prizadevanja za urejenost Ptuja.
nega sekretarja v ministrstvu za notranje zadeve Zvonka Zi-nrajha, poslanca v državnem zboru Branka Mariniča in Toneta Anderliča, državnega svetnika Rajka Fajta, župana Ormoža in poslanca Alojza Soka, župane nekaterih sosednjih občin, mestne svetnike, delegacije pobratenih mest Varaždina, Ohrida in Burg-hausna ter še vrsto drugih gostov. Stolov je tokrat zmanjka-
oder povzpel z berglami (po operaciji odlično okreva), svoje zdajšnje stanje pa je pospremil z besedami: »Tako je pač, če pretiravaš.« V slavnostnem govoru je poudaril, da je MO Ptuj v preteklih trinajstih letih zastavila razvoj, ki obeta. Pri tem je izjemnega pomena, da so ljudje sami prevzeli odgovornost za razvoj svojega kraja. Pri investicijah je posebej omenil projekt varovanja
Foto: Črtomir Goznik
Kmetija Antona in Ksenje Šamperl iz Spuhlje 62 je prejela priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine.
podtalnice in pitne vode oziroma varstva okolja nasploh. Čestital je vsem prejemnikom priznanj, ki so s svojim delom pomembno prispevali v razvoj celotne MO Ptuj. Letos so prvič na osrednji slovesnosti ob prazniku MO Ptuj podelili priznanja kmetijam leta v MO Ptuj. V Mo Ptuj je še vedno aktivnih več kot 300 kmetij, med njimi je vrsta takih, ki dosegajo izjemne rezultate, s tem pa so kmetijstvu želeli dati še večji poudarek. Gre pa tudi za dejstvo, da je Ptuj z okoljem regija, ki gradi svojo prihodnost v povezavi s kmetijstvom in podeželjem. Kmetija leta v MO Ptuj je živinorejska kmetija Marjana in Silve Zorec z Mestnega Vrha 9, za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine pa je priznanje letos prejela kmetija Antona in Ksenje Šamperl iz Spuhlje 62. Na predlog župana MO Ptuj je zlato plaketo prejelo podjetje Tenzor, d. o. o, Ptuj, ki je letos praznovalo 15-letni-co delovanja. V tem času je postalo eno vodilnih podjetij na področju tehničnega varovanja, družbeno odgovornost pa dokazuje tudi z izjemnim angažiranjem na področju kulture in športa. Ptujski režiser Miran Zupanič, ki sedaj živi in dela v Ljubljani, je zlato plaketo prejel na predlog Društva izobražencev Viktorina Ptujskega. Deluje kot režiser in scenarist, obenem pa predava na AGRFT, kjer je docent za filmsko režijo. Irena Luci je zlato plaketo MO Ptuj za leto 2008 prejela na predlog župnijskega Karitasa sv. Peter in Pavla ter mestnega svetnika Janeza Rožmarina. V svojem dolgoletnem karitativnem delu se je izkazala kot izjemno predana humanitarni dejavnosti z najrazličnejšimi akcijami za zbiranje sredstev za pomoč ljudem v stiski. Na predlog Turističnega društva Ptuj pa je
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Štefan Čelan, slavnostni govornik na osrednji proslavi ob 13. prazniku MO Ptuj.
letos plaketo prejel Valentin Zamuda, eden tistih Ptujča-nov, ki z veliko požrtvovalnostjo in angažiranostjo skrbi za lepšo urejenost Ptuja, da bi bil ta bolj privlačen za Ptujčane in turiste. Na predlog prostovoljnega gasilskega društva iz Ptuja pa je plaketo prejel Konrad Mahorič za izjemno predanost humanitarni gasilski dejavnosti. Že od leta 1956 skrbi za brezhibnost gasilske tehnike, v teh letih pa je neštetokrat pomagal ljudem v stiskah, pri gašenju požarov, prometnih nesrečah in naravnih ujmah.
Na predlog umetniškega društva Stara steklarska Ptuj in s podporo Knjižnice Ivana Potrče Ptuj je mestni svet MO Ptuj za častnega občana 19. junija letos imenoval vrhunskega slovenskega in svetovnega fotografa Stojana Ker-blerja, ki se je rodil na Ptujski Gori. Za svoja dela je prejel številne nagrade in priznanja doma in v svetu. S fotografijo se ukvarja že od leta 1953. Do danes je prejel 540 nagrad in priznanj, od tega 128 na med-
narodnih razstavah. Skupaj pa je razstavljal že na 1384 razstavah. S svojim izjemnim opusom se uvršča med najvidnejše slovenske fotografske ustvarjalce vseh časov. Njegove najbolj znane in največkrat nagrajene fotografije hrani 28 uglednih galerij doma in po svetu. Največkrat nagrajene fotografije so iz serij Por-
treti s ptujskih ulic, Haložani in Koline, z najnovejšo serijo fotografij Dvorišča pa se je še posebej poklonil domačemu mestu.
Na osrednji slovesnosti so lahko udeleženci uživali v izjemni glasbi in plesu. Sledilo je družabno srečanje z razrezom praznične torte.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Priznanje za kmetijo leta v MO Ptuj je prejela živinorejska kmetija Marjana in Silve Zorec z Mestnega Vrha 9.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Zlate plakete so prejeli režiser Miran Zupanič - v njegovi odsotnosti jo je prevzela žena Milena, podjetje Tenzor - prevzel jo je Miran Senčar in Irena Luci.
Z izjemnim koncertom [mate radi Bacha so ob ptujskih jazz plesalkah iz Mamba navdušili Boštjan Gombač, Blaž Pucihar, Žiga Golob in Krunoslav Levačič.
Dornava • S seje sveta Osnovne šole
Sprejet sklep o razrešitvi ravnateljice
Zadnji julijski večer se je na seji sveta zavoda Osnovna šola Dornava zgodilo to, v kar je marsikdo potihem dvomil: večina članov sveta zavoda je namreč izglasovala in potem potrdila sklep o razrešitvi sedanje ravnateljice OŠ Franja Žgeča v Dornavi Marte Tuš.
Predsednik sveta zavoda OŠ Danilo Muršec je članom na seji sporočilo ravnateljice Tuševe prebral kar z mobitela, saj mu je poslala SMS z lepega Jadrana ...
Foto: SM
Na sejo je bila vabljena tudi ravnateljica, vendar je bila v času sestanka na dopustu, zato je predsedniku sveta Danilu Muršcu preko SMS poslala pojasnilo, da je sredi Jadrana, in zraven še lepe pozdrave. Seje se je sicer udeležilo osem od enajstih članov; manjkala sta dva člana iz vrst staršev ter eden iz vrst šolskega kolektiva.
Danilo Muršec kot predsedujoči je najprej povedal, da je ravnateljica poslala pisni zagovor na obtožbe, ki so ji bile predočene po prejšnji seji v juniju. Zagovor oz. odgovor ravnateljice Tuševe je bil v celoti objavljen tudi v našem časopisu, tokrat pa so ga na seji natančno preučili in v celoti zavrnili praktično vse ravna-teljičine navedbe. Tako je bilo med drugim na seji slišati, da je ravnateljica določenim medijem dajala izjave, v katerih je celo povedala, da naj bi neuradno izvedela, da je kandidat za novega ravnatelja sedanji podžupan Milan Šilak in da vse težave izvirajo iz predvolilnih obljub občinskih veljakov. V nadaljevanju je sledilo dosledno izpodbijanje vseh navedb Tuševe; tako naj bi bilo v Odloku o ustanovitvi JVZ (in kasneje v spremembi tega odloka) jasno zapisano, da je ravnateljica hkrati pedagoški vodja in poslovodni organ, da pač ne more izvajati določenih del v šoli brez soglasja občine in da zgolj obveščanje ter pošiljanje računov na občino ni pravilen postopek, saj mora lokalna sku-
pnost večje stroške predvideti v proračunu. Glede reklamiranja (in pitja) alkohola na dan šole predstavniki sveta zavoda menijo, da lahko ravnateljica svoje navedbe o neresničnosti teh podatkov ovrže le tako, da predloži inšpekcijski zapisnik z nadzora, ki je bil opravljen, pa četudi je morebiti nanj bila kasneje podana pritožba. Sicer so na svetu povedali, da za uživanje alkohola ne krivijo učiteljev, saj je pogostitev z alkoholnimi pijačami načrtovala ravnateljica. Nadalje so člani sveta ugotavljali, da je Tuševa v svojih odgovorih zavajala tudi v drugih točkah; to naj bi veljalo za zaposlitev vzgojiteljice in hkrati absolventke nemškega jezika, ki naj ne bi izpolnjevala pogojev za delovno mesto, neustrezno izobrazbo naj bi imela tudi delavka na mestu specialne pedagoginje, z načinom prerazporeditve delavke Zelenikove naj bi ravnateljica grobo kršila pravice omenjene osebe itd.
Na koncu je Muršec jasno povedal še, da svet zavoda nikoli ni zahteval od ravnateljice Marte Tuš, da odstopi: »To bi bilo nepoznavanje pristojnosti najvišjega organa upravljanja javnega zavoda.«
Zdaj bodo počakali na (neobvezujoče) mnenje ministra
Dejstvo je, da je predlog (in kasneje zahteva) podan s strani občinskega vodstva,
predstavniki občine v svetu zavoda pa bodo, kot je bilo rečeno, ovrgli vse trditve ravnateljice Tuševe, ki so bile javno objavljene v časopisu Štajerski tednik, kjer trdi, da občina Dornava v znatni meri doprinaša k hujši motenosti opravljanja dejavnosti zavoda. Kot je povedal Milan Šilak, bo Marta Tuš morala vse navedbe, katerih zakonskih dolžnosti Občina Dornava ni izpolnila in katera so nerazumljiva dejanja Občine, tudi sodno dokazati!
Po natančni analizi in prav tako natančni zavrnitvi ravna-teljičinih navedb se je začel uvod v odločilni del seje. Mur-šec je najprej povedal, da so pridobili mnenja lokalne sku-
pnosti, sveta staršev in učiteljskega kolektiva glede razrešitve. Kot je znano, je občinski svet soglasno podprl postopek razrešitev, svet staršev zaradi nesklepčnosti ni podal nobenega mnenja, kolektiv pa je posredoval negativno mnenje (od skupno 48 članov učiteljskega zbora jih je glasovalo 39, pri čemer jih je bilo 16 za razrešitev, 23 pa proti). Dušan Koren, predstavnik učiteljev v svetu zavoda, je tako jasno povedal,da bo glasoval proti razrešitvi, saj je takšno večinsko mnenje učiteljev; povedal pa je tudi, da njemu vse te obdolžitve in odgovori niso povsem jasni in da bi verjetno pri tem »ping-pongu« imeli pravniki kar nekaj dela. Sicer
pa je rekel še nekaj: »Mene resnično zanima, če se razrešitev izpelje, kako bo potem, na samem začetku leta, sploh teklo delo v naši šoli?! Lahko se zgodi prava anarhija!« Mur-šec pa mu je na to pripombo vrnil, da je lahko brez skrbi, da bo delo v OŠ teklo popolnoma normalno in brez težav, saj so učitelji dovolj sposobni in da zdaj nikakor ni smiselno zaradi problemov, ki prihajajo na dan, tudi zaradi nekontroliranih zaposlitev, 'poklekniti' pred strahom in dvomi.
Po kratki razpravi, ali naj se o sklepu za razrešitev glasuje javno ali tajno, so se člani odločili za tajno glasovanje, izid pa je pravzaprav povedal vse (in tudi, kdo je kako glasoval):
sedem od osmih članov je namreč podprlo sklep o razrešitvi ravnateljice z njenega delovnega mesta (k temu sklepu bodo počakali še mnenje pristojnega ministra), le eden je bil proti.
Sklep o razrešitvi je bil v teh dneh že poslan na šolsko ministrstvo in minister ima 30 dni časa, da glede tega sklepa pošlje še svoje mnenje. Slednje sploh ni odločujoče; lahko je pozitivno, negativno ali pa ga sploh ni.
Kot je za naš časopis še povedal Danilo Muršec, bodo ta rok vseeno upoštevali, ko bo pretekel, pa bo sklicana nova seja sveta, bodisi z mnenjem ministrstva bodisi brez njega: »Poudarjam, da naš pravkar sprejeti sklep še ne pomeni dejanske razrešitev ravnateljice, ampak samo naslednji korak v postopku razreševanja!«
Če bo svet zavoda tudi na naslednji seji čez dober mesec dni, ne glede na ministrsko mnenje, še vedno ostal pri sklepu o razrešitvi, bo ravnateljica šele tedaj tudi dejansko razrešena. Sicer se ima možnost pritožiti na sodišče, vendar to sklepa sveta zavoda OŠ ne razveljavlja; nasprotno - Tuševa v takem primeru ne bo več mogla opravljati dela ravnateljice, vsaj ne do takrat, dokler sodišče ne bo razsodilo, kako in kaj, če bo do tožbe seveda sploh prišlo. Lahko se pa vsa zadeva tudi še obrne. Sicer pa bomo zgodbo spremljali še naprej.
SM
Majšperk • Odprtje ceste Sp. Sveča-Rabuda
Sanje so končno postale resničnost
Kljub reku, da je bela cesta tista, ki vodi v svet, so prebivalci Spodnje Sveče sanjali o cesti druge barve. Bela makadamska cesta jim je oteževala življenje in velikokrat onemogočala pot do doma. Vendar odslej ne bo več tako, v soboto so namreč doživeli odprtje nove asfaltne ceste, ki je bila zanje nujna.
Cesta, ki po vsakem neurju ni bila več podobna cesti in zaradi katere so prebivalci porabili veliko energije, da so jo vedno znova obnavljali, je sedaj preteklost. Več kot nujna modernizacija je bila končno izvršena. Želja po novi, modernejši cesti je obstajala že dalj časa, vendar je bilo finančno breme za krajane vedno preveliko. Leta 2006 so stopili skupaj in si za začetek priskrbeli ponudbe posameznih izvajalcev del, da so imeli približno predstavo o stroških, ki jih bo modernizacija zahtevala. V drugi fazi so začeli obiskovati posamezna gospodinjstva, kjer so krajane seznanjali s stroški. Kljub temu da niso vsi pristali na
idejo, so prišli do zaključka, da bo zbranih sredstev dovolj, da se začnejo pogajati z občino Majšperk, da bi se cesta uvrstila v plan modernizacij za leto 2008. Odločili so se, da bodo čim več del opravili v lastni režiji, tako so bili tudi stroški nižji. Pripravljalna dela so se začela v maju 2007, zajemala pa so podiranje drevja ob zgornjem delu ceste, polaganje kanalov in osnovno gramoziranje. Letos v maju so sledili še razširitev in dela na spodnjem odseku ceste. Tako kot se velikokrat zgodi, se je tudi pri njih pojavil trenutek, ko niso vedeli, ali dela nadaljevati ali ustaviti, saj se veliko gospodinjstev in posameznikov ni držalo obljub o
finančnem prispevku. Kljub vsem težavam pa je skupina gospodinjstev vztrajala, skupaj so zbrali 10 tisoč evrov in opravili veliko ur prostovoljnega dela.
Odprtja se je udeležila, poleg nekaterih občinskih svetnikov, tudi županja Darinka Fakin, ki je povedala, da je to letos eno izmed prvih odprtij odseka ceste, načrtujejo pa jih kar 15, sicer pa se občina z velikim zagonom razvija in modernizira s pomočjo številnih investicij. Skupaj z Zdenko Potočnik, vodjo krajanov, je slavnostno prerezala trak, cesto pa je za varno vožnjo blagoslovil tudi domači župnik.
Patricija Babosek
Trak sta prerezali Darinka Fakin, županja občine Majšperk, in Zdenka Potočnik.
Foto: Patricija Babosek
Markovci • Tretja izredna seja občinskega sveta
Potrdili program za vitalizacijo Ptujskega jezera
V četrtek so se svetniki občinskega sveta Markovci zbrali z namenom, da potrdijo predlog sklepa o potrditvi predinvesticijske zasnove in investicijskega programa za projekt vitalizacije Ptujskega jezera - športno-turistični, rekreativno-izobraževalni center Ptuj.
Gosta tokratne seje sta bila razlagalca zasnove in programa za omenjeni projekt Klavdija Petek, referentka za gospodarstvo in turizem pri MO Ptuj, in Emil Mesaric, predsednik Brodarskega društva Ranca Ptuj ter mestni svetnik. Kot sta obrazložila, je za investicijske projekte z vrednostjo nad dva milijona in pol potrebno izdelati dokument identifikacije projekta, tega so sprejeli že v maju, ter predinvesticijsko zasnovo in program. Projekt se bo izvajal s sredstvi proračuna MO Ptuj in Občine Markovci s sofinanciranjem Evropske skupnosti iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj ter s sredstvi Ministrstva za šolstvo in šport. Predinvesti-cijska zasnova obravnava dve varianti. Projekt predvideva pristanišče Ranca-Budina, torej dograditev pristanišča na lokaciji brodarskega društva Ranca; razlika med vari-
antama je, da ena ne vsebuje investicije v dvigalo na Ranci. Predvidena so tudi izstopna mesta Toplice, kjer je že zgrajen nasip za zavarovanje nižinskega območja ob Termah pred visokimi vodami, zraven naj bi sedaj zgradili še plavajoči pomol za pristajanje večjega plovila ter večnamenski objekt, ki bo služil v turistične in gostinske namene Term, izstopno mesto Ribič, kjer bo predvideni pomol, dolg 152 metrov, širok pa 3 metre, in Markovci, kjer se predvideva montaža alu-minijasto-lesene konstrukcije 4 x 16 metrov, ki bo plavala na vodni površini in bo sidra-na v brežino velikosti.
Predvidena je tudi startna inštalacija, startni pontoni in izgradnja ciljnega stolpa. Tu se pojavi razlika med variantami, saj ena predvideva stolp s petimi etažami, druga s sedmimi. Nadalje se je bilo potrebno odločiti, katero
varianto izbrati. Z argumentiranimi dejstvi so izbrali stolp s sedmimi etažami, saj bodo na ta način upravičili gradnjo tudi z ekonomskega vidika. 5-nadstropni stolp bi bil v rabi samo mesec in pol, stolp s sedmimi nadstropji pa celo leto, saj lahko služi kot razgledna in turistična točka vse leto. Možni so sicer zapleti z naravovarstveniki, vendar jim ponujajo možnost, da imajo s stolpa pregled na celotno jezero in bodo na ta način lahko izvajali pregled in štetje ptic. Na podlagi analiz je bila izbrana Varianta 1, katere vrednost je brez DDV skoraj 5 milijonov evrov. Mestna občina Ptuj in Občina Markovci bosta za izvedbo investicijskega projekta črpali nepovratna sredstva, sami pa bosta v treh letih iz proračunskih postavk pokrili v sorazmerju 80,1 % (MO Ptuj) in 19,9 % (Občina Markovci).
Stanislav Toplak je opozo-
ril na eno izmed shem v podanem gradivu, iz katere je razvidno, da Občina Markovci pooblašča MO Ptuj za vsa javna naročila in izbor izvajalcev ter nakup opreme. Po daljšem razgovoru so prišli do zaključka, da je shemo potrebno popraviti in narediti tako, da bo razvidno, da bo v vseh javnih naročilih sodelovala tudi Občina Markovci.
Na koncu so sprejeli predlagan sklep o zasnovi in programu, cilji investicije pa so povečati število obiskovalcev, pridobiti 7-etažni sodniški stolp za tekmovalne namene in souporabo infrastrukture kot opazovalnice naravnega habitata ter razstavnega prostora za obiske turistov, ki se prevažajo z ladjico, pridobiti tri urejena izstopna mesta ter povečanje zanimanja vseh generacij za aktivno vključevanje v športne programe.
Patricija Babosek
Lovrenc na Dravskem polju • Analiza požara gum
Še vedno obstaja nevarnost
V petek je v prostorih PGD Lovrenc potekala analiza požara gum, ki je bil 16. julija. Prisotni so analizirali vse podrobnosti in prišli do zaključka, da gramoznica še vedno predstavlja potencialno nevarnost za požar.
Analizo je predstavil poveljnik Gasilske zveze Kidričevo Jožef Kancler. Na začetku je podal splošne podatke o zemljišču, na katerem je zagorelo, lastnik zemljišča je namreč Občina Kidričevo, 2 % pa je v zasebni lasti. Najemnik zemljišča je Albin Brencl, ki je imel letos veliko več potrebne dokumentacije za zemljišče kot leto poprej. Enajst mesecev po prvem tovrstnem požaru je 16. 7. spet zagorelo, prvi alarm je bil javljen ob 23.21, nato so bili alarmi vse do 6.30 zjutraj. Ob 8.10 so zahtevali pomoč svežih enot iz medobčinske regije, saj so videli, da sami ne bodo zmogli, plameni so bili visoki tudi do 30 metrov, poleg tega pa so bili gasilci že precej izčrpani. Največjo nevarnost je pri gašenju predstavljala možnost porušitve daljnovoda zaradi visokih temperatur, seveda pa so se bali, da se bo požar še razširil. Požar je gasilo 80 gasilskih enot, to je približno 480 gasilcev. Porabili so okoli 3500 kubičnih metrov vode ter prevozili okrog 6600 kilometrov. Porabili so 150 litrov penila, 200 litrov bioversala ter za gorivo potrošili 3529 litrov nafte. V intervenciji so bili lažje poškodovani trije ga-
silci. Po besedah sodelujočih, gume niso gorele same od sebe, pač pa so najverjetneje bile z nečim polite.
Kot je povedal Jožef Kancler, gramoznica še vedno predstavlja potencialno nevarnost za ponovni požar, s tem pa obstaja tudi nevarnost za zdravje ljudi, ki tu živijo, saj tovrstne nesreče vplivajo na podtalnico, nevarne pa so tudi emisije, ki se sproščajo ob gorenju. Požar je bil v primerjavi z lanskim bistveno večji, za intervencijo je bilo potrebno veliko več gasilcev kot lani. Prioriteta tokrat ni bilo
samo gašenje, temveč kako obvarovati vsak konec požara in kako ga zadušiti. Pri tem so jim na pomoč priskočili tehniki z delovišča avtoceste, tako je bilo od zunaj pripeljanih 177 tovornjakov, ki so navozili 2800 kubičnih metrov gramoza, 700 kubičnih metrov pa so vzeli iz same jame. Konec so zabeležili 17. 7. ob 22.30, to je kasneje, kot so predvidevali, saj jim je po 19. uri začelo nagajati vreme, ko je veter ves dim potisnil v jamo. Čez dan je bil veter dokaj ugoden, tako da večini gasilcev ni bilo potrebno nositi zaščite za dihala.
Stroški intervencije znašajo 120 tisoč evrov; lani so znašali 24 tisoč evrov. Na vprašanje, zakaj se v javnosti pojavljata dve različni cifri, odgovarjajo, da gre za enak izračun, vendar na različnih osnovah. Po zahtevi Gasilske zveze Slovenije mora izračun vsebovati vse stroške od hrane do vode. Ta izračun znaša 120 tisoč evrov, ker pa vode ne plačajo gasilci, pač pa bo stroške poravnala Občina Kidričevo, se pojavlja še en znesek v vrednosti 90 tisoč evrov, ki pač nekaterih stroškov ne vključuje.
Patricija Babosek
Foto: Patricija Babosek
Stroški tokratne intervencije znašajo 120 tisoč evrov; lani so stroški znašali 24 tisoč evrov.
Od tod in tam
Ormož • Razpis za sofinanciranje obnov
Te dni je bil v Uradnem vestniku Občine Ormož objavljen javni razpis za sofinanciranje vzdrževanja kulturnih objektov v privatni lasti v občini Ormož. Vsi zainteresirani morajo vlogo z vsemi dokazili predložiti na občini najkasneje do 19. avgusta. Na razpis se lahko prijavijo lastniki objektov, ki so bili z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih objektov v občini Ormož razglašeni kot kulturni ali zgodovinski objekt. Občina sofinancira razliko v vrednosti del, ki nastanejo zaradi dodatnih zahtev Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Prednost pri sofinanciranju imajo obnove fasad, streh in statične sanacije objektov. Vlogi za pridobitev sredstev je potrebno priložiti gradbeno dovoljenje ali lokacijsko informacijo, zemljiškoknjižni izpisek, soglasje in smernice Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter ovrednoten predračun, iz katerega je razvidna razlika v vrednosti obnovitvenih del zaradi smernic oziroma pogojev zavoda. V proračunu občine Ormož je za leto 2008za sofinanciranje vzdrževanja kulturnih objektov v privatni lasti namenjenih 17.000 evrov.
vki
Ljutomer • Občina uspešna na razpisih
Od enajstih prijavljenih javnih razpisov v letošnjem letu je občina Ljutomer doslej prejela sedem pozitivnih sklepov, ki za uresničitev projektov prinašajo 4,2 milijona evrov. Kar 1,8 milijona evrov je pridobljenih za modernizacijo cest in vaškega središča v Mali Nedelji, šolsko ministrstvo pa bo za gradnjo osnovne šole, vrtca in telovadnice (z ocenjeno vrednostjo 3,4 milijona evrov)prispevalo 1,7 milijona evrov. Letos se bo v javno-zasebnempartnerstvu pričela gradnja športno-izobraževalnega centra pri Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru, gradnjo pa bo izvajala ptujska družba Gradis GP Gradnje. Gradbeno podjetje PGP iz Ljutomera je bilo na razpisu izbrano za izgradnjo večsta-novanjskega objekta v neposredni bližini Mercatorjeve trgovine v Ljutomeru. Tudi ta naložba se bo pričela izvajati letos. Večje, v tem letu zaključene investicije v Ljutomeru so bile: obnova Glavnega trga, izgradnja malega bazena, ureditev parka I. slovenskega tabora in sanacija deponije.
NŠ
Ljutomer • Sejem »po celen Lotmerki«
Letošnji, že 24. Prleški sejem »po celen Lotmerki« je blizu 100 udeležencem iz vse Slovenije prvič ponudil prostor na prenovljenem Glavnem trgu in kot kaže, se je mestno središče izkazalo kot odlična lokacija za izvedbo tovrstnih prireditev. Največji gospodarsko-turi-stični dogodek v Prlekiji je privabil več kot 5000 obiskovalcev, ki so imeli kaj videti, predvsem pa kupiti in poskrbeti za »svojo dušo«.
NŠ
Cerkvenjak • Gradili bodo telovadnico
V sredo, 30. julija, so se svetniki občine Cerkvenjak sestali na 10. redni seji. Sprejeli so novi Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstve-nega zavoda OS Cerkvenjak-Vitomarci. Ta je usklajen z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, z njim pa rešujejo tudi enakomerno zastopanost delavcev vseh organizacijskih enot v svetu zavoda. V novem odloku so tudi spremenili ime zavoda, ki se po novem imenuje OŠ Cerkvenjak-Vitomarci in ne več OŠ Cerkvenjak-Sveti Andraž. Spremenili so tudi ime podružnične šole in vrtca, ki se po novem imenujeta Podružnična šola Vitomarci in Vrtec Vitomarci. Svetniki so potrdili tudi novelacijo investicijskega programa za rekonstrukcijo in dozidavo šolske stavbe in izgradnjo večnamenske telovadnice OŠ Cerkve-njak-Vitomarci. Z omenjeno posodobitvijo se bo občina Cer-kvenjak prijavila na razpis Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje investicij v osnovno šolstvo za leto 2009. Za prijavo na omenjeni razpis je namreč potrebna tudi potrjena predinvesticijska zasnova, zato so jo svetniki potrdili. Cerkvenjaški svetniki pa so podali tudi pozitivno mnenje k imenovanju Marije Šauperl za direktorico javnega zavoda Knjižnica Lenart. Seznanili so se tudi z revidiranim letnim poročilom Mariborskega vodovoda za lansko leto. Svetniki so govorili o ugotovitvenem sklepu o nezdružljivosti funkcije člana nadzornega odbora občine Cerkvenjak. Član nadzornega odbora občine Cerkvenjak je namreč Danijel Zor-ko, ki je tudi predsednik Kulturnega društva Cerkvenjak. Svetniki so ugotovili, da ne gre za nezdružljivost, in sklenili, da se v primeru odločanja o Kulturnem društvu Cerkvenjak član Danijel Zorko izključi iz odločanja, kot je predlagalo Računsko sodišče RS.
_Zmago Šalamun
Foto: NS
Ormož • V zdravstvenem domu obnovili več ambulant in čakalnic
Dolgoročno rešujejo prostorski problem
V letošnjem letu je bilo kar nekaj obnovitvenih del znotraj Zdravstvenega doma Ormož. Skoraj vse leto so bili v hiši prisotni najrazličnejši mojstri. Kaj vse je bilo postorjenega in kaj si še želijo doseči, je povedala direktorica Vlasta Zupanič Domajnko.
Foto: vki
V zadnjih mesecih so bili mojstri prisotni na vsakem koncu zdravstvenega doma, sedaj so ostali le še manjši popravki.
Vlasta Z. Domajnko: »Najprej smo preuredili tri splošne ambulante in dežurno sobo v starem delu zdravstvenega doma (ZD). Vrednost investicije je skupaj z opremo okrog 90.000 evrov. V naslednji fazi smo preuredili šolski dispanzer, ki je pravkar zaključen in že deluje v novih prostorih. Zaključujemo prenovo otroške ambulante, gradbena dela in oprema za obe ambulanti pa so stali okrog 80.000 evrov. V okviru te obnove smo poskušali prostore preurediti bolj funkcionalno, tako da smo povečali prostore za izvajalce. Na ta način smo pridobili ustrezne pregrade, s katerimi so zaščiteni pacienti, ko so na prevezu ali kakšni drugi obravnavi, drugi pacienti pa vstopajo k zdravniku. Tako lahko sočasno poteka več dejavnosti. Na ta račun smo zmanjšali čakalnice, ker težimo k temu, da bi bolj deloval proces naročanja. Zavedamo se, da je sedaj v času dopustov, ko tisti, ki delajo, prevzemajo še paciente drugih zdravnikov, sistem naročanja padel. Ampak po dopustih pričakujemo, da bo vse spet steklo normalno, zato smo čakalnice zmanjšali.
Tudi prostore za otroke z nalezljivo boleznijo smo preuredili in jih lahko uporabimo za infuzijo ali kakšno podobno obravnavo. Za matere z dojenčki pa bo dobrodošla tudi dojil-nica, ki smo jo uredili na koncu otroške ambulante in bo materam omogočala, da nemoteno nahranijo otroka.«
Prostori so v veliki meri že dokončani, večini manjka le še pikica na i.
Vlasta Z. Domajnko: »Pridobitev smo najbolj veseli zaradi izvajalcev in pacientov, ker upamo, da bodo preurejeni, prijazni prostori tudi nekaj dodali k splošnemu vtisu in kvaliteti obravnave pacientov. Čakalnice so bile tudi preurejene v tem smislu, sedaj jih bomo opremili le še z ustreznimi preventivnimi panoji in zloženkami, da se bodo pacienti lahko v času, ko čakajo, seznanili z njimi. Čakalnice so opremljene tudi z displeji, na katerih se lahko predvajajo določene preventivne vsebine. Žal je tako, da je preventivna dejavnost na na-
šem območju še vedno zaostala, ljudje še niso osveščeni, da je mogoče in potrebno marsikaj narediti za to, da se bolezen sploh ne pojavi. V okviru ZD izvajamo delavnice CINDI. Dvakrat letno izvedemo test hoje in žal smo letos opazili precej manjši odziv kot prejšnja leta. Morda je nekoliko prispevalo tudi slabo vreme, pa vseeno bi apelirala na občane, da se teh možnosti poslužujejo. V tem sklopu prikažemo tudi nordijsko hojo, in če je izražen interes, organiziramo tečaj. Vzpodbujati je treba gibanje, ki veliko prispeva k zdravju in dobremu počutju. Redno organiziramo tudi delavnice odvajanja od kajenja, za odpravo prekomerne telesne teže in podobno.«
Novogradnja načrtovana med 2011 in 2014
Tudi za prihodnje imate veliko načrtov?
Vlasta Z. Domajnko:
»Razvijamo dejavnosti, ki jih imamo, z nadaljnjimi investicijskimi koraki pa bi radi s pridobitvijo dodatnih prostorov v sklopu novogradnje pridobili prostore, kjer bi lahko izvajali specialistično dejavnost. Radi bi preuredili tudi prostore za zobotehnični laboratorij, ki dela v neprimernih pogojih v stari zobozdravstveni zgradbi ter prostore za reševalna vozila v kletnih prostorih. Urejamo še ISO-standard za specialistični laboratorij, ki je že ustrezno
opremljen. Radi bi preuredili prometnovarnostni režim okrog ZD, ki sedaj ni primeren, ker smo že zdavnaj prerasli okvire lokacije, na kateri smo. Nekaj parkirnih mest bi radi pridobili v naslednjih letih s preureditvijo funkcionalnih prostorov in preureditvijo vhoda v laboratorijsko diagnostiko. V prihodnjem letu imamo v planu tudi sanacijo fasade iz salonitk. Pod okni so kanali, ki povzročajo veliko toplotno izgubo, so vizualno moteči, upoštevati pa je potrebno tudi ekološki vidik sanacije, v kateri bi zamenjali tudi okna. K temu smo pritegnili občine soustanoviteljice, ki so nam prisluhnile in smo pri vseh soudeleženi v proračunu.
Tudi na ministrstvu smo kandidirali na razpisu za primarni nivo in upam, da bomo uspeli, ker bi od njih pridobili 40 % sredstev, ob pogoju, da so soudeležene tudi občine. Večji del pa bi financirali iz amortizacijskih sredstev ZD.«
Kako daleč so načrti za novogradnjo?
Vlasta Z. Domajnko: »Novogradnja je velik zalogaj, načrtujemo jo v letih 2011 do 2014. Sedaj smo dobili zeleno luč, da lahko pristopimo k pripravi idejne zasnove. Če bomo imeli dober projekt, bomo poskušali kandidirati za nepovratna sredstva EU. Velik uspeh je, da so nas vključili v srednjeročni razvojni program občine, ker to je pogoj, da sploh lahko za kaj kandidiraš.
Variant, kje bi stala novogra-
dnja, je več. Morda na prostoru sedanjega rentgena ali da se podaljšajo obstoječi trakti ZD proti domu upokojencev. Kakšne so možnosti, bodo povedali arhitekti. Vsekakor pa je treba nekaj narediti, da se dolgoročno, za naslednjih 20 ali 30 let, reši ta prostorski problem. Radi bi razširili našo ponudbo, da pacienti ne bodo po storitve hodili na Ptuj in v Maribor.«
Lani ste uspešno kandidirali za dodatne programe. Kako uspešni ste bili letos?
Vlasta Z. Domajnko: »Občinam smo pomagali pri kandidaturi za dodatne programe na ministrstvu za zdravje. Dobili smo ugoden odziv za občino Sv. Tomaž, kjer je ministrstvo v sklopu aneksa k področnemu dogovoru za leto 2008 priznalo 0,10 tima za zobozdravnika za odrasle, 0,30 tima za splošno ambulanto, občini Središče ob Dravi pa 0,20 tima za splošno ambulanto. Vložili smo tudi predloge za občino Ormož, a še ni odziva.
Že dve leti v ZD izvajamo ne-nujne prevoze in to dejavnost si nekako delimo s koncesio-narjem Modmedom. Želimo pridobiti svoj program. Imamo namreč kader, opremo in vozila, odzivi na naše delo v teh dveh letih so ugodni in upam, da bomo uspeli. Dali smo tudi vlogo za razširitev dejavnosti ortodontije, kjer so dolge čakalne vrste. Naša mlada specialistka je, odkar je pri nas, to dejavnost dvignila na visok nivo in bi želeli pridobiti še dodatni program. Lani smo vpeljali ultrazvok na ginekološko in otroško ambulanto in tudi letos smo kandidirali za dodatne programe za ultrazvok. Radi bi imeli svojo dejavnost rentgena, da ne bi bil samo samoplačniški. Na seznamu smo, koliko nam bodo dodelili, pa bomo videli.«
Zunanje ambulante so breme
Lani ste v ZD doživeli veliko spremembo, podeljene so bile koncesije. Kako se to pozna pri vašem delu?
Vlasta Z. Domajnko: »To je
bil precejšnji organizacijski in finančni zalogaj, saj je tretjina dejavnosti oziroma 13 ljudi odšlo iz zavoda. Delo je sedaj veliko težje organizirati, še posebej nadomeščanja v času dežurstev in dopustov. V javni zdravstveni mreži je potrebno pokriti nujno medicinsko pomoč in dežurstva. ZD kot organizator dela razporede, po katerih de-žurajo naši zdravniki in konce-sionarji, pa tudi njihove sestre, ker imamo svojih premalo. Pri tem seveda pride do problemov, ampak jih skupaj rešujemo. V času dopustov je bilo vedno tako, da so tisti, ki delajo, bolj obremenjeni. Zavedamo se, da je zaradi tega delo oteženo. Avgusta bo nekoliko lažje, s septembrom pa bo tudi sistem naročanja znova funkcioniral. Ko se pogovarjam z direktorji drugih zavodov, pravijo, da imajo enake probleme in da v času dopustov sistem ne funkcionira s polno paro. Vsi pač želijo na dopust v juliju in avgustu, zato prosimo za potrpljenje in razumevanje pacientov, ki jih je kljub temu, da so dopusti, enako veliko kot čez leto.«
Pacienti se pritožujejo, da je včasih potrebno nerazumljivo dolgo čakati, tudi ure. Zakaj?
Vlasta Z. Domajnko: »Pri nas žal nimamo prehospitalne enote, kot jo imajo na Ptuju. To pomeni, da izvajamo nujne dejavnosti v času rednega dopoldanskega dela. Če torej pride do urgence, gre zdravnik, ki je na razporedu, v reševalno vozilo in vsi pacienti v ambulanti čakajo, da se bo vrnil. Včasih je to hitro, če pa je bolj resen primer in je potrebno bolnika odpeljati v Maribor, so to lahko tudi tri ure. Žal je tako, smo manjše območje in pripada nam le to. V takem primeru ima prednost človeško življenje, ki se takrat rešuje.«
Morda je težava tudi v tem, da pacienti tega ne vedo, vedo le, da že dolgo čakajo ...
Vlasta Z. Domajnko: »Vedno apeliram na naše zdravstvene delavce, da seznanijo
paciente s tem, kaj se dogaja, da vedo, zakaj čakajo in da lahko gredo v tem času uredit kaj drugega. V tem smislu bomo tudi ozvočili ZD, da bo možno posredovati obvestila iz kartoteke in seznaniti čakajoče s situacijo. Zavedamo se, da je najpomembnejša komunikacija, informiranje, najtežje je spreminjati navade.
Že leta opozarjamo tudi na problem dežurne službe. Ponoči in čez vikend, ko gre dežurna ekipa na teren, bi morali ZD zapreti, ker nimamo kadra. Zato je doma v pripravljenosti medicinski tehnik, ki pride v ZD, ker ga ne upamo pustiti zaprtega, saj lahko v tistem času kdo išče pomoč. Ministrstvo tega dežurstva ne plača. Na to smo opozarjali, vendar nas ne razumejo. Nekaterim ZD to dejavnost financira občina, ampak pri nas doslej za to ni bilo posluha in smo to pokrivali z racionalizacijo znotraj ZD. Zato mora biti ZD finančno toliko stabilen, da bo lahko zagotavljal tudi take reči. ZD so s podelitvijo koncesij ostale dejavnosti, ki so najmanj donosne.«
Pri vprašanju financ se nujno spomnimo tudi zunanjih ambulant. Kakšno je stanje?
Vlasta Z. Domajnko: »Zunanje ambulante (Ivanjkovci, Sv. Tomaž, Središče ob Dravi in dom starejših) so problem. Težava v pokrivanju zunanjih lokacij je organizacijske narave. V Ormožu je včasih le en zdravnik, ki ima ogromen obisk. V Ivanjkovcih pa je le 120 vpisanih pacientov, pri Sv. Tomažu tudi ni obiska. Tako imamo v Ormožu naval, v zunanjih ambulantah pa zdravniki čakajo na paciente. Edino zobozdravstvena služba se je pri Sv. Tomažu že zelo prijela. Te dni bomo naredili analize obiska in seznanili strokovni kolegij s tem problemom, potem pa tudi ustanovitelje. Obstajajo namreč želje po širitvi ordina-cijskega časa, a če ni pacientov, ni razloga za to. Razpršenost na več mestih nam organizacijsko in finančno otežuje delo.« Viki Klemenčič Ivanuša
Juršinci • Pogovor z županom ob 14. občinskem prazniku
Prihodnje leto bo pisano z velikimi črkami
Občina Juršinci vsekakor sodi med tiste, katerih napredek je v 14 letih samostojnosti najbolj opazen. Del aktivnosti za posodobitev samega centra Juršincev so v preteklih letih uspešno izpeljali in ga tako modernizirali z novo bencinsko črpalko, sanacijo ceste in pločnikov, novo šolo z večnamensko dvorano, konec oktobra pa bo zaključen tudi projekt izgradnje pol milijona evrov vrednega krožišča na glavni cesti skozi Juršince.
Tudi letos nadaljujejo z enakim tempom kot v preteklih letih, aktivnosti za prepotrebno obnovo pošte, trgovine in zdravstvenega doma še potekajo, v prihodnjem letu ali dveh pa nameravajo začeti tudi gradnjo novega doma za starejše občane.
»V obdobju ustvarjanja razvojni načrtov in programov se velikokrat srečujemo z vprašanjem, kje in na kakšen način naj se še dodatno izpostavijo aktivnosti občine, ki vodijo k boljšemu življenju občanov. Po razmišljanju ugotovimo, da je ena najosnovnejših prvin življenja vseh nas v ustvarjanju takšnih bivalnih pogojev, ki omogočajo varno, srečno in zdravo življenje v občini. Projekti in razvojni načrti na področju predšolske in šolske vzgoje so zame osebno eni temeljnih in najpomembnejših. Tako občina Juršinci uspešno sledi trendom in usmeritvam Republike Slovenije o vključitvi čim večjega števila predšolskih otrok v vrtec. Naš vrtec se uspešno zapolnjuje, tako nam ravnateljica obljublja, da bo v letošnjem šolskem letu pričelo vrtec obiskovati 61 malčkov, kar je velikega pomena za našo občino. Prav tako pa smo ob zadnjem preverjanju
potreb in volje občanov za podaljšano bivanje malčkov ugotovili, da je v občini dovolj otrok, ki bi bili deležni te storitve, kar občinski svet podpira. Ob vrtcu pa se skupaj z vodstvom šole nadaljuje tudi uresničevanje ideje zagotavljanja kvalitetnih izobraževalnih pogojev za osnovnošolsko mladino. V letošnjem letu smo se prijavili na razpis Ministrstva za šolstvo Republike Slovenije za projekt izgradnje plezalne stene v Večnamenski dvorani Juršinci, ki bo ob obogatitvi učnega programa pomenila tudi izziv za mlade, da se vključijo v društva iz naše regije, ki se ukvarjajo s to čedalje bolj priljubljeno športno disciplino,« je povedal župan občine Juršinci Alojz Kaučič.
Letošnje leto je bilo pestro
Med pomembnejšimi projekti, ki jih bodo v letošnjem letu zaključili, je izgradnja pol milijona evrov vrednega krožišča skozi center Juršincev. Uspešno se izvaja tudi skupni projekt z občino Dornava, v okviru katerega izvajajo modernizacijo povezovalne ceste Vodol-Polenšak, ki se bo delno sofinanciral s sredstvi evropskih strukturnih skla-
Alojz Kaučič, župan občine Juršinci
dov. Gre za rekonstrukcijo in obnovo cestne povezave ter izgradnje svetlobne infrastrukture v dolžini 2600 metrov, dela pa naj bi zaključili konec avgusta.
Uspešni so bili tudi na javnem razpisu, od koder bodo črpali del sredstev za pre-plastitev in modernizacijo lokalne ceste Mostje-Vodul, investicija pa se bo izvajala v
Draženci • Setev repe
Kot je v nagovoru povedala ustanoviteljica in predsednica društva Zdenka Godec, so tokrat želele prikazati, kako so repo sejale naše mame in babice. Draženskim gospodinjam je njivo odstopil Franc Plajnšek, Janko Kirbiš pa je zoral in naredil tri ogone, kamor so sejale repo. Sedaj lahko upajo na lepo vreme, da repa vzklije. Ko bo
dovolj zrasla, to bo nekje okoli 17. avgusta, se bodo ponovno zbrale in repo okopale. Po pripovedovanju babic se je prva repa sejala na jakobovo, 25. julija, tako so tudi same približno načrtovale, da bodo sejale blizu tega datuma. Konec oktobra oziroma v začetku novembra jo bodo spravile. Nekoč je bilo v navadi, da so repo pripeljali
v shrambe, pozimi so cimo obrezali, jo posušili in jo kuhali živini. Same bodo jeseni in skozi zimo poskusile veliko receptov, kako pripraviti jedi iz repe in decembra, ko je njihov praznik, bodo svoje dobrote ponudile tudi širši javnosti.
In kako so včasih spravljali repno seme? Vsako jesen so pred zimo spravili repo, da ni zmrzni-

B»
prihodnjem letu.
V začetku meseca so se s projektom obnove zdravstvenega doma prijavili tudi na javni razpis Ministrstva za zdravje. Če bodo uspešni, bodo ta sredstva namenili za obnovo fasade doma, zamenjavo oken pri zobozdravstvenem domu, zgraditi pa nameravajo tudi varnostno-zaščitno ograjo ob vhodu v dom.
Dom za starejše občane še vedno med prioritetnimi projekti
Eden najpomembnejših projektov, za katerega se aktivnosti nadaljujejo tudi v prihodnje, je gradnja Doma za starejše občane Juršinci. Občina še vedno čaka na soglasje Ministrstva za delo, nakar bodo začeli pripravo projektne dokumentacije za razpis in prvo fazo začetka gradnje komunalne in okoljske infrastrukture. Če bo vse potekalo po načrtih, bodo začeli graditi prihodnje leto. Dom bo zgra-
jen predvidoma tako, da ga bo možno dograjevati. V prvi fazi bo imel kapaciteto 30 postelj in prostor za dnevno nego, kar pomeni, da bi starejši lahko tam preživeli dan, prespali pa bi doma. S tem projektom bi občina zagotovila tudi nova delovna mesta - teh bodo na samem začetku razpisali 17 -kar je po besedah Kaučiča za Juršince velika pridobitev.
Letos bodo nadaljevali tudi aktivnosti za obnovo Pošte Juršinci, do katere naj bi prav tako prišlo v prihodnjem letu. »Smo v fazi izvedbe parcelacije površine ob pošti, kjer se bo po zagotovilih pristojnih iz Pošte Slovenije v letu 2009 začela in končala gradnja nove pošte v Juršincih. Glede usode Mercatorjeve trgovine smo pridobili ponovno obljubo, da naj bi se v letošnjem letu zaključil projekti obnove trgovine Mercator, ki so pogoj za izvedbo izgradnje nove Mer-catorjeve trgovine v začetku prihodnjega leta,« je še pojasnil župan.
Dženana Bečirovič
Se mnogo na vasi potrebno bo storiti, da življenje vredno bo živeti
Takšen je slogan Društva gospodinj Draženci, katerega članice so v sredo organizirale srečanje, kjer so prikazale ročno setev repe. Obiskovalcem so pokazale, kako so to počeli nekoč, na svojstven način, in povedale, kaj vse lahko iz repe pripravimo, v zimskih jedilnikih je nepogrešljiva kisla repa.
la, spomladi pa je pognala cimo. Zraven je moralo biti tako moško kot tudi žensko seme. Ko je odcvetela, so jo posadili na vrt, kjer je cvetela in so jo čebele oplojevale, nato je dozorela in potem so to porezali, posušili, z rokami izluščili, še enkrat posušili in tako je bilo pripravljeno za jesen.
Patricija Babosek
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE JURŠINCI ŽELIM PRIJETNO PRAZNOVANJE 14. OBČINSKEGA PRAZNIKA Z ŽELJO, DA SE TUDI V PRIHODNJE URESNIČUJEJO IDEJE IN CILJI, KI VODIJO V NADALJNJI RAZVOJ NAŠEGA BIVALNEGA OKOLJA.
VLJUDNO VABLJENI NA OSREDNJO PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU, KI BO V SOBOTO 9.08.2008 OB 18.00 URI V VEČNAMENSKI DVORANI PRI OŠ JURŠINCI.
Vaš župan i J Alojz Kaučič J
KLJUČAVNIČARSTVO
ROMAN MATJAŠIČ s.p.
Sakušak 1/a, 2256 Juršinci Tel.: 02/754-60-33 Fax: 02/754-60-34 Izdelava traktorskih nakladalnikov, konstrukcije in druge ključavničarske storitve
Ob občinskem prazniku vsem svojim strankam in občanom iskreno čestitamo.
Foto: Patricija Babosek
Zasluženemu delu sledi tudi malica, gospodinje so za obiskovalce pripravile veliko dobrot.
Foto: Patricija Babosek
Članice društva gospodinj so posejale repo, sedaj lahko upajo na dobro vreme in čakajo na 17. avgust, ko jo bodo tudi okopale.
Cenjenim strankam, občankam ter občanom čestitamo za praznik občine Juršinci. Hvala za izkazano zaupanje! Priporočamo se z gradbenimi storitvami!
Foto: DB
Washington • V ZDA poskusno nov elektronski sistem nadzora potnikov
Prijava možna preko spleta
Ameriške oblasti so prvega I avgusta začele poskusno izvajati I nov sistem nadzora nad potniki, I ki za krajše obiske ZDA ne potre-7 bujejo vizuma, med katere sodijo tudi Slovenci. V skladu z novimi : pravili bo treba vsaj tri dni pred t potovanjem izpolniti spletni U obrazec, ki bo januarja 2009 Foto: internet dokon5no nadomeStil papirnate
formularje.
Gre za poskusno izvajanje elektronskega sistema za odobritev potovanj (Esta) za državljane 27 držav članic programa visa waiver, ki za poslovni ali turistični obisk ZDA do 90 dni ne potrebujejo vizuma. Uradno se bo sistem začel izvajati 1. oktobra, obvezen pa bo postal 12. januarja 2009.
Sistem predstavlja zamenjavo za zelene kartončke I-94, ki jih morajo potniki zdaj izpolniti na letalu ali ladji pred pristankom v ZDA in jih ob vstopu v državo oddati imigracijskim uradnikom. Do 12. januarja 2009 bo te kartončke kljub elektronski prijavi še vedno treba izpolniti, od takrat naprej pa bodo Američani vstop in izstop iz države preko morja in zraka nadzirali elektronsko. Na mejah s Kanado in Mehiko bo sicer treba še vedno izpolnjevati kartončke.
Po novem bodo morali potniki na spletno stran https://esta.cbp.dhs.gov vnesti številko potnega lista, ime in priimek, datum rojstva, številko leta in letalsko družbo ter naslov bivanja v ZDA. Hkrati bodo morali odgovoriti na vprašanja o tem, ali so bili kdaj kaznovani, člani komunistične ali teroristične organizacije, ali bolehajo za nalezljivimi boleznimi in podobno.
Podatke bo treba oddati najmanj tri dni (72 ur) pred potovanjem. Izjemoma naj bi določenim osebam, na primer poslovnežem, omogočili registracije v zadnjem trenutku. Na voljo je tudi možnost, da se prijaviš brez točnega datuma potovanja, prijava pa velja za čas dveh let za večkratne vstope v ZDA. Za tiste, ki niso vešči interneta, lahko podatke vpišejo letalske družbe in potovalne agencije.
Poleg Slovenije so v programu visa waiver še Andora, Avstrija, Avstralija, Belgija, Brunej, Danska, Finska, Francija, Islandija, Irska, Italija, Japonska, Liechtenstein, Luksemburg, Monako, Nemčija, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Portugalska, San Marino, Singapur, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija. (sta)
Departure Number
53b15SR131S
Lj_]_I_i_i_i_I_i_I_i—i_ JftS 1 3 !»»' I ä
OEPARTUEHT OF HOMELAND SECURITY? = ( , ft" ¿7 u S. Cwiomum) Bade' Pnn«Wn Yt, t^nj-W-1-*- i/ VISA WAIVER__^ w
Peking • Predsednik poziva novinarje
Ne politizirajte OI
Kitajski predsednik Hu Jin-tao je v redkem pogovoru tuje novinarje v Pekingu pozval, naj ne politizirajo poletnih olimpijskih iger, ki se bodo začele čez teden dni, ker je to v nasprotju z njihovim duhom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Neizogibno je, da prebivalci različnih držav in regij v svetu različno razumejo različna vprašanja. Politizacija olimpijskih iger po mojem mnenju na to ne bo pomagala najti odgovora,« je dejal Hu na srečanju s predstavniki več kot 20 tujih medijev v Palači narodov. Pri tem je opozoril, da je politizacija olimpijskih iger »v nasprotju z olimpijskim duhom«.
Sredi vročih polemik zaradi cenzure svetovnega spleta, ki so je deležni na OI akreditirani novinarji, jih je še pozval, naj se prilagodijo kitajski zakonodaji in pripravljajo objektivna poročila.
Kitajska je medtem v novinarskem središču olimpijskih iger v Pekingu za kakih 5600 novinarjev danes odpravila cenzuro več spletnih strani, med drugim mednarodne nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International in Novinarjev brez meja. Mnoge strani pa ostajajo cenzurirane, med drugim servis britanske BBC v kitajščini, kitajskih oporečnikov, protibetanskih organizacij in duhovnega gibanja Falun Gong, ki je na Kitajskem prepovedano, poroča AFP.
Tiskovna predstavnica Mednarodnega olimpijskega komiteja Giselle Davies je delno odpravo cenzure pozdravila. MOK je ob tem v sporočilu za j avnost potrdil, da je pozval organizacijski komite OI in kitajske oblasti k omilitvi cenzure svetovnega spleta.
Tiskovni predstavnik organizacijskega komiteja Sun Weide pa je
danes znova obljubil »zadosten in sprejemljiv« dostop akreditiranim novinarjem do svetovnega spleta, ni pa mogel potrditi, ali bodo odpravili cenzuro tudi drugih, za Kitajsko spornih spletnih strani. Kitajska je sicer v četrtek potrdila, da se med olimpijskimi igrami ne bo odpovedala nadzoru svetovnega spleta.
Hu je v pogovoru tujim novinarjem še dejal, da bo Kitajska s pripravo olimpijskih iger »pokazala svetu, da je kitajski narod miroljuben«. »Kitajska že dolgo vodi obrambno vojaško politiko. Nikoli si ne bo prizadevala za nadvlado... Razvoj Kitajske v nobenem primeru ne bo ogrozil interesov drugih držav,« je še dejal Hu. (sta)
Turčija • Eksplozija plina zrušila stavbo
V dijaškem domu umrlo 13 deklet
V	osrednjem delu Turčije se je v petek zgodaj zjutraj porušil trinadstropni dijaški dom za dekleta verske šole za učenje korana, pri čemer je umrlo najmanj 13 dijakinj, 23 jih je ranjenih. Župan Mehmet Demirgul je sporočil, da se je poslopje v vasi Balcilar porušilo po eksploziji plina, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
V	domu je v času nesreče stanovalo 40 deklet, starih med osem in 16 let, ki so se udeleževale tečajev učenja korana med poletnimi počitnicami.
Poslopje se je porušilo po eksploziji plina, ki je odjeknila davi ob 3. 15 po srednjeevropskem času, ko je večina dijakinj še spala. Izpod ruševin so že rešili vsaj 20 ranjenih dijakinj, tri s hudimi opeklinami, je sporočil predstavnik tamkajšnjih reševalcev Galip Sef. Po besedah župana Demirgula naj bi bilo pod ruševinami dijaškega doma ujetih še šest deklet.
Televizijski posnetki kažejo domačine, ki odstranjujejo ostanke podrte stavbe, nekateri kar z golimi rokami. Guverner province Konya, kjer se vas nahaja, pa je sporočil, da so iz glavnega mesta Ankara že odposlali reševalne ekipe za pomoč tamkajšnjim reševalcem. (sta)
EU • Bukarešta zaprosila za pomoč
Pomoč Romuniji
Po katastrofalnih poplavah, ki so pred nekaj dnevi prizadele Romunijo, se je Evropska unija odzvala na prošnjo Bukarešte za pomoč. Evropska komisija je tako nemudoma zagnala svoj mehanizem civilne zaščite, Avstrija, Slovaška, Češka in Litva pa so že ponudile generatorje za električno energijo, so danes sporočili v Bruslju.
Romunija je za pomoč po poplavah, ki so posledica močnega
deževja v minulih dneh in so zahtevale pet smrtnih žrtev, zaprosila v torek. Čeprav je dež ponehal, gladina rek ostaja nevarno visoka. Romunske oblasti zdaj nujno potrebujejo predvsem generatorje za elektriko v bolnišnicah, zasilnih bivališčih in drugje.
Za pomoč EU lahko preko nadzornega in informacijskega centra, ki deluje pod okriljem Evropske komisije, zaprosi katerakoli država članica ali nečlanica EU, ki jo je prizadela naravna katastrofa. Nadzorni center nato tudi usklajuje potrebe in ponudbe ter pomoč evropskih držav.
Poplave v Romuniji so zahtevale pet smrtnih žrtev. Zaradi naravne nesreče je moralo domove zapustiti več kot 10.000 ljudi. Narasle vode so poškodovale več kot 13.000 hiš, 99 pa jih je bilo popolnoma uničenih. Poplavljenih je bilo 26.000 hektarjev zemlje in uničenih 45 nasipov, prišlo pa je tudi do velikih motenj v prometu. Najbolj prizadeta so bila okrožja Maramures, Suceava, Bacau, Boto-sani, Lasi in Neamt, so še sporočili v Bruslju. (sta)
Haag • Karadžic v Haagu o dogovoru s Holbrookom
ZDA obljubile Karadžicu neizročitev haaškemu sodišču?!
Bivši predsednik Republike srbske Radovan Karadžic je v prvem nastopu pred haaškim sodiščem potrdil, da mu je leta 1996 takratni ameriški diplomat Richard Holbrook ponudil dogovor, v skladu s katerim bi v zameno za njegov umik iz političnega in Foto: internet javnega življenja ZDA »izpolnile
svoje obveznosti«.
Katere so te obveznosti, ni povedal, saj ga je prekinil sodnik Alphons Orie, je pa današnji beograjski časnik Blic poročal, da naj bi Karadžic tožilcem v Beogradu pred izročitvijo Haagu povedal, da so mu ZDA v zameno za umik iz javnega življenja obljubile, da ga ne bodo izročili haaškemu sodišču, potem ko je haaško tožilstvo leta 1995 proti njemu vložilo obtožnico.
Kot je danes dejal Karadžic, mu Holbrooke dogovora ni ponudil v lastnem imenu, ampak v imenu ZDA oziroma takratnega ameriškega predsednika Billa Clintona. Karadžic se sedaj boji za svojo varnost oziroma se boji, da želi Holbrooke morda njegovo smrt, in ne ve, »ali je njegova roka dovolj dolga«, da ga doseže. To zaskrbljenost mu krepi tudi izjava glavnega haaškega tožilca Sergea Brammertza, da bo skušal pospešiti sojenje proti njemu. »Skrbi me za življenje. Ne želim biti v položaju, ko ne bi bilo mogoče redno in pravično sojenje,« je dejal.
Po poročanju srbske tiskovne agencija Beta je tudi dejal, da je ameriški State Department skušal preprečiti vložitev obtožnice proti njemu, a takratni glavni haaški tožilec Richard Goldstone na to ni pristal. Dodal je, da je bil »leta 1996, 1997, 1998 resno pripravljen«, da bi se predal sodišču, vendar pa je takrat obstajala resna nevarnost, da bi ga likvidirali.
Sodnik Orie ga je ob tem prekinil in mu dejal, naj o teh skrbeh ali morebitnih nepravilnostih, na katere želi opozoriti, sodišče seznani pisno ter svoje argumente podkrepi z dejstvi, tako da jih bodo lahko obravnavali in nanje odgovorili ali ukrepali. Pojasniti bo tudi moral, kako naj bi to vplivalo na samo sojenje. Karadžic je dejal, da želi s predstavitvijo nepravilnosti tudi pojasniti, zakaj je bil aretiran šele sedaj in ne že v letih po koncu vojne v BiH.
Obstoj dogovora s Karadžicem so ZDA in sam Holbrooke doslej odločno zanikali, dejstvo pa je, da se je Karadžic leta 1996 po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je konec leta 1995 končala vojna v BiH, umaknil z vseh položajev, tako s položaja predsednika Republike srbske kot tudi predsednika Srbske demokratske stranke, in se ni več pojavljal v javnosti. Po 13 letih na begu so ga minuli teden prijeli v Beogradu, v sredo pa izročili haaškemu sodišču.
Holbrooke je obstoj dogovora, ki bi Karadžicu zagotavljal, da ne bo predan Haagu, zanikal tudi v danes objavljenem pogovoru za ameriški CNN. »Izpogajal sem zelo nepopustljiv dogovor. Moral je takoj odstopiti tako s položaja predsednika Republike srbske kot tudi stranke. In to je storil,« je dejal Holbrooke. Karadžica je obtožil, da je po tem, ko se je umaknil iz javnosti, razširil povsem neresnične trditve o obstoju omenjenega dogovora, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Holbrooke je Karadžica še označil za najslabšega med »hudobnimi možmi na Balkanu«. Dodal je še, da ga je med pogajanji septembra 1995 opozoril, da bodo Natova letala okrepila obstreljevanje srbskih položajev, če ne bodo nehali oblegati Sarajeva. Karadžic je sprva to zavrnil in trdil, da bo poklical bivšega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja. Ko mu je Holbrooke dejal, da govori v imenu takratnega predsednika Clintona in da bodo okrepili napade, pa je pristal, da bo ustavil obleganje Sarajeva.
Karadžic je sicer danes med nepravilnostmi, ki jih je navedel na štirih straneh, a jih ni mogel prebrati, saj ga je sodnik pozval, naj jih le kratko predstavi, tudi zatrdil, da je prišlo do nepravilnosti pri njegovi aretaciji.
Kot je dejal, so ga v Beogradu »ugrabili civilisti« in ga tri dni zadrževali, ne da bi mu dovolili telefonski klic ali kak drug stik s prijatelji ali odvetnikom. Po treh dneh so ga predali posebnemu sodišču za vojne zločine v Beogradu. Enako je v minulih dneh trdil tudi Karadžicev odvetnik Svetozar Vujačic, ki je od prvega dneva trdil, da je bil Karadžic prijet 18. in ne 21. julija, kot trdijo srbske oblasti. (sta)
WASHINGTON - Ameriško gospodarstvo je v drugem četrtletju okrepilo svojo aktivnost, deloma tudi zaradi vračil davkov, ki so spodbudila potrošnjo. Rast bruto domačega proizvoda (BDP) je v primerjavi z enakim obdobjem lani znašala
I,9	odstotka, je sporočilo ameriško ministrstvo za trgovino. Vnovični zagon ameriškega gospodarstva sledi obdobju ohlajanja aktivnosti. Vseeno pa rast v drugem četrtletju ni bila tolikšna, kot so napovedovali nekateri analitiki. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, so ekonomisti pričakovali celo 2,4-odstotno rast.
NEW YORK - Cene nafte so se po četrtkovi objavi podatka o ameriški gospodarski rasti v drugem četrtletju občutno znižale. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte s septembrsko dobavo je bilo tako med dopoldanskim trgovanjem na newyorški borzi potrebno odšteti 2,81 dolarja manj oziroma 123,96 dolarja. Poleg tega so popravek navzdol doživeli tudi podatki za prejšnja četrtletja. Rast v prvem četrtletju je tako po novih podatkih znašala 0,9 odstotka in ne odstotek, medtem ko se je obseg gospodarskih aktivnosti v ZDA v zadnjem lanskem četrtletju celo skrčil za 0,2 odstotka. To zbuja strahove o morebitni recesiji, zaradi česar trgovci hitijo v prodajo nafte, saj manjša gospodarska aktivnost pomeni tudi manjše povpraševanje po energiji v tem največjem svetovnem gospodarstvu.
BEOGRAD - Srbska agencija za privatizacijo je v sredo objavila javni razpis za sodelovanje pri privatizaciji največjega srbskega letalskega prevoznika družbe Jat Airways, poročajo srbski mediji. Agencija je naprodaj ponudila 51 odstotkov Jata, minimalno ceno pa je postavila pri 51 milijonih evrov. Kot poroča beograjski radio B92 na svojih spletnih straneh, je agencija v privatizacijskem prospektu potencialnemu investitorju predvidela tudi možnost dokupa dodatnih 20 odstotkov družbe.
FRANKFURT - Stavka v nemškem letalskem prevozniku Lufthansa se je tudi v četrtek nadaljevala. Odpovedanih je bilo skupno 128 letov, od tega 28 medcelinskih, oz. okoli 10 odstotkov načrtovanih letov. Za naslednjih pet dni so pripravili poseben načrt letov, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Lufthansa je za naslednjih pet dni pripravila poseben načrt letov, po katerem bo v Evropi vključno z Nemčijo opravila 10 odstotkov manj letov, odpovedati pa bodo morali predvidoma 28 medcelinskih letov.
PARIZ - Izvršni odbor francoskega energetskega giganta Electricite de France (EDF) je sklenil, da poda ponudbo za nakup britanskega upravljalca jedrskih elektrarn British Energy, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal vir blizu zadevi. Ponudbo naj bi že sprejel tudi izvršni odbor ciljne družbe. Ponudba, ki vrednost celotne ciljne družbe ocenjuje na okrog 15,5 milijarde evrov, naj bi se nanašala na 35,2-odstotni delež, ki ga ima v družbi British Energy britanska vlada.
WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je v sredo podpisal več milijard dolarjev težak hipotekami zakon, s katerim naj bi razbremenili zadolžene lastnike nepremičnin in umirili razmere na finančnem trgu. Še pred tedni je zakonskemu predlogu, ki ga je senat potrdil v soboto, predstavniški dom pa pred tednom dni, grozil z vetom.
WASHINGTON - Ameriška centralna banka Zvezne rezerve je sporočila, da podaljšuje izredne ukrepe s katerimi skuša pomagati finančnim trgom, da prebrodijo kreditno stisko, ki je nastala zaradi zastoja na stanovanjskem trgu. Zvezne rezerve so že 17. marca, ko je propadala investicijska banka Bear Stearns, investicijskim bankam omogočila dostop do svojih ugodnih posojil, ki so bila doslej namenjena le komercialnim bankam. Ukrep je bil sprva predviden le do sredine septembra, sedaj pa je podaljšan do 30. januarja 2009.
ZAGREB - Hrvaško zunanje ministrstvo je ostro protestiralo pri srbskem veleposlaništvu v Zagrebu zaradi prodaje lastnine podjetja Mirna Trgovina, so sporočili s sedeža hrvaške diplomacije. Lastnik omenjenega podjetja je Mirna d.d. iz Rovinja, njeno lastnino v Srbiji pa je prejšnji petek nezakonito prodala srbska agencija za privatizacijo.
DUNAJ - Dunajska borza je v okviru vzpostavljanja mednarodne mreže povezav s tokijsko borzo podpisala dogovor o sodelovanju. Z dogovorom se obe borzi zavezujeta k tesnejšemu sodelovanju v prihodnosti, so sporočili iz Dunajske borze. Vodstvi borz od sporazuma pričakujeta prednosti za oba kapitalska trga ter za mednarodne institucionalne vlagatelje. Sodelovanje bo potekalo na področju kotacije indeksnih skladov na osnovi indeksov, ki se obračunavajo na dunajski borzi.
AMSTERDAM - Britansko-nizozemski naftni koncern Royal Dutch Shell je v letošnjem drugem četrtletju ustvaril rekordnih
II,6	milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 33 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej. Družbi je uspelo zvišati dobiček predvsem na račun visokih cen nafte in šibkega dolarja, so poročale tuje tiskovne agencije.
FRANKFURT - Največji kemični koncern na svetu, nemški BASF, je v drugem četrtletju letos na račun višjih cen nafte in zemeljskega plina ustvaril za 1,3 milijarde evrov čistega dobička, kar je 27 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se zvišali za 11 odstotkov na 16,3 milijarde evrov.
PARIZ - Francoski telekomunikacijski velikan France Telecom je v prvem letošnjem polletju ustvaril 2,7 milijarde evrov čistega dobička, kar je 19,1 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se zvišali za 1,5 odstotka na 26,3 milijarde evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
PARIZ - Francoska farmacevtska družba Sanofi-Aventis je v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala čisti dobiček za 4,4 odstotka na 1,6 milijarde evrov, prihodek pa je bil nižji za 3,6 odstotka in je znašal 6,7 milijarde evrov. Družba kot del prestrukturiranja načrtuje obširno ukinjanje delovnih mest.
Ptuj • Kdo je dolžan odpeljati vreče s smetmi ob posodah
Za dodatne smeti dodatno plačilo
Povprečen Slovenec napravi okrog 420 kilogramov odpadkov na leto. Ravnanje s komunalnimi odpadki predstavlja eno izmed najhitreje rastočih gospodarskih panog. Podjetje Čisto Mesto Ptuj se ukvarja z ravnanjem s komunalnimi in njim podobnimi odpadki, uvaja ločeno zbiranje in zagotavlja obdelavo, predelavo ter končno oskrbo odpadkov. Pozanimali smo se, kako je z vrečami, ki ležijo ob kantah za smeti. Kdo je kriv za smrad okoli posod za smeti in kaj storiti, da to preprečimo?
V našem okolju za odvoz in zbiranje skrbi podjetje Čisto mesto Ptuj, ki vključuje 17 občin s 77.000 prebivalci, kapaciteta centra, ki skrbi za ravnanje z odpadki, je predvidena za 100.000 prebivalcev, življenjska doba odlagališča je do leta 2017, območje centra pa obsega 18 ha, od tega 12 ha za odlagališče. Vanjo so vključene občine: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markov-ci, Podlehnik, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale in Mestna občina Ptuj. Center sestavljajo štiri funkcionalne celote - sprejem odpadkov, obdelava (sortiranje), predelava odpadkov
(kompostiranje) in odstranjevanje ostankov odpadkov (odlaganje).
»Glede na podatek, da povprečen Slovenec letno napravi 420 kilogramov smeti, je izračunan volumen posode, se pravi, da bi približno 80-litr-sko posodo posameznik moral napolniti v mesecu dni. Pri nas imamo celo posode z večjim volumnom. Glede na količino odpadkov je posod dovolj, vendar na Čistem mestu še zdaleč nismo zadovoljni z ločevanjem odpadkov,« je povedal direktor podjetja Andrija Koter. Vedno znova se namreč pojavljajo težave pri odvažanju nepravilno odloženih odpadkov. Predvsem zunaj mesta, ker jih v mestu pravočasno odpeljejo,
Takšna slika vsekakor kazi podobo našega kraja.
Foto: Patricija Babosek
Foto: Patricija Babosek
Povprečen Slovenec proizvede skoraj 420 kilogramov odpadkov na leto.
v naseljih pa se vreče za smeti znajdejo zraven namenske posode, ker je ta pač polna, kar jezi uslužbence podjetja, hkrati pa kazi podobo naselja.
V podjetju Čisto mesto pojasnjujejo, da posebne zakonodaje v zvezi s tem ni, vendar pa obstaja interno pravilo, da se teh vreč načeloma ne odvaža. 240-litrska posoda je namenjena štirim članom gospodinjstva, stroški pa se obračunavajo glede na število članov v gospodinjstvu. Če stranke ugotovijo, da je ena posoda zanje premalo, imajo pravico, da zaprosijo še za dodatno 80-litrsko posodo za smeti, s tem pa se povečajo tudi stroški, saj jim v podjetju Čisto mesto zaračunajo še stroške za dodatnega člana v gospodinjstvu, ki pa ga sploh ni. Druga možnost, ki jo ponujajo, vendar ne brezplačno, so vreče za smeti z logotipom podjetja Čisto mesto, 80-li-trska vreča sicer stane 1,45 evra, vendar zagotavlja, da bodo smeti odpeljane. Vreče so na voljo na sedežu podje-
tja, na Dornavski 26, ob sebi pa naj bi jih imel tudi vsak šofer, ki odvaža smeti.
Težave z ekološkimi otoki
Kot nam je povedal direktor Andrija Koter, to ni edina težava, s katero se spopadajo. Velike probleme jim povzročajo ekološki otoki. Ljudje prav tako ne odlagajo smeti, kot je predpisano in zaželeno, vreče se znajdejo vsepovsod, uslužbenci pa so vreče prisiljeni odpeljati, saj velikokrat zaradi njih sploh ne morejo do posod za smeti. To podjetju prinaša dodatne stroške, hkrati pa vzame tudi veliko časa. Težava je tudi v tem, da ljudje odlagajo ne samo vreče za smeti, pač pa tudi kosovne in ostale odpadke, ki ne sodijo v kante za smeti. Za tovrstne smeti enkrat ali dvakrat letno organizirajo odvoz kosovnih odpadkov, sicer pa si lahko za večje kosovne odpadke tudi naročite poseben odvoz, storitev pa se, jasno, zaračuna.
Patricija Babosek
Ptuj • Poletje na Ljudski univerzi
Poletni tečaji za osnovnošolce
Ljudska univerza Ptuj v obdobju poletnih počitnic pripravlja poletne delavnice, seminarje in jezikovne tečaje, namenjene malčkom.
Klavdija Markež pravi, da otroci med poletnimi počitnicami velikokrat nimajo kaj početi in več ali manj uporabljajo računalnik ali televizijo. Ljudska univerza se je ob takšnem dejstvu odločila ponuditi možnost učenja tujih jezikov, ki obsegajo 20-urni osvežitveni tečaj v mesecu avgustu. Tečaj angleškega jezika je namenjen udeležencem brez predznanja in omogoča pridobitev osnovnih sposobnosti za sporazumevanje slovnične strukture. Otroci
lahko zraven angleškega spoznajo tudi osnove nemškega, italijanskega, francoskega in ruskega jezika. Markeževa dodaja, da se otroci lahko vpišejo tudi v program izobraževanja v veščinah javnega nastopanja in umetnosti govorništva. Delavnici z imenom Retorika in Komunikacija bo vodil gledališki režiser Peter Srpčič, v kateri se bodo lahko mladi izpopolnili v veščini, ki daje samozavest in se srečali z različnimi oblikami komunikacije. Za majhne risarje bo
avgusta omogočena Likovna delavnica, namenjena osnovnošolcem, ki jih zanima kreativna likovna umetnost. Markeževa posebej izpostavi delavnico usposabljanja za delo s programom Adobe Photoshop in Indesign. Mentor delavnice in grafični oblikovalec Nejc Janžekovič bo v računalniškem kabinetu univerze predstavil osnove inovativnih grafičnih programov. Markeževa opiše tudi delavnico Hitro branje, kjer se bodo udeleženci lahko na-
učili, kako si s popolno aktivnostjo možganov zbrano in sproščeno zapomniti katerokoli pisno gradivo na povsem nov, razburljiv in preprost način. Delavnica temelji na načinu učenja, pomnjenja in aktivnosti možganov, ki je povsem naraven. Branja po takšni metodi so se naučili najhitrejši bralci na svetu. »To poletje resnično ponujamo pester program, namenjen ptujski mladini,« je na koncu pogovora dodala Markeževa.
Ines Selič
Pa brez zamere
Šoping
Ameriški nakupi in varčevanje
Ob današnji temi mi na misel prideta dva velikana človeške misli: Albert Einstein in George Carlin. Medtem ko prvega menda poznate vsi, zna biti, da vam drugo ime ne pove kaj dosti. Kar ni prav. Nedavno preminuli George Carlin je namreč nesporni kralj "stand-up" komedije - saj veste, to je tista stvar, pri kateri akter stoji na odru, oborožen samo z mikrofonom, ter publiki razlaga butasto realnost življenja, zapakirano v komičen celofan. A današnji ekspoze nima namena predstavljati dela in življenja G. Carlina, prav tako ne Alberta Einsteina. Tukaj sta omenjena zato, ker sta možaka v svojem času bivanja na tem planetu povedala marsikatero modro na račun svojih Sozemljanov. In imela sta popolnoma prav. Če ima kdo željo po njunem celotnem opusu, je tukaj seveda svetovni splet; na tem mestu bomo navedli od vsakega po eno modrost, ki priplava na površje ob današnji osrednji temi. Pa začnimo z Albertom: "Dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost. A glede vesolja nisem prepričan, ali je res." George Carlin pa je na podobno tematiko znal povedati tole: "Pomislite, kako neumna je povprečna oseba. Potem pa se zavedite, da jih je polovica še bolj neumnih."
Zakaj danes navajamo ti dve nesporno resnični izjavi? Zaradi naslednjega.
V brezplačnem žurnalističnem dnevniku sem prejšnji teden čisto po pomoti (drugače ga namreč ne berem) zasledil zapis, ki se ukvarja z nakupovanjem v ZDA. Oziroma z nakupovalnim turizmom v ZDA. Pod naslovom New York cenejši kot Maribor se skriva izjemna bera miselnih biserov. V prispevku nam avtor ponuja pisano bero razlogov, zakaj se je v šoping bolje odpraviti v Ameriko kot pa v lokalni nakupovalni center. Seveda, prvi argument je cena. V Ameriki naj bi bile stvari znatno cenejše kot v Evropi. V kar pravzaprav ne dvomimo. Da je tam preko luže veliko stvari cenejših, je fakt, dejstvo. Pa tudi trditev, da so prodajalci precej prijaznejši, dopuščamo. Čisto možno.
A potem, ko avtor in intervjuvanci začno peti slavo nakupom v Ameriki, pa kako so v bistvu tam z nakupo-vanjemprivarčevali toliko, da so si pokrili letalsko karto, stvari postanejo tragikomične. In kolikor toliko normalnemu bralcu se začnejo postavljati naslednja vprašanja: zakaj hudiča bi nekdo šel nakupovati v Ameriko, ko pa seštevek karte in kupljenih stvari znese popolnoma enako, kot če bi te stvari kupil tukaj (pozor! V članku je omenjeno samo nakupovanje kot strikten namen obiska ZDA, ne pa tudi kak ogled kulturnih znamenitosti, muzejev in tako dalje). In če nekdo lahko za šoping zapravi precej več kot tisoč evrov (kot navajajo v članku), zakaj potem sploh gleda na ceno letalske vozovnice in to navaja kot razlog, da je šel tja v šoping? Pa še tale cvetka: kako lahko nekdo s šopingom poceni stvari v Ameriki veliko privarčuje glede na Slovenijo - saj je vendar moral za to, da je sploh lahko kupoval poceni stvari, plačati letalsko vozovnico, kar ga v seštevku ne pride nič bolj poceni, kot če bi te iste stvari kupil tukaj.
Še enkrat poudarjam, da govorim zgolj o tem, da gre nekdo preko luže zgolj z namenom nakupovanja in nič drugega. Če se pač zaradi kakih drugih obveznosti nahajaš v ZDA, je seveda smiselno, da če imaš namen kaj kupiti, to kupiš tam, saj je ceneje. A da bi samo zato, ker so tam stvari cenejše, kupoval drago letalsko vozovnico, ki bi jo potem lahko opravičil samo s tem, da bi tam zapravil krepko preko tisoč evrov za nakupe stvari, od katerih jih najverjetneje polovico sploh ne potrebuješ - ta je pa malo bosa. A kaj hočemo - treba seje pač zavedati stvari, ki sta jih lepo povedala prej omenjena giganta. Žal.
Gregor Alič
i_j_:__
Foto: IS
Klavdija Markež: »Poletje otrok naj ne bo dolgočasno!«
Ptuj • Mednarodna razstava sodobne umetnosti Art Stays
Preplet preteklosti in sedanjosti
V okviru praznovanja letošnjega praznika MO Ptuj se je zvrstilo tudi nekaj kulturnih dogodkov, ki so že nekaj let tradicionalno vpeti v ptujsko poletno in širše kulturno dogajanje. V okviru mednarodne razstave sodobne umetnosti Art Stays Open 2008 so izvedli tri prireditve oziroma razstave.
Na knjižni polici
V galeriji Magistrat Mestne hiše na Ptuju so 31. julija odprli pregledno razstavo del mednarodne likovne kolonije Art Stays 2003-2007, ki bo na ogled do konca avgusta. V tem času bo ljubiteljem sodobne likovne umetnosti na ogled tudi razstava Art Stays Open 2008 v Miheličevi galeriji. V soboto pa je v okviru letošnjega dogajanja na Art Staysu potekala informativna tržnica sodobne umetnosti v obliki mikrogalerije, na kateri se je bilo mogoče srečati z umetniki in organizatorji letošnje mednarodne razstave sodobne umetnosti skozi pogovor, kataloge in sama dela.
Lani je mednarodna likovna kolonija Art Stays, ki jo organizira KUD Art Stays, prerasla v festival sodobne umetnosti. Kolonija je prešla na bienalni ciklus, kar pomeni, da jo bodo ponovno organizirali v letu 2009. V letu med dvema kolonijama pa bodo v bodoče organizirali skupinske razstave oziroma podobne dogodke, ki predstavljajo nadgradnjo tega dolgoročno zasnovanega projekta predstavljanja sodobne vizualne umetnosti. Letošnja
Foto: Črtomir Goznik
Z odprtja mednarodne razstave sodobne umetnosti Art Stays open 2008 v Miheličevi galeriji 1. avgusta. Na fotografiji akademski slikar Jernej Forbici, duša vsakoletnega dogajanja Art Staysa, in Stanka Gačnik iz Pokrajinskega muzeja Ptuj.
mednarodna razstava sodobne umetnosti Art Stays Open je vezana na aktualna ateljej-ska dela umetnikov, ki so jih ti ustvarili v svojih okoljih, brez neposrednega vpliva ptujskega okolja. Na prejšnjih petih li-
kovnih kolonijah so povabljeni umetniki, izbirali so jih nacionalni kuratorji, ustvarjali projekte kot umetniški odziv oziroma refleksijo ptujskega okolja. Projekti niso bili ustvarjeni samo na Ptuju, a izključno za
Foto: Črtomir Goznik
V imenu M0 Ptuj je v Miheličevi galeriji govoril podžupan Mirko Kekec, ki je odprl tudi pregledno razstavo del mednarodne likovne kolonije Art Stays 2003-2007 v galeriji Magistrat Mestne hiše.
Ptuj. Podobno kot v prejšnjih letih, ko je Art Stays izbiral in ponujal priložnost mladim umetnikom, so tudi letos dali priložnost mlajšim, ki so ustvarili dela klasičnega slikarstva in kiparstva, instalacije, video in fotografska dela. V projektu Art Stays Open 2008 sodeluje več kot dvajset avtorjev in avtorska skupina, ki prihajajo iz sedmih različnih držav in s sedmih kontinentov, je na odprtju pregledne razstave del mednarodne likovne kolonije Art Stays 2003/2007 v Galeriji Magistrat Mestne hiše na Ptuju med drugim povedal akademski slikar Jernej Forbici, ki je ob očetu Vladu Forbiciju najzaslužnejši, da je na Ptuju nastala edinstvena mednarodna likovna kolonija tako v Sloveniji kot tudi v širšem mednarodnem prostoru.
MG
Ljutomer • Ohranjajo tehnično dediščino
Odprli Puhov muzej
Prleško društvo za ohranjanje tehnične kulturne dediščine Johann Janez Puch iz Ljutomera praznuje 15 let delovanja. Z nenehnim vključevanjem novih članov in številnimi aktivnostmi društva se ohranja spomin na prleškega rojaka.
Del Puhovega muzeja v Ljutomeru
V društvenih prostorih na Prešernovi cesti 25 so se odločili za postavitev Puhovega muzeja, ki so ga slovesno odprli minulo soboto. Gre za okoli 150 kvadratnih metrov razstavnih površin, kjer so na ogled stara kolesa, motorji in avtomobil - med njimi osebni avtomobil Chrysler iz leta 1925 ter motorni kolesi Puch 250 sport in Peugeot 107S (obe iz leta 1929). Ob tej priložnosti so dijaki ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča Simona Podlesek, Anja Kosi in Matej Mlinarič pod vodstvom mentorice prof. Simon Pihler
predstavili raziskovalno nalogo Janez Puh - Kdo je mož, ki je obrnil svet na glavo? V študiji je med drugim zapisano, da je Janez Puh začel iz nič, kot ključavničarski vajenec, povzpel pa se je do uspešnega tovarnarja. Pomembno in odločilno je vplival na svetovno, zlasti na avstrijsko in seveda tudi na slovensko avtomobilsko industrijo.
Slavnostno so Puhov muzej odprli ljutomerski župan Franc Jurša, predsednik društva Milan Belec in predstavnik Zveze starodobnih vozil Slovenije Vlado Perkič.
Niko Šoštarič
Arno Geiger Dobro se imamo
Maribor. Litera, 2008
Arno Geiger se je rodil v Bregenzu leta 1968, na Dunaju in v Innsbrucku je končal študij nemške filolo-gije, stare zgodovine in primerjalne književnosti. Poleg drugih nagrad je prejel najodmevnejšo nemško založniško nagrado za najbolj nemškojezični roman, in to prav za roman Dobro se imamo, ki je po vrsti njegov četrti roman. Kot pisec družinskega romana se je odrekel ustaljeni poti osvetljevanja in razkrivanja družinskih skrivnosti, še posebej v času nacističnega režima. Vrhunec romana je reminescenca Alminega monologa, ki se spozna na vse, v osvetlitvi svetlih in temnih madežev med njo in njenim dementnim možem Richardom. Po Almini smrti se Philipp vseli v vilo in čisti družinsko dediščino debelega sloja umazanije, v konkretnem primeru go-lobjih iztrebkov. Geiger obdela osem časovnih postaj treh generacij družine od leta 1938 do 1989, ko z izseki preskakuje v njihova življenjska obdobja. Roman odlikuje poglobljena, izrisana označitev oseb. Kjer ne gre za neko zunanje dogajanje, zaide v sentimentalno ironično distanco. Dobro se imamo je roman notranjih razmerij, odtujevanja, približevanja in iskanje drug drugega. Štefan Vevar je opravil izredno prevajalsko nalogo in dodal spremno besedo.
Philipp je podedoval vilo umrle babice v čudni, nedotaknjeni dunajski soseski vil. Družinska neambici-oznost ni pri njem nič novega. Če nameravaš kaj storiti, se tega ne smeš oklepati. Kaj so pozneje postali vsi ti mrtvi, ki jih je iz dneva v dan več? Tudi on je eden izmed njih. Kaj naj pove o sebi? Alma je imela petinsedemdeset let, njena mama jih je doživela skoraj sto. Smrt ne pomeni več končne točke, temveč grožnjo, ki presega določen čas. Še bo, kot je bilo. Njene misli sežejo v jutrih dlje kot večerne. Pred ogledalom je ogoljufana za tisto, kar je nekoč bila. Če hočeš biti srečen, moraš videti stvari lepše, kot so. Richard je bil včasih minister, zelo si je prizadeval v pogajanjih z Rusi. Za rojevanje otrok je inteligenca nepomembna. Richard ne dosega več svojih prejšnjih zmožnosti. Ne ve več, kaj govori. Alma živi, kakor da se vse, kar se dogaja, dogaja v snu. O otrocih nista govorila. Od bolehanja se postaramo, od staranja zbolimo, od obojega skupaj pa umremo. Skuša se preseliti v otroštvo. V katerem svetu pravzaprav živi? Fritz je za razliko od Richarda nepredvidljiv. Tudi topovska krogla ima svojo usodo. Vse podrobnosti imajo tako težo. Roman je zgrajen na jezikovno filigranskih dnevniških zapisih, ki časovno preskakujejo v preteklost in nazaj. V svojih tridesetih letih je živel Richard dvojno življenje z ljubico. V življenju lahko prideš navzgor ali navzdol. Brez Alme bi bilo življenje brezupno. Središčni čas dogajanja je pred koncem druge svetovne vojne in ob njej, ko je bilo vse postavljeno na glavo. Philipp razmišlja, da se mu je čas, prebit z Johanno, nekoč zdel kot nepomemben del njegovega življenja. V očeh hčere Ingrid je Richard vsemogočni očka. Opazuje svoje starše; na eni strani je zgleden domoljub, na drugi strani flavtistka in če-belarka, ki se ne zaplete v noben konflikt. Ingridpoo seblja svojo prihodnost, ne prihodnosti svojih staršev. Mora se držati zastarelega, namišljenega družinskega reda. Njena zgodba bi bila bržkone melodrama, saj imajo vse melodrame ženska imena. Njen Peter je razpet med dolgove, nedokončan študij, obilo različnih opravkov. Trdi, da Romeo in Julija ni drama o moči ljubezni, temveč o mukah pubertete. Peter je v nekakem prehodnem obdobju, njen svet pa je težko opredeljiv. Sposobnost pomnjenja zlate ribice zadošča samo za zadnji dve sekundi. Richarda boli, kako majhna in nehvaležna je dežela, za katero razdaja svoje moči. Najpomembnejša pokrajina je človeški obraz. Najvažnejši temelji v življenju so občutek odgovornosti, skrb in spoštovanje. Temeljno gonilo je notranja potreba, da se čemu posvetiš. Z upokojitvijo ga čaka delo na vrtu, citre, teniški turnirji in članstvo v organizacijskem odboru različnih plesov. Vojna je tudi za otroke beden čas, čeprav sodi Richardov antifašizem v družinsko srebrnino. Ingrid je zapustila hišo v tistem trenutku, ko je lahko vso krivdo prevalila s sebe. Ingrid in Peter jemljeta samo tisto, kar ne traja, kar ne potrebuje po-sebnepozornosti. Čas enkrat vsemu vrne vrednost.
Vladimir Kajzovar
Foto: NS
Nogomet
Zmagovalni pokal v Rogoznico
Stran 14
Balinanje
Trinajsti praznik, trinajst ekip
Stran 13
tednik
o-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 3. krog
Prvi zadetek in prva točka
Foto: Črtomir Goznik
Tudi Ogu John (Labod Drava, beli dres), ki je odigral celotno tekmo z Mariborom je prispeval pomemben delež k osvojeni točki svoje ekipe.
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
Nina Kolarič
V Pekingu želi doseči še en dober rezultat
Stran 12 OI Peking 2008
Samo še trije dnevi do slovesne otvoritve
Stran 13
mh
Tretji krog je za ptujske nogometaše pomenil igranje na najlepšem nogometnem stadionu v Sloveniji - mariborskem Ljudskem vrtu. To je za vse klube v Sloveniji posebno gostovanje, saj se tam zbere največ gledalcev (v soboto jih je bilo približno 5000), kar je seveda dodaten izziv za nogometaše. Pred tekmo sta bila kluba v povsem različnih vlogah: Maribor je odlično začel novo prvenstvo, Labodu Dravi pa start ni uspel - zabeležili so dva poraza, ob tem pa niso dosegli nobenega zadetka.
Pred tekmo 3. kroga se je trener Ljubinko Drulovič spet srečal s težavami pri sestavi moštva, saj je ob poškodovanem Horvatu in kaznovanem Bošnjaku manjkal še poškodovani Radetič. Le-ta se je poškodoval na tekmi s Celjani. V začetni enajsterici je prvič tekmo začel nov igralec pri Ptujčanih - Viana Fernan-des, nekoliko presenetljivo pa je na klopi za rezervne igralce obsedel Andrej Prejac.
Domačini so ofenzivno začeli srečanje in si v 3. minuti priigrali prvo priložnost na tekmi, ki pa je niso izkoristili. V 8. minuti so prvič zapretili tudi Ptujčani: močno je streljal Kronaveter, odbito žogo pa je Zilič poslal v vratarja Pridigarja. V nadaljevanju so imeli rahlo terensko pobudo domačini, ki pa si razen nekaj polpriložnosti ob prekinitvah niso priigrali t. i. 100 % priložnosti. To je na drugi strani uspelo Ptujčanom v 28. minuti: Kronaveter je lepo podal v sredino, tam pa je žogo Pridigar kratko odbil do Andelkoviča, ki pa jo je poslal mimo praznega gola. Domači navijači so v 35. minuti že slavili vodstvo, gol je namreč dosegel Tavares, a ga je glavni sodnik Čeferin razveljavil - stranski
sodnik je namreč signaliziral prepovedan položaj. Tavares je vnovič nevarno poskusil v 38. minuti, a se je z obrambo izkazal Tomaž Murko. Tišino na stadionu je v 40 minuti povzročil Marko Drevenšek, ki je mojstrsko izvedel prosti strel z več kot 30 metrov, žoga pa je končala v desnem zgornjem kotu nemočnega Pridigarja: 0:1. Ptujski nogometaši so z igro v prvem polčasu pokazali, da znajo parirati tudi najboljšim slovenskim ekipam. Glede na tekmo s Celjani so precej bolje igrali v fazi obrambe, ko so učinkovito prekinjali napade domačinov. V fazi napada so še vedno nekoliko prepočasi prihajali pred vrata Pridigarja, a so bili tokrat zelo nevarni iz prekinitev, tako so tudi povedli.
Drugi polčas se je z istimi sestavami na igrišču začel zelo dinamično na obeh straneh. Po prostem strelu Kronavetra se je v 50. minuti v izredni priložnosti znašel Halilovič, a iz bližine ni uspel žoge potisniti v gol; vratar Maribora jo je preusmeril v kot. Darko Milanič je v 60. minuti opravil prvo zamenjavo, saj ni bil zadovoljen z razvojem dogodkov na igrišču: namesto Popoviča je v igro poslal 19-letnega Školnika. Že nekaj minut kasneje je ta mladi nogometaš sodeloval v akciji, ki jo je z nevarnim strelom zaključil Filekovič. Mariborčani so vse moči usmerili v napad, kar je številno občinstvo od njih tudi glasno zahtevalo. V tem obdobju so si priigrali številne strele iz kota, a je bila obramba Drave vselej na mestu. V 69. minuti je v igro namesto Niltona vstopil še Volaš, kar je jasno pokazalo namene domačinov: čimprej izenačiti. Drulovič je na drugi strani iz igre potegnil Ziliča, na igrišče pa poslal Grbca, ki je v prvem
Rancarija
Rancarji kljub vročini dobro napeli vesla
Stran 15
Strelstvo
Bodo najboljši še vedno ostali najboljši?
Stran 15
T ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
stiku z žogo nevarno streljal, a je žoga zletela preko gola. V 75. minuti je po lepo izpeljani akciji dobro streljal Ogu John, žoga pa se je od Mezge odbila v kot. Iz tega kota sta domiselno kombinirala Kronaveter in Kelenc, strel slednjega pa je le za malenkost zgrešil svoj cilj. Ko je že kazalo, da se bodo gostje ubranili, pa je Maribor izenačil. Gol je z lepim strelom z več kot 20 metrov dosegel do tega trenutka zelo slabo razpoložen Pavlovič: 1:1. Po tekmi je trener Milanič opravičeval njegovo slabo igro s poškodbo mišice. Čeprav je bila tekma zaradi številnih prekinitev podaljšana z večminutnim sodnikovim podaljškom, pa so Ptujčani uspeli obraniti točko. Še več: v zadnjih minutah so nekajkrat tudi nevarno zapretili in bi lahko z malo več sreče še drugič na tekmi zadeli. Kljub temu so lahko s točko zadovoljni, saj jim bo pomenila veliko vzpodbudo pred težkimi tekmami v nadaljevanju prvenstva.
Jože Mohorič
E-mail: sport@radio-tednik.si
Maribor - Labod Drava 1:1 (0:1)
Strelca: 0:1 Drevenšek (41), 1:1 Pavlovič (82) Maribor: Pridigar, Mejač (od 90- Džinič), Mezga, Tavares, Tomažič-Šeru-ga, Filekovič, Popovič (od 63. Školnik), Pavlovič, Kubica, Bunderla, Nilton (od 71. Volaš). Trener: Darko Milanič
Labod Drava: Murko, Fernandes, Filipovič, Andelkovič, Grižonič, Drevenšek, Ogu John, Kronaveter, Kelenc (od 89. Prejac), Halilovič, Zilič (od 72. Grbec). Trener: Ljubinko Drulovič
Rumeni kartoni: Nilton (33), Tavares (61), Bunderla (61), Kubica (89); Kronaveter (35), Fernandes (64), Filipovič (83), Grižonič (90)
Nogomet • 1. SNL
Celotnega izkupička nima nihče več
Čez štiri dni raztegnjen tretji krog se je v petek začel s presenečenjem: iz Nove Gorice je velenjski Rudar odnesel poln izkupiček in zabeležil prve letošnje točke. Na začetku je sicer kazalo na zanesljivo zmago domačinov, ki so si že v uvodnih minutah priigrali tri odlične priložnosti. Ko so svoje priložnosti zapravili, so lažje zadihali Velenjčani, ki so pokazali bistveno večjo učinkovitost: do polčasa so zadeli iz obeh priložnosti. Nič drugače ni bilo v nadaljevanju: Goričani so zamujali priložnosti kot po tekočem traku. Ptujčani bi bili zelo zadovoljni, če bi varovanci trenerja Primoža Glihe v takšnem stilu igrali tudi v nedeljo, ko gostujejo na Mestnem stadionu, vendar je verjetnost majhna.
V derbiju sta se ekipi Celja in Domžal razšli s prijateljskim remijem, oboji pa so se bolj osredotočili na branjenje svojega gola kot pa na napadalne akcije, kar sta po tekmi potrdila tudi oba trenerja Slaviša Stojanovič in Robert Pevnik. Zmagovalci kroga so nogometaši Nafte, ki so z zadetkom Ptujčana Aleša Čeha premagali igralce Primorja; s tremi točkami so se pridružili ekipama Celja in Maribora na vrhu.
Najlepšo priložnost za popoln izkupiček so zamudili Mariborčani, ki proti Labodu Dravi niso našli pravega orožja za tretji zaporedni preobrat. Dvakrat so po lovljenju zaostanka zmagali (proti Kopru in Rudarju), tretjič pa so se težko dokopali do točke. Do nje jih je pripeljal zimzeleni Zoran Pavlovič, ki je na tekmi nastopil s pomočjo sredstev proti bolečinam (poškodovano naj bi imel mišico). Po drugi strani pa se vprašujemo, ali Maribor, ki naskakuje vrh, res ne more tekme odigrati brez Pavloviča in je popolnoma odvisen od njegovega navdiha. Nogometaši Laboda Drave so na drugi strani brez štirih igralcev prve postave (Horvata, Bošnjaka, Radetiča in Prejaca) pokazali veliko željo po zmagi in z malo sreče bi jim to tudi uspelo. Najpomembnejši premik od tekme s Celjani se je zgodil v miselnosti, da morajo prav vsi igralci aktivno sodelovati v igri - tako v napadalnih kot obrambnih akcijah. Bistveno tesneje so pokrivali igralce Maribora, ki so si zelo težko pripravljali priložnosti. Tudi trener Drulovič se zaveda, da lahko njegova ekipa točke osvaja le s skrajno požrtvovalno igro vseh nogometašev. V ustvarjalni igri na sredini je Rok Kronaveter storil še korak naprej in je dobro povezoval niti igre, veliko pomoč pa je imel v Marku Drevenšku. Če bodo uspeli še povečati pretočnost žog do napadalca(ev), potem bodo lahko še lažje dosegali zadetke, kar se je v uvodnih krogih izkazalo za največjo pomanjkljivost moštva.
JM
PrvaLiga Telekom Slovenije, 3. krog
MIK CM Celje - Domžale 0:0
Nafta - Prlmorje 1:0 (1:0); strelec: Čeh 14.
HIT Gorica - Rudar 0:2 (0:2); strelca: Trifkovic 30., Junuzovlc 44. Tekma Interblock - Koper je bila odigrana v ponedeljek, po sklepu redakcije Štajerskega tednika.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 3. KROGA: Maribor - Labod Drava 1:1 (0:1), HIT Gorica - Rudar Velenje 0:2 (0:2), Nafta - Primorje 1:0 (1:0), MIK CM Celje - Domžale 0:0. Srečanje Interblock - Koper je bilo odigrano včeraj popoldne.
1.	MIK CM CELJE
2.	NAFTA
3.	MARIBOR
4.	DOMŽALE
5.	HIT GORICA
6.	RUDAR VELENJE
7.	INTERBLOCK
8.	PRIMORJE
9.	LABOD DRAVA
10.	KOPER
4:0 5:2 6:4 4:2 5:5 3:4 3:3 1:4 1:5 3:6
Pari 4. kroga: sobota, 9. 8., ob 17.00: Nafta Lendava - MIK CM Celje, ob 20.00: Rudar Velenje - Interblock; nedelja, 10. 8., ob 17.00: Labod Drava - Hit Gorica, Primorje - Koper, ob 19.30: Domžale - Maribor.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčani so se takole veselili prvega doseženega zadetka v novem prvenstvu, ki ga je dosegel Marko Drevenšek.
Ljubinko Drulovič, trener Laboda Drave: »Po mojem mnenju je bila to dokaj dobra, prava prvenstvena tekma. Kljub temu da je bil Maribor popolni favorit, smo prišli naredit pozitiven rezultat, kar nam je tudi uspelo. Ta točka je izrednega pomena pred nadaljevanjem prvenstva, veseli pa me, da smo končno pokazali pravo borbenost. Škoda, da smo prejeli gol v trenutku, ko smo nadzirali potek tekme, a takšne napake se pri mladih ekipah pač pojavljajo.«
Darko Milanič, trener Maribora: »Za nami je težka tekma, saj nam je tekmec povzročal precej težav. Nismo odigrali tako, kot smo si pred tekmo želeli, predvsem je bilo preveč napak pri podajah. Točka je popolnoma realna in zaslužena.«
Spuhlja • Veličastna popotnica za olimpijko Nino Kolarič
V Pekingu želi doseči še en dober skok
V nedeljo, 3. avgusta, je bilo v Spuhlji nadvse svečano. Spuhljani so pripravili prireditev, ki je bila hkrati najboljša popotnica olim-pijki, atletinji Nini Kolarič, ki si je s svojimi letošnjimi rezultati, predvsem pa s skokom 6,78 cm, ki ga je dosegla pred mesecem dni na Ptuju, zagotovila olimpijsko vozovnico. Z njo so ji pokazali, kako jo cenijo, imajo radi in se veselijo skupaj z njo. Po 16 letih ima Ptuj ponovno olimpijskega tekmovalca, tudi Mirko Vin-diš, ki sicer v nedeljo ni prišel v Spuhljo, je Nini zaželel vse najboljše v Pekingu, kjer naj bi dosegla svoj najdaljši skok v življenju. Ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki okreva po operaciji, pa je Nino 1. avgusta sprejel v Mestni hiši na Ptuju. V imenu vseh občanov MO Ptuj in v svojem imenu ji je zaželel najboljši rezultat življenja. Pozdrave so ji prinesli tudi markovski kopjaši in ptujska godba na pihala.
»Nina je za nas že zmagovalka«
Predsednik ČS Spuhlja Edvard Strelec je v nedeljo v Spuhlji pozdravil številne goste, podžupana MO Ptuj Mirka Kekca, direktorja uprave MO Ptuj mag. Stanka Glažarja, v. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj Marjana Lenartiča, trenerja Nine Kolarič Gorazda Rajherja, ki z Nino tudi potuje v Peking, predsednika AK Cestno podjetje Ptuj Dejana Dokla, Konrada Rižnerja, svetnika MO Ptuj z območja Spuhlje, druge mestne svetnike, predsednike četr-tnih skupnosti, člane svetov četrtnih skupnosti, predstavnike društev iz Spuhlje in druge. V nedeljo jih je bilo v Spuhlji resnično veliko, vsi pa so želeli biti med tistimi, ki so Nini zaželeli kar najboljši rezultat na olimpijskih igrah v Pekingu. "Že sama udeležba na igrah pomeni vrhunec vsakega športnika, zato ti želimo dober kvalifikacijski nastop in uvrstitev v finale, predvsem pa najdaljši skok v tvojem življenju," je v svojem govoru med drugim še
posebej poudaril Edvard Strelec. V imenu krajanov se ji je zahvalil za vse dosedanje rezultate, v spomin na srečanje s krajani Spuhlje pred odhodom v Peking pa ji je izročil manjšo umetnino mladega ptujskega umetnika Forbicija, na kateri so razen datuma zapisane tri besede: Nini, tvoji Spuhljani. Idejo za organizacijo prireditve je dal Branko Strelec, ki je tudi pomagal pri njeni izvedbi, tudi njemu se je Edvard Strelec zahvalil, kot tudi PGD Spuhlja in društvu gospodinj Marjetica.
Nino so njeni Spuhljani dan pred odhodom v Peking resnično presenetili. Pričakovala je nekaj manjšega, zato je bila toliko bolj presenečena in toliko bolj vesela. V imenu MO Ptuj je v nedeljo Nino Kolarič, državno rekorderko in olimpij-ko, ter njene Spuhljane, ki so jo s tako množično udeležbo na prireditvi pospremili na tekmo njenega življenja, nagovoril podžupan MO Ptuj Mirko Ke-kec. Nedeljska spontana prireditev, ki so jo krajani pripravili zanjo, je nekaj izjemnega, Nina

Foto: Črtomir Goznik
Spuhljani so svojo olimpijko presenetili z udeležbo na prireditvi, vedela je, da Krajani so jo izredno presenetili in hkrati razveselili.
Foto: Črtomir Goznik
nekaj pripravljajo, da bo tako množično, pa ni pričakovala.
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Šmigoc, predsednik ŠD Spuhlja (prvi z leve), je Nini prinesel tudi majico, za katero upa, da jo bo oblekla tudi v Pekingu, kamor je odpotovala včeraj skupaj s trenerjem Go-razdom Rajherjem (desno).
si jo je zaslužila. "Prepričan sem, da je Nina v tem trenutku za vse nas že zmagovalka, ne glede na to, kakšen skok bo v Pekingu opravila. Prepričan pa sem tudi, da bomo priče še kakšnemu podobnemu odhodu, nedeljski je prvi, a ne tudi zadnji. Nini želim uspešen nastop v Pekingu in uspešno nadaljnjo kariero. Njeni dosedanji rezultati dokazujejo, da je resnično vrhunska tekmovalka, zrela osebnost, kljub njenim rosnim letom. Pred njo je še veliko športnih tekmovanj in ne nazadnje tudi nekaj olimpijskih iger."
Uspešno udeležbo na olimpijskih igrah je Nini v imenu Zavoda za šport in ŠZ MO Ptuj zaželel Marjan Lenartič. Do-
Nina se je na prireditveni prostor pripeljala s kočijo, kjer so jo že tudi čakali kopjaši iz Mar-kovcev.
bre želje za dosego optimalnega rezultata je prinesel tudi v imenu vseh športnikov MO Ptuj. Čim daljši skok v Pekingu je Nini zaželel v imenu ŠD Spuhlja Gregor Šmigoc, ki je tudi sam treniral atletiko, imela sta skupnega trenerja Gorazda Rajherja.V ŠD so se odločili, da ji podarijo skromno popotnico, trajno častno članstvo v ŠD Spuhlja, poklonili pa so ji tudi majico, ki jo bodo, tako upajo, kdaj oblekla tudi v Pekingu in s tem opozorila na svojo Spuhljo. Najboljše želje je Nini prinesla tudi predsednica DU Spuhlja Marica Šenica, Marko Šamperl ji je v imenu etnografskega društva izročil majhnega kurenta, ki naj ji prinese kanček sreče. V imenu družine je Nino in krajane ter številne goste nagovorila Anja Strelec, oglasila pa se je tudi sovaščanka Justina Pečar, ki ji je prav tako zaželela dober in dolgi skok in naj se ne da ujeti.
Gorazd Rajher, trener Nine Kolarič, je o tem, kaj vse sta počela z Nino, da je dosegla vse te rezultate, povedal, da so to male skrivnosti osmih let dela, zanje pa je najbolj zaslužna Nina sama. Upa, da bosta delo nadaljevala vsaj do naslednje olimpijade, takrat pa bosta šla na medaljo. "V zraku ne občutiš dolžine skoka, zato moraš čim prej do tistega, ki ga meri. Šele potem vidiš, kako daleč si skočil. Veš, da je skok dolg, ne veš pa, ali je 6,60 ali 6,70 cm," je o tem, kako je doživela doslej svoj najdaljši in sanjski skok, povedala Nina, ki na olimpiado v Peking, ki poteka pod geslom En svet, ene sanje, potuje neobremenjeno, sproščeno. Svoje cilje za letošnje leto je že dosegla oziroma jih celo presegla. To pa še ne pomeni, da se gre tja samo zabavat, v Pekingu želi doseči vsaj en dober rezultat in še en dober skok, ki upa, da bo pomenil čim višjo uvrstitev.
MG
Zanimivosti
Praznični ribolov
V soboto dopoldne je v sklopu praznovanja praznika mestne občine Ptuj ob ribniku Rogoznica potekalo že 7. tradicionalno tekmovanje članov Zveze veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plovcem. Tekmovanje sta slovesno odprla Mirko Kekec in Milan Čuček.
Srečanje in tekmovanje, ki ga vsako leto priredi Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, se je tudi tokrat začelo že v zgodnjih jutranjih urah. Glavni namen prireditve je predvsem druženje med veterani, ki so v času vojne za Slovenijo aktivno sodelovali v obrambnih aktivnostih, hkrati pa na ta način tradicionalno vsako leto počastijo tudi občinski praznik MO Ptuj. To dejstvo je še toliko pomembnejše v času, ko nam tempo vsakdana vse bolj jemlje čas za vrednote, ki jih še nismo pozabili, in za temeljne medčloveške odnose, brez katerih je življenje pusto in prazno. Kot je povedal Milan Slana, član upravnega odbora, so veterani znani po tem, da se družijo, in če so se družili in sodelovali leta 1991 v vojni, potem je prav, da se tudi sedaj ne pozabijo. Tekmovanje v lovu
rib s plovcem šteje tudi v sklop tekmovanj, družabnih srečanj in športnih iger Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki potekajo po vsej Sloveniji. Tokrat se je zbralo presenetljivo število ljubiteljev ribolova, saj je tekmovalo kar 44 ekip, vsako od njih pa so sestavljali trije tekmovalci, nekaj pa jih je tekmovalo tudi posamezno, tako da so organizatorji ocenili, da se je tekmovanja udeležilo okoli 150 ribičev iz vse Slovenije, od Primorske do Prekmurja. Ker tolikšnega števila ribičev niso mogli razporediti ob ribniku na Rogoznici, jih je precej tekmovalo ob ribniku v Prvencih. Tekmovanje sta odprla Mirko Kekec, podžupan mestne občine Ptuj, in Milan Čuček, mestni svetnik. Tekmovalni del se je začel ob 11. dopoldne, trajal pa je tri ure. Najbolje uvrščene ekipe in posamezniki so bili nagrajeni s pokali in medaljami, to so bili tisti, ki so ujeli največ kilogramov rib, vsak udeleženec pa je prejel tudi spominski znak tekmovanja. Po koncu tekmovalnega dela je sledilo še družabno srečanje, ki se je zavleklo v pozno popoldne.
Patricija Babosek
Foto: Patricija Babosek
Glavni namen prireditve je predvsem druženje in ohranjanje vrednot, na katere ne smemo pozabiti.
OI Peking 2008
Še tri dni do otvoritve
Zolnirjeva nosilka zastave na slovesnem odprtju OI
Vodstvo slovenske olimpijske delegacije je v sodelovanju z vodstvom Olimpijskega komiteja Slovenije soglasno izbralo športnico, ki bo na slovesnem odprtju poletnih olimpijskih iger v Pekingu nosilka slovenske zastave. To bo judoistka Urška Žolnir, dobitnica bronaste olimpijske kolajne iz Aten.
Sedemindvajsetletna športnica, članica judo kluba Sankaku iz Celja, je med drugim na lanskem evropskem prvenstvu v kategoriji do 63 kilogramov osvojila srebrno kolajno, letos pa se je z evropskega prvenstva vrnila z bronastim odličjem.
Rogge ni skoparil s pohvalami BOCOG
Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Jacques Rogge je nekaj dni pred pričetkom letošnjega največjega športnega dogodka že pohvalil prireditelje v Pekingu. Organizacijski komite BOCOG je bil deležen pohvale predvsem zaradi olimpijske vasi. »To je najboljša olimpijska vas doslej,« je dejal Rogge.
»Organizacija je na najvišji ravni, to bodo res odlične igre,« je 66-letni prvi mož MOK dejal po zasedanju izvršne-
ga komiteja krovnega olimpijskega gibanja. Rogge je ob tem tudi povedal, da bo v Pekingu po odprtju resnično prisoten »čarobni duh iger«. Hkrati je nekdanjega uspešnega jadralca razveselilo tudi dejstvo, da bo na igrah sodelovalo rekordnih 205 držav.
Glede kontroverzne kitajske cenzure spletnih strani je Rogge zagotovil »prost in necenzuriran« dostop, saj se bo sam zavzemal, da bo vseh 25.000 novinarjev lahko delalo nemoteno, še enkrat pa je poudaril, da so Pekinžani to zagotovili že leta 2001, ko so jim bile igre dodeljene.
Predsednik MOK je na novinarski konferenci po zasedanju IO nadalje dejal, da je izredno zadovoljen nad oblastmi, ki dosledno izvajajo dopinško kontrolo, kar dokazujejo tudi zadnji, žal pozitivni primeri odkritih kršitev v nekaterih reprezentancah. »To je samo posledica naše jasne strategije. Dejal sem, da je potrebno še pred pričetkom iger izvesti največje možno število testov in tega se tudi držimo,« je dejal Belgijec in dodal, da bodo v Pekingu izvedli 4500 preizkusov.
Rogge je ob tem še omenil, da pričakuje v Pekingu prodor Kitajcev v vseh športih, domačini naj bi bili vseskozi redni gostje olimpijskih stopničk. »To bodo zanimive tekme in dvoboji,« je dejal, po njegovem mnenju so namreč države gostiteljice vedno med najuspešnejšimi predstavniki na OI.
sta
Ptuj • Enajsti praznični turnir v balinanju
Trinajsti praznik, trinajst ekip
V praznične prireditve MO Ptuj se že enajst let vključuje tradicionalno balinanje na balinišču ob Potrčevi cesti 34 na Ptuju.
Balinanje že od samega začetka poteka v organizaciji ŠD Center Ptuj, ki ga vodi Jože Ma-učec. Športno društvo Center deluje organizirano že deset let, sicer pa se njegovi člani srečujejo že 30 let. Ob vsakoletnem tradicionalnem balinanju je društvo tudi organizator turnirja v malem nogometu ob novem letu in turnirja Toyota. Redno se udeležujejo tudi drugih športnih prireditev, vključno s srečanjem v Brčkem. Letos so v sklopu tega športnega srečanja obiskali tudi znamenito tovarno paprike Horgoš. Ta obisk je bil še posebej zanimiv za vse tiste člane, ki so že tradicionalni kuharji prekmurskega bograča.
Pred začetkom letošnje balinarske tekme je predsednik ŠD Center Ptuj Jože Maučec spomnil, da so s turnirjem začeli predsedniki četrtnih skupnosti, ki so včasih tudi imeli svojo ekipo. Med začetniki turnirja je bil tudi prvi župan MO Ptuj Miroslav Luci. Tradicijo balinanja ohranja tudi sedanji ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki pa se letošnje prireditve ni mogel udeležiti iz zdravstvenih razlogov, zato je njegove pozdrave prinesel podžupan Mirko Kekec. Ekipa bivših predsednikov četrtnih skupnosti se je letos ponovno ojunačila in nastopila z zavidljivim rezultatom; v postavi Marjan Munda, Stojan Žižek in Stanko Peklar je zasedla tretje mesto. Slavila je ekipa ŠD Panorama, kjer imajo tudi balinišče, v sestavi Igor Hrženjak, Janko Simonič in
Foto: Črtomir Goznik
Letošnjega turnirja v balinanju ob 13. prazniku MO Ptuj se je udeležilo trinajst ekip.
Branko Potočnik. Druga je bila ekipa uprave MO Ptuj, v kateri so nastopali Stanko Glažar, Edi Kozel in Marjan Varvoda.
Tradicionalno praznično balinanje ima bolj družabni kot športni značaj, kar pa ne zmanjšuje vrednosti športnih rezul-
tatov. Njegov zvesti spremljevalec je tudi prekmurski bograč, ki so ga letos skuhali v dveh kotlih po starem prekmurskem receptu LD Bogojina. Kuharji so bili Janez Čuš, Jože Maučec in Adolf Mihelač.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Po napornih tekmah se je prilegel bograč, ki so ga letos skuhali v dveh kotlih po starem prekmurskem receptu LD Bogojina. Kuharji so bili Janez Čuš, Jože Maučec in Adolf Mihelač.

E
AL d .
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIK0VIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Letališče, prijazni krajani in edinstven dogodek.
Moškanjci je vas, ki leži 8 km vzhodno od mesta Ptuja, ki slovi po prijaznih ljudeh in lepi okolici. Mnogi športniki poznajo kraj tudi zato, ker je tam športno letališče. Največ Slovenk in Slovencev pa pozna Moškanjce in letališče zato, ker se tam zberemo vsako leto na Poli maratonu. Samo kolesarjev je med 6 in 7 tisoč. Ali boste tam tudi vi? Ker boste takrat z mislimi na kolesu, bomo danes napisali nekaj o letališču, kjer se dobimo.
Leta 1953 si ga je želel tudi Ptuj!
Konec decembra leta 1953 je skupina mladinskih aktivistov pri okrajnem in mestnem komiteju ZSM Ptuj ugotovila, da so tudi v mestu ob Dravi možnosti za uspešen razvoj in obstoj športnega letalstva. V nedeljo, 30. maja 1954 so Mariborčani na travnato ravnico v Moškanjcih pripeljali dve motorni in dve jadralni letali. Da je bil to velik dogodek priča podatek, da se je tistega dne zbralo okoli 3500 ljudi, ki so prišli gledat letala iz Ptuja in okolice. Ta dan je bil prelomen, saj je ustanovni občni zbor AK Ptuj sprejel sklep, da ^se prične s takojšnjo gradnjo Jletalskega hangarja in da £bodo ustanovili tudi letalsko
šolo. Tako se je pred 54 leti začelo graditi letališče Ptuj in razvijati športno letalstvo.
Prva kovinska ptiča Aero kluba Ptuj
Svoje prvo letalo je klub dobil na letališču v Cerkljah. Starejši piloti se ga še vedno spominjajo: letalo UT-2 so krstili za Utko. Ne dolgo za tem je klub dobili še eno letalo, in sicer iz domače proizvodnje: KB Matajur. Imenitno je bilo tudi zato, ker je imelo tri sedeže. Obe letali sta klubu dobro služili, za vožnje, redno šolanje pilotov in tudi propagandne polete. Matajur-ja so uporabljali tudi za potrebe padalskih skokov. Leta 1956 je klub dobil še tretje letalo -motorno PO-2, ki je opravljal vrsto nalog. V 60. in 70. letih je bilo za Ptujčanke in Ptuj-čane zanimivo gledati letala, ki so krožila nad mestom. Otroci so kričali: »Glejte, avi-on!«. Največje veselje otrok pa je bilo, če je le ta odvrgel letake - uj, kako so se svetili na nebu, se lesketali v soncu in spreminjali smer v vetru. Otroci so opazovali letake, jim sledili, včasih tudi zelo daleč. Potem pa, ko so padli na tla se je tekmovanje pričelo. Zmagal je tisti, ki je imel največ lističev. Kakšna pa je bila vsebina letakov? Ne sprašuj-
te, tega se ne spomni nihče več, pa saj jih običajno sploh niso prebrali.
En stolp, dva hangarja in mnogo kvadratov travnate površine.
Danes je Letališče Ptuj ponosen lastnik dveh hangerjev, visokega kontrolnega stolpa ter 2300 metrov dolge in 100 metrov široke travnate piste. Pomembno pa je tudi, da ima letališče velikanski parkirni prostor, saj sprejme 3000 avtomobilov, pa še prostora za kampiranje ostane.
K^j imajo skupnega Letalski miting, koncerti in Poli maraton?
Prizadevni člani AERO kluba vsakih 5 let organizirajo letalski miting. Prizadevni organizatorji Poli maratona pa tega organizirajo vsako leto. Letališče Moškajnci je namreč največji prireditveni prostor v okolici Ptuja. Prostor pred hangarjem zavzema kar 5000 kvadratnih metrov, sama pista pa 26.000 kvadratnih metrov prostora. Tako velik prostor je lahko namenjen le največjim prireditvam, takim, ki lahko privabijo res veliko število ljudi. Še ena
prednost tega prireditvenega prostora je: dostop do Letališča Ptuj je možen z avtomobilom, seveda tudi kolesom, po cesti, ki pelje med Ptujem in Ormožem. Lahko pa pridete tudi z vlakom, saj je železniška postaja Moškanjci oddaljena le 300 metrov. To pa še ni vse, lahko se pripeljete tudi z letalom. Pomembno je le, da ne pozabite kolesa.
Zak^j ravno tukaj in ne nekje drugje!
Tradicija je nekaj, kar se usidra v spomin ljudi. Tako tudi vsi ljubitelji kolesarjenja vemo, da se Poli maraton pač dogaja na letališču Ptuj. Resnici na ljubo je to tudi edini prostor, ki sprejme 6-7 tisoč kolesarjev, kjer se lahko postavi celotna infrastruktura in logistika Poli maratona. Letos bo prireditveni prostorza Poli maraton zavzemal ves prostor pred hangarjem in tudi del piste. Naj zaupam še eno skrivnost: letos bo Aeroklub Ptuj pripravili še vzporeden dogodek. Isti dan se bo odvijalo tekmovanje v likovnih padalskih skokih. To bo paša za oči. Toda kolesarji, na pozabite, med vožnjo se gleda na cesto in ne v zrak...
Tilen Mrgole, Di@log Co
Nogomet • Turnir v Podvincih
Zmagovalni pokal v Rogoznico
Nogometni klub Podvinci že dolga leta prireja tradicionalni memorialni turnir Janeza Petroviča. Letos je bil že šestnajsti. Kljub gostovanja Laboda Drave v Mariboru na štajerskem derbiju in vseh prireditvah na Ptuju in v okolici se je v soboto in nedeljo zbralo veliko gledalcev, ki enostavno pogrešajo nogomet. V športnem parku v Podvincih so na turnirju zbrali šest ekip, ki so tekmovale v dveh skupinah. Drugouvršče-ne ekipe iz obeh skupin so se pomerile za tretje mesto, zmagovalne ekipe obeh skupin pa v borbi za zmagovalca memori-alnega turnirja.
V malem finalu so Ormožani dokaj lahko opravili z domačo ekipo in se tako veselili končnega tretjega mesta. V borbi za prvo mesto pa so presenetili no-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Danilko Klajnšek
Utrinek s finalne tekme med ekipama Bukovci (modri dres) in Rogoznica (ekipa na sliki levo).
gometaši Rogoznice, ki so pod vodstvom trenerja Branka Žge-ča premagali ekipo novega štajerskega ligaša Bukovce. Ob tem odlično organiziranem turnirju je potrebno omeniti, da ekipe še niso nastopile v najboljših sestavah, saj je še čas dopustov.
Danilo Klajnšek
Rezultati tekem v Podvincih:
Tekma za 3. mesto: Holermuos Ormož - Podvinci 3:1. Tekma za 1. mesto: Rogoznica - Bukovci 2:1.
Postave ekip:
PODVINCI: Šeruga, Kralj, Prapotnik, Toplak, Petrovič, Kuserbanj, Str-gar, Makovec, Čuček, Ivančič, Lah, Šebela.
HOLERMUOS ORMOŽ: Špešič, Štiberc, Goričan, Goričan, Kolarič, Za-dravec, Vesenjak, Surčič, Prapotnik, Piberčnik, Meško, Mesarec.
BUKOVCI: Grabrovec, Kokot, Plohl, Herega, Vajda, Modrič, Kozel, Ma-jer, Antolič, Meznarič, Zemljarič. Igrala sta še: Zorko, Štrafela.
ROGOZNICA: Sivonič, Gašperič, Petrovič, Pučko, Hren, Petek, Pola-nec, Lah, Nežmah, Žgeč, Leben. Igrali so še: Vaupotič, Petrušič, Stanet, Fajzič.
Športne novičke
Nogomet •
Prijateljske tekme Aluminij - Paloma 1:0
Aluminij: Lipovac, Gašparič, To-polovec, Bingo, Krajcer, Dugolin, Rotman, Letonja, Djokič, Veselič, Ihbeshei. Igrali so še: Sagadin, Medved, Dončec, Osaj, Pavlin, Vajs, Gro-bovšek. Trener: Bojan Špehonja.
Ta konec tedna se bo pričelo tekmovanje tudi v 2. slovenski nogometni ligi in priprave so v samem zaključku. Nogometaši Aluminija so v zadnjem pripravljalnem srečanju gostili ekipo Palome s Sladkega Vrha. Zmaga je bila pričakovana, vendar bo na prvenstvenem srečanju potrebno pokazati več.
Zavrč - Gerečja vas L&Jack 1:1 (0:0)
Strelca: 0:1 Vtič (70), 1:1 Voča-nec (76)
ZAVRČ: D. Golob, Gabrovec, Medved, Rumež, Kramberger, Kuserbanj, Bratkovič, F. Fridl, Murat, Juričinec, M. Golob. Igrali so še: I. Borak, D. Borak, I. Fridl, Kojc, Vočanec. Trener: Miran Emeršič.
GEREČJA VAS: Kaisesberger, Kokot, Slaček, Emeršič, Gerečnik, Sagadin, D. Hertiš, M. Hertiš, Lešnik, Vtič, Vorih. Trener: Igor Vorih.
Po solidni in borbeni igri sta se ekipi razšli z neodločenim izidom. Zadetka sta bila dosežena v zadnjih dvajsetih minutah tekme. Gostje so povedli, domačini pa nekaj minut kasneje izenačili.
Danilo Klajnšek
Lebarjev memorial
Veržej zmagovalec v Ljutomeru
Na četrtem spominskem nogometnem turnirju Jožeta Lebarja v Ljutomeru so nastopile le tri ekipe (Ormož oziroma Slatina iz Radencev sta sodelovanje odpovedala) - ob gostitelju še Središče ob Dravi in Tehnostroj Veržej. Veržejci, ki bi se v predtekmovanju morali pomeriti z Ormožem (Slatino), so napredova-
li v finale brez boja, Ljutomer pa je premagal moštvo Središča ob Dravi (2:1). V tekmi za 1. mesto je bil Tehnostroj s 3:2 uspešnejši od domačinov (Živič, Vidmar, Vinkovi; Jurša, Oletič), v tekmi veteranov pa je Maribor s 3:2 premagal Ljutomer (Recek, Šarkezi, Hafner; S. Makoter 2).
NŠ
Na posnetku v sredini Boštjan Osterc, kapetan Tehnostroja iz Ver-žeja z zmagovalnim in prehodnim pokalom - ob njem sta Viktorija Lebar, soproga pokojnega Jožeta, in župan občine Ljutomer Franc Jurša.
Športni napovednik
Nogomet
Memorialni turnir v Slovenji vasi
V	soboto in nedeljo bosta v Slovenji vasi potekala zanimiva nogometna turnirja. V soboto se bodo od 10. ure naprej med sabo merile ekipe Šentjur, Videm, Skorba, Atleti & CO, Slovenja vas, Boč, MCA Dobrovce in Pobrežje. Ekipe bodo razdeljene v dve skupini, v finalni tekmi pa se bosta ob 20. uri med sabo pomerili zmagovalni ekipi skupin.
V	nedeljo bo imel turnir mednarodni pridih, saj bo nastopila hrvaška ekipa Plitvica Varaždin. Ob njih bodo nastopili še gostje iz MNZ Murska Sobota, ekipa Apače pri Radgoni, zmagovalec sobotnega turnirja, in domača ekipa NK Slovenja vas. V nedeljo se bodo tekme začele ob 14. uri, domači organizatorji pa bodo oba dneva poskrbeli za hrano in pijačo. Vabljeni!
JM
Motociklizem
Brez večjih sprememb
AMD Ptuj je bil v nedeljo organizator četrte dirke za državno prvenstvo v supermotu na kartodromu v Hajdošah. Za razliko od kartinga so za to tekmovanje pripravili tudi sedemdeset metrov dolgo pot po makadamu z dvema skakalnicama, kar je pomenilo za gledalce dodatno zanimivost, saj so bili tukaj skoki dolgi tudi do sedem metrov. Ljubitelji tega športa so tako prišli na svoj račun, čeprav si je to športno prireditev ogledalo samo okrog 600 gledalcev. »Z organizacijo tekme za DP smo lahko zadovoljni. Na naše zadovoljstvo se je vse končalo brez težjih padcev, tako da zdravstvena služba ni imela razlogov za posredovanje,« je dejal predsednik AMD Ptuj in direktor dirke Uroš Langerholc.
Samo tekmovanje, kjer so vozili dve dirki, je bilo zanimivo in atraktivno, bilo je nekaj padcev, predvsem na ovirah, a so vsi tekmovalci lahko nada-
ljevali tekmovanje. Mogoče je za slabši odziv gledalcev krivo tudi dejstvo, da med udeleženci ni bilo tekmovalcev iz domačih logov. Morda je delno krivo tudi to, da v tem športu veljajo toga pravila, ki jih določa AMZ Slovenije, ki striktno zahteva tekmovanja ob nedeljah. Če bi bilo to v soboto, bi bilo stanje lahko povsem drugačno. Očitno pa je, da so v tem športu prevladali nekateri interesi, ki nimajo veliko skupnega z realnostjo.
Drzne in hitre vožnje pa niso spremenile vrstnega reda v skupnem seštevku. Uroš Nastran je v svoji kategoriji z dvema prvima mestoma samo povečal razliko do zasledovalcev, kakor tudi Gregor Knific, Miha Primožič, Marko Škarja in Žan Modic, saj so vsi slavili v obeh dirkah ter dokazali svojo supe-riornost.
Danilo Klajnšek

M \
maraton
vm>W'
Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji
Letališče Moškanjci pri Ptuju
Foto: NS
6. september 2008
Ptuj • 16. ptujska rancarija
Rancarji kljub vročini dobro napeli vesla
V okvir prazničnih prireditev ob 13. prazniku MO Ptuj se je letos vrnila tudi že tradicionalna rancarija. Lani so jo zaradi poteka projekta vitalizacije Ptujskega jezera organizirali septembra.
Kljub napetemu urniku in
številnim prireditvam, ki so v soboto, 2. avgusta, vabile ljudi od blizu in daleč, so zveste ekipe ptujske rancarije tudi letos našle čas za veslanje na Ptujskem jezeru. V konkurenci je nastopilo 27 od 33 sodelujočih ekip. Ekipe partnerskih mest Ptuja iz Ohrida in Burg-
hausna, podžupana Mirka Kekca z mestnimi svetniki in organizatorjev, Brodarskega društva Ranca, so v uvodnih vožnjah preverjale varnost tekme. Vodnih min niso našle, zato se je tekma lahko pričela. Nekaj ekip se je odelo tudi v kostume, izstopale so ženske.
Predstavil pa se je tudi izvirni poletni kurent s kurentovo masko in z zvončki, prirejeno za poletne čase. Proga je bila skupaj dolga 700 metrov, 350 metrov v eno smer. Tudi ptujska rancarija je predvsem družabni dogodek, ki ni toliko vezan na rezultate. V glavnem ima
promotorsko vlogo, ena njenih nalog je namreč popularizacija rekreativnih vodnih športov, vožnja z rancami je lahko ena izmed njih. 27 ekip si je izmerilo čas vožnje. Pri ženskah je zmagala ekipa Runda bara Črni gad, progo je prevozila v sedmih minutah, 17 sekundah in
dvanajstih stotinkah, na drugo mesto je priveslala ekipa Čvek, tretje so bile Skokove dekline iz Gastroja. V moški konkurenci je najboljši čas dosegla ekipa Mladi rancarji, ki je 700 metrov proge preveslala v petih minutah, 46 sekundah in 53 stotin-kah, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Langobardov, tretji pa so bili Rancarji. Razveseljivo je, da se ekipe iz leta v leto pomlajujejo, temu primerni pa so tudi rezultati.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Letos se je na Ptujsko jezero podalo 33 ekip, od tega 27 tekmovalnih.
Foto: Črtomir Goznik
Vožnje rancarjev je spremljalo številno občinstvo, vsaka ekipa je s seboj pripeljala tudi navijače.
Strelstvo • Spremembe tekmovalnih sistemov SZS
Bodo najboljši še vedno ostali najboljši?
Foto: Simeon Gonc
Najboljši strelci se bodo v novi sezoni 1. A-lige ljubiteljem streljanja predstavili na dodatnih petih finalih ligaških turnirjev.
Pred začetkom nove strelske sezone 2008/2009 so se v sistemu tekmovanj Strelske zveze Slovenije zgodile številne spremembe. Največja novost v novi sezoni bo temeljita prenova vseh dosedanjih ligaških tekmovanj v vseh starostnih kategorijah, ki bodo sedaj štela v točkovanju za Pokal Slovenije in tako predstavljala protiutež državnemu prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem. Pokalno tekmovanje se je do sedaj izvajalo v obliki, ko se je med seboj pomerilo sedem strelskih regij, iz vsake kategorije in discipline po en najboljši strelec, točkovni seštevek pa je na koncu pokazal, katera regija je pokalni prvak, medtem ko v posamičnih disciplinah in kategorijah uvrstitve niso štele za pokalne lovorike. Sedaj je tekmovanje regij odpravljeno, pokalne prvake, tako ekipne kot posamične, pa bomo dobili že v letošnji sezoni s pomočjo ligaških tekmovanj.
O vseh najpomembnejših spremembah smo se ob tej priložnosti pogovorili z dvema najboljšima strelcema s ptujskega, Boštjanom Simo-ničem in Majdo Raušl, ki sta bila v lanski sezoni ligaškega tekmovanja v 1. državni strelski ligi s pištolo uvrščena na 2. oziroma 3.mesto.
Kaj za vaju kot vodilna strelca prinašata spremembi števila strelov s 60 na 40 strelov ter manjše število turnirjev, ki so bili z dosedanjih sedmih skrčeni na pet turnirjev?
Boštjan Simonič: »Sem velik skeptik nove oblike ligaške-ga tekmovanja. Ligaško tekmovanje je nekako rdeča nit strelske sezone za vse strelce. Ta nit bo sedaj tanjša in krajša. Ne le
zame, tudi za večino strelcev je nov sistem velika uganka. Malo nenavadno je, da se bo število strelov zmanjšalo na 40. Članicam to ne bo povzročalo težav, ker že sedaj streljajo 40 strelov za oceno. Tisti, ki niso v izboru za reprezentanco, lahko imajo še največje težave, saj se je bati, da bodo tudi treninge prilagodili novemu sistemu. Tako se pri članih lahko nekaterim zgodi, da bodo po štirih serijah »zgoreli« in bodo v normalni seriji 60 zadnji dve seriji imeli velike težave z močjo in s koncentracijo. Ker bodo ligo tudi skrajšali na račun izbrane vrste (prenatrpan in utrujajoč tekmovalni koledar skupaj z mednarodnimi tekmovanji), se bojim, da bo večina tekmovalcev, razen reprezentance, potegnila kratko. Tudi podmladek ni izjema. Za njih bo to pomenilo manj priložnosti, da se na istem tekmovanju merijo
z najboljšimi. Vsak krog več na katerikoli tekmi od vzornikov pa je zelo pomemben za samozavest tekmovalcev, na katere v bodoče stavimo.«
Majda Raušl: »Glede števila strelov moram priznati, da se je končno obrnilo ženskam v prid, saj je to naše število in upam, da se mi bo ta sprememba obrestovala. Menim, da manjše število turnirjev ni dobro za rekreativne tekmovalce, ker bodo tako ob dve veliki tekmovanji.
Kot reprezentantka pa se s spremembo strinjam, saj so za reprezentanco posledično uvedli večje število mednarodnih tekmovanj. Tako bomo re-prezentanti lahko pridobili še več izkušenj na mednarodnih nivojih in s tem tudi imeli več možnosti za napredovanje na velika tekmovanja. Upam pa, da bodo s tem sistemom večjo veljavo pridobila vsa tekmova-
nja na občinskem in regijskem nivoju.«
Kakšno je vajino mnenje o uvedbi finalnih streljanj v 1. A-ligo in o spremembi le-tega iz klasičnega v sistem dvobojev na izpadanje po petih strelih?
Majda Raušl: »O novo uvedenih finalih se mi ne zdi smiselno preveč razpravljati, ker jih je potrebno preizkusiti in šele takrat govoriti o učinkih, vsekakor pa je najpomembnejše to, da bi se s tem načinom finala strelski šport čimbolj približal javnosti ter tako postal medijsko zanimivejši šport. Škoda se mi zdi, da te zanimivosti nismo in ne znamo prikazati tako kot to delajo v tujini.«
Boštjan Simonič: »Novost v ligaškem tekmovanju je finalna serija. Tukaj obstaja še največ nejasnosti. Streljalo se bo po pravilih, ki niso v skladu z ISSF in na glavo postavljajo celotno
tekmo. Vedeti moramo, da je bila med prvim in osmouvr-ščenim, ki se še udeleži finalne serije, lani na preizkusni tekmi v Gorenji vasi razlika celo 17 krogov! Po ISSF pravilih ni nobene teorije, da tekmovalec z takšno razliko odnese zmago. Pri nas bo to mogoče! To pomeni, da ne bo cilj dosegati najvišji rezultat v redni seriji, ampak se prebiti le do osmega mesta, ki še vodi v finale in po čudnih pravilih premagati ostale. Končna uvrstitev ne bo športni dosežek, ampak loteriji podoben splet okoliščin in sreče. Takrat v Gorenji vasi sem zaradi takšnega finala moral za »zmago« čestitati sotekmovalcu z bistveno slabšim rezultatom. Sam se nisem počutil poraženca, on pa ni imel občutka zmagovalca. To je zelo narobe in ni v duhu športa!«
Ali bo za vaju motivacija streljanja v ligaškem tekmovanju sedaj kaj večja, glede na to, da je zdaj v igri naslov pokalnega prvaka, ki je primerljiv državnemu?
Boštjan Simonič: »Preimenovanje lige v tekmovanje za Pokal Slovenije ne bo vplivalo na motivacijo tekmovalcev. Slej ko prej bo to tekmovanje za nas tekmovalce ostala liga, v kateri se ob koncu na vrhu znajdejo najboljši. Motivacija pa z oddaljenostjo od vrha pada. Sam sem že leta v samem vrhu, zato mi motivacije ne zmanjkuje. Ta ni odvisna od tega, kako se bo po novem liga imenovala, ampak kako močni bodo nasprotniki, ki jih bo treba premagati.«
Majda Raušl: »Motivacija bo verjetno vsaj zame večja kot pretekla leta, saj bom imela 40 strelov in bom tako lažje spremljala trenutno formo, to pa je zame najbolj pomembno.
V ligaškem tekmovanju streljam v absolutni konkurenci, kjer bo naslov prvaka težje dosegljiv kot na državnem prvenstvu.«
Spreminja se tudi sistem končnega ocenjevanja dosežkov posameznikov po vsakem turnirju - iz dosedanjega seštevanja krogov med turnirji v točkovanje.
Majda Raušl: »Tekmovati v ligi pomeni zame streljati čim bolj tehnično dovršeno ter tako po najboljši moči pomagati ekipi. Če mi to uspe, je potem vseeno, ali se dosežki točkujejo ali pa se krogi seštevajo.«
Boštjan Simonič: »Sprememba točkovanja doseženih rezultatov bo po moje redka pozitivna sprememba v celotnem sistemu ligaškega/po-kalnega tekmovanja. Ohranjati točkovno razliko bo težje kot po starem ohranjati razliko v krogih, kjer si lahko na enem turnirju pridobil zajetno prednost. Zato letos pričakujem bolj izenačen boj za vrh in, kar bo mogoče še bolj zanimivo, imeli bomo širši krog strelcev, ki se bodo potegovali za sam naslov. Vsekakor pa je pred nami zanimiva strelska sezona.«
Po formalni plati se je spremenilo tudi rangiranje lig iz dosedanje 1., 2. in 3. lige v nove 1. A, 1. B, 2. in 3. ligo, kjer pa 1. B-liga kakovostno pomeni zdajšnjo 2. ligo, vendar pa brez pravice nastopanja drugih ekip iz istega kluba v 1. B-ligi. Glavno vodilo odgovorne ekipe, ki je pripravila spremembe za SZS, je bilo približati medijem turnirje ligaških tekmovanj, jih popestriti z novo obliko finala ter jih narediti tržno zanimive za vse potencialne pokrovitelje. Kot vsepovsod drugje tudi tukaj ob vseh spremembah obstajajo strelski zanesenjaki, ki menijo, da takšne spremembe ne bodo prinesle želenega učinka, vendar pa je kljub temu vsaka novost še kako dobrodošla v tekmovanju, ki je vrednostno izgubilo svoj pomen.
Simeon Gonc
Urad za delo Ptuj
AVTOELEKTRIKAR, ELEK-TRIKAR MOTORNIH VOZIL, AVTOELEKTRIKAR - M/Ž; avto-elektrikar, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@s5.net.
AVTOMEHANIK - M/Ž; delo v tujini, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZI-CIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@ s5.net.
AVTOMEHANIK, AVTOMEHA-
NIK - M/Ž; avtomehanik, nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-katego-rije. JERENKO AVTO HIŠA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ZAGREBŠKA CESTA 53, 2250 PTUJ.
DELAVEC BREZ POKLICA, ENOSTAVNA ANTIKOROZIJ-SKA DELA - M/Ž; čiščenje in barvanje jeklenih konstrukcij, nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo. PLESKAR PODJETJE ZA ZAŠČITO IN IZOLACIJO POVRŠIN D.D., ULICA HEROJA LACKA 5, 2250 PTUJ, VIDOVIČ JANEZ, 040 190 320 . DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS), VODJA NABAVE - M/Ž; vodenje procesa nabave, obdelava trga, priprava ponudb-povpra-ševanj, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. LIMB proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o., ROGOZNIŠKA CESTA 32, 2250 PTUJ, KRAJNC DARJ, 02 787-93-20, darja.krajnc@limb.si. DOKTOR MEDICINE SPECIALIST INTERNE MEDICINE, DOKTOR MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIST INTERNE MEDICINE ALI ZDRAVNIK SPECI-ALIZANT INTERNE MEDICINE - M/Ž; diagnosticiranje, preprečevanje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na specialistični ravni, nedoločen čas, polni delovni čas, slovenski jezik razumevanje zelo dobro. SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ. EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE, RAČUNOVODSTVO, EKONOMSKI TEHNIK, RAČUNOVODSTVO Z
MATERIALNIM KNJIGOVODSTVOM - M/Ž; računovodska in knjigovodska dela v podjetju, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. KMETIJSTVO POLANEC D.O.O., PLE-TERJE 34, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, PLANINŠEK FRANC, 041/634-907, franc.plan-insek@kmetijstvo-polanec.si. EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST, EKONOMSKI TEHNIK, KOMERCIALIST NABAVE - M/Ž; naročanje blaga, spremljanje naročil, odpoklici materiala, nabavne kalkulacije, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-ka-tegorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. LIMB proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o., ROGO-ZNIŠKA CESTA 32, 2250 PTUJ, KRAJNC DARJ, 02 787-93-20, dar-ja.krajnc@limb.si. EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST, EKONOMSKI TEHNIK, KOMERCIALIST
- M/Ž; delo s strankami, prodaja blaga in storitev podjetja, natančnost, zanesljivost, organiziranost, delo v skupini, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, italijanski jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje tekoče, pisanje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. INTER EXPO INŽENIRING, STORITVE, AGENCIJA, RAZVOJ, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., SLOVENJA VAS 75, 2288 HAJDINA, FUREK IRENA, 02/787-59-10, posta@in-terexpo.si.
EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST, KOMERCIALIST PRODAJE - M/Ž; pridobivanje novih naročnikov in komercialne aktivnosti z obstoječimi kupci, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PLESKAR PODJETJE ZA ZAŠČITO IN IZOLACIJO POVRŠIN D.D., ULICA HEROJA LACKA 5, 2250 PTUJ, VI-DOVIČ JANEZ, 040 190 320 . ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTROINSTALATER - M/Ž; izdelava električnih instalacij, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. ELEKTROTEHNIKA Iztok MILOŠIČ s. p., POTRČEVA CESTA
28, 2250 PTUJ, MILOŠIČ IZTOK, 041 625-339, elektrotehnik@t-2. net.
ELEKTRIKAR ENERGETIK, DELAVEC BREZ POKLICA, ELEKTRIKAR - M/Ž; elektrikar, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 26, baukom.doo@siol.net.
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, MONTER-SERVISER I. -M/Ž; za montažo elektronskih naprav, konfiguracijo sistemov ter servis vgrajenih naprav na podr. elekt.sistemov, delo bo potekalo na terenu ter na sedežu podjetja, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. PROTRADE INTERNATIONAL POSREDOVANJE, ZASTOPANJE IN TRGOVINA D.O.O., MARIBORSKA CESTA 13, 2250 PTUJ, HOJNIK BARBARA, 02 788-01-45, info@protrade-int. com.
ELEKTROTEHNIK, INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, KOMERCIALIST ZA PRODAJNO PODROČJE ELEKTROMATERIAL
-	M/Ž; sprejemanje, evidentiranje naročil, predstavljanje sedanjim in podočim kupcem, širjenje trga, spremljanje zalog, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. ELEKTRO LOGISTIKA TRGOVINA TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 1, 2250 PTUJ, PALČAR BOŽIDAR, 02 745-00-58, info@elektro-logistika.com.
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, INŽENIR MEHATRONIK (VSŠ) VODJA PROJEKTOV
-	M/Ž; vodenje gradbišča na področju elektroinstalacijskih del, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. ELEKTROTEHNIKA Iztok MILO-ŠIČ s. p., POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ, MILOŠIČ IZTOK, 041 625-339, elektrotehnik@t-2.net.
INŽENIR KMETIJSTVA, SAMOSTOJNI/A KOMERCI-ALIST/KA - M/Ž; organizira in izvaja pospeševanje prodaje na prodajnem področju, pridobiva
nove kupce na prodajnem področju, priprava ponudb za kupce na prodajnem področju, priprava in sopodpis kupoprodajnih pogodb s kupci, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje osnovno. PERUTNINA PTUJ REJA PERUTNINE, PROIZVODNJA KRMIL, PERUTNINSKEGA MESA IN IZDELKOV, TRGOVINA IN STORITVE D.D., POTRČEVA CESTA 10, 2250 PTUJ, HORVAT BRANKO, 02 749 0100, branko.horvat@perutnina.si.
KLJUČAVNIČAR, ELEKTRO-MONTER, MONTAŽA KOVINSKE KONSTRUKCIJE - M/Ž; montaža kovinske konstrukcije, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca. EKOTEK, DARJA JAUŠOVEC S.P., STORITVE, SPODNJI GAJ PRI PRAGER-SKEM 30 , 2331 PRAGERSKO, JAUŠOVEC BORIS, 031/778-242, darja.jausovec@triera.net.
KLJUČAVNIČAR, STRUGAR, MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; montaža in priprava vseh vrst kovinskih konstrukcij na terenu in v delavnici, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. MESA-RIČ MARJAN S.P. - PROIZVODNJA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, MAJŠPERK 99, 2322 MAJŠPERK, MESARIČ MARKO, 040 368-110, metall.mesaric@gmail.com. LESARSKI TEHNIK, TESAR -M/Ž; tesar, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU.
MONTER OGREVALNIH NAPRAV, MONTER CENT.KURJA-
VE - M/Ž; monter cent.kurjave ali sestavljanje kov. izdelkov, nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. CIMERMAN JANEZ S.P. - KOVINSKA GALANTERIJA,VODOVOD IN PLINSKE TER CENTRALNE INSTALACIJE, MARKOVCI 58 A, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, CI-MERMAN JANEZ, 041 753-734. NATAKAR, NATAKARICA -M/Ž; strežba hrane in pijače, čiščenje in pospravljanje poslovnih prostorov in osnovnih sredstev, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec.
SCHRAMM ČOH JELKA S.P. - GOSTILNA KOZEL, SELSKA CESTA 37, 2250 PTUJ, ČOH MAKS, 041 235-463.
OBLIKOVALEC KOVIN, MON-TER-MONTERSKA DELA NA TERENU - M/Ž; mehanska in monterska dela na terenu v tujini, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-ka-tegorije. MZK ELEKTRO MONTAŽA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ, ŽARGI MARJAN, 02 771-08-23, info@mzkelektro.si. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MANJ ZAHTEVNA DELA - M/Ž; delavcu bo v okviru pogodbe določeno delo opravljanje pomožnih del in deljenje hrane, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. VITAL GOSTINSTVO IN TRGOVINA D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 7, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 799-51-11, tanja.madjar@ talum.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POSLUŽEVALEC CNC-STROJA - M/Ž; delo na Ptuju, organizacija in nadzor dela na strojih, upravljanje strojev, branje delavniških risb in uporabljanje merilnih naprav, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo-ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LE-SKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, ŠTUMBEREGR VESNA, 02 234 82 60, v.stumberger@ trenkwalder.com. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SLIKOPLESKAR, POMOŽNA PLESKARSKA DELA, SLIKOPLESKAR - M/Ž; pomoč pri pleskanju, pri izdelavi fasad itd., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ANTON ŠIMEN-KO S.P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, POBREŽJE 119 A, 2284 VIDEM PRI PTUJU, ŠIMENKO ANTON, 031 363-972. PRODAJALEC - M/Ž; prodaja tekstila, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. ČEN, TRGOVINA S TEKSTILOM D.O.O., PANONSKO NASELJE 14, 9220 LENDAVA - LENDVA, ZHONG CHEN REN, 031 815 552. PRODAJALEC, EKONOMSKI TEHNIK, TRGOVEC - M/Ž; prodaja nabojev in letečih tarč, nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B,C-katego-rije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. EUROSPORT PODJETJE ZA TRGOVINO
IN STORITVE D.O.O., SLOVENJA VAS 75, 2288 HAJDINA, FUREK IRENA, 02 787-59-10, posta@in-terexpo.si.
PRODAJALEC, VETERINARSKI TEHNIK, PRODAJALEC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI - M/Ž; prodaja opreme za male živali, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno. ALFAPET TRGOVINA D.O.O., LETALIŠKA CESTA 29, 1000 LJUBLJANA, KOLENC LEON, 01 520 35 60, info@alfapet.si.
SLIKOPLESKAR, DELAVEC BREZ POKLICA, FASADER -M/Ž; oblaganje zunanjih sten z izolacijskimi materiali - stiropor ..., nanos grobega,finega in zaključnega sloja fasade, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 031 411-990, respectgmbh@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELAVEC BREZ POKLICA, DELO NA MONTAŽAH
-	M/Ž; delo na montažah v delavnici, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SETO PROIZVODNJA, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU 23 C, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, MIKOLIČ MARJANA, 02 761-09-88, mikolic.marjana@ amis.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MIZAR, MONTER-JI ZAČETNIKI ALI IZKUŠENI- ZA MONTAŽO MONTAŽNIH HIŠ
-	M/Ž; delo na področju montaž. hiš: delo monterja montaž. hiš poteka na terenu po sloveniji in po dogovoru tudi v tujini. Montaža montaž. hiš se izvaja v skupini 4 ljudi, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 031 411-990, respectgmbh@siol. net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR/ICA -
M/Ž; natakarica - strežba pijač, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. BAR IN POSREDNIŠTVO, BERNARDA SAKELŠEK s.p., POLJSKA CESTA 30, 2250 PTUJ, SAKELŠEK BERNARDA, 051 809-602, bogomir. mesaric@siol.net.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________Se®_________
NAROČI LNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
i i
| Davčna številka:
| Telefon: _
i
i i
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. i Raičeva 6
2250 Ptuj	'
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA DARIL
• • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
v fediDARIL prejmeta:
v
Stanko Šoštarič,	
Juršinci 13/b, 2256 Juršinci	¡ml
Cvetka Mlakar,	
Nova vas 108,2250 Ptuj	-
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (5)
Judo
Judo je japonska borilna veščina, ki je nastala iz samu-rajskega načina golorokega bojevanja, imenovanega ju-jutsu. Oblikoval ga je dr. Jigoro Kano z željo, da bi moderniziral tradicionalne borilne tehnike in jih naredil bolj dostopne širšim množicam. Ko je določil tekmovalna pravila borbe, je judo postal šport. Po drugi svetovni vojni se je naglo razširil po svetu in postal del olimpijskih iger. Na področju telesne kulture je judo prispeval svoj pomemben delež kot veščina, šport, samoobramba, način razmišljanja in telesna aktivnost.
Opredelitev veščine
Beseda judo je sestavljena iz dveh ideogramov. Ju pomeni mehko, blago, nežno, lahkotno, medtem ko do pomeni pot, stezo, način. V slovenščino se judo najpogosteje prevaja kot »nežnapot«. Izraz judo je uvedel Jigoro Kano (1860-1938), z njim pa je želel opisati bistvo veščine. Judo temelji na rušenju nasprotnikovega ravnotežja, na principu akcije in reakcije, na centripetalni in centrifugalni sili, na inerciji, da bi se dosegel želeni učinek, to pa je, da bi se onemogočil nadaljnji nasprotnikov napad. Vsi omenjeni elementi igrajo ključno vlogo v teoriji in praksi
tehnik juda. Veščina temelji na metih, rušenjih in zaključnih prijemih na tleh.
Nastanek juda
Judo izvira iz fevdalne Japonske, ko so samuraji, vitezi vzhoda, prakticirali ju-jutsu, veščino golorokega bojevanja. Le-ta je bila zelo groba, praktično orientirana, namenjena za preživetje in boj zoper oboroženega ali neoboroženega napadalca. V drugi polovici 19. stoletja, ko je cesar prepovedal nošenje katan, samurajskih mečev, se je ju-jutsu še bolj razširil.
Jigoro Kano je bil majhen, šibak deček, in ker je bil pogosto
tarča nasilnežev, je sklenil, da bo začel vaditi borilne veščine. Z veliko vnemo se je lotil preučevanja, treninga različnih stilov oz. šol ju-jutsa in kmalu dosegel zavidljivo raven znanja in mojstrstva. Da bi veščino samoobrambe, ki je bila prej izključno v domeni samurajske kaste, približal čim bolj širokim množicam, je revidiral ju-jutsu in oblikoval novo veščino. Izvedel je rigorozno selekcijo tehnik, izbral samo najbolj učinkovite in smotrne tehnike ter izločil tiste elemente, ki imajo za posledico nasprotnikovo smrt ali težke poškodbe.
Leta 1882 je v Tokiu odprl šolo z imenom Kodokan. Njegov dojo ali dvorana za trening je imela tedaj 12 tata-mijev, oblazinjenih borišč, in 9 učencev. Začetnih težav je bilo mnogo, toda njegova šola je hitro napredovala. Leta 1886 se je zaostrila borba za prestiž s podobnimi šolami. V veljavo so prihajale stare šole ju-jutsa. Mestna policija si je prizadevala za oživitev ju-jutsa in ken-jutsa (mečevanja). Nova šola Kodo-kan judo je bila v središču pozornosti. Občudovali so njen koncept in visok idealizem, na praktično plat veščine pa so gledali z nezaupanjem in celo z zaničevanjem. Ena najmočnejših šol ju-jutsa tistega časa je pripadala mojstru Hikosu-ke Titsukeju. Mestna policija je organizirala srečanje med Kodokanom in Hikosukejevim
dojom. Vsaka šola je dala 15 najboljših tekmovalcev. Borci Kodokana so prepričljivo zmagali in poželi veliko priznanje v javnosti.
Razvoj juda
Sledil je pohod juda po Japonski, ki je bil bliskovit in spektakularen. Od trenutka, ko je judo prodrl v vojsko in policijo kot sestavni del urjenja, so bila veščini odprta vsa vrata v militaristično razpoloženi Japonski. Dr. Kano je imel vrhovno svetovalno in inštruktorsko vlogo. Usposobil je izvrsten trenerski kader, ki je ponesel judo v svet (najprej v Evropo). Najvidnejša mojstra juda v tem obdobju sta bila Gunji Koizumi in Yukio Tani.
Leta 1932 je bil judo prvič predstavljen na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Demonstracijo je izvedel Jigoro Kano z 200 judoisti. Ko je l. 1938 Ji-goro umrl, ga je na čelu Kodo-kana nasledil sin Risei Kano. Novo poslopje Kodokana je bilo zgrajeno l. 1958 (in razširjeno l. 1984). Danes je to velika osemnadstropna zgradba s 550 tatamiji, konferenčnimi dvoranami, pisarnami in prenočišči za goste iz tujine. Kodokan je cilj, Meka, za mnoge judoiste z vsega sveta. Tam so se izpopolnjevali legendarni trenerji, kot so Hofman, Metzer, Unterburger in tudi Nagaoka.
Judo - olimpijski šport
Največji razcvet je judo doživel po 2. svetovni vojni, konec 50. in v 60. letih 20. stoletja. Vsepovsod po svetu so se odpirali klubi in ustanavljale organizacije. Glavno vlogo so v tej aktivnosti odigrali japonski mojstri, Kanovi učenci in učenci njegovih učencev. Le-ti so odšli v Evropo in ZDA, vendar pa so ohranili stik s Kodo-kanom kot glavno šolo.
Leta 1964 je bil judo kot prva vzhodnjaška borilna veščina sprejet med olimpijske športe na igrah v Tokiu. V letih, ki so sledila, so Japonci izgubili primat in vodilno vlogo v judu, čeprav ostajajo pomemben dejavnik v veščini, ki je zbližala dve kulturi in zahodni civilizaciji darovala svoj (vzhodnjaški) biser.
Foto: Črtomir Goznik
Judo je mednarodni olimpijski šport, ki ga je iz veščine ju-jutsu kreiral dr. Jigoro Kano. Na sliki judoist Ptujske Drave Rok Tajhman.
Zakonski in družinski center Midva
Mož se spogleduje z drugimi
Zakaj se moški, odrasel, z dvema otrokoma najstniških let, po njegovih besedah samozavesten in zrel, spogleduje z drugimi ženskami? Sama zagovarjam misel: ne delaj drugim tistega, česar nočeš, da bi drugi tebi, ne glede na moje stanje zadovoljstva ali ne. Moj mož pa je izjemno simpatičen, karizmatičen in za večino dam zanimiv, kar tudi izkorišča. Sicer nisem zelo tečna, ampak vztrajam, da s tem žali mene. Ne strinja se z menoj. Zanima me vaše mnenje.
Na vaše vprašanje bi odgovorila z vprašanjem. Zakaj v vajinem odnosu potrebujeta te ženske? Zakaj ste ob tem moškem in kaj to pove o vas? Najverjetneje vas njegovo vedenje zelo razjezi. To je tisti odnos, kjer najdeta stik, ker se nista še globlje začutila. Sprašujem pa se tudi, kaj vaš mož s tem dobiva. Pozornost? Kje je bil njegov oče in kakšen je njun odnos? Zakaj moški po-
trebuje, da je simpatičen, kariz-matičen in zanimiv za druge? Se tudi v sebi tako počuti ali pa je njegov svet zelo krhek in poln strahu, občutka nevrednosti in nesprejetosti? Razumeti in začutiti ta notranji svet, od koder prihaja potreba po potrditvi, to je tisto, kar da odnosu globino, sočutje in razumevanje. Tukaj se začnejo zaupanje, objem in ljubezen.
Vse dobro vama želim še naprej, pa srečno.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Danes je torek, 5. avgust Danes goduje Marija.
1962. je v 36-letu starosti je umrla ameriška filmska igralka Marilyn Monroe.
1584. so ustanovili v Kopru apelacijsko sodišče za beneško Istro. 1772. je bila na pritisk Prusije opravljena tako imenovana prva delitev Poljske med Avstrijo, Prusijo in Rusijo. 1846. se je rodil v Boštajnu grof Alfred Coronini, ki je deloval v okviru slovenskega političnega društva Sloga v Gorici. 1850. se je prvič sestalo deželno sodišče v Ljubljani.
1898.	se je rodil eden največjih španskih pesnikov Federico Garcia Lorca.
1905. je umrl v Munchnu slovenski slikar in likovni pedagog Anton Ažbe.
1930. se je rodil ameriški vesoljec Neil Alden Armstrong. 1941. je bil na Vodiški planini na Jelovici ustanovljen Gorenjski partizanski bataljon Ivana Cankarja.
1945. se je začel v Beogradu ustanovni kongres Ljudske fronte Jugoslavije.
Danes je sreda, 6. avgust Danes goduje Ljubo.
1371. se je verjetno na današnji dan rodil češki reformator Jan Hus.
1811. so ustanovili v Ljubljani prostozidarsko ložo »prijateljev kralja rimskega in Napoleona«.
1881. se je rodil škotski mikrobakteriolog Alexandre Fleming, človek, ki je odkril penicilin.
1886.	se je rodil v Trstu prvi slovenski pilot in konstruktor letal Edvard Rusjan.
1887.	se je rodil v Kranju slovenski pesnik in pisatelj Gustav Strniša.
1894. je dobila Škofja Loka, kot prvo slovensko mesto, javno električno razsvetljavo.
1907. je bila v Bohinju skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda na kateri je na dogajanje radikalno posegla liberalna »mladina«, ki je pripravila svojo kandidatno listo.
1945. so vrgli iz ameriškega bombnika B-29 atomsko bombo na Hirošimo in tri dni kasneje na Nagasaki. Danes je četrtek, 7. avgust Danes goduje Kajetan.
1779. se je rodil nemški geograf Carl Ritter.
1848. je umrl švedski kemik, eden od ustanoviteljev znanstvene
kemije Joens Jakob Berzelius.
1864. je umrl slovenski izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar. 1876. se je rodila plesalka in ena najslavnejših vohunk vseh časov Mata Hari.
1904. se je rodil v Zagorju ob Savi slovenski gledališki igralec, režiser in pedagog Slavko Jan.
2001. je na Rjavo skalo pod Voglom začela voziti nova nihalna žičnica.
Danes je petek, 8. avgust Danes goduje Miran.
1861. se je rodil angleški biolog Wilin Bateson, ki je v biologijo uvedel izraz genetika.
1913. se je rodil v Kranju slovenski slikar in grafik Marij Pregelj. 1925. se je rodil bosanski politik in prvi predsednik samostojne Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovic.
1927. je bil po italijanski zasedbi Posočja obnovljen nekoliko spremenjeni znameniti Solkanski most, ki je bil leta 1985 razglašen za tehniški spomenik. Danes je sobota, 9. avgust Danes goduje Janez.
1868. se je začel v Ljutomeru prvi slovenski shod, ki so se kasneje
vrstili tri leta, dokler jih ni avstrijska vlada prepovedala.
1902. so ustanovili v Gorici akademsko društvo Adria
1912. se je rodil v Ribnici na Dolenjskem slovenski skladatelj in
dirigent Bojan Adamič.
1916. so italijanske enote na soški fronti vkorakale v porušeno in izpraznjeno Gorico.
1945. so Američani vrgli atomsko bombo na Nagasaki. 1954. so na Bledu podpisali Balkanski pakt, to je politični sporazum o sodelovanju med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo. Danes je nedelja, 10. avgust - veliki srpan Danes goduje Lovrenc.
1189. je bila v pergamentni listini prvič omenjena pražupnija v Mariboru.
1827. se je rodil v Kamni gorici slovenski politik in pesnik Lovro Toman.
1842. so v Veliki Britaniji sprejeli zakon, ki je prepovedal delo v rudarskih jaških ženskam in otrokom, mlajšim od 10 let.
1879.	so se pri Grudnu v Nabrežini zbrali na posvet predstavniki goriških, istrskih in tržaških Slovencev.
1893. se je rodil v Kotljah slovenski pisatelj in politik Lovro Kuhar - Prežihov Voranc.
1899.	je predsedstvo za deželo Kranjsko je objavilo zdraviliški red za Bled.
1912. se je rodil v Čezsoči narodni delavec, član TIGR-a, Ferdo Kra-vanja.
Danes je ponedeljek, 11. avgust Danes goduje Suzana.
1787. je celjska kresija, to je okrožni urad, zaprosili graški gubernij za učitelja, ki bi znal tudi orglati v cerkvi.
1804.	si je Franc I. nadel naziv avstrijski cesar.
1805.	je cesar Franc I. potrdil nova šolska določila imenovana Politična šolska ustava. Zaradi vojne z Napoleonom je stopila v veljavo šele 1. aprila 1806.
1880.	se je rodil v Lokvah pri Novi Gorici general in politik Leon Rupnik.
1892. je bila v avstrijskih deželah vpeljana nova denarna enota krona.
1919. so razglasili nemško weimarsko ustavo.
AvtoD£OM r«a
Moje cvetje
Honda bo na salonu vozil v Parizu predstavila novi jazz
Pred sedmimi leti so pri Hondi predstavili kompaktnega enopro-storca, ki je do danes dobil več kot 2.000.000 lastnikov. Nova generacija oblikovno ne pomeni revolucije, jazz je postal le nekoliko bolj zaobljen, čistejših linij in manj agresiven. Z dolžino 3,9 metra je za 5,5 centimetra daljši od predhodnika, nekaj je pridobil tudi pri širini in medosni razdalji. Večji je tudi prtljažnik s 400 litri, a predvsem zato, ker je brez nadomestne pnevmatike. Pri Hondi pravijo, da so obdržali dobre lastnosti prve generacije, jih nadgradili in naredili še boljši mali avtomobil.
Zunanjost nove honde se močno navezuje na prvo generacijo, zato več sprememb opazimo v notranjosti vozila. Glede na priljubljenost jazzovih zadnjih sedežev v „kino stilu" ne preseneča, da se je Honda odločila ponuditi podobno ureditev tudi v novem modelu, s to razliko, da se sedaj ti podrejo z eno samo potezo. Praktičnost koncepta tako imenovanih magičnih sedežev je sedaj dopolnjena s prilagodljivim prtljažnim prostorom, ki temelji na podobni zasnovi kot ureditev v modelu CR-V. Zadek z dvojnim prtljažnikom je opremljen s predalom za shranjevanje pod tlemi, ki ga pokriva plošča na dvojnih tečajih. Spodnji predal s prostornino 64 litrov je primeren za spravljanje športne opreme ali kakšnih mokrih predmetov, saj na ta način ne boste zmočili ostale prtljage. Tla lahko popolnoma odstranite ali zložite proti zadnjim sedežem, da v celoti izkoristite vso razpoložljivo
Zdravstveni nasveti
Ponarejena zdravila
globino, kar je primerno za visoke predmete. Druga možnost je, da namesto da zložite vso ploščo proti hrbtni strani sedežev, zasukate navzgor le njeno zadnjo polovico in ustvarite tovorno polico na pol višine, s čimer dobite dvojni shranjevalni prostor. Spodaj lahko hranite težje reči, lažje pa položite na zgornjo polico, in ker ta vsebuje tovorno mrežo, lahko z njo prevažate nenavadno oblikovane predmete in tako preprečite, da se nenadzorovano premikajo po avtomobilu.
Nekaj sprememb je bilo opravljenih na motorjih, ki so sedaj nekoliko varčnejši, predvsem pa okolju prijaznejši. Bencinar-ja - 1,2 z 90 KM in 1,4 s 100 KM imata večjo moč in izpustita manj ogljikovega dioksida: 1,2-litrski motor v ozračje izpusti 120 gramov na prevoženi kilometer, 1,4-litrski pa še tri grame več. Obe bencinski pogonski varianti sta namenjeni kupcem, ki imajo radi manjše dimenzije, pa tudi tistim, ki si želijo porabo goriva, primerljivo z modeli z dizelskim agregatom. Štirivaljna motorja s Hondino tehnologijo VTEC za spremenljivo časovno krmiljenje ventilov sta povezana z ročnim menjalnikom s petimi prestavami ali s šeststopenjskim avtomatiziranim ročnim menjalnikom i-SHIFT s prestavnima stikaloma na volanu. Le-ta je rezultat razvoja sistema, ki je bil najprej vgrajen v hondo civic, z nekaterimi izboljšavami: krajšimi časi menjave prestav, bolj tekočim prestavljanjem in inteligentno prestavno logiko samodejnega načina.
Z večjega accorda so si Hondini inženirji „sposodili" prestavno kontrolno lučko, ki opozarja na najboljše prestavno razmerje. Ker voznika vizualno opozarja na najbolj primerne trenutke prestavljanja, omogoča prihranke pri stroških za
gorivo.
Naj še omenim, da sta 1,2 in 1,4-litrski motor opremljena z menjalnikom, ki ima prestavna razmerja prilagojena športnemu doživljanju vožnje, obenem pa naj bi zagotavljala nižjo porabo goriva. To so dosegli z izboljšavami; kot so spremenjen hod pedala sklopke, sinhronizacijska naprava z ogljikovimi vlakni na tretjem zobniku za zmanjšanje obremenitve pri prestavljanju in z zmanjšanjem vztrajnosti plošče sklopke.
Raven varnostne opreme obsega uvedbo Hondine konstrukcije karoserije ACE, aktivne sprednje vzglavnike in podporo stabilnosti vozila (VSA). Konstrukcija karoserije ACE, še posebno glavni sprednji mnogokotni okvir, pomaga pri morebitnem trku zmanjšati negativni učinek neporavnanosti vozil zaradi različnih velikosti, številne poti za absorbiranje energije pa razpršijo energijo trka in preprečijo deformacijo kabine. Vse različice so opremljene z dvema sprednjima in bočnima zračnima blazinama, dvema stranskima zračnima zavesama po vsej dolžini in tritočkovnimi varnostnimi pasovi na vseh sedežnih mestih, pri čemer imata sprednja sedeža dvostopenjska za-tegovalnika varnostnih pasov. Delovanje sprednje sopotnikove zračne blazine je mogoče tudi izklopiti, na ta način pa lahko nazaj obrnjen otroški sedež pritrdimo na sprednji sedež. Prvič je nova honda opremljena še z opozorilnimi indikatorji varnostnih pasov, tako na sprednjih kot na zadnjih sedežih. Sprednja sedeža imata tudi aktivna vzglavnika, ki zmanjšujeta morebitne poškodbe vratne hrbtenice.
Z nekaj spremembami, vidnimi bolj v notranjosti, je jazz obdržal korak s časom in ohranil vse, kar ga je že prej delalo posebnega in zanimivega. Hondin jazz bo uradno predstavljen na oktobrskem salonu v Parizu, v večino evropskih prodajnih salonov pa bo zapeljal novembra letos.
Danilo Majcen
Ponaredki različnih predmetov so resničnost današnje družbe in verjetno je bilo tudi vprejšnjih obdobjih človekovega obstoja tako. Vsi vemo, da ponarejanje obstaja in gotovo je vsak izmed nas kdaj kupil kaj »neoriginalnega«; vede ali nevede. Ponaredki so kršenje intelektualne lastnine in zmanjšujejo zaslužen dobiček industriji, ki izdeluje izvirne izdelke in je vanje vložila svoj ekonomski in intelektualni potencial. Ponarejanje ni zaobšlo niti zdravil, njegova razširjenost narašča. Po ocenah naj bi vrednost trgovine s ponarejenimi zdravili leta 2010 v svetovnem merilu znašala 75 milijard ameriških dolarjev, kar je 90 % zvišanje v primerjavi z letom 1995. Najbolj razširjeno je v manj razvitih državah Afrike, Azije, Latinske Amerike, državah nekdanje Sovjetske zveze, Argentini, Kolumbiji, Mehiki. V teh državah ponaredki predstavljajo od 10 do 40 % zdravil na trgu. V razvitem svetu (ZDA, Evropa, Kanada, Japonska, Avstralija, Nova Zelandija) je njihov delež znatno manjši, približno 1 % vseh zdravil na trgu. Vrevnih območjih so tarčepo-narejanja predvsem zdravila
za zdravljenje malarije, HIV in tuberkuloze. V bogatejših pa se v glavnem preprodajajo steroidi, zdravila proti debelosti, za znižanje holesterola v krvi, zdravila za zdravljenje motenj erekcije ter tudi nova, draga zdravila (hormoni in zdravila proti raku).
Največja privlačnost ponarejenih zdravil je njihova precej nižja cena v primerjavi z originalnimi. Ponarejevalci v izdelavo ne vložijo veliko, pogosto v tablete vgradijo le neko polnilo (npr. laktozo), ki nima nobenega učinka. Še manj se trudijo s kontrolo izdelka, kar je lahko za uporabnike usodno. Na drugi strani pa farmacevtske družbe vložijo ogromno znanja, denarja, raziskovalnega potenciala v svoja zdravila. Njihov razvoj lahko traja več desetletij in vključuje nešteto kontrol in testiranj, da je zdravilo varno, kakovostno in učinkovito. Zaradi vloženega njihova cena ni nizka.
Ponarejena zdravila lahko oponašajo obstoječa ali pa so popolnoma izmišljena. Pogosto pri zdravilih ne gre za »slabe« ponaredke, ampak so zelo natančno izdelani in jih tudi strokovnjaki težko ločijo od
blet, ter predvsem osveščanje
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka Pal, mag. farm.
originalov. Pa vendar so lahko zdravju škodljivi ali celo smrtni nevarni. Vsebujejo lahko nepravilni odmerek zdravilne učinkovine, ali pa je sploh nimajo oz. je ta napačna, pogoste so strupene primesi/nečistoče, imajo lažno ovojnino. V svetu je poznanih kar nekaj primerov množičnih smrti zaradi ponarejenih zdravil. Glavni dejavniki, ki omogočajo ponarejanje zdravil so: neustrezna zakonodaja oz. njeno izvrševanje, neustrezni nadzor nad zdravili, neustrezne kazenske sankcije, razvejane trgovinske poti, korupcija in pomanjkanje zdravil na nekaterih trgih. V prihodnosti se načrtujejo ukrepi kot so: ovojnina, ki je ne bo mogoče odpreti, ne da bi se to opazilo, kodiranje vsake škatlice ta-
Ključno mesto prodaje ponarejenih zdravil je internet, do njih lahko nevede pridemo tudi pri sistemu prodaje na domu, v nerazvitih državah na bolj sumljivih tržnicah. V naših lekarnah ponarejenih zdravil ni, imamo dobro razvito mrežo spremljanja poti zdravila od proizvajalca do bolnika. Hkrati pa je Slovenija na srečo majhno tržišče, ki ni tako zanimivo velikim ponarejevalskim združbam. Glavna past je torej interne-tna prodaja preko ličnih ilegalnih spletnih lekarn, kjer je cena zdravila lahko do desetkrat nižja in kjer lahko pridemo do zdravil brez recepta ter še celo popolnoma anonimno. Nadzor nad tovrstno prodajo je izjemno težek. V mislih imejmo, da je več kot 50 % zdravil v spletnih lekarnah brez fizičnega nadzora ponarejenih. Zdravil ne kupujmo od neznanih, nepooblaščenih ljudi, ki nimajo strokovnega znanja. Najboljša zaščita sebi smo mi sami. Razlika med dobrim ponaredkom kavbojk in zdravila je bistvena. V prvem izgledamo dobro, od drugega lahko umremo, kakorkoli, oba pa sta pravno in etično nedopustna.
Marjetka Pal, mag. farm.
Za nami je polovica poletja
Požeta žitna polja nas opozarjajo, da je za nami že polovica poletja. Sama kar ne morem verjeti, da je vse skupaj letos tako hitro minilo. Mogoče tudi zato, ker veliko vročih dni nismo doživeli. Pa nič za to, mnogi vročino težje prenašajo, pa je prav, da je tudi za njih kakšno poletje bolj znosno. Ta teden sem obiskala po neurju zelo poškodovan edini slovenski arboretum Volčji potok. Moram reči, da je v njem vsakokrat, ko ga obiščem, nekaj novega in drugačnega. Rane, ki jih je zadalo neurje, so sicer opazne in vidne, a le za tiste, ki smo v tem parku večkrat. Razstava balkonskega cvetja, ki so jo spet pripravili za nas, čudovite gredice z enoletnicami, pa so vredne našega obiska. Zato svetujem vsem, ki imate radi cvetje, ki želite vsako leto nekaj novega tudi na svojih okrasnih gredicah, obiščite ta park zdaj, ne samo spomladi.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Balkonsko cvetje je letos bujno in razen močnejših napadov pršic dobro vzdrževane rastline nimajo večjih težav. Kljub vsemu opažam, da ponekod že trpijo zaradi pomanjkanja železa. Tudi tiste, ki drugače zanje velika potreba po železu ni značilna. Zato jih preglejte. Če se v koritih pojavljajo rastline, ki imajo blede rastne vršičke, dobro poglejte tudi liste. Če opazite, da so listne žile in njihova okolica nekoliko temnejši od ostalih delov, potem je čas, da rastline zalijete s pripravki, ki vsebujejo železo. Seveda je potrebno ponje v trgovino, ne kar tako namočiti železnih kosov v vodo in zaliti korita, kot si nekateri včasih predstavljajo. Vse rastline imajo potrebe po tem elementu, zato sama vedno enkrat na mesec eno gnojenje s splošnim gnojilo zamenjam za gnojenje z železom.
Foto: Miša Pušenjak
Posebej pa priporočam, da se spomnite na rododen-drone, hortenzije in ameriške borovnice. Te rastline vam bodo za zalivanje z železom izredno hvaležne. Zalivamo pa bo obodu grmičkov, ne ob steblu. Tam se namreč nahajajo tiste korenine, ki srkajo vsa hranila. Ob deblu grmov in dreves je samo glavna korenika. Ta ima le nalogo, da je rastlina trdno zasidrana v zemlji in se upira naletom vetra. Zato vedno tresemo praškasta gnojila ali zalivamo z gnojili po obodu drevesa ali grma.
Na okrasnih gredicah so dvoletnice že odcvetele, pa tudi mnoge enoletnice so že zasemenile. Ker je nakup semena precejšen strošek spomladi, si lahko seme naberemo tudi sami. Posebej seme dvoletnic je dobro kaljivo in ga je smiselno nabirati doma. Pri tem pa odberite samo tiste rastline, ki so imele najlepše cvetove take barve, kot vam je najbolj všeč. Še kljub temu se namreč rado zgodi, da so polnjeni cvetovi v naslednjem letu nekoliko manj razkošni, pisane barve pa se spremenijo v eno samo barvo. To so zakoni narave. Zato je posebej pri barvnih mešanicah zelo pomembno, da seme nabiramo načrtno, z označenih rastlin različnih barv. Seme naberemo opoldne ali zvečer, ko so rastline suhe. Posušimo ga na papirju v senčnem in zračnem prostoru. Nikoli ga takoj ne damo v vrečko in shranimo. Skrbno ga tudi označimo z imenom ali opisom cvetlice. Nikar se ne zanašajte, da boste rastline drugo leto prepoznali po semenu. Sušimo ga kakšen teden ali več, odvisno tudi od tega, kako zrelo seme smo pobrali. Nato ga shranimo v papirnate vrečice ali vrečice iz blaga. Plastične vrečice so neprimerne.
Zelišča
V boju z boleznimi na vrtu nam lahko pomagajo številna zelišča. Tako ni potrebno uporabljati močnejših kemičnih pripravkov in bo vsaj hrana, ki jo pridelamo sami, zdrava. Med številnimi rastlinami, ki nam lahko pomagajo, je tudi njivska preslica. Vsebuje veliko kremenčeve kisline, zato deluje preventivno proti glivičnim obolenjem, pa tudi pr-šice se bodo držale stran od naših rastlin. Najpogosteje jo uporabljamo proti pepelastim plesnim. Z njo škropimo redno, vsak teden, in sicer v sončnih in jasnih dnevih, najbolje zjutraj. Če pa so rastline že obolele, potem škropimo trikrat v treh dneh. Rastline moramo dobro omočiti.
1 kg svežih ali 150 gr posušenih rastlin namakamo v 10 l vode 24 ur. Nato pripravek še kake pol ure kuhamo, vendar v manjši količini uporabljene vode, a ne sme zavreti. Kasneje dodamo še preostalo vodo. Precedimo in uporabimo ohlajen pripravek. Običajno ga je potrebno razredčiti v razmerju 1 : 5.
Pozor: uporabna je samo njivska preslica, ki jo najdemo na poljih in v obcestnih jarkih. Nabiramo cela zelena zelišča, najbolje v avgustu, ko so najbolj razvita.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
Tekmovanje za pesem Evrovizije se bo naslednje leto odvilo v ruski prestolnici Moskvi, je izjavil tamkajšnji premier Vladimir Putin. Putin je dejal, da je glavno mesto Rusije primerno za to tekmovanje - zaradi zadostnega števila objektov, razvitosti infrastrukture in možnosti, da stroške oklesti-jo, kolikor je le mogoče. Na seji vlade je Putin podpredsedniku vlade Aleksandru Žukovu naložil izdelavo načrta za potek Evrovizije prihodnje leto. Rusija je pravico do organizacije tekmovanja pridobila z zmago maja v Beogradu, kjer je prvo mesto osvojil pevec Dima Bilan. Kot še poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, se je med morebitnimi konkurenti za organizacijo Evrovizije 2009 znašla tudi »severna ruska prestolnica« Sankt Peterburg. Žukov je povedal, da so prijave sicer prispele iz več mest. Pričakovati je, da bo na Evroviziji 2009 sodelovalo 43 držav.
Pred začetkom letošnjih olimpijskih iger v Pekingu so se zbrali nekateri svetovno priznani glasbeniki, da bi svet znova opozorili na kitajsko okupacijo Tibeta. Moby,
Suzanne Vega, Damien Rice, Underworld, Sting, John Mayer, Dave Matthews in Alanis Morissette so samo nekateri od številnih glasbenikov, ki so prispevali svoje skladbe za album, ki so ga poimenovali Songs for Tibet. Z omenjenim albumom želijo pritegniti pozornost svetovne javnosti in rešiti Tibet nasilne kitajske okupacije. Album naj bi izšel tik pred pri-četkom letošnje olimpijade. Skozi glasbo želimo prenesti sporočilo miru, v trenutku, ko so oči svetovne javnosti usmerjene na Kitajsko. To so besede organizatorjev tega glasbenega projekta, ki zase pravijo, da so podporniki tibetanskega duhovnega vodje Dalai Lame. Album Songs for Tibet bo na iTunesu objavljen 5. avgusta, zgoščenka pa naj bi izšla 12. avgusta. Kitajska je nasilno okupirala Tibet že daljnega leta 1951. Na protestnih shodih marca letos pa so Kitajske oblasti ubile najmanj 250 ljudi, kar je po celem svetu sprožilo val protestov in obsodb, mnogi pa so tudi pozivali na bojkot olimpijskih iger.
Alicia Keys je cenjena ameriška r&b glasbenica in dobitnica devetih glasbenih
Foto: internet
Dima Bilan
l_e s t v i
NAJ
1.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
2.	VIVA LA VIDA - COLDPLAY
3.	NO AIR - JORDIN SPARKS&CHRIS BROWN
4.	I'M YOURS - JASON MRAZ
5.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
6.	TAKE A BOW - RIHANNA
7.	THAT'S NOT MY NAME - THE TING TINGS
8.	CLOSER - NE-YO
9.	SWEET ABOUT ME - GABRIELLA CILMI
10.	DANCE WIV ME - DIZZE RASCA HARIS/CHROME
11.	GIVE IT 2 ME - MADONNA
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Foto: internet
Alicia Keys
nagrad - grammyjev. Za vse ljubitelje njene glasbe pa vesela novica, 10. oktobra bo koncertirala v Zagrebu v dvorani Dražena Petroviča. Alicia Keys je prejšnje leto izdala svoj novi album z naslovom As I Am. Prvi singel s tega albuma, skladba No One, pa je postala velika svetovna uspešnica. Alicia je do sedaj izdala dva zelo uspešna studijska albuma in še en unplugged album. Album Songs In A Minor (2001.), na katerem najdemo hit singel Fallin, se je prodal v več kot 10-milijonski nakladi. Drugi album The Diary Of Alicia Keys (2003.) je dosegel platinasto naklado. Skupaj z albumom Alicia Keys Unplugged (2005.) je prodala 20 milijonov glasbenih nosilcev.
Skladba Bad Day pevca Daniela Powtera je največkrat predvajana skladba v Veliki Britaniji v zadnjih petih letih. Britanski zavod za avtorske pravice Performing Right Society (PRS) je objavil podatke največkrat predvajanih skladb v zadnjih petih letih na britanskih radijskih in televizijskih postajah. Zanimivo je, da je Daniel Powter iz Kanade in mu je torej s skladbo, ki se ni nikoli uvrstila na prvo mesto britanske glasbene lestvice, uspelo premagati vse britanske izvajalce. Na drugo mesto se je uvrstila še ena izvajalka, ki ni z Otoka, to je Američanka Kelly Clarkson s skladbo Because of You', na tretjem mestu pa najdemo Jamesa Blunta in njegovo You're Beautiful. Seznam petih največkrat predvajanih v zadnjih petih letih pa na četrtem in petem mestu zaključujejo Scissor Sisters z uspešnico I Don't Feel Like Dancin in Snow Patrol in nji-
hova skladba Chasing Cars.
®@®
Znana so že imena 12 najboljših albumov, ki se bodo letos potegovali za britansko glasbeno nagrado Mercury Music Prize. Radiohead, Adele in Estelle so samo nekateri od izvajalcev, ki so dobili priložnost, da osvojijo to prestižno nagrado. Še posebej je treba izpostavit Alexa Turnera, frontmana skupine Arctic Monkeys, ki je nomi-niran že tretjič v treh letih. Prejšnji dve nominaciji si je prislužil z albumoma svoje skupine Arctic Monkeys. Letos pa je nominiran za svoj novi projekt The Last Shadow Puppets.
Mercury Music Prize nominacije:
Adele - 19
British Sea Power - Do You
Like Rock Music? Burial - Untrue Elbow - The Seldom Seen Kid
Estelle - Shine The Last Shadow Puppets - The Age Of The Understatement Laura Marling - Alas I Cannot Swim
Neon Neon - Stainless Style Portico Quartet - Knee-Deep In The North Sea Robert Plant And Alison Krauss - Raising Sand Radiohead - In Rainbows Rachel Unthank And The Winterset - The Bairns
Letošnja svečana podelitev nagrad bo 9. septembra v Londonu. Lani je nagrado prejela skupina Klaxons za svoj debitantski album Myths of the Near Future.
Janko Bezjak
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
2.	TAKE A BOW - RIHANNA
3.	FOREWER - CHRIS BROWN
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	DANCE WIV ME - DIZZE RASCAL/HARIS/ CHROME
2.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
3.	NO AIR - JORDIN SPARKS&CHRIS BROWN
NEMČIJA
1.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
2.	BETTER IN TIME - LEONA LEWIS
3.	BLESSED - FADY MAALOUF
Zanimivosti
Princ Kaspijan že v slovenskih kinih
- S*
Najbolj neučakani so si Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan lahko odšli ogledat že v četrtek v ljubljanski ali mariborski Kolosej, saj se je začela prva projekcija akcijskega domišljijskega filma. Premierno so ga že začeli vrteti tudi v koprskem Koloseju, kakor tudi v avstrijskih kinih. Slavnostno premiero v Bovcu je prejšnji teden zmotil dež.
Štirje iznajdljivi in pogumni otroci družine Pevensie se vrnejo v pravljično deželo Narnijo, kjer je od njihovega odhoda minilo že 1300 let. Deželi so zavladali okrutni Telmarinci in uničili kraljestvo pravljičnih bitij, zato morajo mladi junaki združiti moči z vročekrvnim princem Kaspijanom, toda zmago v številnih divjih bitkah jim lahko prinese le popolno medsebojno zaupanje. Ključni dogodki filma so bili posneti v Sloveniji, na panoramskih lokacijah reke Soče, je o filmu moč prebrati v Kolosejevem napovedniku.
Film je po priljubljenem književnem delu pisatelja C.S. Lewisa posnel novozelandski režiser Andrew Adamson, znan po filmih Shrek in Shrek 2. Gre za nadaljevanje filmske uspešnice izpred treh let z naslovom Zgodbe iz Narnije: Lev, čarovnica in omara. Slednja je s 745 milijoni dolarjev izkupička v svetu ena izmed najuspešnejših filmov doslej in sodi v sam vrh Disneyjevih uspešnic, so zapisali v Koloseju.
V osrednjih vlogah so mladi britanski igralci: 12-letna Georgie Henley kot Lucija, 16-letni Skandar Keynes kot Edmund, mlajši od bratov, ki je v prvi zgodbi izdal brata in sestri zaradi lastnih sebičnih ciljev, 19-letna Anna Popplewell kot Suzana, previdna in praktična sestra, in 21-letni William Moseley kot Peter, najstarejši med njimi in zdaj prvi, vrhovni kralj Narnije, ki viteško vodi spopad s sovražnimi silami, da bi rešil Narnijo tiranske vladavine zlobnega kralja Miraza. Naslovni lik princa Kaspijana je upodobil 26-letni Ben Barnes.
Anna Popplewell in William Moseley sta se minuli konec tedna prišla poklonit v Bovec. (sta)
Spominski dom v čast Tošetu
Makedonsko sobranje je konec minulega tedna sprejelo odločitev o postavitvi spominskega doma v čast Tošeta Proeskega, oktobra lani tragično preminulega makedonskega pevca, v njegovem rodnem Kruševu na jugozahodu Makedonije. Projekt je obrazložila ministrica za kulturo Elizabeta Kančeska-Milevska.
Ministrica je poslancem dejala, da bodo s spomenikom počastili človeka, ki je ogromno prispeval k uveljavljanju makedonske glasbe na tujem, ki je ljubil svojo domovino in ta čustva izražal ob vsakem javnem nastopu in ki je bil leta 2004 izbran za ambasadorja Unicefa na področju humanitarne dejavnosti.
»Njegova dejanja lahko služijo kot primer in sporočilo mnogim generacijam. S postavitvijo spomenika bomo na dostojen način ohranili spomin na Tošeta,« je med drugim dejala ministrica Kančeska-Milevska.
Pobudo za postavitev spomenika je parlament Republike Makedonije podprl že marca, vladi pa naložil, naj zamisel uresniči. Vlada je nato spomladi razpisala javni natečaj za arhitektonsko in urbanistično ureditev Spominskega doma Toše Proeski.
Makedonska vlada je, spomnimo, Tošeta Proeskega posmrtno razglasila za častnega državljana Republike Makedonije. Proeski je umrl v avtomobilski nesreči 16. oktobra na Hrvaškem. Rodil se je 25. januarja leta 1981, doma je bil iz Kruševa, kjer je tudi pokopan. (sta)
Kaj bomo danes jedli
TOREK
pica palačinke*, solata SREDA
ocvrte bučke, tatarska omaka, solata ČETRTEK
čufti v paradižnikovi omaki, pire krompir PETEK
narastek in krompirjevega testa**, solata SOBOTA
telečja obara z zdrobovimi cmoki NEDELJA
goveja juha s palačinkami, čevapčiči na žaru, pečen krompir, solata PONEDELJEK
govedina v solati s paradižnikom in papriko, črni kruh
*Pica palačinke
5 jajc, 0,5 l piva, moka, sol, kečap, šunka, toast sir, sir za ribanje.
Iz 3 jajc, 3,5 dl piva, moke in soli spečemo palačinke. Namažemo jih s kečapom, nanj naložimo šunko in toast sir ter zvijemo. Naložimo jih v naoljen pekač. Potresemo jih
z naribanim sirom in polijemo s polivko iz piva in dveh jajc. Pečemo v 180 - 190 stopinj ogreti pečici približno 20 minut.
**Narastek iz krompirjevega testa
7 krompirjev, 15 dag moke, 1 jajce, 5 dag masla, sol, 1 kg mletega mesa, 1/2 kg gobic v slanici, 2 - 3 čebule, 2 zajemalki goveje juhe, 1/2 l smetane za kuhanje, 33 dag ribanega sira, sol, poper, olje za dušenje.
Podušimo čebulo z mletim mesom in gobicami, solimo, popramo, dodamo govejo juho. Kuhan krompir olupimo, pretlačimo, solimo, dodamo maslo, jajce in moko ter hitro pregnetemo. Zmes razdelimo na dva dela. V pomaščenem pekaču razvlečemo del krompirjevega testa, nanj naložimo smetano, sir, gobice in mleto meso. Drugo polovico testa malce razvaljamo ter zložimo po nadevu. Testo prelijemo s preostalo smetano in ribanim sirom. Pečemo 30 - 40 minut pri 180 stopinjah.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
*	Politiki so povsod enaki. Obljubljajo, da bodo zgradili most tudi tam, kjer ni reke. (Nikita Hruščov)
-k-k-k
*	Človek se uči govoriti dve leti, potem pa vse življenje molčati. (Žarko Petan)
-k-k-k
*Neumnost je dostikrat modrost na nepravem mestu.
•k-k-k
*	Marsikdo ne naredi nobene neumnosti, ker je za to preneumen.
-k-k-k
*	V ljubezni ni nič neumnega - razen ljubezni same.
-k-k-k
*	Vsak neumnež vedno upa, da bo našel še večjega neumneža, kot je sam. Ponavadi se mu tudi posreči.
-k-k-k
*	Največje neumnosti naredijo dostikrat najpametnejši ljudje.
-k-k-k
*	»Dve reči sta brezmejni: vesolje in človeška neumnost. Le da, kar zadeva vesolje, nisem povsem prepričan.« (Albert Einstein)
-k-k-k
*	Muhe in komarji niso nič manj značilnosti poletja kot vrtnice in zvezdno nebo. (Marcel Proust)
Smeh ni greh
Skupina rednih gostov se ponovno zbere v njihovi priljubljeni gostilni. Vsi se prav lepo zabavajo, ko eden izmed njih zakliče: »42!«
Ob tem se vsi pošteno za-krohotajo. Potem se oglasi drugi: »53!« In spet se vsi za-krohotajo.
Naključnemu gostu ni nič jasno, zato pobara natakarja, kaj se dogaja?
»Tale družba je že tako dolgo skupaj, da imajo svoje šale kar oštevilčene. Tako prihranijo dragocen čas in si lahko povejo veliko več šal.«
Takrat pa se oglasi nekdo iz ozadja: »128!«
Nastopi mučna tišina.
»Kaj pa je?« zanima gosta.
»Ta šala sploh ni smešna,« odgovori natakar. Takrat se spet nekdo oglasi: »16!«
Spet sledi krohot. Potem pa nekdo reče: »119!«
Pa se spet nihče ne smeji.
»Kaj je pa tokrat?« zanima gosta.
»Ah ... nekateri ljudje pač ne znajo povedati šale...«
SKUPNA UPORABA
DRAMA EMILA FILIPČIČA
OKRAJŠAVA ZA
MILIJON
NAŠ SPIDVEJIST (KREŠO)
POGOVORNO
IME ZA AMFETAMINE
NAŠ
EKONOMIST
PROVAN-SALSKA NARODNA JED
NATRIJ
OLGA LOGAR
RADOVAN GOBEC
NEM. POLITIK (MAX)
AFRIŠKI VELETOK
POSEBNA GOVORICA MLADINE
DENAR V BANGLADEŠU
GRETA ROZMAN
BRENKALNO GLASBILO
AMERIŠKA AGAVA
NOČNA POSODA
KLIMA NIŽJIH PLASTI
DEDOVANJE PO STARIH PREDNIKIH
ČRNA GORA
IZ
BESEDE KATA
KNJIŽNA NAGRADA Z ALPINISTIČNO TEMATIKO
CELA NOTA V GLASBI
TRGOVSKO BLAGO
PADALKA AVBELJ
RIBIŠKA MREŽA
STANE POTOKAR
NOVI SAD
MAGAZIN NOVE REVIJE
lona se dvigne dvometrska stopetdeset kil težka postava in zahrumi: »Jaz sem bil! A je kaj narobe?«
»Nnnič. Pppprišel sem pppovedat, da je leva stran kkkonja že suha .«
»Si naredila vozniški izpit, draga?« - »Ne vem. Člani komisije so še v šok sobi .«
Očka vpraša sinčka, če ve kaj o ptičkih in čebelicah. Otrok plane v jok in pove: "Nočem, da mi o tem govoriš! Od šestega leta naprej zame ne obstaja več velikonočni zajček, od osmega leta ni več Miklavža, božička in dedka Mraza. Če mi boš sedaj še povedal, da se odrasli ne ljubijo v postelji, nimam več za kaj živeti!"
»Sla sem v ženitno posredovalnico, kjer ti z računalnikom poiščejo moža,« razlaga ena dama drugi. »In v računalnik so vstavili moje želje, da iščem moškega nižje postave, s prirojeno eleganco, ki rad nosi večerne obleke in ki se ukvarja s športom, po možnosti vodnim .«
»In koga ti je izbral računalnik?« - »Pingvina!«
Policist je vsak dan kupil sendvič in ga pred trgovino pojedel. Nekega dne je prišel iz trgovine, šel čez cesto in sendvič pojedel šele na drugi strani. Ko je znanec to videl, gaje vprašal, zakaj seje izneveril navadi. Policist: "Pred pol ure mi je zobozdravnik zaplombiral zob in mi rekel naj nekaj časa jem na drugi strani."
Kavboj pride v salon, izvleče pištolo in se zadere: »Kdo mi je konja prebarval na zeleno?« Iz najtemnejšega kota sa-
Policist seje naveličal vsak dan znova kupovati časopis za komandirja. Problem je rešil tako, da je v ponedeljek kupil pet časopisov in mu vsak dan dal en izvod. V petek se je komandir med branjem časopisa zadovoljno hahljal: "Pa pravijo, da smo policisti neumni! Danes berem, da se je isti novinar že petič zaletel v isto drevo."
Policaj zahteva od pijanega šoferja, da mu pove, kaj je pil. Sofer: "Kar cviček zapišite, saj šardone tako ne bi znali."
Ugankarski slovarček: AJOLI = provansalska narodna jed; AMANN = nemški politik in novinar (Max, 1891-1957); ANKISTRON = instrument za odstranjevanje tujkov; ESE = vzhod-jugovzhod (east-sou-th,east); ITAS = knjižna nagrada za alpinistično tematiko; OMRE = norveški pisatelj (Arthur, 1887-1967); RADAU = nemški pesnik, avtor sonetov (Benno, 1902-1931); SISAL = srednjeameriška agava.
's^ej. 'no 'en 'e^unao '§ua|s 'noie 'dS 'sen '3!9MeA 'U9I!1 'Luazweje 'uueiuv 'p|ds 'euaj| 'ejej^ 'lazjiuo 'eqoj '|es|s 'o|iu 'eiupoj^iu 'eJ!iue}|v'uoj}S!^ue'eqejodnos 'sejnqiue}'eiue'oapoj'}sejL]'sej}s :0UAPI0p0A :3)|UeZjJ)| 9) A9}¡S9U
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjilztu.1
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
PRIKAZEN
MAŠČOBA
OČKA
ČE
Za ostre oči • Najdi razlike
Od torka do torka
Tadejevzna£ps£pp
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€€	ooo
Bik.	V	©©©	€€	o
Dvojčka	VVV	©	€	ooo
Rak	VVV	©©©	€€	o
Lev	VV	©	€€€	oo
Devica	VVV	©	€€€	ooo
Tehtnica	V	©	€€	oo
Škopijon	VVV	©©	€	ooo
Strelec	VVV	©©©	€€	o
Kozorog	VV	©	€€€	ooo
Vodnar	V	©©	€€€	o
Rbi	VVV	©©©	€	oo
Sestavil:
Velja za teden od 5. avgusta do 11. avgusta: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3
Tadej Sink, horarni astrolog
znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 8. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenka iz prejšnje številke je: Nuša Fekonja, Ločki Vrh 10, 2253 Destrnik.
Pa veliko zabave!
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Mateja Slaček
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
»Joj, komaj čakam, da grem naslednje leto spet na morje,« je razumela svojo malo hčerko Neli Furman njena mamica Mateja Slaček s Ptuja, ki je tudi avtorica današnje fotografije.
Anekdote slavnih
Nekoč je prišel k italijanskemu skladatelju Guiseppeju Verdiju mlad visok močan mladenič. Ko mu je zaigral nekaj svojih skladb, ga je vprašal, kaj misli o njih.
»Sinko,« mu je odgovoril Verdi, »nikar ne zahtevajte od mene, da vam povem, kaj mislim. Ste namreč veliko močnejši od mene.«
***
Ko je italijanski pesnik Eugenio Montale nekoč pisal o pesniku in dramatiku Eliotu, je omenil, da je imel književnik na slavnostni večerji težave z žvečenjem hrane. Prijatelj mu je očital, da je zloben, ker je omenil to nebistveno malenkost. Montale mu je odgovoril: »Jaz da sem bil zloben?
Nasprotno, bil sem izredno prizanesljiv. V resnici je Eliotu zobna proteza padla na krožnik.«
***
Prijatelj je priporočil francoskemu gledališkemu in filmskemu režiserju Sachu Guitryku lepo mlado igralko, ki je imela v neki njegovi igri manjšo nepomembno vlogo. Ves njen tekst je bil, ko je morala reči: »Kosilo je na mizi.« - Prijatelj mu je rekel: »Ali je ne bi mogel zaupati kakšne pomembnejše vloge?« - Guitry je odgovoril: »Seveda. Odslej bo prinašala na oder priporočena pisma.«
»Program delno financira Evropska unija.« »Program delno financira Ministrstvo za promet.«
»Ta projekt prispeva k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razjik med državjjani Evropske unije.«
Modernizacija signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav in sistemov naprav na železni{ki progi Pragersko-Ormož
Slovenske železnice imajo svoj telekomunikacijski sistem, katerega temeljni namen je vodenje železniškega prometa in delovanje Slovenskih železnic. Zaradi zastarelosti in dotrajanosti starega analognega omrežja so na Slovenskih železnicah vzpostavili sodobno digitalno telekomunikacijsko omrežje, ki deluje na podlagi digitalnih prenosnih sistemov in naprav. V sklopu obsežnih sprememb je bilo od februarja 2008 zamenjano tudi celotno železniško analogno telefonsko omrežje, v katerem zdaj delujejo sodobne centrale ISDN, ki omogočajo prenos podatkov, slike in zvoka. Trenutno je 80 odstotkov glavnih železniških prog opremljenih z radiodispečerskimi zvezami, ki omogočajo komunikacijo med strojevodjem in dispečerjem prometa. S posodobitvijo telekomunikacijskih naprav bodo uporabniki dobili kakovostnejše storitve na postajah, kot so avtomatsko obveščanje potnikov in klic v sili.
Celoten projekt je vreden 46,5 milijona evrov. 10.078.928 evrov bo s sredstvi Kohe-zijskega sklada prispevala Evropska unija, preostala sredstva pa bo Republika Slovenija zagotovila iz proračunskih sredstev.
Kohezijski sklad deluje v okviru regionalne politike Evropske unije in je bil leta 1994 ustanovljen z namenom pomagati državam, ki morajo velik del sredstev nameniti razvoju prometne infrastrukture in izboljšanju okolja. Projekti, sofinancirani s strani pred-pristopnega inštrumenta ISPA, so ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo postali projekti Kohezijskega sklada. V letošnjem letu se iz obdobja 2000-2006 izvajajo štirje projekti, med katerimi je tudi Modernizacija signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav in sistemov naprav na železniški progi Pragersko-Ormož. Med drugimi so cilji omenjenega projekta tudi povečanje varnosti železniškega prometa, večja propustnost proge zaradi vgradnje avtomatskih progovnih blokov, prilagoditev opreme za zagotavljanje interoperabilnosti evropskim zahtevam, vodenje prometa iz centra vodenja v Mariboru in s tem manjši stroški vodenja prometa ter manjši stroški za vzdrževanje signalno varnostnih naprav.
***
Ptuj m Stalna razstava Albina in Bogomirja Lugariča
Fotograf, ki se izraža slikarsko
V ptujski galeriji Florijan poteka vsak delavnik v mesecu avgustu razstava imenitnih del akademskega slikarja Albina Lugariča in njegovega sina, fotografa Bogomirja Lugariča.
Lugarič se je oprijel fotografskega aparata v začetku devetdesetih let.
Bogomir Lugarič sodi med odlične mlajše ptujske ustvarjalce. Mirč, kot ga kličejo domači in prijatelji, se je fotografskega aparata oprijel že na začetku devetdesetih let. V središču Ptuja je uredil galerijo z imenom Florijan. Najprej je snemal s črno-belimi filmi, nato ga je pričelo zanimati še ekstravagantnejše. Pričel se je ukvarjati z motivi senc na starih okrušenih zidovih, odsevi na potokih, likovno ustvarjalnost pa je našel tudi v pravljično zasneženih pokrajinah. Kot pravi sam, je zanj značilen abstrakten način izražanja. Prva serija barvnih posnetkov je bila narejena na jezeru rdečega blata. Izredno veselje goji tudi do umetnine
opuščenih rekvizitov. Bogomir je večkrat domov prinesel pomečkane pločevine, ki jih je očistil, nato pa je z njimi lovil odseve. Ena izmed Lu-garičevih izjemnih fotografij se imenuje Skulptura, kjer je uveljavljen tudi posnetek s tretjo dimenzijo. Na večini fotografij se kažejo ostre oblike, ki poudarjajo značaj kovinskega materiala. Fotografiranje Bogomirja zanima le v prvi fazi, ko se pripravlja, da bo pritisnil sprožilec Izbere ustrezen objektiv in določi odprtost zaslonke. Razvijanje filma pusti prijateljem. Mladega fotografa pa so navdušili tudi ulični strgani plakati. Na panojih, s katerih so komunalni delavci potr-
gali stare plakate, je mogoče zaznati sledi človeškega posega, pravi samostojen kulturni delavec. Dodaja, da ne skriva navdušenja nad lepoto oblik narave. Lugarič je povedal, da je njegovo otroštvo sestavljal pravljičen svet ob Studenčni-ci, barvito okolje domače hiše in očetovega ateljeja. Smisel za likovno ustvarjalnost je Bo-gomirju posredoval njegov oče Albin. Slikar Albin Luga-rič je kot dolgoletni profesor na ptujski gimnaziji mladim generacijam poskušal vcepiti občutek za doživljanje umetnosti. Oče Albin in sin Bogomir se v veliki meri izražata v intenzivnih barvah, zato so njune slike tudi cenjene.
Ines Selic
Ptuj • Ptujska poletna noč
Mestna zabava za vse starostne generacije
Na ptujskih ulicah in trgih je bilo v okviru letošnje ptujske poletne noči zelo živahno.
Zabave željni od blizu in daleč so zasedli kar vseh osem lokacij v starem mestnem jedru. Po oceni naj bi se zabavalo blizu 40 tisoč ljudi. Na roko je letos šlo organizatorjem tudi vreme, čeprav so v petek močno grozili oblaki. Nevihte, ki so zajele okolico, pa so se tokrat Ptuju izognile. V soboto jih je razve-
selil tudi ognjemet z desnega brega Drave. Ptujski gostinci, v rokah so imeli glasbene adute, za glasbo so morali sami poskrbeti, so bili letos z obiskom zadovoljni. Najbolj množično je bila v petek obiskana lokacija na Mestnem trgu, pritegnila so dekleta, ki so se udeležila letošnjega regionalnega izbora
za mis Štajerske. Na ptujskih ulicah in trgih je bilo v soboto živahno že dopoldne, vrstili so se kulturni nastopi, na nekaterih lokacijah pa se je bilo mogoče tudi športno udejstvova-ti. Ulice, kjer ni prometa, so se začasno spremenile v športne poligone. Odlična ideja, ki bi jo kazalo še kdaj ponoviti. Ško-
da, da se ptujska poletna noč vsako leto dogaja le dva dni, že zaradi turistov bi jo morali občasno ponoviti v manjšem obsegu. Mesto potrebuje festivalsko dogajanje, ki bo imelo rdečo nit. Na potezi so ljudje z idejami, ki jih bodo znali tudi udejanjiti.
MG
Na parkirišču za avtobusno postajo je vabila summer house parada 2008 z go-go plesalkami.
Na ptujskih ulicah in trgih se je v okviru letošnje ptujske poletne noči zabavalo blizu 40 tisoč ljudi.
SJP
TV
TslISWOSÖjj® Skupnih Internifo programov
Foto: Črtomir Goznik
Na Mestnem trgu so v soboto zažigali Ptujskih pet. V Zivex-ovi trgovini na PTUJU zaposlimo:
-	poslovodjo,
-	vrtnarskega tehnika,
-	kmetijskega tehnika.
Samo pisne prijave s tel. številko. ŽIVEX d.o.o.. Volčja Draga 40, 5293 Volčja Draga
SPORED ODDAJ
TOREK 5.8.
8.00 Žetev na Destrniku 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Destrnik
SREDA 6.8.
8.00 Zapojmo prijatelji si; 1. del 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Zapojmo prijatelji si; 2. del
ČETRTEK 7.8.
8.00 Kronika Občine Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Košnja na Polenšaku
PETEK 8.8.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 KUHAJM0 SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
Foto: Črtomir Goznik
Igralec Bojan Emeršič se je v vlogi Zmaga Batine sprehodil od prizorišča do prizorišča ptujske poletne noči - začel je v petek, končal pa v soboto.
imllaza
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
■ prilogo
V poletni reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko preberete o češnjah kot viru zdravja, načrtu pridelave grozdja iz integrirane v ekološko
pridelavo, o uporabi tenziometra, o pinciranju paprike ter o ostalih opravilih v sadovnjaku in vinogradu.
Revija Sad - 19 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si
Foto: Črtomir Goznik
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA»,	OPREMA	BARVA
AUDI A3 2.0 IDI	2004	13.990,00	DV. KLIMA	ČRNA
AUDI AB 1,8 T	1998	5.900,00	AVT. KLIMA	BELA
BMW SERIJA 7:740 IL	2001	12.490,00	KDPLVSLO	KOV. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2083	10.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C31.4 i	2004	7.090,00	AVT. KLIMA	KOV. B. RDEČA
CITROEN XSANTIA 2,016V ASX	1998	2.490,00	KLIMA	KOV. T. ZELENA
FIAT PONTO GRANDE 1,2	2088	7.890,00	KLIMA	KOV. SV. MODRA
MERCEDES RAZ. E 270 CDITIPTRONIC	2004	20.490,00	DV. KLIMA	KOV.SRERRNA
MERCEDES RAZ. EKARAV. 270 CDI	2003	17.990,00	DV. KLIMA	ČRNA
MITSUBISHI GALANT 2,0 19	99/2088	5.290,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
ŠKODA FADIA 1,4	2005	8.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW GOLF V 2,0 TOI	2004	12.990,00	DV. KLIMA	ČRNA
VW SHARAN 1,9 TOI TREND UNE 4 X 4	2083	12.990,00	DV. KLIMA	T. MODRA
TOYOTA YARIS 1,3 WTi	2002	8.290,00	KLIMA	KOV.SREDRNA
VW GOLF III 2.8 VR6	1994	1.790,00	KLIMA	ČRNA
Foto: s
Prireditvenik
Torek, 5. avgust
Ptuj, CID, na ogled je razstava Koši v mestnem parku - zgodba projekta Mladi & Mesto, razstava je
na ogled do konca avgusta Ptuj, CID, prijave za delavnice in tečaje, začetni tečaj bobnanja, začetni tečaj španščine, začetni tečaj flamenka
Ptuj, galerija Magistrat, Mednarodna razstava sodobne umetnosti ineternational Exhibition of
Contemporary art, Art Stays Open 08 Ptuj, Miheličeva galerija, Mednarodna razstava sodobne umetnosti ineternational Exhibition of
Contemporary art, Art Stays Open 08 Ljutomer, muzej, teden odprtih vrat, Taborsko gibanje na Slovenskem Ljutomer, Golarjeva hiša, državno tekmovanje Pot v prihodnost v organizaciji Gimnazije F. M. Ljutomer
Ljutomer, Glavni trg, gledališka predstava KD Ivana Kaučiča Ljutomer
Sreda, 6. avgust
10.00 do
12.00 Ptuj, CID, elektro delavnica, potrebne so predhodne prijave na telefon 780 55 40, mentor Danijel Krapša
Četrtek, 7. avgust
Ormož, Planinsko društvo Maksa Meška organizira planinski izlet v Švico, Renski slapovi - Bre-thorn, težavnost poti lahka, prijave na telefon 041 698 741
RAZPIS ZA
UPORABO VEČNAMENSKE ŠPORTNE DVORANE
1.	PREDMET RAZPISA
Predmet razpisa je najem uporabe večnamenske športne dvorane pri OŠ Podlehnik v šolskem letu 2008/2009, in sicer:
•	vadbenih površin v objektu,
•	garderob, sanitarij, umivalnikov in tušev v sklopu objekta,
•	športnega orodja in opreme v objektu.
2.	POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS Na razpis se lahko prijavijo:
•	športna društva in klubi za otroke in mladino, usmerjena v kakovosten in vrhunski šport, ki so vključena v financiranje letnega programa športa iz proračuna Občine Podlehnik,
•	drugi klubi, društva iz občine in organizirane skupine, ki izvajajo športno rekreacijo,
•	društva in klubi zunaj občine,
•	drugi uporabniki.
3.	TERMINI ZA UPORABO
DAN	1. termin	2.termin	3. termin	4. termin
ponedeljek	16.00 do 17.30	17.30 do 19.00	19.00 do 20.30	20.30 do 22. 00
torek	16.00 do 17.30	17.30 do 19.00	19.00 do 20.30	20.30 do 22. 00
sreda	16.00 do 17.30	17.30 do 19.00	19.00 do 20.30	20.30 do 22. 00
četrtek	16.00 do 17.30	17.30 do 19.00	19.00 do 20.30	20.30 do 22. 00
petek	16.00 do 17.30	17.30 do 19.00	19.00 do 20.30	20.30 do 22. 00
sobota - dop.	8.00 do 9.30	9.30 do 11.00	11.00 do 12.30	12.30 do 14.00
sobota - pop.	16.00 do 17.30	17.30 do 19.00	19.00 do 20.30	20.30 do 22. 00
nedelja - dop.	8.00 do 9.30	9.30 do 11.00	11.00 do 12.30	12.30 do 14.00
nedelja - pop.	16.00 do 17.30	17.30 do 19.00	19.00 do 20.30	/
Uporaba večnamenske športne dvorane se bo plačevala po ceniku za uporabo večnamenske športne dvorane.
4.	ROKI IN NAČIN PRIJAVE
Vlogo za dodelitev uporabe večnamenske športne dvorane morajo prosilci poslati po pošti ali oddati osebno na naslov: Občina Pod-lehnik, Podlehnik 21, 2286 Podlehnik, najkasneje do 20. septembra 2008.
Zainteresirani uporabniki razpisanih športnih površin morajo obvezno vložiti vlogo na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani Občine Podlehnik, www.podlehnik.si. Če želite prejeti obrazce po e-pošti, prosimo, da nam to sporočite na naslov: miran.krajnc@podlehnik. si.
5.	INFORMIRANJE KANDIDATOV
Vse informacije, vlogo, cenik in hišni red dobite na občini v času uradnih ur (ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, sreda od 14. do 16. ure) osebno, ali pokličite na telefonsko številko 02/788 40 67, 031/ 857 464 ali pa na e-pošti: miran.krajnc@podlehnik.
Na podlagi prejetih prijav bo izdelan terminski plan (urnik) uporabe za šolsko leto 2008/2009.
Z izbranimi najemniki bo župan sklenil pogodbo o najemu najkasneje do 28. septembra 2008. Sestavni del pogodbe je hišni red športne dvorane. Začetek uporabe večnamenske športne dvorane je predviden s ponedeljkom, 6. oktobra 2008.
župan Marko Maučič
Nič ni večnega. Nič. Nič.
Sonce je razbleščalo svoj sijaj, odšlo je čez grič. Zvezda je bila. Ni je nazaj.
(S. Kosovel)
V SPOMIN
Danes, 5. avgusta, mineva žalostno leto v ljubečem spominu
Mladena Raca
IZ KIDRIČEVEGA
Vsi njegovi
OBČINA SVETI TOMAŽ
Občina Sveti Tomaž, na podlagi 23. in 24. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04 in 62/06), javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen v Štajerskem tedniku dne 06.06.2008 in v Uradnem glasilu občine Sveti Tomaž št. 9/08, objavlja
PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
LISTA A
Lista A je bila oblikovana za stanovanja, namenjena za oddajo v najem udeležencem razpisa, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem niso zavezanci za plačilo varščine.
Zap.št.	prosilka/prosilec	število točk
1.	Sonja Vogrinec, Rakovci 1, Sveti Tomaž	230
2.	Paljek Joško, Mala vas pri Ormožu 31, Sveti Tomaž	220
3.	Kramberger Andreja, Trnovci 24, Sveti Tomaž	215
Udeležencem razpisa bodo osebno vročeni pisni odpravki odločb o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Udeleženci razpisa imajo pravico do pritožbe na župana Občine Sveti Tomaž v roku 15 dni od dneva vročitve pisne odločbe. Pritožba se vloži pisno na naslov: Občina Sveti Tomaž, Sveti Tomaž 37, 2258 Sveti Tomaž. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Datum, 01.08.2008 Številka: 352-1/2008 01/ZH
Občina Sveti Tomaž
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
PRODAM manjši vinograd na Janškem Vrhu v bližini cerkve in njivo, 20 arov, v Popovcih. Inf. na tel. 041 768 188.
PRODAMO hišo na Mestnem Vrhu 80, ogled vsak dan. Hlupič - Čuček, tel. 751 48 21.
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo na telefon 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23,
PRODAM dve telici simentalki v devetem mesecu brejosti. Tel. 792 33 81.
PRODAM traktor Zetor 7745 v zelo dobrem stanju, prednja hidravlika in kardan. Tel. 031 527 341.
SILOS kombajn Vihar 40 in škropilnico, 360 l, s poljsko garnituro, prodam. Tel. 041 615 796.
PRODAM več klopotcev različne velikosti. Telefon 745 63 51, 031 683 355.
PRODAM balirko Belger 41 in traktor Deuzt 25. Tel. 031 422 043.
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
DOM-STANOVANJE
PRODAM stanovanje na Ptuju. Tel. 031 619 316.
NA PTUJU prodamo dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 77 m2 in 23 m2 terase, letnik stan. 2004. Tel. 041 568 732.
DELO
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
Predlogi za AVGUST
ji
GREM čistit enkrat tedensko manjši lokal, stanovanje ali manjšo hišo ter likam, na Ptuju. GSM 031 815 487.
IZVAJAMO polaganje kamna, škrilj, balkonske ograje, stopnice, masiven les. Kontaktna oseba 031 836 420. MB Mozaik, d. o. o., Gorca 71, 2286 Podleh-nik.
POSKOČNIH
1.	LIPOVŠEK - Bodoča mamica
2.	Ans. AJDA -Portorož
3.	Ans. SVETLIN - Brez lojtrce
4.	Ans. GOLTE - Če ti boš moja punca
5.	VESELI GORENJCI - Ker moja ljub'ca je iz Kamnika
6.	Ans. STORŽIČ - Pesmi in viže domače
7.	Ans. ERAZEM - Ta trenutek
Zmagovalec meseca JUUJA: VRT - Klopotec
Še Bno možnost v AVGUSTU ¡mojo: LIPOVŠEK - Bodoča mamica
C;
ZAPOSLIMO FRIZERJA/-KO z najmanj dvema letoma delovne dobe, pisne ponudbe na naslov Frizerstvo Brigita, Osoj-nikova cesta 3, Ptuj.
1.ELA-Sem	in tja
2.	ADIJO ŽIVCI - Ti si žarek v temi
3.	ANEMARI - Pivo nalij
4.	ŠPELCA-Asi me sanjal
5.	KLARA-Daj zapri me
6.	AMOR - Pusti me samo
7.	NUŠA DERENDA - Za Slovenijo živim
Zmagovalec meseca JULIJA: MANCA ŠPIK - Que: Še eno možnost v AVGUSTU Ime: ELA - SBm In tja
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tal. Številka:
Glasujem zi Naslov:
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o-.p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Jožek Kokol Lasigovci 18 2257 Polenšak
KREDITI VSEH VRST
> POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI - tudi za dohodi« nižjo od 400 EUR - Poplačila starih kreditov
»STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnlk s.p, Plvkova ulica 19/a, 2250 PTUJ
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 86. letu zapustila draga mama, babica, prababica in tašča
Marija Šneberger
roj. Šalamun
IZ PLACARJA 18, DESTRNIK
oskrbovanka doma upokojencev Ptuj
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 7. avgusta, ob 13. uri na destrniškem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 9. uri.
Vsi njeni
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
SPOMIN
5. avgusta mineva 1 leto, odkar nas je zapustil dragi
Branko Preložnik
IZ GRAJENŠČAKA 60
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče ali poklonite cvetje.
Žalujoča: tvoja družina, ki te zelo pogreša
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot svet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
SPOMIN
Danes mineva 10 let žalosti, odkar si za vedno odšel od nas, dragi mož, oče in dedek, stric in svak
Janez Čeh
IZ TRNOVSKE VASI 45
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite pri njegovem grobu, mu prižigate sveče in polagate cvetje.
Žalujoči: vsi njegovi
Življenje tvoje preprosto, delovno je bilo, a dobrote tvoje nepozabne so ...
ZAHVALA
Ob boleči zgubi drage žene, mame, babice in tašče
Marije Hameršak
rojene Petrovič
IZ STOJNCEV 4 A
se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za zaigrano Tišino, govornici. Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, osebju Internegaa oddelka Bolnišnice Ptuj in vsem, ki ste darovali sveče, cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi za vse pisne in ustne izraze sožalja.
Žalujoči: mož Konrad, hčerka Darinka z možem Antonom, sin Mihael z ženo Lidijo, vnuki Davor, Tomaž,
Anže in Urh
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
na
Ptuj • Mis Štajerske 2008
Letos na tronu Janja, Tjasa in Sabina
Že enajstič so na Ptuju izbrali mis Štajerske. Ptujski izbor je najstarejši v okviru izbora za mis Slovenije, saj ni kraja v Sloveniji, kjer bi imel regijski izbor takšno tradicijo.
Foto: Črtomir Goznik
V športnem izhodu so dekleta nosila oblačila iz butikov Virus in Top moda, očala iz optike Kuhar in torbice iz trgovine La'Mans.
Foto: Črtomir Goznik
Šopek treh najlepših (od leve), prva spremljevalka Tjaša Nedeljko iz Maribora, mis Štajerske 2008 Janja Gašljevič iz Ptuja in druga spremljevalka Sabina Rajh iz Kidričevega.
Po ptujskem lepotnem odru so se letos sprehodila dekleta s širšega območja Štajerske in ena Gorenjka. Skupaj jih je bilo štirinajst, ki jih je organizator izbral med več kot dvajsetimi prijavljenimi. Izbor je potekal v izjemnem vzdušju, ob podpori večtisočglave množice, ki je niso motili niti grozeči oblaki in nevihte v okolici, nekaj kapljic je sicer padlo. Že v petek se je na Ptuju zbralo blizu petnajst tisoč obiskovalcev od blizu in daleč, ki so uživali v glasbeni in drugi ponudbi osmih lokacij. Največ zanimanja pa je bilo za dogajanje na Mestnem trgu, za kar so bila seveda zaslužna dekleta, ki so sprejela izziv. Na svoj način so zato zmagovalke vse, četudi so se z lentami okitile le tri, Janja, Tjaša in Sabina. Nekaj izmed njih pa jih bo organizator agencija Videoton Geržina povabil še na t. i. casting, kjer bo udeleženke polfinalnega tekmovanja, za katerega datum še ni določen, izbrala komisija brez občinstva. Priložnost pa imajo še tudi na dveh izborih, 16. avgusta bodo v Mariboru izbrali mis Maribora, mis Notranjske pa 23. avgusta v Izoli.
Dekleta so se predstavila v treh izhodih, športnem z oblačili iz butikov Virus in Top moda, očali Optike Kuhar in s torbicami iz trgovine La'Mans, v kopalkah in koktajl oblekah kreatorke Sanje Veličkovic. Za nastop so jim pričeske oblikovali frizerji studia Stanka iz
Maribora, vizažistka je bila Pa-tricija Šenekar, koreografija pa je bila v rokah agencije Vulca-no models. Kot koreografinja se je na Ptuj na nek način vrnila Miša Margan, prva sanjska ženska Slovenije, ki je bila leta 1999 na izboru za mis Štajerske izbrana za drugo spremljevalko. Trinajstčlansko komisijo je vodil direktor uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar. Med posameznimi izhodi so napetost pomagali reševati glasbena skupina Holliday band, Zmago Batina, ki je na Ptuju ostal kar oba dni ptujske poletne noči, in mis športa Slovenije 2008 Pia Arhar, ritmična gim-nastičarka, ki je s svojim atraktivnim nastopom več kot navdušila. Na Ptuj jo je pripeljala
Špela Hojnik s Polenšaka, ki si je letos kot mažoretka pripela lento druge spremljevalke mis športa Slovenije.
Čeprav zveni kot floskula, delo ocenjevalne komisije ni bilo lahko, izbrati izmed šopka lepih najlepše tri, ki so s tem dobile tudi že vstopnico na polfinale letošnjega izbora za mis Slovenije 2008, ki jo bodo izbrali septembra. Na koncu so si lente razdelile tri: 22-le-tna študentka Ekonomsko-po-slovne fakultete v Mariboru, Ptujčanka, Janja Gašljevič je postala mis Štajerske 2008, študentka Ekonomsko-poslov-ne fakultete v Mariboru je tudi 20-letna Tjaša Nedeljko, ki je osvojila lento prve spremljevalke, druga spremljevalka
Danes bo zmerno do pretežno oblačno, občasno bo deževalo. Na Primorskem bo večinoma suho, pihala bo šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, najvišje dnevne od 23 do 27, na Primorskem do 31 stopinj C.
V sredo in četrtek bo precej jasno in postopno topleje. V sredo zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost.
je postala 20-letna študentka menedžmenta Sabina Rajh iz Kidričevega. Zelo blizu trojici pa sta bili Annemari Prapo-tnik iz Ormoža in Lea Pučko iz Ptuja. Najlepše tri so prejele lepe nagrade, zmagovalka je prejela darila v vrednosti več kot 2600 evrov, med drugim tudi razvajanje v predsedniškem apartmaju grand hotela Primus Term Ptuj. Z darilci je vse udeleženke letošnjega izbora za mis Štajerske obdaril tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, Terme Ptuj pa so vse povabile v bazene in savne grand hotela Primus.
Najlepše so povedale
Janja Gašljevič: »Na izbor sem se prijavila, ker sem želela pridobiti tudi tovrstne izkušnje, jih nadgraditi in povezati z novimi priložnostmi. To je moj prvi lepotni izbor. Moja
želja je dokončati študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru ter nadaljevati študij v izbrani smeri.«
Tjaša Nedeljko: »Presenečena sem, srečna in zadovoljna. Ptujski izbor za mis Štajerske je moje tretje lepotno tekmovanje. Pred tremi leti sem bila tudi ena izmed dvanajstih finalistk v okviru izbora za model Bernarde Marovt. Moj prvi cilj je dokončati fakulteto, želim pa tudi uspeti v ma-nekenstvu.«
Sabina Rajh: »Moji vtisi so zelo pozitivni, zelo dobri, organizacija in vse je bilo super. Moja želja je, da lento čim bolje unovčim, tako pri mane-kenstvu kot pri izboru za mis Slovenije. Želim dokončati fakulteto, diplomirati in morda tudi nadaljevati študij ter uspeti v življenju.«
MG
Osebna kronika
Rodile so: Gordana Ogrizek, Draženska c. 14/e, Ptuj - Nina; Karmen Švegl, Vrtna ulica 8, Rače
-	Patrika Naia; Helena Čuš, Prerad 8/a, Polenšak
-	Katjo; Jasmina Krajnčič, Mestni Vrh 118, Ptuj - Nea; Zdenka Srečec, Prešernova ul. 21, Ptuj - Mineo; Aleksandra Umiljenovic, Kopališka 15, Slovenska Bistrica - Taro; Sonja Ha-meršak, Ulica 25. maja 15, Ptuj - Nastja; Janja Fridl, Reševa ul. 3, Ptuj - Aneja; Nataša Vidmajer, Krčevina pri Vurbergu 187, Spodnji Duplek - Lano; Polonca Arbeiter, Cirkulane 11/a
-	deklico; Nataša Jelšek, Je-šenca 39/a, Rače - Nikito Chanel; Jelka Belšak, Korenjak 5, Ptuj - Jana; Lidija Skrila, Cesta na Hajdino 6, Kidričevo - Urško; Nataša Jurgec Gurnick, Ul. Vide Alič 16/a, Ptuj - Nyree Zora; Mateja Brumen Sti-bler, Gornji Ključarovci 7/a, Sveti Tomaž - Jana; Lea Vogrinec, Cunkovci 6/b, Gorišnica - Zaro; Polonca Lorber, Ulica 21. aprila 11, Spodnji Duplek
-	Klaro Žarko; Marjeta Brumen, Mihovci 59, Velika Nedelja - Laro.
Umrli so: Anica Ri-žnar, Rotman 14, rojena 19(77 - umrla 18. julija 2008; Janez Turk, Muretin-ci 44/a, rojen 1936 - umrl 17. julija 2008; Antonija Godec, rojena Sirovnik, Njiverce, Cesta na Hajdino 2, rojena 1918 - umrla 19. julija 2008; Franc Vidovič, Rabelčja vas 42, Ptuj, rojen 1933 - umrl 21. julija 2008; Franc Soštarič, Oreš-je 145, Ptuj, rojen 1931 -umrl 12. julija 2008; Ma-ksimiljan Kukovec, Prerad 54, rojen 1949 - umrl 21. julija 2008; Mirko Cajnko, Ulica Sercerjeve brigade 36, Ptuj, rojen 1967 - umrl 22. julija 2008; Elizabeta Divjak, rojena Vajda, Stojnci 129, rojena 1923
-	umrla 22. julija 2008; Danijel Krušič, Repišče 22, rojen 1974 - umrl 21. julija 2008; Marija Klasinc, rojena Kaisersberger, Kungota pri Ptuju 153, rojena 1927
-	umrla 22. julija 2008; Bogomira Marija Ogorelec, Volkmerjeva cesta 11, Ptuj, rojena 1920 - umrla 22. julija 2008; Helena Mlakar, rojena Sirec, Zakl 17, rojena 1930 - umrla 25. julija 2008; Cecilija Blago-vič, rojena Draškovič, Rimska ploščad 16, Ptuj, rojena 1924 - umrla 26. julija 2008; Marija Hameršak, rojena Petrovič, Stojnci 4/a, rojena 1940 - umrla 25. julija 2008; Anton Ku-javec, Mezgovci ob Pesnici 27, rojen 1924 - umrl 28. julija 2008; Karmen Kranjec, Ul. Borisa Kraigherja 6, Ptuj, rojena 1956 - umrla 30. julija 2008.
Poroke - Ptuj: Peter Han-čič, Zbure 39, in Maja Turnšek, Hajdoše 29/c. AlešKotar in Helena Papst, Ulica 25. maja 16, Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je prejšnja leta vodil ocenjevalno komisijo, je letos zaradi operacije to vlogo odstopil direktorju uprave M0 Ptuj mag. Stanku Glažarju. Tradiciji pa se ni odrekel, dekleta je pozdravil v prenovljeni ptujski poročni dvorani. Zahvalil se jim je za njihov pogum in jim zaželel veliko tekmovalnih uspehov ter uspehov v nadaljnjem življenju. Vedno pa bodo dobrodošla tudi na Ptuju, kjer ima izbor za mis Štajerske že dolgoletno tradicijo in kjer že deset let čakajo, da bi dobili »svojo« tretjo mis Slovenije, po Alenki Vindiš in Miši Novak.
Foto: Črtomir Goznik
Pod koktajl obleke v stilu šestdesetih let prejšnjega stoletja se je podpisala ptujska kreatorka Sanja Veličkovic.
Foto: Črtomir Goznik
Izhod v kopalkah je za dekleta vedno eden izmed »najtežjih« ...
Sponzorji mis Štajerske 2008:
Talum Kidričevo; MO Ptuj; Paam Invest, d. o. o., Ptuj; Sanja Veličkovic, kreatorka koktajl oblačil, Ptuj; Tamara, Ptuj; Tenzor, Ptuj; Terme Ptuj; Kozmetični studio Olimpic; Radio-Tednik, Ptuj; butik Virus; butik Top moda; TA Kurent; Caffe Evropa Pub; podjetje PJP Slovenska Bistrica; Kava bar Florjan; Frizerski salon Stanka Maribor; Vulcano models; Beauty World Maribor; Cvetličarna Roža; Ptujske pekarne in slaščičarne; Optika Kuhar; Hotel Mitra, Ptuj; Graverstvo in zlatarstvo Bojan To-fant, Ptuj; Acron Slovenj Gradec - trgovina La'Mans, Ptuj; agencija Videoton Geržina, Maribor in Bowling center, d. o. o., Ptuj.
Napoved vremena za