Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. - Številka 88 ^tanovitelji; obč. konference SZDL h, ^ Kranl. Radovljica, šk. Loka SLran 1 ~ Izdaja CP Gorenjski tisk Oh urednik Anton Miklavčič "govorni urednik Albin Učakar A S I LO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUD STVA ZA GORENJSKO Kranj, sobota, 13. 11. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedenska Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah. SergeJ Kraigher skupščine Sergej Kraigher. Dejal je, da se je te teme lotil s treh vidikov: 1. Z vidika razredne družbene vsebine republike in razrednega značaja njene oblasti, 2. z vidika integracije družbe na samoupravnih osnovah in 3. z vidika razvoja družbenopolitičnega sistema ter vloge subjektivnega faktorja. Tovariš Kraigher je med drugim dejal, da bodo v samoupravljanju pri nas potrebne takšne spremembe, ki bodo zagotavljale odločujoč vpliv delavskega razreda. Ob spremenjeni funkciji in sestavi republiškega zbora ter ob ustreznem zmanjšanju števila njegovih članov se bo nujno morala spremeniti in prilagoditi sedanja vloga in funkcija predsedstva skupščine. Položaj poslancev in odbornikov pa bo treha snre-meniti tako, da bodo tudi v resnici delegati in hirati osvobojeni vseh značilnosti parlamentarnega predstavnika. Oba dneva so predstavniki slovenskih občin razpravljali o pogojih za usklajeno delovanje in razvoj republike kot države in samoupravne skupnosti, o ekonomskih temeljih za razvoj nacionalne skupnosti ter funkcij republike na tem področju, o raz- RAZSTAVA POHIŠTVO 71 od 12. do 22. novembra DELAVSKI DOM — KRANJ Razstava POHIŠTVO 71 vam prikazuje najkvalitetnejše izdelke preko 20 renomiranih tovarn. Na razstavi lahko kupite: 0 SPALNICE £ DNEVNE SOBE # KUHINJSKE ELEMENTE % KAVČE # FOTELJE £ STOLE 9 KOTNE KLOPI 0 KUHINJSKE MIZE # PREDSOBNE STENE Q OMARICE ZA ČEVLJE # PREPROGE # POSTELJNINO # ZAVESE IN DRUGO VSE RAZSTAVLJENO BLAGO PRODAJAMO S 5 °/o POPUSTOM! Potrošniki: Poleg možnosti nakupa na kredit, vam pohištvo strokovno in brezplačno montiramo ter dostavimo na dom. Izkoristite izredne ugodnosti. Za obisk in nakup se priporoča KOKRA - Prod. DEKOR — KRANJ Koroška c. 35 voju političnega sistema ter vlogi družbenopolitičnih organizacij pri določanju izhodišč, osnovne smeri in ciljev družbenega razvoja, nadalje o samoupravljanju v občini, o tem, kako bi bilo treba spremeniti skupščinski sistem, p krajevnih skupnostih in drugih vprašanjih. Na posvetovanju so posamezniki ugotavljali, da se osnutki ustavnih amandmajev slovenske ustave razlikujejo od osnutkov ustav drugih republik. Tako je po njihovem mnenju državnost v osnutku slovenskih amandmajev čistejša, saj je opredeljena kot suverenost slovenskega naroda. S tem pa ni zanikano, da to ni tudi država Italijanov In Madžarov, ki žive v Sloveniji. Ko so razpravljali o državi kot državi delavskega razreda, so razpravljale! menili, da je v skupščinah Čedalje manj delavcev. Tako je v zvezni skupščini med poslanci le 0,6 odstotka delavcev. To se dogaja zato, ker se morajo poslanci spoznati domala na vse, kar terja njihovo profesionalizacijo in so tako od-tegnjeni z delovnih mest. Zato Je treba razvijali delegatski sislem, da bo upravljanje družbenih zadev v določenem smislu podaljšek delovnega procesa. A. Ž. Konec težav Kranj, 12. novembra — V energetskem centru podjetja Elektro Kranj so nam povedali, da zaradi deževja v zadnjih dneh poraba električne energije ni več omejena. Hidroelektrarne namreč lahko že normalno obratujejo in zato so tudi termoelektrarn« razbremenjene. Skupna nabava koruze odložena Kot je znano, so se slovanski živinorejci odločili za skupno nabavo koruze. Dogovorili so se, da bodo kupili 80.000 ton koruze po 1,05 dinarjev za kilogram. Sredstva za nakup so bila že zagotovljena. Vendar pa je položaj na trgu s koruzo še vedno tak, da ne omogoča takega nakupa. Ponudniki koruze razpolagajo sicer z zadostnimi količinami koruze, vendar jo hočejo prodati po 1,20 do 1,30 dinarja za kilogram, česar pa živinorejci po sporazumu ne morejo sprejeti. Tako je skupen nakup koruze za nekaj časa odložen. Živinorejci tako čakajo na intervencijski uvoz, ki bo vsaj za silo umiril nemiren koruzni trg. Zvedeli smo, da so pristojni organi že odobrili uvoz 100.000 ton koruze. -jk Mintoff na Brniku Brniki, 12. novembra — Malteški premier Domlnic Mintoff je nocoj z letalom prispel na brniško letališče. Sprejel ga je predsednik r©» publiškega izvršnega sveta Stane Kavčič. Po razgovorih s tovarišem Edvardom Kardeljem v gradu Strmol je malteški premier odpotoval v Beograd. ^IjIK JlLrf Jlr^šk Svetovanja o republiki kot državi in samoupravni skupnosti v Kranju. — Foto: F. Perdan Republika kot država in ^moupravna skupnost Jetrteic ^ nas'ovoui se je v branju JrP°,dne začelo v y£>nje , UVodnevno posveto-VrW «• Je pripravil iz-Ve*skik ? skupnosti slo-,h občin. *Cket°?nje Je začel pred-. uP«osti . neSa odbora °v9r|« s,ovenskih občin Ktv°Htvi Vko ^lokar. Po Cse jeno prebivalstvo. Predavanje se bo imenovalo »Zaščita ljudi, živali in hrane v vojni in miru«. Predavali bodo zdravniki in živinozdravniki. Teh predavanj bo v kranjski občini 43 in to v krajevnih skupnostih zunaj mesta. Pri organizaciji predavanj sodelujejo tudi odbori za splošni ljudski odpor v krajevnih skupnostih. Prihodnji teden bodo predavanja v naslednjih krajih: v ponedeljek, 15. novembra ob 18. uri v Stiski vasi, v torek, 16. novembra ob 18. uri v klubu zadružnega doma v Cerkljah za prebivalce Grada in Dvori j, ob isti uri pa bo predavan ie tudi v Zalogu pri Cerkljah. Tudi v četrtek bosta dve predavanji. Ob 18. uri v Olševku in ob 19. uri v Cerkljah. V petek, 19. novembra, so na programu tri predavanja. Ob 19. uri v Velesovcm in v Aderga-su ter na Jezerskem. V sredo bomo objavili program predavanja za naprej. Vsaka družina bo obveščena s posebnim vabilom, po krajevnih skuonostih pa bodo raz-obešeni tudi lepaki. Nerazporejeno prebivalstvo hkrati opozarjamo, da so omenjena predavanja obvezna. -Jk Poročilo občinskega komiteja ugotavlja pozitivne rezultate in odkriva pomanjkljivosti in vzroke zanje. Posebno uspešno je bilo delovanje v zadnjem polletnem obdobju med 6. in 7. sejo konference, ko so zadolžili komuniste v yseh strukturah za konkretne naloge pri uresničevanju akcijskih načrtov, zahtevali pa tudi ovrednotenje opravljenega dela. Položaj pa še ni rožnat. Na nekaterih področjih je nerazrešena problematika tako žgoča, da zahteva raziskavo vzrokov kar najglobje pod povriino. O tem bo spregovorila 7. konferenca in pričakovati je, da bodo njeni sklepi učinko- vito usmerili akcijo bodočega sestava občinskega partiji ga parlamenta in njego organov. . nrj. Za sejo konference jer pravila poročilo o svoj delu tudi komisija za o« nizacijska in statutarna w ^ šanja. Na območju Tržiča.^ spreminjajo nekatere o ^ organiziranosti občinsKe ganizacije, zato bo kontei ca razpravljala tud. o Predvsem gre za razu h relativno velikih obmoe^ organizacij na vec (dosedanja krajevna ox| ^ zacija Tržič - trfca na razdeljena na tri, riji), dve krajevni ukinitev dveh stalnih a*^ in formiranje novih. Višje kmečke priznavalnine Izvršni svet skupščine SR Slovenije je sprejel odlok o razdelitvi namenskih dopolnilnih sredstev občinam za priznavalnine kmetov — borcev NOV. Pogoji za pridobitev pravice do priznavalnine so: da imajo priznan status borca NOV pred 9. 9. 1943, da so stari več kot 60 let in živijo v težkih socialnih razmerah. V kamniški občini je 66 kmetov, ki so sodelovali v NOB že pred kapitulacijo . 24 krt^ Italije, od tega je poIeg tov starih nad 60 let- v(j0v njih je v občini tudi ' ^ umrlih kmetov-borcev.^^ teh 14 oseb prejema P & valnino, ki poprečno ^ 151 din na mesec. P° * ,jja tem odloku bodo letos naprej vse P/ 400diH nine znašale najmanj p0. mesečno. Za izplačevat f0. višanih priznavalnin ■ publika občini Kanin«1 delila 40.900 din. T v. Uspešen seminar za osnovne šole Prejšnji teden je občinska konferenca ZMS na Jesenicah organizirala v sejni dvorani občinske skupščine na Jesenicah seminar za osnovne šole, ki se ga je udeležilo okoli 60 aktivnih članov ZM po šolah in graničarji iz treh karavel v jeseniški občini. Pogovarjali so se predvsem o položaju mladega človeka v sedanji družbi, o njegovih pravicah in dolžnostih in o njegovem vključevanju v družbena dogajanja po interesih in nagnjenjih. V nadaljevanju seminarja so razpravljali o položaju mladega človeka v družbi in njegovem delovanju v ZM ter udejstvovanju na kulturnem področju, se dogovarjali o samoupravljanju na šolah in o ciljih in namenih delovanja ZM na posameznih šolah. Pri tem so P«u,daf' cntof' vsem osnovne naloge jev, klubov OZN tci 0 kov in se zavzch^olah. ocenjevanje po vsen ^ sC Ob koncu seminar)" ^ dogovorili, da bodo ^ predsedstva obcmsKc ^ zacije ZMS * štiri osnovne šole v ^ „a se z vodstvi atkiVOvcrllii teh šolah natančno P mCd o poteku akcije M£kateif borci, ki so jo na ^ šolah že z uspehom ^ Podprli so predlog. ta0ovj-občinski konferenci u* ** li aktiv mentorjev trt* * aktivov. Na seminarju ^ zavzeli za Se . tcsne£ ^v; lovanje z graničaru Ri ji« lah v jeseniški obč n , ^.h bi potekalo v obiskov in medseDOj p g, cij. Seminar za člane konference ZM Občinska konferenca zveze mladine Radovljica bo danes in jutri pripravila v Bohinju seminar za člane občinske konference zveze mladine. Udeležili se ga bodo tudi predsedniki mladinskih akti- c & vov iz radovljiške ot^gj seminarju bodo o -spremembah jh ustave in o P^Sih ^ ma težavah mlad"15 vov v občini. ** Pred 7. sejo občinske konference ZK Tržič Ljubitelji belega športa! Nakup je mogoč tudi na kredit! Krajevna skupnost Ljubno 700 tisoč za asfaltiranje cest Mercator NAŠA PRODAJALNA ŠPORTNE OPREME V TRŽIČU JE POSKRBELA ZA VAS IN SE BOGATO ZALOŽILA S KOMPLETNO SMUČARSKO OPREMO, SMUČMI, SANKAMI IN DRSALKAMI PO KONKURENČNIH CENAH. Del denarja bodo prispevali prebivalci krajevne skupnosti Trgovina za otroke Ciciban je že druga specializirana prodajalna Veletrgovine Loka iz škof je Loke. Več let že v okviru Loke posluje trgovina pri Lukežu v Škof j i Loki, kjer prodajajo metrsko blago. V prihodnjih mesecih pa bo prodajni program spremenila tudi trgovina Moda na Mestnem trgu v Škofji Loki. Specializirala se bo za prodajo modne lahke konfekcije, pletenin in modnih dodatkov. V krajevni skupnosti Ljubno v radovljiški občini, ki zajema vasi Ljubno, Posavc, Otoče in Praproše, so se pred dobrim mesecem odločili za večjo akcijo. Dogovorili so se, da bodo prihodnje leto asfaltirali okrog 3,5 kilometra cest. Pogovorili so se tudi že s Cestnim podjetjem Kranj, ki je obljubilo, da bodo do 1. maja prihodnje leto asfaltirani naslednji cestni odseki: od glavne ceste na Posavcu do vrha vasi Ljubno, od otoškega mostu do vasi Posavc oziroma skozi' vas in od železniške postaje do konca vasi Otoče. Za asfaltiranje omenjenih odsekov bodo potrebovali okrog 700 tisoč novih dinarjev. Od tega so že zbrali od peskoloma prek 250 tisoč, prav toliko pa jim je za dve leti pripravljena posoditi tudi občinska skupščina. Preostanek potrebnega denarja so se odločili zbrati s prispevkom prebivalcem krajevne skupnosti in s pomočjo nekaterih delovnih organizacij. 15. oktobra so v krajevni skupnosti začeli z akcijo za zbiranje prispevkov. Dogovorili so se, da bo vsaka hiša prispevala 400 dinarjev, prav toliko lastniki avtomobilov, lastniki traktorjev 200 dinarjev. za vsakega podnajemnika bodo v hiši prispevali 100 dinarjev in prav toliko tudi za vsakega konja. Sklenili so, da bodo prispevke plačali v treh obrokih. Prvi obrok bodo plačali takoj, drugega do konca februarja in tretjega do konca avgusta prihodnje leto. Predsednik krajevne skupnosti Ivan Langus pravi, da Na Mestnem trgu v škofji Loki je Veletrgovina Loka odprla trgovino z otroško konfekcijo in perilom. — Foto: F. Perdan Da bi ustregla graditeljem hiš in drugih objektov, namerava Veletrgovina Loka razširiti prodajni program v prodajalnah z železnino v Medvodah in Železnikih s prodajo gradbenega materiala. V škofji Loki bodo za prodajo gradbenega materiala odprli posebno trgovino. Kupcem bodo blago dostavljali na dom. P. B. je že velika večina prebivalcev podpisala takšen dogovor. Žal pa je menda nekaj takšnih, ki pravijo da prispevka ne bodo plačali, čeprav so v veliko bol jšem materialnem položaju kot nekateri prebivalci krajevne skupnosti, ki so prispevek obljubili (menda so med tistimi, ki se tako ali drugače ne strinjajo s samoprispevkom, celo člani sveta krajevne skupnosti). Vendar, kot pravijo v Ljubnem, bodo omenjene cestne odseke prihodnje leto zagotovo asfaltirali. Razen tega pa so v krajevni skupnosti letos s sredstvi skupnosti in prispevki vašča-nov naredili vodovod v Pra-prošah ter uredili avtobusno postajališče na Posavcu. Na predlog krajevne skupnosti je podjetje vodovod Radovljica obnovilo tudi del vodovoda, tako da sedaj v vasi Ljubno nimajo več težav pri preskrbi z vodo. A. žalar Pozdravljen Ciciban! čka in otroško perilo. V drugem pa je moč kupiti konfekcijo za otroke do petnajstih let. Izbira je v obeh oddelkih precejšnja. Poslovod-kinja Anica Stanovnikova jo povedala, da prodajajo otroške obleke, plaščke, hlače in drugo konfekcijo proizvajalcev: Mladega rodu iz Kranja, Jutranke iz Sevnice in Kore iz Radeč. »Trgovino smo odprli ▼ času. ko so proizvajalci večino otroške konfekcije za jesen in zimo že prodali. Zato smo imeli težave z naročili, vendar smo s sodelovanjem in razumevanjem proizvajalcev le uspeli ustvariti potrebno zalogo. Seveda je izbira nekoliko manjša kot bi si želeli. Za pomlad pa se bomo potrudili, da ne bomo zaostajali za podobnimi trgovinami drugod Ca so kupci zadovoljni? Mislim, da so. Čeprav poslujemo šele slabih štirinaist dni, smo slišali že precej pohval in tudi prodaja dobro teče. Obiskovalci trgovine veliko povprašujejo tudi po gumijastih otroških škorenjčkih in copatkah, zato resno razmišljamo. da bi začeli prodajati tudi te artikle.« V prenovljeni poslovalnici stare trgovske hiše na Mestnem trgu v Škofji Loki je Veletrgovina Loka prve dni novembra odprla trgovino za otroke Ciciban. V oddelku ob vhodu dobite vse kar potrebujete za opremo dojen- Rekordna proizvodnja v Železarni V dveh obratih v jeseniški Železarni, v valjarni žice in v elektrodnem obratu, so oktobra dosegli najvišjo mesečno proizvodnjo letos. V valjarni žice so proizvedli 9346 ton in s tem za 103 tone presegli doslej najvišjo proizvodnjo, ki so jo dosegli julija. Razen tega so v valjarni žice oktobra zabeležili najnižji odstotek zastojev. V elektrodnem obratu so proizvedli 1247 ton elektrod, od tega 1059 ton oplaščenih elektrod, kar predstavlja rekordno proizvodnjo. D. S. Varčujnio na deviznih • . - ■ • 'acunih . ^pri m»m . kp«ditni L banki Društvo prijateljev Kranja v Oldhamu Brez aktivnosti žensk ne bi mogli ustvariti visokega standarda Podobno društvo kot je društvo prijateljev Oldhama v Kranju so ustanovili tudi v Oldhamu in mu dali ime Zveza prijateljev Kranja. Predsednik društva je Edward Haines, dosedanji tajnik občine, sekretar bo T. M. C. FRANCIS, novi občinski tajnik (ki je zamenjal E. Haine-sa po njegovi upokojitvi), blagajnik pa bo T. Robinson iz oddelka za šolstvo mestne uprave. Poleg teh treh ima izvršni odbor še osem članov. Na drugem sestanku, ki ga je društvo imelo koncem oktobra, so sprejeli tudi svoj statut. Statut določa glavne smotre društva, način njegovega delovanja, sestav in delokrog posameznih njegovih organov ter vire in način uporabe finančnih sredstev, ki bodo društvu na voljo. Cilji društva se v celoti ujemajo s tistimi, ki jih je sprejelo kranjsko društvo prijateljev Oldhama, to je — poglabljanje spoznavanja med prebivalci obeh mest, izmenjavo obiskov, knjig in časopisov in dopisovanje ter druge oblike sodelovanja med posamezniki, sorodnimi organizacijami in društvi in še posebej med obema društvoma prijateljev obeh mest. Na seji so obravnavali tudi že nekatere konkretne oblike tega sodelovanja za leto 1971-72: prijavili so se člani društva, ki si želijo dopisovati s Kranjčani, ugotovili so, pri katerih društvih je zanimanje za neposredno sodelovanje z ustreznimi društvi v Kranju (šahovski klub, ribiči, foto-amaterji, klub zbiralcev gramofonskih plošč, strelski klub in prirodoslovno društvo). Vse kaže tudi, da bodo v prihodnjem letu uspeli organizirati skupino turistov, ki bodo del svojih počitnic preživeli v Kranju. S sestanka sporočajo tudi najlepše pozdrave vsem prijateljem v Kranju. O predlogih oldhamskega društva bo v kratkem razpravljal upravni odbor kranjskega društva prijateljev Oldhama, ki bo prav gotovo ukrenil vse potrebno, da se koristne pobude uresničijo. T. M. Često je slišati razprave o družbeni aktivnosti oziroma neaktivnosti žensk. Statistike ugotavljajo, da je med voljenimi predstavniki občinskih in drugih organov odstotek žensk zelo skromen, da so ženske vse redkeje zastopane v delavskih svetih, da se vse manj pojavljajo pri delu v družbeno-političnih organizacijah. Se ženske res premalo zanimamo za družbena dogajanja?' Smo res premalo aktivne? Pred dnevi sem se o teh vprašanjih pogovarjala s profesorico škofjeloške gimnazije, v pretekli mandatni dobi odbornico občinske skupščine škofja Loka in poslanko kulturno-prosvetnega zbora republiške skupščine ter predsednico konference za družbeno aktivnost žensk v škofji Loki, Vladko Ja-novo. »Ne bi mogla trditi, da sodobna ženska ni družbeno aktivna. Družbena aktivnost je že zaposlenost, pa naj bo to delo preproste kmečke žene ali delo znanstvenice. Družbeno aktivna je učite- Vladka Jan ljica, ki vodi roditeljski sestanek, se posvetuje s starši, svetuje. Prav tako je druž- KAJ IN KOLIKO PIJEMO? Vsakokrat, kadar beseda nanese na primerjavo cen alkoholnih in brezalkoholnih pijač, se pravzaprav zavemo, kolikšno škodo nam povzroča — predvsem v prizadeva- Edvvard Haines predsednik društva prijateljev Kranja Edvvard Haines, do nedavne-nega tajnik mestne uprave v Oldhamu, je eden izmed stebrov prijateljstva in sodelovanja med Oldhamom in Kranjem. Bil je pobudnik za navezavo stikov s Kranjem pred več kot desetimi leti, ko Je Oldham iskal v Jugoslaviji sorodno mesto, s ka- terim bi vzdrževal prijateljske zveze. V mnogočem je prav zasluga Edwarda Haine-sa, da so te zveze ves čas žive in hkrati vse čvrstejše in raznolikejše. E. Haines je že večkrat obiskal Kranj in je resnični prijatelj našega mesta in njegovih ljudi. Sedaj je odšel v pokoj, vendar hkrati, ko to sporoča, zagotavlja, da ne po opustil dela pri utrjevanju sodelovanja med obema mestoma. Kot predsednik društva prijateljev Kranja bo še naprej aktivno deloval v prid stvari, za katero je z vsem srcem vnet. Prepričan sem, da lahko v imenu vseh prebivalcev kranjske komune, še posebej pa v imenu vseh tistih, ki ga poznajo tudi osebno, E. Hai-nesu zaželimo ob upokojitvi še obilo let zdravega in mirnega življenja, kakor tudi, da bi še dolgo aktivno delal za razvijanje prijateljstva in sodelovanja med Oldhamom in Kranjem, kot je to delal doslej. Slavko Zalokar njih za zmanjšanjem alkoholizma pri nas — tako enostavno dejstvo, kot je ekonomska računica. Brezalkoholnih pi-. jač, posebej pa še naravnih sokov pri nas proizvedemo veliko manj kot alkoholnih pijač, ker je proizvodnja brezalkoholnih pijač zahtevnejša in zato tudi dražja. Proizvodnja naravnih sokov na primer zahteva veliko večja investicijska vlaganja, obratni kapital se počasneje obrača, potrebna so dobro urejena skladišča, večino surovin za te pijače pa še uvažamo. Za naravne sokove je na splošno tudi manj propagande, saj vsak reklamni dinar še poveča stroške že tako drage pijače. Na nedavni tiskovni konferenci koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu je predstavnik gospodarske zbornice poudaril, da se potrošnja naravnih sokov pri nas ne bo kaj dosti povečala, če družba ne bo stimulirala proizvajalcev za proizvodnjo naravnih brezalkoholnih pijač. Dokler bo ugodneje proizvajati umetne brezalkoholne in alkoholne pijače, bomo pač nekje na koncu lestvice v potrošnji naravnih sokov. V Sloveniji popijemo poprečno 3 litre naravnih sokov na prebivalca. To je v primerjavi s Švico, kjer popijejo 21 litrov, z Avstrijo s 6 litri letno, ali z ZDA s 30 litri letno, kaj malo. Letno pri nas proizvedemo 2,5 milijona litrov naravnih sokov, umetnih brezalkoholnih pijač 16 milijonov litrov ali šestkrat več. Umetnih brezalkoholnih pijač popijemo Slovenci po 5 litrov na prebivalca. In zakaj? Proizvodnja umetnih brezalkoholnih pijač je enostavnejša, cenejša, čeprav so te pijače samo osvežilne^ jih popijemo več kot naravnih sokov, ki imajo poleg tega tudi hranljive in zdravilne snovi. V načrtu je, da bi potrošnja in proizvodnja naravnih sokov pri nas naraščala hitreje kot proizvodnja in potrošnja umetnih brezalkoholnih pijač, čez dvajset let naj bi Slovenec popil po 12 litrov naravnih sokov na leto, umetnih brezalkoholnih pijač pa 15 litrov. Prav je, če za primerjavo navedemo še količino popitega alkohola pri nas. Statistika kaže, da je potrošnja čistega alkohola (100 °/o) pri nas že 15 litrov na prebivalca letno. To pomeni, da popijemo na prebivalca 27,7 litrov vina, 7 litrov piva in kar 120 litrov žganih pijač. V potrošnji alkohola so pred nami le Francozi. Akcijski program boja proti alkoholizmu govori tudi o gospodarskih in finančnih ukrepih glede proizvodnje in distribucije alkohola. Kaj bi bilo treba storiti? Najmanj to, da bi odkupil! jabolka in jih predelali v jabolčntk. Vsako leto, če je dobra letina, se v Sloveniji predela v žganje 1000 vagonov jabolk. V »dobro domače žganje«, za katerega pa ne veljajo nobeni JUS predpisi o dovoljeni stopnji škodljivih primesi. L. M. beno pomembno delo zdi* niče, ki vodi predavanja ** žene, posvetovalnico za otr ke itd. Brez dela žensk ne ° mogli ustvariti tako visok« narodnega dohodka niti ta* visokega življenjskega stair darda.« »V poklicnem delu žensk? ne zaostajajo za moškim*-Zakaj vse večje zaostajanj« v takoimenovanem družben političnem delu?« »Velikokrat sem že premišljevala, kje in zakaj se gubi velika ambicioznost aktivnost deklet, ko zapu^ gimnazijo. Kot srednjesoi* redno posegajo v dogaja- J na šoli, često tudi vooij delo v mladinski organizacu ali šolski skupnosti, a * odidejo, je njihove aktivno konec. Vzrokov ne morei ^ iskati le v obremenjenosti študijem ali kasneje s v klicnim delom. Zelo vp'^ na aktivnost žene izven ^ ma materinstvo in skr družino.« »Mislite na probleme otroškega varstva, slabo org ^ zirano družbeno prehran podobno?« »O problemih otro^ ^ varstva, je bilo izrečem toliko besed, da jih ka ponavljala. Toda, če § že imaš v vrtcu, ga mQ točno ob uri vzeti ve"'agala »nenormalno« bi se °"n' a v žena, ki bi pustila varstvu, da bi lahko ^ na sejo skupščine ah or. stanck družbeno-pohticn ^ ganizacije. Zelo slabo J ganizirana pomoč g°sP ctfci stvom, čeprav so z ^ raznih servisov v u ^ t0pC- že bili. Gospodinjske P „ niče pa si poprečna 0, ska družina nc ^^ ' ,c„i ščiti. Veliko bi ženi pomagali, če hi ^ bi otroci kosili v šoli m ^ bilo urejeno celodnevno vanje učencev v šoli- v -t, vzroK" Eden od vazmn /.^„o za tako imenovano t" neaktivnost žensk -lC haina vedno pogosta Patr1^ pri vzgoja v družim- ^ ^ opa. usmerjanju v poklice _ ža. da je za dekle kf1 ^0 dobro. Starši se ^^ da sprijaznijo z de'StV°na bo dekle nekvalificna ^ lavka, medtem ko ^ iščejo druge rešitve. t0 kasneje, v družini, je p sp0-vzgoja otrok in vse h ^ dinjsko delo skrb ze']Cfi* prav je ravno tako zaP ^o kot mož. Vendar skc dodala, da smo prav .^o tiste, ki se rade ponorcu^, iz moža, ki pomije l ^ ^ ga imamo za copato. n3 r,aga ženi. če vodi oK „ sprehod, če hodi w mov •' * L 0og*ti,j V Preddvoru eno najlepših kegljišč ,otela Grad v Pred-avtol?d,prli novo dvostezno S£?kegljišče' M je «adi domiselne gradnje in na LaiV.e opremljenosti med Ke'fPvl011 na Gorenjskem. s^k ? °dprla P°dPred- skuPSčin. Tanjske občinske kapetan l J?nez Sušnik in glavah KegIjaŠke ekipe Tri" Žič ci , ,ranJa Miro Ambro-8ostov „ ? je tekmovanje kegljaČe, T°- Pa še nastop je bil t Jri§1ava. Najboljši bil M In a JUrk' J'e tretii pa Oirelff« Andrei Sru podjctJa Central keglH«x"ablc 'e ob otvoritvi se Jal: "Rekel sem' tretji* V kratkem času že dvoru • Srečujemo v Pred-temu J* v.sakokra* smo dali trvif Ju nekaj novega, del oh?1?0 Preuredili stari iero d in sanirali Je-hotel b!U8'.C smo odprli nov Hovo °r in danes odpiramo in venČVt0matsko kegljišče Žila km teraso- ki bo slu-Sedeži ROstinski vrt s 500 na nI ' 1POz,mi pa kot drsal-CS; Ta bo že letošnjo nu. s *uz,,a svojemu name- Urva f;. m je tudi končana «stičnJa Vgradnje tega tuko Še 7 središča, ki pa se Sa3 ^ 36 ^ Veda}a^S Babič je nato oo-scgii so v Preddvoru do-^esecjK v P^h devetih farjev "evno skoraj 9000 leto iqShcx,ka- Pogodbe 1 pa obetajo še boljše rezultate, saj so zmogljivosti od 15. maja do 15. septembra že razprodane. Za Silvestrovo bi lahko samo Nemcem in Holandcem prodali večkratne zmogljivosti za 12 dni, vendar je večina zmogljivosti že razprodanih in to ni mogoče. Andrej Babič je nadaljeval: »Seveda pa je sedaj težko misliti, kdaj se bomo srečali četrtič in petič in odprli novo restavracijo, preurejen stari del Hriba, morda bazen, prostor za kampiranje, vikend hišice, razna igrišča in še 100 novih postelj. Tako urejeno in izpopolnjeno turistično središče pa bi za našo občino že pomenilo pomembno osnovo za nadaljnji razvoj turizma v trikotniku Krvavec—Jezersko—Preddvor. Ce smo naredili prvi korak, bomo tudi drugega, ki bo lažji od prvega ...« Tovariš Babič je pohvalil preddvorsko krajevno skupnost, saj je letos z asfaltiranjem vaških cest in urejevanjem kanalizacije rešila številne dolgoletne komunalne težave. Načrte za novo kegljišče je naredil inž. arh. Danilo Dekleva iz Podjetja za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, zgradil ga je Projekt iz Kranja, gradnjo je nadziral Alojz Jensterle, avtomatiko pa je namestil LIP z Bleda. Novo kegljišče sta financirala podjetje Central in Gorenjska kreditna banka. J. Košnjek kmetijsko živilski kombinat kranj objavlja prosto delovno mesto Prodajalke 23 nadomeščanje odsotnih prodajalk Pogoji: K V prodajalka, nastop dela je mo-Pisn akoj ali PO dogovoru. Prošnje z dokazili in opisom dosedanjih Objav sprejem» uprava K2K Kranj, Cesta JLA 2. a ostane v veljavi do zasedbe delovnega mesta. Veletrgovina Ž*VILA KRANJ nudi zaposlitev za določen in Nedoločen čas v računovodstvu podjetja ^teresenf Jetja , ' naj se javijo v splošnem sektorju pod-z Jer bodo dobili natančnejše informacije v Zaposl>tvijo oz. naj oddajo pismene vloge ,sneie do 30. novembra. Električna mreža, šole in pekarija V četrtek je bila seja skupščine občine Kamnik na kateri so obravnavali in sklepali o vrsti zadev s področja občinske politike. Odborniki so poslušali informacijo o javni razpravi tez za starostno zavarovanje kmetov, informacijo o razpravah predlogov za ustavne spremembe, razpravljali so o poročilu o programiranju in uresničevanju električne mreže v občini in o delu osnovnih šol. Nadalje so razpravljali o gradnji pekarne v Kamniku in o predlogu odloka o ustanovitvi sklada skupnih rezerv občine, sprejeli so odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o priznavalninah ter poslušali poročilo občinske delegacije iz obiska v mestih Gendringen, Gladbeck in Travnik. Odborniki so se seznanili, da je na posvetovanjih o starostnem zavarovanju kmetov sodelovalo 248 kmetijskih zavarovancev ali 28 odstotkov vseh nosilcev zdravstvenega zavarovanja kmetov. Vse razprave so bile izredno živahne in so hkrati opozarjale na vrsto še nerešenih vprašanj v kmetijstvu kot so odkunne cene kmetijskih pridelkov, zemljiški maksimum, trst s kmetijskimi pridelki ipd. Ljubljanska banka, podružnica Kamnik, ie odbornike obvestila, da do novembra letos ni sprejela nikakršnega investicijskega elaborata od podjetja Svit. To obrazložitev je Ljubljanska banka dala zato, ker je na eni od prejšnjih sej občinske skup- ščine Maks Lavrinc, direktor Svita, izjavil, da podjetje kljub predložitvi investicijskega elaborata ne more dobiti kredita. Ljubljanska banka je pojasnila, da je Svit prvo dokumentacijo potrebno za najetje kredita poslal banki šele drugega novembra letos in so bile torej vsa kritike na račun banke neupravičene. J. V. veletrgovina bled vam nudi po reklamni ceni za praznike od 15. nov. do 5. dec.: ŠUNKA 450 g 15,50 din MESNI DORUČAK 200 g 3,70 din NAPOLITANKE VAFEL 500 g 5,76 din ČOKOLADA MLEČNA 500 g 7,20 din ČOKOLADA MLEČNA 200 g 4,80 din ČOKOLADA LEŠNIKOVA 200 g 6,00 din KARAMELE SADNE — LESNIK 100 g 130 din VINO — FRANKOPAN ČRNO 11 6,50 din VINO — VINCE 11 6,50 din O turističnem razvoju Preddvora in pomenu novega dvosteznega avtomatskega kegljišča je govoril direktor gostinskega in trgovskega podjetja Central iz Kranja Andrej Babič. — Foto: F. Perdan Izkoristite ugoden nakup! Priporočamo novo kavino mešanico BRAVO Držite se skupaj in delajte To so besede, ki jih je slovenski dramski umetnik Stane Sever le malo pred svojo smrtjo namenil vnetim privržencem — sodelavcem — škofjeloškega eksperimentalnega gledališča Oder-galeri-ja. Besede slovenskega dramskega igralca so pomenile za mlad kolektiv veliko spodbudo. Se bolj zagrizeno so se oprijeli dela in za letošnjo sezono gledališču že izoblikovali dokončno podobo. Nemalo zaslug za uspešno delo nove škofjeloške glecktiške skupine ima prav gotovo režiser Peter Jamnik. Kdaj ste se prvič spoprijeli z režijo? »Precej pozno je bilo to. Prvo delo sem režiral šele v zadnjem letniku gimnazije. Nato pa sem z režijskim delom nadaljeval v Loškem gledališču, pa v Sent Jakobu pri Ljubljani in po režiserskem tečaju v Kopru spet v Loškem gledališču. Temu sem ostal zvest vse do razpada.« Po razpadu Loškega gledališča pa ste začeli ustanavljati novo skupino, kajne? »Da. Želeli smo postaviti na noge gledališče z novo vsebino in drugačnim načinom dela. S pevskimi in recita-cijskimi točkami smo začeli dopolnjevati otvoritve posameznih razstav v galeriji na loškem gradu in to pomeni obenem tudi rojstvo eksperimentalnega gledališča Oder-galerija. Prvo samostojno predstavo smo imeli ob obletnici smrti Martina Lutra Kinga.« In kakšne prednosti ima eksperimentalno gledališče? »Podajanje tekstov je veli-bolj neposredno in stik gledalca z igralci lažji. Seveda pa je delo za igralce, režiserja in postavljalca scene veliko težje.« Dve uspešni sezoni sta pokazali, da je bilo tako gledališče potrebno? »Preprosto povedano, bali smo se začeti. Ni bilo enostavno postaviti v škofjo Loko na Oder Sartrova Zaprta vrata. Ob ugodnih ocenah te predstave smo veliko laže za- dihali ter naslednje leto doživeli še večja priznanja ob uprizoritvi Theotokosovega Mosta v Arti. To je gledališče', je dejal takrat Stane Sever in nam v zahvalo poklonil premiero Krotkega dekleta njegovega novega Gledališča enega.« Letos ste začrtali novo pot? »Dolgo smo premišljevali, kam bi se usmerili. Nazadnje smo sklenili, da bomo uprizarjali slovenske novitete in še neuprizorjena slovenska dela. Prva stopnica na tej poti je bil Hofmanov Mož brez obraza, naslednja pa bo prva komedija v našem gledališču Majaronovo Grmenje brez dežja. Pravzaprav je prej predviden še Torkarjev tekst Požar, ki je bil pisan prav 'na kožo' Stanetu Severju. Uprizoritev, ki bo krstna, bo ob obletnici Severjeve smrti s sodelovanjem najbolj znanih slovenskih gledališčni-kov.« In težave, ki vas spremljajo pri delu? »Se več sodelavcev bo treba. Za uspešno delo ob tolikem številu predstav bi morali imeti vsaj dve garnituri igralcev in tehničnega osebja. Nadalje bi želeli več sodelovanja z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in gimnazijskim MKUD. Ne rečem, da nismo dobili podpore. Nasprotno. Občinska skupščina v Škofji Loki z županom Zdravkom Krvino nas je vedno podprla, menim pa, da bi nam morali še bolj pomagati pri iskanju stikov z gledalci. Tudi starši so problem. Otroke vzgajajo v preveč materialističnem duhu in hočejo, da so njihovi otroci za vsako stvar p.ača-ni. Pri našem delu pa je treba žrtvovati precej ur prostovoljno. Trdim, da ima vsak, ki pride k nam lahko le koristi. Po vsaki predstavi lahko pride v stik z najbolj znanimi slovenskimi gledališkimi igralci in kritiki. Prosti čas je koristno izrabljen. Trdim, da je z začetim delom vsekakor treba nadaljevati.« J. Govekar Maketa parka talcev na Beli Pred dnevi je bila v dttlav-skeni domu na Javorniku seja krajevne organizacije ZZB NOV, na kateri so se menili o maketi parka talcev na starem pokopališču na Koroški Beli. Maketo si bodo ogledali na delovni konferenci tudi vsi drugi člani krajevne konference ZZB NOV Javornik — Koroška Bela. Na seji so se dogovorili tudi o organizaciji kurirskega smuka na Pristavi v Javor-niškem Rovtu, ki ho 30. januarja prihodnje leto. Kurirskega smuka se vsako leto udeleži precej smučarjev iz osnovnih In srednjih šol v občini ter smučarjev iz smučarskih društev. D. S. Naposled v knjigarnah! Zbirka osmih privlačnih in napetih romantično pustolovskih knjig o ČAROVNICI Z GRIČA ki jo je napisala pisateljica Marija Jurič-ZAGORKA- Pred nami je prva polovica obširnega psevdozgodovinskega ciklusa o ČAROVNICI Z GRIČA, s katerim je avtorica posegla na tisto področje, kjer sta se najbolj proslavila francoska pisca Alexandre Dumas in Michel Zevacco. Dogajanje ČAROVNICE Z GRIČA je postavljeno v osemnajsto stoletje, v čas, ko vlada na Dunaju slovita cesarica Marija Terezija. Zgodbe so mojstrsko zapletene, berejo se kot napete kriminalke. Ljubiteljev napetih romantično pustolovskih romanov ČAROVNICA Z GRIČA ne bo razočarala. Prve štiri knjige romanov — SKRIVNOST KRVAVEGA MOSTU I SKRIVNOST KRVAVEGA MOSTU II — MALLEUS MALEFICARUM I MALLEUS MALEFICARUM II na 1800 straneh STANEJO SAMO 200 DIN. Knjige dobite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih založbe; naročite pa jih lahko tudi pri upravi DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJA 61000 Ljubljana, Mestni trg 26 Seminar za kulturne delaves Danes dopoldne se je v Gozd Martuljku začel seminar za kulturne delavce, ki ga je organizirala občinska konferenca Zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Jesenice. V uvodu bo spregovoril predsednik republiške konference ZKPO tovariš Ivo Tavčar. D. S. Citre napolnile dvorano V nedeljo zvečer se je Sen-čurjanom v dvorani doma kulture predstavil s koncen-tom ansambel Mihe Dovža-na s pevko Ivanko Kraše-vec in vokalnim kvintetom Gorenjci iz Naklega ter humoristom Radom iz Škofje Loke. Dvorana je bila nabito polna že pol ure pred začetkom koncerta. Ob priljubljenih Dovžanovih vižah je večer kar prehitro minil. Scn-čurjani in prebivalci okoliških krajev si v prihodnje žele še več koncertov narodno zabavne pa tudi zabavne glasbe. F. Erzin V galerijskih prostorih Palače hotela v Parmi je te dni odprta razstava olj in akvarelov akademskih slikarjev Franceta Slane in Dore Plestenjak. Dela obeh naših slikarjev so vzbudila precej zanimanja in priznanj. -jg V četrtek zvečer so v ljubljanski Mestni galeriji odprli razstavo slikarskih del Maksima Sedeja — starejšega. Maksima Sedeja — mlajšega in Franceta Slane. Ob otvoritvi je spregovoril Taras Kermavncr. -jg Šola za starž^ V okviru p za starše, ki J* 0 piej^ DPM Javornik — deWs* Dobrava skupaj * oSn0vPv univerzo Jesenice »» šolo na Koroški^ o p£ petek ob 18. ur. že d« v d davanje. Predavanje lavskem domu na ,natep' „ predavala pa bo r'JcsCn£ posebne šole p> Jela Leštan. stenski koledar 2 z 12 barvnim' '' „,/ dobijo brezp!»cnr°očfli» dosedanji in novi Priporočite čnik'! ki še niso n^^^ Socialistična družba in religija II- NAŠA ZGODOVINSKA IZKUŠNJA • Pod naslovom »Naša zgodovinska izkušnja« bo °J drugi pogovor v okviru teme »Socialistična ruzba in religija«. Ce se spominjate, smo zad-Jic govorili o tem, ali je religija opij za ljudstvo, «as zaključek je bil tale: socialistična družba pri aj.s Je kritična in polemična le do tistih religij 1 Cei"kvenih naukov, ki odvračajo ljudi od aktivna Poseganja v življenje, od boja za boljši svet, i ^ P|'avi do tistih religij, ki v resnici so člove-ti t>°P''' ^v°boda intimne, prave človeške vere, jaj e* ° kateri je govoril pokojni Togliatti in de-. ua je lahko celo vzgojna za revolucionarno sv Pa ^jafnoena z ustavo in zakoni in >odo takega verskega prepričanja in delova-J sočloveka spoštujem tudi kot marksist in *°munist. S°m se vec*no ostro upiral, in to bom al tudi v prihodnje,. vsem tistim pojmovanj ni in nazorom pri nas doma ali na tujem, so s poniževanjem, omalovaževanjem govorili Osf/Sa • ° religioznih, vernih ljudeh. n- ^ ln javno sem ugovarjal sovjetskim urad-Q geologom, ki ne znajo drugače razpravljati religioznih ljudeh kot manjvrednih bitjih, ki p globoko napačni poti in ki jih je treba čim-ljat? tako ali drugače na ta ali oni način pripe-sov'. na cdino Pravo pot. To je bil znani primer jetskega ideologa Iljičeva, katerega misel je ,i„a^nost tipičen primer antihumanizma. Med Qrug«m je dejal: tud" -*0 vera? Tako kakor je nekdaj, ubija Ust'- .anes v človeku vso vol jo, aktivnost in Več ^ la'nost' §a ne spodbuja k napredku, tem-bo/ ^ v'e^e nazaj in dela iz njega neaktivnega kak'C"a '1'aPca' ^i n' zmožen ničesar drugega, Veže°r^i Pro^i boga za milost. Vera Vsa, C Ovckov razum na verske dogme in duši ni Ustvarjalno misel. Zato že sama po sebi in i'C kakor ovira za celoten znanstveni aruzbeni napredek.« tem Presenetljiva nadutost in ozkost! Po ^ nazoru naj bi torej religiozni ljudje pri nas lJe ° klečali in molili, bili popolnoma brez vo-več in neustvarjalni. Mislim, da je od- e.kaj več ugovarjati Iljiču, kajti naša vsak-res Ja skušn ja nas prepričuje, da to preprosto ni j» zares slep bi bil tisti, ki tega ne bi videl. ar navajane besede Iljičeva so zbudile svoj-Zelo ostro reakcijo tudi med marksisti v ta 1 svetu. Francoski marksist Roger Ga- | y se mu je javno uprl s temi besedami: Hi marksisti ne moremo sprejeti današ- Ve v Stališča svojih sovjetskih tovarišev glede Sam ^rašanja. Pravim kot marksisti in ne Itle kot Francozi, kajti stvar se ne tiče le razlik niiTia dvema položajema, političnima ali družbe-'e/inioma ali razlik med našima narodni-^ačel' adic^ama- Ne gre za taktično, temveč za fpv vprašanje. Tovariš Iljičev pravi nam-jen a ,C 'ztrebljanje verskega prepričanja nu-T(-'rn y.e°s'bcn pogoj za zgraditev komunizma, nj lna zabloda Iljičeva leži po vsej priliki v 8p eni Prepričanju, da zgolj razredna na-dar iia- POVzročajo odtujitev in tudi religijo. Ka-v2go- "cc,v torej trdi, da bo z dobro znanstveno liOsti° m,di' mladini v bližnji prihod- pr'liki0dPraVi1 versko ideologijo v ZSSR, po vsej kar jc ^ uP°§teva družbenih vzrokov za religijo, ina.] • .Ci.st* idealizem. To pa ni stališče marksiz-fov j^,lliynia. temveč stališče francoskih filozo-vP'ašan 'e preživelo. To teoretično med -1'0. 'ma si'no važne praktične posledice, najPr ,-1In' tole: komunisti in kristjani se morejo st0rri •1 skuPno bojevati zoper kapitalistični si-ko c;c ! /a ^Postavitev socializma, potem pa lah-razpc a 10 skl>pno sodelujejo za izgraditev brez-anc komunistične družbe.« OVai'ii r°tičn0 ja, audy ima popolnoma prav. To teo-vprašanje: ali je ali ni iztrebljanje religije neogiben pogoj za komunizem, je celo usodno vprašanje. S kakšno pravico naj bi komunisti vabili k sodelovanju religiozne ljudi in jim hkrati govorili, da bodo iztrebili religijo, da so tedaj religiozni ljudje obsojeni na iztrebljanje, če se ne odpovedo religioznemu prepričanju? Stališče sovjetskih ideologov je treba zato vedno znova energično zavrniti, ker je nečloveško in nevredno marksizma. Slovenski komunisti niso sledili tej sovjetski zmoti. Že v manifestu, sprejetem na ustavnem kongresu komunistične partije Slovenije leta 1937, so odločno zavrnili vsak sektaški omalovažujoči odnos do vernih ljudi. V tem manifestu so izrecno napisali: »Zato med katoliškimi množicami in med vsemi drugimi demokratičnimi silami slovenskega naroda ne more in ne sme biti nobenih pregrad in ovir, ki bi ovirale bratsko združitev vsega svobodoljubnega slovenskega ljudstva v boju proti skupnemu sovražniku, skupnemu zatiranju in skupnemu izkoriščanju. Sleherni borec za svobodo slovenskega naroda, v prvi vrsti pa vsak komunist, spoštuje versko prepričanje svojega sobojevnika, kajti tisti, ki v tem trenutku, ko gre za obstanek slovenskega naroda, seje s tem (verskim) vprašanjem razdor med slovenskim ljudstvom, izdaja interese slovenskega naroda.« Spoštovanje verskega prepričanja slovenskih katoličanov in prepričanje, da je možno plodno sodelovanje vseh ljudi, je bila tista osnova, ki je privedla 27. aprila 1941 tudi do osnovanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda kot najširše politične organizacije, ki je združila vse Slovence v uporu zoper okupatorja, vse Slovence brez ozira na svetovnonazorske razlike, brez ozira na religioznost ali nereligioznost. Komunisti in kristjani sta bili dve od še drugih skupin, ki so se združili v Osvobodilno fronto. Kristjani in komunisti so bili enakopravni soborci v težkih časih vojne. Enakopravni v vsakem pogledu. Zato je povedal bistveno resnico pokojni Boris Kidrič, ki je že med vojno ugotovil: »Slovenske katoliške množice so sestavni del Osvobodilne fronte in nosilec nove oblasti. Slovenske katoliške množice so tvorec naše svobode, njenih okoliščin in njenih pogojev.« .Sistvenost resnice, ki jo je izpovedal Boris Kidrič, je namreč izkazana v preprostem dejstvu, da je v osvobodilnem gibanju sodelovala večina Slovencev. V tej večini pa je bilo tudi mnogo, zelo mnogo vernih, religioznih ljudi, ki so brez predsodkov z roko v roki sodelovali s komunisti in tudi drugače nazorsko usmerjenimi ljudmi. Edvard Kocbek, slovenski pesnik in pisatelj, je kot kristjan in vodilni član Osvobodilne frante med vojno to sodelovanje utemeljil takole: »Smo nazorska skupina, združujoča kristjane, ki sprejemajo marksistično leninistično spoznanje o objektivnih zakonih družbenega razvoja in ki hočejo kot zvesti kristjani vključiti krščanstvo v novo družbo, pomagati izvesti slovensko narodno in družbeno revolucijo ter utemeljiti socializem tudi s svojim nazorom. Krščanska skupina nima strankarskopolitičnih ciljev, pač pa voljo, da kot nazorska predstavnica na Slovenskem preko ustvarjajočih in razgibanih kristjanov doprinese svoj stvarni delež k napredku na družbenem in političnem področju, v vseh panogah kulturnega življenja pa neovirano uresničuje načelo osebne in duhovne svobode. Skupini je zato jasno, da povezuje v tovarišijo vse tiste napredne slovenske kristjane, ki se s takimi cilji vključujejo v osvobodilni boj, ki hočejo po končani vojni tudi socializem graditi iz svojih duhovnih osnov in ki v kulturnem svetu temeljijo na načelu pluralizma.« Tako torej Edvard Kocbek. Komunisti med osvobodilno vojno seveda niso samo izjavljali, da so za svobodo verskega prepričanja .marveč so to svobodo tudi uresničevali in se znajo v okviru Osvobodilne fronte tudi borili. Nova oblast je že med vojno sprejemala dekrete in sklepe, ki pomenijo dejansko versko svobodo. Naj omenim samo nekatere: Odlok o poslovanju župnih uradov kot javno pravnih uradov na partizanskem osvobojenem ozemlju 1. VI. 1942; odlok o uvedbi funkcij verskih referentov v Slovensko narodnoosvobodilno vojsko 12.1. 1943; odlok o ustanovitvi verske komisije pri SNOS 19. II. 1944 itn. itn. Sam sem bil partizan. Kot partizan — komunist sem čutil dve temeljni dolžnosti: bojevati se z vsemi silami in biti tovariš vsakomur, ki se *e bil z meno!, ne glede na to, ali je religiozen ah ne. Tako .e partizansko gibanje poleg oboroženega gibanja hkrati tudi zgodovinski primer tistega in takšnega sodelovanja, o katerem so se komanisti nedvoumno izrekli na ustanovnem kongresu icta 1937 in ga v praktičnem življenju tudi izpričali. In prav na to je mislil Tito, ko ie ob neki priložnosti dejal: »Med bojem nam je bila seveda staino pred očmi vodilna misel, da ima vprašanje religije neovrgljiv pomen za naše ljudstvo in da tega vprašanja kakor tudi vprašanja cerkve in njenih odnosov do države ni mogoče urediti z dekretom, ker so take odločitve vedno doživele neuspeh in škodile skupnosti, obči ljudski stvari.« To, da so se slovenski verni ljudje med osvobodilno vojno tako množično odzvaii pozivu Komunistične partije k uporu in k družbeni revoluciji, pa ne priča samo o tem, da so religiozni ljudje lahko tudi bojevniki za boljši svet že tukaj, na tem svetu in da niso ljudje, ki le kleče molijo in mislijo na drugi svet, kakor to zatrjuje sovjetski ideolog Iljičev, marveč priča še o nečem drugem. Slovenski verniki so se za sodelovanje s komunisti odločali tudi v času, ko so cerkvene avtoritete na Slovenskem zahtevale prav obratno. Res je, da so na Primorskem slovenski duhovniki množično sodelovali s partizani, res je, da so nemški nacisti izgnali iz štajerske skoraj vse duhovnike, res pa jc tudi, da so v ožji Sloveniji, razen nekaterih izjem, duhovniki s škofom vred množično sodelovali z okupatorjem na različne načine. Mnogo primerov bi lahko navedli v prilog temu. Kot primer samo tale nastop ljubljanskega škofa Rozmana oktobra 1942 ob pogrebu bivšega slovenskega bana Natlačena, ki ga je ustrezni organ OF zaradi sodelovanja z okupatorji in organiziranja bele garde obsodil na smrt. Rozman je dejal: »Združite se vsi, ki verujete v Boga ter sebi in potomcem želite življenje, lepše in boljše, kakor ga ponuja brezbožni komunizem; združite se in preprečite, da tisti, ki so z vami sicer iste krvi, a s tujo blodno miselnostjo zaslepljeni ne bodo mogli več pokončavati naj plemenitejših bratov in sestra«. Ta Rožmanov poziv ne pomeni le prepoved sodelovanja v partizanskem gibanju, marveč tudi poziv k oboroženi protirevoluciji, k tim. beli gardi, k vojaškim oddelkom, ki so potem skupno z okupatorji skušali vojaško uničiti partizansko gibanje. Ta primer, ki je le eden, nam potrjuje drugi pomen sodelovanja slovenskih vernikov v osvobodilnem gibanju. Odločali so se za to kljub nasprotnemu pritisku cerkvenih avtoritet in to daje tej odločitvi še poseben pomen. O čem torej govori naša zgodovinska izkušnja? Govori nam predvsem o tem, da ne obstajajo samo teoretične možnosti za plodno sodelovanje vseh ljudi, brez ozira na svetovni nazor, ateistov in teistov, vernih in nevernih, marveč da imamo iz najtežjih dni naše narodne zgodovine čudoviti dokaz o življenjski nujnosti in uresničljivosti tega sodelovanja v delu za boljši svet in boljše življenje. Noben pritisk ali avtoriteta tega ne more preprečiti, če to ljudje hočejo. Zdenko Roter Predsednik Tito je mnogim potovanjem med svojo državniško kariero pravkar dodal še enega: na surčinskem letališču pri Beogradu so v ponedeljek zvečer z vsemi častmi sprejeli prvega državljana Jugoslavije in njegovo spremstvo. Pot je bila dolga In naporna, toda tako kot vse v življenju, velja tudi za državniške opravke: ni uspehov brez naporov. Pot, dolga okroglih trideset tisoč kilometrov, ga je vodila po Združenih državah Amerike, Kanadi in Veliki Britaniji. Sprejem, ki ga je naš pred-lednik doživel v Združenih državah Amerike, je presegel vsa pričakovanja. Bil je topel in nadvse prijateljski in ozračje, v katerem sta se sestajala oba predsednika med svojimi pogovori, ne bi moglo biti bolj primerno za odkrito izmenjavo mnenj. Sam obisk je predsednik Tito že večkrat — nazadnje pa v izjavi na letališču po prihodu — označil kot zelo uspešen. Najbolj otipljiv rezultat poti in razgovorov med obema državnikoma je seveda skupna jugoslovansko-ameriška izjava, ki bo bržčas prišla v zgodovino kot izredno pomemben zunanjepolitični dokument. V izjavi so nekatere Doiga, koristna pot zares pomembne postavke in če bomo skušali omeniti zgolj nekatere, bo to samo zaradi tega, ker ni ne prostora ne priložnosti za kaj več. Skupna ameriško-jugoslovanska izjava med drugim poudarja pripravljenost obeh držav, da odnose, ki so ocenjeni kot dobri, še izboljša, pri čemer poudarja že tradicionalno dobro sodelovanje in prijateljstvo obeh partnerjev. V izjavi je tudi rečeno, da ima politika neuvrščenosti Jugoslavije pomemben delež pri urejanju sodobnih mednarodnih problemov, pri čemer je dano taki politiki vse priznanje. Poudarjena je zainteresiranost Združenih držav Amerike za neodvisno in suvereno Jugoslavijo, kar ima — ali pa bo lahko imelo — vsekakor globlji pomen v kontekstu nekaterih odnosov in stanju sil na svetu, zlasti pa v Evropi. Jugoslavija in ZDA bosta v bodoče imeli stalnejše stike in izmenjave mnenj o aktualnih problemih sveta. Vsekakor je moč ugotoviti, da so sedaj odnosi med Jugoslavijo in Združenimi drža- Velika družina iz Golice Sedim v topli sobi, skušam pisati, a ne gre. Mečkam papir, spet začnem in se jezim na otroka. Nemiren je in tečen. Ves dan že pada dež in ne more ven. Sprašuje to, sprašuje ono, kaže kaj je narisal. Prav nič potrpljenja ni v meni. In ob tem času se šele zavem, kako težko bo opisati obisk pri Gartnerje-vih v Golici nad Selcami. Težko je pisati o življenju staršev in otrok, ki se tako razlikuje od življenja »poprečne« slovenske družine. Visoko gori v hribih živijo, v veliki beli hiši, na majhni, osojni kmetiji pod Miklavžem. Sedem let sta poročena Slavka in Filip Gartner in šest otrok imata. Po enem letu zakona se je rodil Tomaž, dobri dve leti kasneje dvojčka Andrej in Boštjan in sredi avgusta letos trojčki. Dve popolnoma enaki deklici Irenca in Damjanca ter fantek Damjan. Ko sva s Fran-celjnom v ponedeljek obiskala Gartnerjeve so bili najmlajši trije siti in previti, zato je mamica imela čas za kratek razgovor. Pravzaprav je ves čas delala, kajti nahraniti, obleči in umiti mora tudi starejše fante. »Pet obrokov jim moram vsak dan pripraviti. Toliko- krat jih tudi previjem in operem tri do štirikrat toliko plenic za vsakega. Kuham jim Bebiron, ki so mi ga dali že v porodnišnici v Kranju, zadnje dni pa tudi že kravje mleko.« Gartnerjevi se preživljajo z delom na majhni kmetiji. Le pet hektarov obdelovalne zemlje imajo in nekaj gozda. »V hribih bolje žive tisti kmetje, ki imajo veliko lesa,« je dejal gospodar Filip, »kajti zemlja je nerodovitna. Pri nas ga posekamo le dobrih petnajst metrov letno, kar ni niti za davek in prispevke. Naš dohodek je torej le to kar priredimo v hlevu. Žita ne sejemo, pa tudi krompirja malo. Drugega ne moremo, ker sva z materjo sama za delo. Žena ima dovolj dela z otroki.« Več kot uro hitre hoje je iz Selc do Golice, do Gartner jevih. Pred petnajstimi leti jim je v hiši zasvetila električna luč, nekaj let nazaj so zgradili cesto. Toda pozimi, ko zapade tod okoli veliko snega in ko veter zavi ja dol od Miklavža, jim je zveza z dolino in razvedrilo le radijski aparat. Televizorja nn SO PRIKLICALI V ŽIVLJENJE vfc-KSAJSKI 'APOSTOLI MIRU'!« je Forster po-ES1 Hitlerjeve karte. »DA BI TAKRAT NOVOUSTANOVLJENI REPUBLIKI POLJSKI PRI-V vrBELl VSE MOGOČE PREDNOSTI, KI SO v NASPROTJU S SLEHERNIM POLITIČNIM rs n 0M- So BREZ SLEHERNEGA RAZUMNE-ptA PREUDARKA IZTRGALI IZ NEMŠKEGA NA-ođcV^ EGA TELESA MAJHEN DEL IN GA OBSODILI NA NEKAKŠNO 'SAMOSTOJNOST', VAT Q NlKOLI NI BILA IN NI. ŽELJA PREBI-ALSTVA v Gdansku, da bi se vrnili v okvir Clc"a, ne obstaja šele kaka dva meseca. Ta srč-»a Je stara prav toliko, kakor je staro jjobodno' mesto Gdansk. V zadnjih dvajsetih ra? to hrepenenje prihajalo večkrat do iz- Fo Je govoril gdanski 'gauleiter NSDAP' j, rster Podobno kakor nekdaj sudetski nacist ^nnlcin. Kot dokaz volje gdanskega prebival-' a t{° Priključitve k nacistični Nemčiji ie vihtel v roki časopis 'Danziger Vorposten', glasilo gdan-skih nacistov in nemčurjev, na katerem je pisalo nad naslovom: Gegen vertragliche Willkiir, zu-riick zum Reich! (Proti pogodbeni samovolji, nazaj k Reichu!) Potem se je Forster znesel nad Anglijo in ji naprtil krivdo za poljsko trdoglavo trmo in nepopustljivost. »To je neodgovornost brez primere,« je kričal Forster in obtoževal Anglijo v znanem Hitlerjevem stilu. Angleži so 'torej pripravljeni poslati milijone ljudi raje v klavnico', kakor priznati 'samo po sebi razumljivo pravico Nemcev do vrnitve Gdanska v okvir Reicha'. Seveda pa Forster ni ostal samo pri 'očitkih' Angliji, marveč je v svojem govoru uporabljal tudi grožnje, zlasti proti Poljakom: »Kot vodilni ljudje (v Gdansku) bi bili do kraja neodgovorni, če bi gledali križem rok in ne bi ukrepali proti poljskim grožnjam in vsakdanjim zahtevam po Gdansku v govorih in poljskem tisku s svojimi ukrepi za lastno obrambo (Gdanska proti Poljakom). Kar nas v teh kritičnih časih notranje pomirja in nam daje vero v prihodnost, je SVETO PREPRIČANJE, DA NAM STOJI OB BOKU NAŠA MATERINSKA DEŽELA — VELIKONEMŠKI REICH, KI NAM BO PRIŠEL TAKOJ NA POMOČ.« Potem je Forster napadel poročila inozemskega tiska o pritihotapi jenih pripadnikih nemške vojske v Gdansk, češ da je to 'laž', ker je v samem Gdansku 'dovolj mož, odločenih, da branijo svojo domovino do poslednje kaplje krvi'. »Za nas velja eno samo geslo, obseženo v enem samem imenu, in to je: Adolf Hitler!« je rekel Forster in izrazil 'neuklonljivo vero', da jih bo Adolf Hitler popeljal zopet domov' in s tem 'odpravil z versajskim diktatom storjeno krivico s sveta' tudi v primeru Gdanska. Istočasno s Fosterjevim govorom so v Gdansku objavili, da je 'Poljska v zadnjih treh mese- cih povzročila 12 kršitev meja mesta Gdansk', kar je bilo v skladu s tajnimi junijskimi Gobbel-sovimi navodili. (AdG 4148 B) V tem času se je ANGLEŠKA IN NEMŠKA DIPLOMACIJA že posluževala tajnih posrednikov, če pa je tisk le odkril to posredništvo, sta obe strani to zani-kali ali pa, če to ni bilo mogoče, v svojih deman-tijih poudarjali, da gre za neuradne stike, ki jim ni treba pripisovati pomena. Tako je bilo tudi ob mednarodnem kongresu kitolovcev v Londonu, ki je trajal od 17. do 20. julija 1939. Na tem kongresu o kitolovu so novinarji odkrili, da se med delegati nahajata tudi britanski sekretar za prekomorsko trgovino Hudson in nemški državni svetnik VVohltat in da se pogosto zasebno sestajata. Začele so se širiti GOVORICE O MILIJARDI FUNTSTERLINGOV posojila, ki bi ga Velika Britanija dala Nemčiji, če bi ta pristala na mednarodno kontrolo pri splošni razorožitveni. akciji. Tak predlog je dal britanski sekretar za prekomorsko trgovino Hudson nemškemu državnemu svetniku VVohltatu, o čemer je začel pisati tudi angleški tisk. (AdO 4149 A) Nemčija, oborožena in pripravljena na vojno, je ta predlog seveda odklonila. Razburjali pa so se tudi v britanskem Spodnjem domu, kjer so 24. julija zahtevali od Chamberlaina pojasnilo, o čemer sta se pogajala Hudson in Wohltat. Chamberlain je dal samo nepopoln odgovor, saj je povedal samo to, kar sta se Hudson in Wohltat MED DRUGIM menila: Tovarna usnja Kamnik komisijo, ki je po daljšem študijskem delu ugotovila, da se v predelavi umetnih mas odpirajo široke možnosti. Tako so prišli do načelne odločitve, kakšne vrste naj bi bila ta proizvodnja. S posvetovanji z domačimi in tujimi partnerji so ugotovili, da bi bila predelava PVC plastisola zanimiva tako za domača, kakor tuja tržišča. V sodelovanju s tovarno Savo iz Kranja so navezali stike z nekim italijanskim podjetjem, ki ima kanadsko licenco ter pričeli 7. razgovori o strojni opremi, rokih dobave, finančnih vprašanjih itd. Principov predelave plastike je veliko, eden izmed teh je tudi sistem vlivanja. Kanadski patent vlivanja temelji na specialno pripravljenih kalupih z galvanizacijo. Razlika med klasičnim načinom izdelave PVC obutve, to je med sistemom brizganja in med sistemom »Slush-Muldin-ga« je v tem, da se proizvodnja lahko hitro podreja modnim novostim in zelo dobro imitira usnjeno obutev. Tovarnja usnja bo iz PVC plast isola izdelovala vso zimsko in zaščitno obutev, kot so moški zaščitni škornji za delo v živilski industriji, za delo na cesti itd., lovski, ribiški in jahalni škornji ter galoše. Izdelovalo bo nadalje ženske visoke škornje, polvi-soke čevlje in snežke, za otroke pa škorenjčke raznih oblik v pestrih modnih barvah. Vsa obutev bo podložena z ustrezno podlogo: umetno krzno, kaširani moltopren, flanela itd. Proizvodnjo bodo usmerili v dve smeri: eno, ki se bo podrejala modnim zahtevam, drugo pa standardnim potrebam trga. Prednosti izdelkov iz PVC plastisola so v tem, da so Novost na našem trgu — domača obutev Iz PVC plastisola nepremočljivi, zelo mehki, enostavni za čiščenje, ker bodo lakirani in topli, ker bodo podloženi s toplo podlogo, predvsem pa v primerjavi z usnjeno obutvijo tudi cenejši. S proizvodnjo visoke obutve iz PVC plastisola bodo pričeli že v tem mesecu. Prav te dni pa že začenjajo s poskusno proizvodnjo. Za prodajo so že v dogovoru s trgovsko mrežo, ki bo poleg druge obutve prodajala tudi izdelke iz PVC tovarne usnja Kamnik. Lovske škornje in ženske škornje bodo dali na trg že meseca decembra, do spomladi leta 1972 pa bodo postopoma uvedli izdelavo celotne kolekcije. Doslej smo bili glede tovrstne obutve odvisni od uvoza, s predvidenimi kapacitetami pa bo tovarna usnja Kamnik lahko zadovoljila celoten jugoslovanski trg. Obstojajo pa tudi velike možnosti za izvoz v Avstrijo in Zahodno Nemčijo ter neomejene možnosti za izvoz na vzhodna tržišča. 62 Miha Klinar v razvojnem načrtu — proizvodnja visoke obutve iz PVC JoVarn plastisola LCe inV'Sn]a Kamnik se je razvila iz večje usnjarske delav-V pređ VftU,Sniarske tradicije Kamnika in okolice, kjer je bilo h6?*1 »W\J,° prcceJ tovrstnih delavnic. k ^lenTs • bil dosežen v letu 1952 z zgraditvijo ene D°neni izd ]JS'h ,užnic v Evropi. Predelovali so svinjske kože, 8q Syetu p pa ie bila vegetabil galanterija, znana doma in se je postopoma spremenila, opustili }0ro°Jenja vegetabil usnja in prešli na postopek krom (v. » celotn arHkeI pa je svinjski velur, ki zajema skoraj »tai0t>s,c^ in Prolzv°dnje in ga pretežno izvažajo na zahodno O0 nara\.Prek°m°rska tržišča. Količinsko je proizvodnja "Ja. dscala, tako bo letos znašala okoli milijon metrov je^goletn- * Jej Hl Osvn -• kolektiva bi km1 Proizvodnjo, Č> nrb,Ia odvisna od >aVepro.zv0dnje - od to g h kož" Dcl S? ^ 970 Tesničm °b v. prikl ko se Je to- Ss?la manj*a kon" !liSVirfeVmCa- S Prcde- K UsWga ^"rja v ar-Sredin galan»vi Prvi korak k jS pro,zvodnega pro- SV?el^kilanov ko,ekti- N t• s«rokLSVCt podictia y>, nai e s,u*be v SiMšne ,PnČno razisko-\>ritev možnosti za V T,t)rcdeln?a, POvscm ke-Stanov£ no Proizvod-V1U so posebno glas * 10. stran SOBOTA, 13. novembra 1971 Tam je obležal. Tudi videl ni nič in si tudi ni prizadeval za to. Eden izmed mučiteljev je za njim grobo revsnil: — Na, partizanski heroj! Zdaj boš lahko razmišljal o novem odlikovanju! Pri tem se je prijel za vrat, pokazal jezik in se zraven spakljivo zasmejal. Takoj nato so se debela vrata zaprla in v njih je zaškrtal kliuč. Potem je bilo dolgo vse tiho. Tihoto je sem in tja motilo le rahlo stokanje. VII Polagoma se je Aleš začel prebujati. Oživele so ga kljuvajoče bolečine in hladna celica. In tudi žeja. Usta so bila suha, da je komaj požiral. Še vedno ga niso zdelali tako, da bi zaspal za vselej. Vedno bolj je spoznaval, kako spretni so bili mučitelji. Glavnih organov se niso dotikali, lotevali pa so se drugih. Tako so bile bolečine hude, vendar ne smrtne. Premaknil se je. Hotel je preizkusiti, koliko moči je še v njem. Zato se je skušal postaviti na noge, kamor so mu na cunje nataknili stare, napol raztrgane in zdaj tudi že okrvavljene copate. Ce bi se mu morda le ponudila kaka priložnost za beg, tak ne bi mogel priti daleč. Mislil je, da je zdaj v celici sam. Zakaj bi ga sicer zaklenili sem noter. Potem pa je ob pramenu svetlobe, ki je silila skozi rešetke, vzidane v meter debel zid, opazil še neko, napol slonečo, napol ležečo postavo. — Poglej, saj poznaš moj glas. Morda so nama ure štete! je počasi in tiho prihajalo iz obvez. Alešu se je vse zavrtelo. Kdo je zdaj izdajalec, ko je bil po vsem doživetem prepričan, da je on. Pa so ga mučili približno tedaj kot njega. In kako hudo. Torej je nekdo tretji! Moral ga je vprašati: — Boš mogel govoriti? Filip je rahlo pritrdil. — Potem se hitro pogovoriva! Kdo ve, zakaj so naju dali skupaj. Morda prisluškujejo. Zato tiho! Kdaj so te zgrabili? — Tedaj, ko sem te čakal, je zamomljal Filip. Zgodilo se je potem tisto, kar sem najmanj pričakoval. Zato ga nisem dobil, je pomislil Aleš. Toda zdaj njegov utrujeni razum ni mogel sprejemati in delovati tako hitro, kot navadno. — In potem? So te takoj pripeljali sem? Samega ali še s kom? — Takoj in samega. Začeli so, kot znajo. Takoj so hoteli vedeti vse. Aleš je moral dobro poslušati, da je razumel Filipove nerazločne besede. Zato je uho približal k njegovim ustom. — Kako je bilo? Si jim kaj priznal? Aleš je zaradi zbeganosti šele zdaj pomislil na različnost njunih obvez. Filip je bil povit s čistimi obvezami, njegove noge pa so bile zamotane v cunje. — Kako? Kaj ne vidiš? Zdelali so me, da bi jim kmalu v rokah umrl. ivan jan • mrtvi ne lažejol Zgroženo je bolščal v tisto stvar, ki je bila videti tudi človek. Vse je bilo povito s povoji, skozi katere je tu in tam prenikala kri. Le sredi te obvezane in nepravilne gmote, nekako tam, kjer bi imela biti usta, je bila majhna odprtina, nad njo pa je iz obvez štrlel konec nosu. Tudi roke so bile povite tako, da so na njihovih koncih štrleli ven nekateri prsti. Aleša je pogled na obvezanega neznanca, ki je bil morda tik pred smrtjo, tako prizadel, da se mu njegove bolečine niso zdele več strašne. Kljub poskusom pa vendarle ni mogel stopiti na noge. V glavi mu je neprenehoma zvonilo, telo so piešinjali vroči in mrzli sunki, na eno uho je skoraj oglušel. Usta pa suha in razpokana. In noge ... Vendar se je še premikal sem in tja, tisti v kotu pa očitno ni zmogel ali pa ni upal. Včasih je le rahlo vzdihnil in s silo premagoval trpljenje. Kako da so me dali v celico s takim? In če so me že vtaknili k njemu, potem naju gotovo čaka podobna usoda. Najbrž je kak tujec? je skušal ugibati Aleš in urejevati misli. Moral bi zbrati vse moči, da bi se mu približal. Pokonci ni šlo, zato se je k obvezanemu človeku splazil po vseh štirih. Ko se je oddahnil blizu njega, ga je ogovoril: — Kdo si? Te hudo boli? Nekaj časa ni bilo nobenega odgovora, potem pa je zaslišal glas. — Aleš, vidiš, kaj se nama je zgodilo! Aleš je presenečeno vzdignil glavo. Pravkar je še mislil, da ga zdaj lahko zapro samo z neznancem. Tako si ne bi mogla ničesar sporočiti ali se domeniti. Presenečenje za presenečenjem! Resnično mu je glas, čeravno je bil zaradi obvez zamolkel, zvenel znano. Ugibal je, kdo neki bi utegnil biti povezani sosed. Ko je ta videl, da Aleš ugiba, ga ni pustil več čakati. Saj ni bilo ne potrebno niti pametno. Celo zamudil bi lahko kaj. Zato je rekel: — Ne ugibaj, Filip sem! Aleš se je ob novici brez moči naslonil na mrzli zid in nekaj časa stokajoč obležal ob njem. Obšla ga je slabost. Ni mogel verjeti, da se lahko zgodi tudi kaj takega. Odprl je oči in zbegano tipal po sosedu. Potem je po njem spet močneje zaplala kri! Ce je tako, je vse obrnjeno na glavo! Kdo je potem izdajalec. Kaj se dogaja tukaj? — Reci še enkrat! Si res Filip? jc roteče dihnil Aleš in si komaj upal pogledati v obvezano telo. — Kaj so hoteli vedeti? — To, kar smo delali. Veliko pa že vedo. Aleš je bil radoveden glede obvez. — Kako, da so te tako lepo obvezali, ko je bilo zame škoda celo cunj? Krvavel sem in potem omedlel. Zavedel sem se na neki postelji, ko me je zdravnik mazal in obvezoval. Od tam so me prepeljali sem. — Čudno! Kako da so naju dali skupaj, če vedo toliko? je motilo Aleša. — To ugibam tudi jaz. Morda zato, da bi se takole nebogljena smilila drug drugemu? — Tudi to je mogoče, a ne morem prav verjeti. To se bo šele pokazalo. Treba bo paziti in molčati. Potem sta nekaj časa molčala in nabirala moči za nov pogovor. Aleš tudi ni skrival prizadetosti, ki jo je čutil zaradi Filipa, vendar se ga je vedno bolj oprijemala tesnoba. Od prejšnjega večera do zdaj se je zgodilo že toliko, da vsega ne bi bilo mogoče razumeti. Čutil je veliko praznino, nič takega, na kar bi se lahko oprl. Vse to pa mu je tudi lajšalo bolečine, ki so se oglašale in kij uvale vedno huje. Predolgo ne smem odlašati s pogovorom, kajti vsak trenutek naju lahko ločijo, si je rekel, in potrpežljivega Filipa, ki je medtem večkrat zatajevano vzdihnil, spet ogovoril: — Ce ne veš, zaprli so tudi vse tiste, ki so bili na sestanku in še več drugih. — Tudi mene so plašili s tem, pa jim nisem verjel. Kako veš? — Zaprt sem bil z njimi. V istem prostoru. Tudi oni so me videli. Filip je nekaj časa molčal, pa spet slabotno vprašal: — Ste se mogli kaj pogovoriti? — Nič. In še čudno so me gledali. Nekako tako, kot bi bil jaz kriv, da so jih aretirali. — Ne huduj se! Ljudje v takih trenutkih izgube razsodnost. Kaj pa o meni? So o meni hoteli kaj vedeti? — Gestapovec je govoril le na splošno, o imenih pa ne dosti. Tvojega pa sploh ni omenil. Imel sem občutek, da me hočejo omajati tudi s tem. Potem je utihnil. In ker se Filip ni oglasil takoj, je prišel na dan z vprašanjem, ki ga je mučilo: — Kaj pa ... Kako je z Martino? To je komaj izdavil, kajti bal se je kake trde resnice. Morda tudi ona že trpi med temi zidovi. Filip ga je potolažil, ko je rekel, da je P gotovo že zunaj, da tega sicer ne ve zanesj^ ^ vendar je prepričan, da se je umaknila. Ce gozd pa h kakemu sorodniku. Sporočilo ni bilo zanesljivo, vsebovalo P3^ tolažbo. Sicer pa kako naj bi to mogel FiUP ^ deti, če so ga zgrabili prav tedaj ali se prej kor njega? . Aleš ni hotel s tem še naprej siliti yanJ' :a\ sta bila oba prizadeta. Obmolknil je in u ^ misli. Tega, kar se je zgodilo s Filipom,^ _ mogel razumeti. Ni se skladalo prav z nlC^jaSjl Potem se je z očitnim naporom spet og Filip: • •'m kaj — Ne zameri, a ko so te mučili... si J1 povedal? jjm — Dolgo so me obdelovali in potem sem povedal marsikaj. Toda o tem, kar bi racu deli, niti besedice, nobenega imena! ^ Iz obvez je prišlo nerazločno momljanj > tem pa vprašanje: on 3e — Kdo nas je izdal?... Golob, kaj. vedel največ? sel Aleš je zdaj zastokal. Na Goloba se je * skoraj tako kakor nase. Kaj pa ona, ^oZ'venela ve? Iz Filipovih ust je beseda o izdajalcu z ^ ^ tako čudno. Drugače, kakor druge, ki so laVjt-bolj ali manj nejasne. To je bilo vendar P^^je no vprašanje: kdo jih je izdal! Morda p ^ j# že ne ve več. To vprašanje je bilo zanimi ^ ko bi ga še lahko prijeli. Med temi zidovi, ^ {0 šlo že za posledice, za življenje in sm.. J j^ko preraščalo v novo vprašanje. Vrsto novi '^jjj, se bo kdo vedel, koliko bo med njirnl.£x zdaj kakšen bo končni obračun? O tem je Aie ^ ta razmišljal bolj kot o izdajalcu. Kajti ta J^. je trenutek neznan in je svoje že storil, rekel: . -šel oa — Tudi mene to mori. A kako si P , Goloba? Saj so aretirali tudi njega in ze"jePre- Filip je bil zdaj tako presenečen, da s maknil. — Si ju videl? je izdahnil potem. n0te& P* — Peljali smo se na istem kamionu, P ^ so ju zaprli, neznano kam, je pripoved tako, kot bi doživljal to še enkrat. . pretrg Spet je nanju legla tihota. Prvi jo Je v Filip- . . .. „ Goloba- — Ne morem se otresti misli na kaj ju niso zaprli k drugim? v n°v° Čeravno je namigovanje nagnalo Ale stisko, je vendar branil Goloba: : V^' — Za vsakega bi mislil prej kot w j t0 pic tudi, da so ga zaprli med prvimi. Kaj ne pove. .... j pO^11 Filip je očitno nekaj časa razmisu" ' ^ pa vrtal naprej: . . t0 s^ — Pove in ne. Saj pravim: Kaj, ce J -e0 i slepilo, igra. Ce je bil z Nemci don prej? . biti 1*^ Aleš je zaprl oči. Tudi to ni moglo o goče. Pa vendar. Skozi temino so se pr gov0fl' vrstili prizori, besede, dejanja in vse J beSeJ v njegov prid. Kljub temu pa so HUP., T zapustile sledove. Crv se. ^„^Golob j« '^iri verjetno, nemogoče pa ni. ludi vv reSnici n' Ali pa žena? Kljub vsemu pa tega v . Q teni cj(, ni mogel verjeti. Da bi se tako zni°pilipu, „i veku? Toda če ga je zaneslo pri »kar se 1 lahko tudi drugod. Sestavljal je neKaj. pa ve; in ni skladalo. Filipovo strupeno sei ( darle ni bilo vrženo čisto v prazno- st>' — Ce je tako, je Martina v veliki n ' ^ Filip je zdaj zlogoval počasi: zaoes — Prav gotovo, toda nanjo se u0laKn' s\ Rekel sem ti že, da se je še pravi fi še včeraj sem jo opozar jal. Saj PoZI ' u jc * v Kljub utrujenosti in bolečinam se■ lo, da ga zaradi Martine preveč ° ycti?. ,i? nos! Res — a zakaj se je potem }' poV^Lli-da je z njo kaj hujšega, pa mu noco k ^ — Filip, tudi če se je z njo 7f"c ^ povej, povej! Bolje bo, če bom vedei, ^ ( še enkrat. . >G od^J^pa Filip je na to samo počasi m u« t0HK glavo. Samo malo, kajti dosti ni mob' jC le, da je Aleš to videl in razumel. ^ predal razmišljanju. . ,jCluic' Slaba tolažba. Gestapovski st,"?JprV||D».ffr sturmfuhrer mi jo je naštel med l j e s katerimi me bodo skušali .Pm'l.a'vn0st ,ia pova mirnost neutemeljena ,n 1%'ntlar t0' So ga morda že čisto zlomih? govori, ne zveni obupano! 20 PorocUa poslušajte vsak dan 17 Z 6" 7" 10" 12> 13' 15" dii'vi 23' to 24 uri ter ra' dnevnik ob 19.30. Ob J!^ljah pa ob 6.05.f 7. in 24. 21 ter radijski dnevnik ob 9., ' " ' 15-, 17., 22., 23. in 19.30. E 13. NOVEMBRA 4-30 Dobro jutro — 8.10 glasbena matineja - 9.05 pionirski tednik - 9.35 S pi-ainim orkestrom RTV Ljubljana - 9 50 Zavarova]nica -in Jadiiskim poslušalcem Cie vPri Vas doma ~ 1210 rpr^ns na-pevi na koncertom odru - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače aomačimi vižami — 13.30 ^Poročajo vam — 14.10 So-Popoldne za mladi svet 13.40 p0j0 naši operni pev. ~T 16.00 Vrtiljak - 16.40 k'a??ena medigra - 16.45 S np/.ncga trga - 17.10 Gremo F*'no.- 17.50 Z ansamblom Ono Pu*iarja - 18.15 Iz snv sa sveta — 18.50 Po-ST S Poslušalci - 19.00 *nko noč, otroci — 19.15 Mi- vači ansamb,om Sliric ko" svct • 20.00 Spoznavajmo lodiV" c'°ni°vino — 21.30 Me-kestV 7 velikim zabavnim or- - 2V)n Frank Chacksfield Plesom 05 S pesmijo in m v novi teden rugl Program 13.05 14.00 i 1 n°rama zvokov — drii0 .lka.8lasba za razve-ig 14-35 Glasbeni variete - I60s V172, na II. programu RTV t - P'esnim orkestrom botn; L)ub'iana — 16.40 So-se 0u mozaik — 17.35 Dobimo ke lstl «ri — 18.40 Popev- minmttUdia 14 ~ I900 Pct Jiapevi morja ~ 19-05 Vcdri ^•OS m ln Plesni ritmi — nije vokalne polifo- -0.45 Operni koncert renjSV" ,,ska cr »Go MoJe p?" Kra»i Ulica ,afe ~ Nas,ov Kram V ln uprave lista: stavb' ,re revolucije 1, ne. ^ °b£inske skupšči-v KrJ. raCun Prl SDK lefoo5 n,U S«1 135 - Te-21-860-' rcdakcUa 21-835, loogj' nUprava ,,stl». ma-sluiba £ J" naročniška Ha: let« - Naročnl- 15. nadležna žuželka, prebivalka močvirja in vod, Voine j7Ina za izdelovanje vazelina, tolšča iz surove ovčje vica 19 vpredstojnik samostana, 18. natrijev karbonat; soda-ne]e'„ . ' podobna žuželka, ki boleče piči, 20. podtalna, H'ižni ^ dejavnost, 23. kratica za ustanovljen, 26. država na Veški k ^h.odu' Perzija, 27. čista teža, 31. oklepnik, srednje-2dravi) z °klepom, 33. ime harmonikarja Ahačiča, tudi slav'a R3] pv'-'aea. 34. grški zdravnik iz II. stoletja; drama Miro-fiiH; t j, 35- ročaj, 36. industrijski kraj ob reki Bosni v 1 del očesa, 37. orodje krojačev in drugih rezalcev. krUelo i . kratek moški plašč, navadno črne barve, todbinu j "Jemanje koncev zlogov v pesmi, 4. italijanska ®glje, e ai'e,°valcev violin iz Cremone, 5. sij, soj, razžarjeno J^Sosa,'8 "ed Nobel, 7. največji kraj v Nigeriji, severno od majhe Un,etna vodna pot, prekop, 9. mož pevke Valente, favno en 11. oksid, 12. tovarna čokolade v Hočah, 2 °r imae hH Jenicna: Pritok Une v Bosni, 16. gozdni čuvaj; J- konj u't° v Io8u, 18. vrsta, red, skupina, npr. znamk, . ' f °' 22- ime herojke Cernejeve (v Ljubljani je lelul C1 !KjeVe<<)' 23• Pove,Je> zapoved, 24. gospod, veličan-h 0ffT>l tu r nas,ov in nagovor francoskih kraljev, 25. mig l£*ozo), 2'1 v°jaški pratež, 28. hitro hlapljiva tekočina (za •> Mihaii »T"ovjetski šahovski velemojster, svetovni prvak a S«ssa ,,NehomJevič, 30. tekoča maščoba, 32. ime klarineti-• M. kratica za vokatlv, 35. Rapa Šuklje. T **e§itev 1-. • sl0v. r P°sL|ite do četrtka, 18. novembra na na- • »»agrari Trg revo,uciie 1, Kranj, z oznako Na- • 3<: lo du,kriŽanka- NaSrade: 1: 30 din» 2-: 20 din» Goj^p UmCd stalnaSKL V,UZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na tn°stno Z' .ool°ška, kulturno zgodovinska, etnografska in ,ta razsta Vinska zb'rka. V Galeriji v Mestni hiši jc i* °r diapVa akad" slikarja Vinka Tuška iz Kranja. !tar^8a k--0/''.tlV0v s komentarjem prikazuje to pot motive V ^ oranja. in°kla^nskaniZKtavbi v Tavčarjevi ulici 43 jc odprta stalna Vepubl«Ska 'h- , N arodnoosvobodilni boj na Gorenjskem \ c.,Prešem0Slovenska žena v revoluciji. $af eriji v ; !• Je odprt Prešernov spominski muzej, r ica iz v, stavbi pa razstava slikarskih del Borisa ^ ^alerti . branja. ol(WrOV/ f° P°VIŠini Pa Srpri- prostrano. — met' gl®dine se dviga 20 cerkv' V,sok skalnat otok s časih'00 T po trad'c'ii ie v Seln'L Prvih slovenskih na-žrtv ,V tu sta1° svetišče z l-osl^ °m boginje Žive, sta-^lado^-Ske boginje lepote, Žerno '" 1iubc?ni- Iz Preje v.Ve Pesnitve zvemo, da iastir™ "a otoku varoval po >JV\ Staroslav s svojo le- Bled ° Bogomi,°-irrienit 10 za Slovence tako svetsl kot Triglav, Gospo-Trst _ Po,'°' Ljubljana ali l-ojj,^. Po vsem svetu po jo ' Pesem »p0 jezeru. bliz' Triglava ...« In ker je Bled tako prirasel našim srcem, se bomo seve najprej za dlje časa ustavili na Bledu. Na Bledu, v Rečici, kjer ima lesnoindustrijsko podjetje ali na kratko LIP svoj proizvodni obrat. Tu bomo videli, kako iz surovega lesa nastane plemenit končni izdelek. Ce se ne motim, bo večino naših popotnikov pogled v to delo te tovarne najbolj zanimalo. Saj kmečkega, preprostega človeka delo najbolj zanima. Pa še prav je tako! In ker je že čas za malico, bo to skrb prevzelo trgovsko podjetje Špecerija Bled in vsem našim popotnikom razdelilo culico z dobrinami za pod zob. Se ve, da se bomo že med vožnjo marsikaj poučili: da je blejsko grajsko posest nemški cesar že leta 1004 podaril brixenskim škofom in da so ga le ti v sredi 19. stoletja prodali jeseniškemu fu-žinarju Viktorju Ruardu. Zanj je vse pravne posle opravljal naš Prešeren, ko je bil še advokat v Kranju. In še to: Viktor Ruard je bil pesniku prijatelj, ni stiskal z denarjem, še na lov v Vrata je Ruard vabil doktorja Prešerna ... In tudi to bomo zvedeli, da je na pobočju Blejskega gradu starosloven-sko grobišče in da je sedaj tamkaj muzej in restavracija. Pa čudovit razgled na vse strani dežele, ki je podoba raja ... No, to vse bomo videli na lastne oči, če bo le čas dopuščal. TJA, V SKRIVNOSTNI BOHINJ ... Hiteti moramo, od Bleda, ki je pravzaprav mesto iz sklopa vasi: Rečice, Mlina, Gradu, Zagorič in Že-Icč, bomo spešili proti Bohinju — kot nekdaj staroslo-venski vojščak Črtomir, ki se je umikal pred nadmočnimi Franki v Bohinj, v trdnjavo trdno, ki Ajdovski se gradeč imenuje. (9. nadaljevanje) Preden se bomo podali k sv. Tilnu v farno cerkev pod Rovnikom, je prav, če prej obiščemo Janeza Krstnika, imenitnejšega svetnika, čeprav mu je dano stolovati le v spodnjebesniški podružnični cerkvi. CERKEV V SP. BESNICI Kot vitek in buden stražar stoji starinska cerkvica pred vhodom v pravo besniško dolino. Njen cerkveni zavetnik je eden od najbolj priljubljenih »kranjskih« svetnikov — Janez Krstnik! Prvič je cerkev omenjena v ohranjenih listinah iz leta 1456. Bolj točen datum je znan za posvetitev cerkve: 24. junij 1542, ko je obred opravil škof Frančišek Kazia-ner. Bržčas je bila to leto stara cerkev temeljito obnov-novljena in zato ji je bilo potrebno nove posvetitve. Ali pa so cerkev, eno od nekdanjih šmartinskih podružnic, morali znova posvetiti zaradi kakega zločina ali drugega svetoskrunskega dejanja. V takih primerih so v onih časih (in bržčas še dandanašnji) imeli cerkev za »omadeževano«, treba jo je bilo torej spet »očistiti« ali nanovo posvetiti. Gotiški presbiterij (svetišče) ima na oboku še vedno dobro ohranjeno slikarijo: štiri evangeliste in angele, ki drže v rokah orodje Kristusovega trpljenja. Glavni oltar s podobo Janeza Krstnika je izdelan v baročnem slogu in pozlačen. Postavili so ga leta 1697. Na straneh stojita cerkvenemu zavetniku evangelista Luka in Marko. V cerkvi sta še dva stranska oltarja, posvečena križa-nemu Kristusu in blagemu svetniku Jožefu. Oba oltarja sta bila izdelana v 17. stoletju. Do leta 1843 je imela spod-njebesniška cerkev raven, poslikan lesen strop, ki ga je potem nadomestil zidan obok. Zvonika prvotna cerkev ni imela, tak kot je sedaj, je bil zgrajen šele leta 1755. NOŽ V SRCE V nov zvonik so takrat obesili dva zvona; enega je izdelala Riserjeva livarna v Kranju leta 1760, drugi pa je delo livarne Ivana Jakoba Samasse v Ljubljar ni iz leta 1776. In prav Riserjev zvon jc vezana srhljiva tradicija: Nekoč je veljalo vlivanje zvonov za umetnost, ne za rokodelstvo. Saj je zvonar moral imeti presneto tanek posluh, da je napravil ravno pravšnjo bronovino, ki je da- la glede na velikost in obliko zvonila določen zvok, lep in doneč. No in tako se je zgodilo, da je Riserjev pomočnik naokoli raznašal, češ, mojster goljufa pri litini in daje naročnikom slabšo bronovino, čeprav plačajo boljšo in predvsem bolj čisto litino. Tedaj pa je zvonar Riser za vse te govorice zvedel in v sveti jezi svojega pomočnika zabodel do smrti. Tako se je Riser postavil za čast svojega imena in dobrega slovesa svoje delavnice. Kaznovan mož menda ni bil nič — saj je dejanje storil v divjem besu, ki ga ni mogel zatreti. Časi so bili tedaj drugačni, na take stvari so gledali z drugačne strani. Starih zvonov v stolpu spodnjebesniške podružnične cerkve ni več. Zdaj iz lin po-jo novi zvonovi — a ne tako romantično in ne tako ubrano kot nekoč. Ali se pa starejšim ljudem le dozdeva, da so cerkveni zvonovi v prejšnjih časih lepše peli — da, bolj peli kot udarjali! Bržčas je bila bronasta litina čistejša in zvonarji bolj rahločutni? Seveda velja to za večino cerkva, ne le za spod-njebesniško. Malokie se še čez pian razliva ubrana pesem starih zvonov ... ROPARSKI GRAD Srednji vek je bil pravzaprav obdobje brez-pravja in nevarnosti. Kdor je kaj imel, je to moral noč in dan varovati, da mu ne ugrabijo roparji. Ti pa niso bili le navadni potepuhi in brezdomci — tudi plemeniti gospodje vitezi so se ukvarjali z ropanjem popotnikov, romarjev in trgovcev. Na visokih skalah kje nad sotesko, koder je vodila cesta, so si roparski vitezi in drugi taki žlahtniki postavili utrjen grad in od tod napadali nič hudega sluteče mimoidoče. Zahtevali so od njih blago ali življenje, največkrat pa vzeli oboje. Zanimivo je, da so bili ti roparski vitezi trn v peti tudi gosposki v mestih in gradovih — saj so vnašali nemir in negotovost v deželo in med njihovo tlačansko rajo. No, tak roparski grad, lahko mu tako rečemo, je stal tudi pred vhodom v besniško dolino na severozahodnem pobočju šmarjetne gore, na vzpetini nad Rakovi-co, kraju, ki mu še sedaj pravijo »na starem gradišču«. Imenoval se je Wartenberg. Zgradili so ga Ortenburžani in z njega obvladovali tudi pokrajino okrog Naklega, ki so si jo po sorodstvu pridobili v last — sicer pa je bil postavno njihov le nizek svet ob Savi do Besniškega boršta, Sv. Jošta in šmarjetne gore. Ko pa se je Oton II. Orten-burški odločil, da pojde ;\a križarsko vojno proti moha-medanom, so brižinski škofje, loški gospodje, na hitro, a z veliko vsoto denarja odkupili grad Wartenberg in ga dali takoj podreti do tal! Ceš, da imajo za obvarovanje svoje posesti v bližnji Loki dovolj utrjen grad. Pozneje so si Ortenburžani posest spet prisvojili in grad obnovili. In spet ropali po Okroglem in Stražišču... šele leta 1263 so se Ortenburžani Wartenburgu odpovedali in brižinski škofje so grad še enkrat, to pot za vedno, razrušili. Tako temeljito, da je daaes vidnih le še malo razvalin. Pripovedka trdi, da živi med kamenjem starih grajskih zidov zakleta gospodična v obliki grozno hude kače. Tamkaj čuva zaklade za rdečelasega fanta, ki jo bo upal poljubiti. Potem bo se-ve odvrgla kačji lev in {»stala spet lepa mlada grajska deklica. Posestvo »na Kucni« v neposredni bližini razvalin je bilo bržčas grajska pristava, saj je še do potresa leta 1895 imelo podobo dvorca s stolpičem in letnico 1653 nad vrati. (Nadaljevanje bo sledilo) Črtomir Zoreč KAJ JE PISAL O&imjčc PRED SEDEMDESETIMI LETI S freskami okrašen gotski rebričast strop nad presbiterijem v spodnjebesniški cerkvi sv. Janeza Krstnika. — Foto: F. Per-dan Iz prvih novemberskih številk starega »Gorenjca« iz leta 1901 je vedno bolj razvidno, da po volitvah v deželni zbor tudi politične strasti izgubljajo svojo ostrino. In se umikajo vsakodnevnim dogodkom doma in v svetu, o čemer je naše prednike informirala rubrika »No-vičar«. Vojna v južni Afriki še besni, Buri se upirajo angleškim četam kot levi. Upor se je razširil že po vsej Kaplan-diji, 20000 Holandcev se je vzdignilo proti svojim dosedanjim gospodarjem Angležem. Buri so gotovi, da osvo-bode vso južno Afriko angleškega jarma. Telefon na Gorenjskem. Kranjska trgovinska in obrtna zbornica je sklenila, obrniti se na trgovinsko ministrstvo s prošnjo, da bi se Gorenjska do Trbiža zvezala z interurbanim telefonom. Tako bi trgovski in indu-strijelni krogi dobili hitrejšo in primernejšo občilo za Gorenjsko, kakor je npr. brzojav ali pošta. Upati je, da bo ministrstvo z ozirom na gradnjo bohinjske železnice in z ozirom na gorenjska velika podjetja ugodilo tej prošnji. Plodna žena. V češkem mestu Nimesu je rodila te dni neka 45-letna žena dvajsetega otroka. Brkast otrok. Te dni jc prinesla v Petrograd kmetica Tionija Zmajeva iz vasi Tos-no štirimesečnega dečka z lepimi brkami pod noskom. Neki petrograški brivec, torej veščak, ga je vzel za svojega. V Ameriki si bodo sezidali tamošnji Slovenci v Clevelan-du na lastne stroške slovensko šolo. V Celovcu se je ustanovilo slovensko tamburaško društvo »Bisernica«. (Prosvetno društvo »Bisernica« še danes obstoja v Celovcu! op. C. Z.) Kako je bilo s cenami živil pred sedemdesetimi leti, bo gotovo zanimalo tudi današnje bralce. V Kranju, na trgu, so v novembru 1901 prodajali krompir po 3 vinarje in pol za 1 kg (danes 95 do 100 st. dinarjev!), fižol pa po 17 vinarjev za 1 kg (danes 1200 starih dinarjev!). Za poprečno uradniško plačo (100 kron mesečno) se je dalo kupiti približno 2856 kg krompirja ali 594 kg fižola. Danes pa za 100.000 st. dina. jev lahko kupimo le 1000 kg krompirja ali 83 in pol kg fižola. Primerjave kažejo, da jc danes kme- tovo delo bolje plačano, a da je za potrošnika življenje le dražje. Na Dunaju sta se mudila nekaj dni grški kralj in princ Jurij, nadguverner Krete. T& mu po setu se pripisuje politični pomen. Kriiger, vodja južnoafriških Burov je dobil od neznane osebe dva milijona francoskih frankov z opomnjo: »Prispevek za oboroženje in strelivo junaškim Burom.« Najvišje priznanje je izrazil cesar gospodu svetniku Karolu Sevniku, županu kranjskem, povodom 50 letnega obstoja osrednjega zavoda za meteorologijo. Kako se pozna, če je kaka voda pitna? In da nima zdravju škodljivih snovi v sebi. — Napolni naj se kozarec Z vodo, o katere čistosti se hoče prepričati; nato se vrže v kozarec kocko sladkorja. Sedaj se postavi kozarec v ne preveč hladen prostor in pusti čez noč. — Ce da prosta zdravju škodljivn snovi, je zjutraj popolnoma čista. Ce pa postane mlccn* sto penasta, je to znak, ^ ni primerna za gašer\e zej in kuhanje jedil. Sodobnikom skoro neverjetno zgodbo o zidanju soie Žabnici pripoveduje A. 1 točnik v »Gorenjcu«. Navaj mo le kratek povzetek: Bilo je leta 1869. Takrat š« ni bil v veljavi zakon, da mora vsak kraj, ki ima zau sti otrok, sezidati šolo. v ^ dar se je že tedaj zbralo ^ za izobrazbo vnetih moz Žabnice, Dorfarjev, SP0^/^ ga Bitnja in Sv. Duha se dogovorili, da bodo sv zbrali potreben denar « davo šole v Žabnici, W v naj bi služila vsem omen^ nun vasem. — In res. v™ je je bilo kmalu zgrajeno, delno s tlako, delno z dc.n's0 nimi prispevki. Vse vas ^ prispevale svoj delež, - Duh ne. - Zato je bil tjaK^ najprej poslan eksekutor, i zneje pa vojaštvo. »Na Jelenovem dv0'lfcif zbranim vojakom je j j;đ ukazal bajonete "asadij $ puške, cevi pa napoinu Ja kroglami. Ukaže Um s smejo slehernega ustnu pa predreti Z ba'?"C,[ kdor bi se zoperstavUai- šele tej sili so se uklonili in pustih, da so j ^ zarubili 12 glav *ivlDe.,0 ^ voze blaga. — S tako je zidala šola v Žabnici ■ • • C. Z- Čudovita noč je. Gledam »kozi okno in zdi se mi, "f je ves svet daleč, da msem del njega. Pogled J13 ulico mi je odveč in "di pramena svetlobe ^ične svetilke ne maram Več- Sama sem v otožni Poletni noči. je žalostna, nikogar ni. Toda nekoč bodo rože cvetele. Takrat ne bom več sama, tudi noč ne bo otožna. Nihče več ne bo sam. Vedno bolj se mi zdi, da je prihodnost, o kateri sanjam, daleč, da ne bo Sanje poletne noči veselje, kje ljubezen? Ničesar ni, samo jaz ostala sama in z me-II So samo še sanje, "upam in čakam, da se J**? nekoč sprehajala po j" * nekom, ki me bo ' rad in ne on, ne jaz, več ne bo sam. zdH r°Že na oknu se mi 30 otožne, ovenele. Noč prišla. Tudi noč mi tako govori. Vse mi govori, da ljubezni ne bo, da rože ne bodo cvetele in da bo noč vedno žalostna. Sama sem in samo upanje je z menoj. Nena Bizjak, 8. a r. osn. šole Simon Jenko, Kranj Alenkine ameriške počitnice Svečka na grobu Večerno sonce je sijalo v slovo, topel jesenski veter je pihal, jaz pa sem premišljevala o življenjski usodi tega hrabrega junaka. Kaj so hotele povedati divje stegajočc se smrekove ve^e nad majhnim grobom? Le one so bile priča smrti te žrtve. Kaj so mi hotele povedati? Ne vem ... Večerilo se je že, zato sem šla domov. V srcu sem čutila, da sem opravila svojo dolžnost. Ali bi kdo prižgal svečko na tem grobu ...? Marinka Štular, 6. r. osn. šole Matija Valjavec, Preddvor Igra svetlobe sa. Tu obstanem za trenutek in v očeh se mi še vedno motajo sončni žarki in še vedno sem oslepljen od pogleda v sonce. Stopim naprej in spet me preplavijo žarki. Spet se igrajo in me silijo, da jih občudujem. Skrijem se za grm in ga potresem Sneg, ki se je sesul z njega, je prekinil svetlobo in dozdevalo se mi je, kot da gledam skozi belo masko, kjer so izrezane oči. Zamižim in vse se mi še enkrat ponovi v počasnem tempu, še enkrat vidim sneg, ki se bojuje s svetlobo in potem je vse končano. Zame ni več svetlobe iti ne njene igre. Ne občudujem je več. Sedaj me zebe. Spet odhitim domov in pozabim na pravljično dogajanje. Bil sem kar zmeden ob vsem tem. Ko vstopim v sobo, spet zagledam žarke, ki se tepejo z.a prostor na mizi in tleh. Zagrnem okno, usedem i)i razmišljam. Bojan Krapcž, 8. b r. osn. šole Simon Jenko, Kranj Alenka Fajon, učenka 6. razreda osnovne šole Lucijan Seljak v Kranju, je letos poleti en mesec počitnic preživela v Cincinnatiju (Ohio) v ZDA. Bila je gost ameriške organizacije CISV, ki že dvajset let organizira srečanje otrok iz vseh petih celin. Letos so bili med 44 otroki iz raznih dežel tudi štirje Slovenci. Alenka, kako so te izbrali? »Pravzaprav ne vem kako. Društvo prijateljev mladine je iskalo deklico, staro 11 let, ki se poleg šolskega dela ukvarja še s kako drugo dejavnostjo. Jaz hodim k baletu — in to je odločilo.« Kakšne so bile te tvoje »internacionalne« počitnice? »Bivanje v Cincinnatiju je potekalo po programu. Poskrbeli so, da nam je bilo zabavno, imeli smo različne krožke, hodili smo na obiske k ameriškim družinam in drugo. Vsak večer je skupina iz neke dežele pripravila pro- Alenka Fajon gram in večerjo za vse druge otroke.« Kako pa ste se sporazumevali med seboj? »V začetku je bilo sporazumevanje bolj težavno, kasneje pa smo se navadili. Vsak je znal kako angleško besedo, pomagali pa smo si še z rokami ali pa smo kar narisali. Postali smo prijatelji, spoznali smo navade drugih narodov. Sedaj si med seboj dopisujemo.« Se spomniš kakega posebnega dogodka? »Bilo jih je toliko. Ob slovesu je vsak dobil kos raz-žaganega droga, na katerega smo vsak dan dvigali zastavo CISV. Med seboj smo izmenjali darila, simbole držav. Hranim tudi časopis, ki smo ga izdajali med bivanjem v tem mednarodnem otroškem naselju.« L. M. Če pasti moram, padem. Življenje je globok vodnjak. Kdo mu čeber je spustil že na dno? Zdaj človek sem, a če me ob steber dado, vem, bom — junak. M. Bor V krogu svojih domačih sem sedela na topli kmečki peči in le bežno poslušala njihov razgovor. Za trenutek so utihnili, potem pa je oče dejal: »Tako živo me spominja današnji dan na tisti dan, ki je bil usoden za starega partizana Čarmana.« Vsi smo se ozrli v njegov zamišljen obraz in kot bi nam prebral iz misli, je začel pripovedovati: »Bila je nedelja, prav tako kakor danes in ko smo ravno tako sedeli z materjo in otroki na tej peči, nismo bili tako brezskrbni kakor smo zdaj, pač pa smo vsi mislili na vojno, ki je divjala pri nas. Tiščali smo se matere in si želeli, da ne bi bilo vojne, hoteli smo biti prosti neprestanega strahu, ki je vedno polnil naša mlada srca. Tudi mati si gotovo ni želela ničesar drugega, njen obraz je bil vedno zaskrbljen in žalosten. Tudi takrat je bilo tako. Molčali smo in skušali drug drugemu prebrati na obrazu, kaj misli. Nenadoma je nekdo potrkal. Mati je počasi zlezla s peči in plaho odprla vrata. 'Car-man,' je dahnila, ko je pred seboj uzrla starega, premrzlega partizana, kajti zunaj je ležal visok sneg. Kot zmeraj je bil resnega obraza, a vendar je bilo njegovo srce mehko in marsikdaj je nam otrokom kaj lepega povedal. Vstopil je in si pomel premrle roke. Mati je zaprla vrata in mu namignila, naj se ogreje pri topli peči. Res je zlezel nanjo in tiho obsedel. Molk je prekinila mati: 'Gotovo bi rad malo toplega mleka, kaj?' Veselo je pokimal in še vedno molčal. Njegove svetle oči, kot bi v njih gorel majhen plamenček, so nemirno begale sem ter tja. Tedaj se je usedel za mizo, na kateri je bila skodelica vročega mleka in velik kos kruha. Hvaležno je pogledal mater in posrebal mleko, kruh pa je shranil v majhno torbico. Na materina vprašanja je odgovarjal kratko, nam vsem se je zdel nekam žalosten in globoko zamišljen. Vstal je in se odpravil proti vratom. Pozdravil nas je, spregovoril še nekaj nerazumljivih besed in že je izginil. 'Čuden je bil ta človek danes,' je dejala mati, ko je zapirala vrata za njim. Zares čudno se je vedel Carman tisti dan in mi otroci smo mu skoraj zamerili, ker nam ni privoščil niti ene same besedice. Drugi dan je šla mati k sosedu po mleko. Pot jo je peljala skozi gozd in prav tam ob poti je ležal Čarman, ves bled, nebogljen — mrtev. Kako težko smo verjeli mi otroci, da se je stari partizan za vedno poslovil od nas. Vedno nam je bil pred očmi tisti njegov obraz, ki je bil zdaj še mnogo resnejši kot kdajkoli, kakor da je slutil, da je njegova rešiteljica smrt blizu. Vedno smo ga imeli v mislih in kadar je vstopil kak partizan, pri vsakem smo iskali Čarmana, vendar ga ni bilo.« Oče je utihnil. Žal mu je bilo starega prijatelja. Zdenka šubic, osnovna šola Ivan Tavčar, Gorenja vas Nagrada V petek sem dobila nagrado. To ni bila taka nagrada, kakršno sta »dobila« Andrej in Lenka v Vorančevi črtici, ampak lepa knjiga Strahotni pekel. Dobila sem jo za spis Sanjarjenje, ki je bil objavljen v Glasu. Pri prvi uri slovenščine je s tovarišico Kodrovo yiišcl v razred tudi tovariš ravnatelj. Ko mi je izročil knjigo, je poudaril, naj še pošiljam spise v časopis. Bila sem zelo vesela. Prav tako so bili veseli tudi moji starši. Mojca Ovsenek, 6. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič S 1 ] ŠOLSKIH KLOPI i sk0zi 2 v *obi in gledam »Dan m ■ Grizem svinčnik. ko el se spomnim, fiila Skozi okno- sP°m" videlaem ,S° groba' ki sem Sa ^ nek°č v gozdu. Pet v SCm "a vrt in natrgala sem antem. Pod drevesom Prsti 7Pala k°šaro črne v g0? ' vsem sem odhitela Pa V2e, Pl'oti grobu, s seboj prišla svečko. Ko sem 2ara§čena grob' Je bil ta ves h0vjem" z robidovjem in ma->n „ ' se to sem počistila sem D okrasila. Na grob te^am taV'la vazo s krizan-1 lr> Prižgala svečko. Bilo „,, , 0h okZ ,e vroče■ Stal sem So,*no i m glcdal v lepo *rQbi,n 'utr°- Nenadoma po-Ve*. Zu„-.niič 'n odidem prav je al !e bilo hladno, če-Setn j Sl,al° sonce. Odpravil larki So g0z-d- Prvi jutranji pok J?- poi navali z veja-,e bUotlumi 5 snegom. Vse Veli i" Žarki so se mi H«. KotQ?Var- ki so se »V-v Po sneeu bi Se sPrehaia-Se«ci d? ' pa spe< izginili arevesa. >T»dTa ,l,di obstale. vc et. se zavrti okoli sVe,,0? ,e Se holj mirno p Potaja še moč- barrCPlaviio me vse "«>-!Pef Dri?** ki *Zginejo in se yči f,lZeio. Sneg se tako S v c me omami, pogle-i^nilS in Pozabim na k'h sebe. V žar- razpršen sneg, ki H sle„°kr°g in me l*ma. Nenadoma pa... "Kci sto°ril£ '« dal? Zakaj je tiZ°gle vilo levkocitov. Na ^ . genskem pregledu oP mo v tem predelu «*» no dobro omejeno tn^j no senco, ki je v za fazi megličasta, z naprt_^ vanjem procesa pa P' -k ne bolj homogena■ ima znake lokalnega. o ^ hi tisa. Pri bolniku J«- ^ ba izključit^ možno«" a,| berkuloznega obo. treba raka, za kar pa J* fl«0, izvršiti bronio komisijsko, dne 10. dec. 197! v Cen JuRobanke, Beograd, oL 7. Jula 19—21. Ul- Za B°gni Sta bila uspešna v Jan ter Gorazd Hiti. S° clovBi tekmi v ženevi pa Hrat , ,.še dru8i poraz, *ultat ripo Servettc. Re-*>ce 4 Svetle : Je- ^ 8olov2 (£l..2:l, 0:0). Strel-• H»ti ter Mlakar. -dh Šenčur jesenski prvak V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva je bilo dvoje presenečenj. Rezultati: Predoslje : Bohinj 6:2, Tržič : Šenčur 2:3, Trboje : Alples 0:3, Kranj : Ranch boys 1:2, Preddvor : Lesce 1:3, Podbrezje : Kropa 1:6. Šenčur 12 9 2 1 44:13 20 Kranj 12 8 3 1 36:8 19 Tržič 12 7 3 4 52:17 17 Ranch boys 12 7 3 2 39:15 17 Naklo 12 7 0 5 36:17 14 Kropa 12 6 2 4 27:29 14 Alples 12 6 1 5 29:23 13 Lesce 12 5 2 5 30:31 12 Preddvor 12 4 2 6 21:27 10 Trboje 12 3 3 6 27:23 9 Predoslje 12 4 1 7 28:36 9 Podbrczjc 12 1 0 U 10:90 2 Bohinj 12 0 0 12 13:63 0 V mladinski ligi so bili v zadnjem kolu doseženi naslednji rezultati: Kranj : Jesenice 0:0, Trboje : Tržič 3:0, Šenčur : Triglav 1:1. Triglav 10 6 3 1 25:7 15 Jesenice 10 7 1 2 26:10 15 Šenčur 10 5 3 2 29:12 13 Kranj 10 r 3 1 23:9 13 Tržič 10 1 0 9 4:32 2 Trboje 10 1 0 9 6:43 2 Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika in ekipo za leto 1971 Tako torej, dragi bralci, na štartu smo letos že šestnajstega izbora za najboljšega športnika Gorenjske ter tretjič najboljše ekipe Gorenjske. Upamo, da nam boste tudi letos na naše uredništvo Glas, Trg revolucije 1, Kranj, najkasneje do torka, 23. novembra, poslali svoje najrealnejše predloge. Na osnovi le-teh bomo za dan republike proglasili najboljšega športnika oziroma najboljšo ekipo Gorenjske. Za lažjo izbiro vam tokrat posredujemo nekaj kandidatov po posameznih panogah. ATLETIKA — D. Prezelj, Kavčič, Udovč, Paplerjeva (vsi Triglav) HOKEJ — Knez, Tišler, Felc, Žbontar, Bogo Jan, Košir, Poljanšek, Mlakar (vsi Jesenice) KEGLJANJE — Turk, Česen, Prion, Stare, Jenkole (vsi Triglav) MOTORISTIKA — Zupin (Tržič), Globevnik (Bled) PLAVANJE — Svarc, Pesjak, Porenta, Mandeljc (vse Triglav) PADALSTVO — Pesjak (Al C Lesce) SMUČANJE — alpske discipline: Jakopič, Gašperšič, Straus, Pesjak (vsi Jesenice), Jelka Jocif (Triglav); skoki: Stefančič (Jesenice), M. Mesec, Kobal, Kapušin, Nor-čič (vsi Triglav); klasična kombinacija: Janez Gorjanc, Grosar (Triglav), Dovžan (Jesenice); teki: Kerštajn, Mlinar, Tajnikar (vsi Jesenice), Kobilica, Kalan, Dornik (vsi Gorje) SANKANJE — Ulčar, Klinar (oba Jesenice), Resman, Zupan (oba Begunje) STRELJANJE — F. Peternel, M. Peterneij, Naglič (Kranj), Otrinova, Kraljeva (Jesenice) VATERPOLO — Mohorič, Balderman, Sorli, F. Rebolj, J. Rebolj, Kodek (vsi Triglav) To je le nekaj kandidatov, ki pridejo v poštev za de-setorico najboljših. Pri izboru pa seveda lahko upoštevate tudi druge, če menite, da sodijo med deset najboljših na Gorenjskem. V ekipni konkurenci pridejo v poštev za petorico najboljših le kolektivne igre. Kandidati so nedvomno hokejisti Jesenic in Kranjske gore, košarkarice Jesenic in Žirov ter vaterpolisti Triglava, kegljači Triglava in odbojkarji Jesenic. Za nameček pa smo v letošnjem letu za bralce namenili lepe denarne nagrade, saj bo tisti, ki se bo naj-realneje približal deseterici in ekipni peterici, dobil kot prvo nagrado 150 din. V dveh tolažilnih nagradah pa 100 din oziroma 50 din. -dh GLASOVALNI LISTEK Najboljši gorenjski športnik 1971 Ime in priimek panoga Marko Hafner Derbi v Tržiču V zadnjem kolu ljubljanske conske rokometne lige so Tr-žičani dosegli pomembno zmago, ko so premagali ekipo Mokerca. Rezultati: Kamnik: Alples 25:15, Hrastnik : Križe 12:12, Duplje : Šmarje 32:15, Tržič : Mokerc 11:5. Jesenski prvak je postala ekipa Mokerca z 18 točkami, na drugem mestu sta Tržič in Kamnik, ki jih imata 17, Križe so pete s 13 točkami, Duplje pa šeste z 12. J. Kuhar 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Najboljša gorenjska ekipa Klub panoga 1. 2. 3. 4. 5. Listek izpolnil: Ime in priimek Naslov # Leo SUCHY, Kranj: »Že od svojega šestega leta se ukvarjam z golobi pismonoši. Za to sta me navdušila oče in častni ter dosmrtni predsednik kranjskega društva rejcev malih živali Joško Likozar. Društvo ima okrog 40 članov, ki imajo 1200 golobov pismonoš, od tega jih imam sam 250. V Kranju je tudi zvezni sedež društva rejcev golobov pismonoš. Gojimo ljubezen do živali in jo hočemo prenašati tudi na mlade. Za goloba pismonoša je značilna visoka inteligenca, orientacijski čut in velika letalska sposobnost. Zato jih danes nekatere armade v svetu še vedno uporabljajo za obveščanje. Ta njihova sposobnost je dobrodošla tudi v primeru gorskih nesreč. Naša golobarska reprezentanca je na olimpijskih igrah dosegla že lepe uspehe. To je posebno pomembno zaradi tega, ker je bilo v državni reprezentanci golobov pismonoš 70 odstotkov golobov iz Kranja. Na letošnji olimpiadi v Bruslju so dobili kranjski golobi 1 zlato in 3 i rebrne medalje.« Q Vinko SEDEJ, Jesenice - Javornik: »Sem član društva rejcev malih živali Javornik-Koroška Bela in to že približno 20 let. Mislim, da je za nas značilna ljubezen do živali. Redim kokoši nesnice. Od njih imam tudi ekonomski učinek. Skrbim tudi za društveno trgovino, v kateri prodajam živalsko hrano in revijo Moj mali svet. Ljudje imajo živali radi. Vem za primere, da ljudje kupujejo hrano, da bi pozimi lahko krmili živali. To je lepo in posnemanja vredno. člani našega društva imajo največ kokoši, zajcev in raznih ptičev.« 0 Joško LIKOZAR, Kranj: »Sem dosmrtni in častni predsednik društva rejcev malih živali »Živalica« Kranj. S tem konjičkom, rejo malih živali, se ukvarjam od petega leta dalje. Spomnim se, da sem imel včasih tudi 100 kuncev (domačih zajcev). Skrbel sem tudi za ptiče in golobe. Zato so mi včasih pravili »kurji pastir«. Čudno se Je zdelo ljudem, da se mestni fant zanima za umno rejo malih živali. Pisal sem tudi za našo revijo Moj mali svet. Danes imam zlatorumenega pa-pagajčka Mikija. Star Je dv# leti in zna okrog 100 besed.« J. K ošnjek mm, prima loška kava iz nove pražarne Gorski reševalci na Bledu V soboto in nedeljo, 13. in 14. novembra, bo v hotelu Golf na Bledu redno letno zasedanje Mednarodne komisije za alpsko reševanje in V. mednarodna konferenca o plazovih. Na srečanju bo sodelovalo okoli 100 domačih in tujih reševalcev. Glavna tema blejskega zasedanja mednarodne komisije za alpsko reševanje IKAR bo proučevanje snežnih plazov. Z referati bodo sodelovali tudi slovenski reševalci In strokovnjaki za proučevanje lavine. V okviru zasedanja IKAR bo na Bledu Planinska zveza Slovenije pripravila tudi razstavo o razvoju in delu gorske reševalne službe pri nas. K * Ljudje se v prostem času ukvarjajo z najrazličnejšimi stvarmi. Eni zbirajo starine, drugi znamke, tretji se zanimajo za to, četrti za ono. So pa tudi taki, katerih strast je gojenje malih živali, med katerimi so najbolj pogosti ljubitelji golobov pismonoš, zajcev, papig, kokoši itd. Ker imamo tudi na Gorenjskem navdušene ljubitelje in rejce malih živali, tri med njimi danes predstavljamo. »Novinar je poklic, kjer laze kot na printer (ira^jaf igralec javnosti nekaj poveš. Zato mi ni bilo t" tal, da sem se po drugi vojni odločil za novinar Tako sem dobrih 20 let imel priliko, da sem izpovedoval tisto, kar mi je bilo ali pa mi rU $e všeč. Zato bi se, če bi bil še enkrat na tem, a ^ odločim za poklic, prav gotovo spet odločil z.a narstvo.« .^i Tako pravi Karel Makuc iz Kranja, ki je prea praznoval 60. rojstni dan. Rodil se je na Tolmin- ^ in zadnjih enajst let pred upokojitvijo je del ^ Glasu. Tako kot mu je včasih veleval poklic, le p/ še danes vedno aktiven. Se vedno piše; največ z ^ 15. Razen tega pa dela v občinski zvezi društev ' teljev mladine, v svetu šole Simon Jenko, v tet ^^ izobraževalni skupnosti, pri splošnem ljudskem ru itd. „ . rad »Kako pa naj bi drugače? Dobro se pocu sem med mladimi, ker se tako počutim boli tn ^ tudi sam, res pa je tudi, da človek ne more . noč opustiti vseh poklicnih navad.« — čestita GRADITELJ IJ ALI ŽE IMATF VRATA ZA VAŠ P0^ Za vas imamo priprav^ena: NOTRANJA V ATA FURNIRANA VRATA — mahagoni . — teak — afrormosia — okume — hrast — brest ULTRAPAS VRATA vrata za pleskanje — vezane plošče — lesonit VHODNA VRAT/ — macesen — smreke — hrast — framirc GARAŽNA VRATA dvokrilna dvižna — v izvedbah kot vhodna vra« Preden se odločite za nakup, si oglejte izdelke pri nas na Bledu — Recica Zahtevajte ponudbe in cenike' LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED " £ 3* ljubljanska telefon 77-384, tele*