RUSTl/ENIK •^CvV v v.^v v - v. v- pet nastal velik šum. »Kaj pa jc te novotarije treba?« so se začeli liberalci. »Bodo že začeli zapravljati. Vse bo prišlo na občino. Z občinskimi dokladami bodo plačevali učiteljice in učitelje. To je draga šala. Gotovo bodo naklade zvišali. Davkoplačevalec ti pa plačuj, dokler imaš kaj in molči. In kaj se spomnijo? Ali se ne iiauče dekleta doma dovolj dobro gospodinjiti in kuhati. Bog, če je kaj dobrega kuhati, vsaka zna. Iz ajdove ali turščne moke pa tudi v gospodinjskem tečaju ne bodo delale pečenke. Jaz pravim. same snedenke bodo napravili iz naših deklet,« se je ustil Pust. »Dosedaj so bila naša Dolinska dekleta na glasu kot varčna, delavna, sedaj bodo dosegli, da bodo veljale za snedenke po svetu.« »Jaz bi se ne hotela učiti od takih gosposkih učiteljic,«je poprijela njegova žena. »Kaj neki znajo? Zmerom več ve, kdor je izkušen, kot tisti, ki je samo učen. Kaj zna taka učiteljica drugega kot to, kar se je naučila iz knjig? Sem > radovedna, kaj bi počela taka gospodična, če bi jo djal h takemu gospodinjstvu, kot je naše. Mislim, da prvi dan uide, bo pa kmečka dekleta učila, ie naj jih, ko so stariši tako neumni, da lo puste in še plačujejo povrhu, pa še tako drago. Ljudem kuhati je šala, kdor ima kuj v roke vzeti, prašičem je večja umetnost. Zdaj se bodo navadile gosposko kuhati, potem bodo pa prišle na kako beračijo, da bodo vesele, če bodo imele ajdovega soka dovolj kuhati.« »To sc bomo smejali,« je začel spet Pust, »ko bodo hodile naše gospodične po vasi. Cel mesec bodo postopale okrog brez dela. Naš župan bo gotovo tudi dosegel, da bo naša vas v mesto povišana. Za kmečko vas se kar nič ne poda toliko go.-podičen, toliko jare gospode. Vsak pameten človek se nam bo smejal.« »Ali se od novih kuharic zgovar-jate?« je dejal nov gost in naročil osminko žganja. »Zdaj se nam bližajo zlati časi, gospod Pust. V vsaki hiši bomo imeli iz-učono kuharico, jaz pravim, mi možaki bomo kar lepo doma sedeli, kuharice bodo pa kar kuhale, pekle in cvrle ter na mizo nosile.« »Pa bo zmanjkalo?« »Kaj bo zmanjkalo? Nič ne bo zmanjkalo, saj se bodo naučile iz slabega dobro kuhati. Ka j slabega se bo pa že dobilo.« »Tako bodo znale iz slabega dobro kuhati kot tisti, ki je iz železnega klina skuhal močnik. Nalil je vode v lonec, vrgel klin vanj, pristavil k ognju in kuhal, čez nekaj časa je prosil za moko, potem za jajca in nazadnje za maslo in nazadnje je res jedel močnik vpričo gospodinje, ki ni prej mogla verjeti v tako coprnijo. Če bo dovolj lepe moke, mesnine, jajec in zabele, bodo tudi no.e kuharice lahko iz slabega dobro kuhale.« Naši so zopet enkrat izkusili, kar so že prej večkrat, da so se libe.alcem vsedli na lini tisti naši ljudje, ki so bili najmanj izobraženi, najbolj nazadnjaški. Liberalci se sami imenujejo na-prednjake, so pa vedno proti vsakemu napredku, in vidi se, da vedno največji nazadnjaki z njimi potegnejo. Tudi to se je opazilo zopet, da par liberalcev napravi več trušča in vrišča kot. cela druga vas. Sraka in vrana prevpijeta cele jate drugih tičev. V nedeljo so napiavili v društvu razgovor o tečaju. Pametne gospodinje so same rade priznale, da bi se marsikaj še lahko okusneje napravilo, če bi človek znal. »Taki pa nismo kot. Pustovka, ki so ji prašiči več kot ljudje,« je pripomnil nekdo. Župan je povedal, kar jc zvedel pri deželnem odboru. Da se bo pri pouku predvsem na kmečke potrebe oziralo, ne na gosposko kuhinjo. Tečaj bo ravno v takem času, ko ni kmečkega dela. Dekleta se ne bodo učila samo kuhanja, ampak tudi računanja, zdravilstva, šivanja, pianja, živinoreje, pra-šičjereje, mlekarstva, sadjarstva. Vsega se seveda v tako kratkem času ne bodo mogle naučiti, vsaj toliko bo pa vsaka lahko pridobila, da se bo lahko popolnoma izučila iz bukev, če jo bo veselilo. Veselje pa dobe dekleta povsod pri takih tečajih do knjig. Dekleta s takih tečajev so poiskale stare zaprašene Mohorjeve knjige, za katere se prej ni nihče zmeni). To je ravno razloček med gospodinjskim tečajem in kuhanjem v Ljrbljani, da se dekle v Ljubljani nauči samo malo kuhanja in da misli, da zna vse, da je vzvišena nad vsa druga dekleta; na tečajih se pa uče vseh pri gospodinjstvu potrebnih i eči in nazadnje se šele popolnoma zavedajo, da jim še neizrečeno mnogo manjka, potem šele z vnemo sežejo po knjigah. Koliko je mater, ki samo ne znajo dobro gospodinjiti, koliko jih je, ki hčera ne znajo izučiti. V Ljubljano kuhati učit se tudi ne more vsaka. Je predrago in tudi praktično ni za kmečke gospodinje. V Ljubljani izučena kuharica je samo za gostilno ali pa za gosposko kuharico. Veljalo bo pa pri nas veliko manj. Same zase bodo kuhale in samo to bodo plačale, kar bodo skuhale in snedle. Najgrje je, če se revnim revščina očita in, če sc misli, da se samo bogate smejo učiti. Koliko naših deklo t gre služit po mestih. Prav jim bi prišlo tisočkrat, če bodo kaj več zuiale. Saj uj da bi morale biti na najslabših službah' ravno Slovenke. Občina za gospodinjsko šolo ne bo imela nobenih stroškov. Hrano l*)ilu dekleta plačevale same. Kar bo drugih stroškov, bo plačala dežela. Da se liberalci zavoljo tega jeze, je zelo čudno, saj druge šole tudi mora vzdrževati občina ali dežela in gospodinjska š >!a j« saj toliko koristna kot vsaka d;-uga. Pameten ni tisti, ki zabavlja, ampak tisti, ki porabi ugodno priliko in pošlje dekleta v tečaj, da se kaj nauči. Od tedaj se ni nihče več menil za liberalne laži in zabavljanje. Ti so saini imeli šc nekaj časa veselje in deikleta so pregovarjali, naj nikar ne vsilijo ali so so pa norčevali iz njih, pa tudi pri dekletih niso imeli sreče, nobena se ni zmenila za zabavljanje in laži, samo liberalna dekleta se niso vpisala, zopev to se pa ni nihče pritoževal. »Te so že dovoij napredne in izobražene,« so dejali. »Res škoda za trud..< Tečaj se je začel zelo slovesno. S;,m gospod deželni glavar je prišel k otvoritvi in jc pozdravil dekleta in jim želel sreče. Dolincem je to zelo ugajalo. Vso je bilo ponosno na to, da je celo gostoti glavar rekel, da se vidi, da Dolinci hrepene po napredku in izobrazbi i« da jih bo deželni odbor z veseljem podpiral, da je on sam z velikim veseljem prišel med nje, ker so mu všeč povsod, kjer imajo simisel za napredek in izoli-razbo. Prvi pogoj za napredek pa da so izobražene gospodinje in takih upa, da bo vzgojil Dolincem tečaj. Obljubil je tudi, da se bo še prišel prepričat, kako bodo napredovale. Odslej se je v Dolini govorilo nanio o gospodinjskem tečaju. Vedno bolj jim je bil všeč. Liberalna dekleta so so začela na tihem kesati, da se niso vpisala. Najbolj so bile vesele učenke. Govorile so samo o tem, kar so se pri tečaju učile in skrbelo jih je. ker bo tw"aj prehitro minul. Najljubše bi jim bil«, če bi trajal celo zimo. In kako so bito navdušene za voditeljico. Ta je bila z njimi prijazna kakor tovarišica, pa jo vendar znala vzdržati red. Kmalu so začele doma poskušati, kar so se v šoli navadile. Lahko si mislite ponos in veselje materino, ko jo hči postavila na mizo jed, o kateri ?<> prej mislili, da se da napraviti samo v. gosposki kuhinji. »Ja, sedaj po novem Je vse drugače. Časih tega ni nobena znala. Zalo je tudi morala priti stara Srakarjcva Meta, ki je v mladih letih v mostu za kuharico služila, v hišo, kadar jo bita. kje svatba ali kaka druga večja roi, da je bilo treba kaj boljšega postaviti »t;l mizo. Mlade bote lahko kar vse same napravile. Ni napačen ne tak tečaj. I'| šivati, kako si se lepo navadila. Bo ludi prav prišlo, ti ne bo treba za vsak« malenkost letati k šivilji, zdaj so šiviljo tako drage.« »Meni je pa to všeč,« jc pravil oče. »da zdraviti uče. Časih še pošteno obvezati ni nobena znala. Le to se mi črnino zdi, da okrajni zdravnik hoče poučevati. To bo Še njegovo službo zmanjšalo. Zdaj ne bomo za vsako majhno rano k doktorju hodili.« »Za lo mu ni,« je odgovorila hči, zadovoljna, tla more pokazati, da nekaj z»ia. »Pravi, da se najbolj boji nevednih Ijndi, Ti bolezni zdravijo dostikrat čist® napačno, ko jo enkrat prepozno, tpa pridejo po zdravnika, ali pa še celo v vraže verujejo. Dostikrat bi zdravnik y, lahkoto brž ozdravil bolezen, če bi ga poklicali pravočasno, pa ga kličejo šele, Sc o enkrat obupajo. Nas bi zdravnik toliko rad naučil, da bi znale pomagati v prvi sili in v slučajih, kjer se lahko o pravi brez zdravnika in da bi saj zdravnikova navodila znale prav izvrševati.« »To ne bo slabo, pa so tako zabavljati zoper ta tečaj. Saj pravim, na ljudi tli njih govorice res ni nič dati.« »2e kar na obnašanju se pozna dekletom, da so v gospodinjskem tečaju,« bo govorili ljudje. K izkušnji rso bili vabljeni tudi sta-riši. Kar čudili so se, kako so dekleta odgovarjala. »Koliko to znajo v tako kratkem času!« »Pri nas so brihtni ljudje, se lahko u£e in veselje imajo dekleta« »ln kako korajžno odgovarjajo. Te bodo že z gospodo v kancliji drugače g-ovorile kot mi.« »Kdor kaj zna, lahko korajžno govori, ali naj pa jaz ali pa ti?« »Žene, tako vam pravim, zdaj se bote morale kar umakniti, mlade bodo vse bolj znale. Jaz že kar težko čakam, da bi bil za starega, samo eno od teh mora vzeti naš France.« »Malo le še počakaj, zdaj morajo dekleta najprej doma poskusiti, kar so sc naučile.« •Pa bom.« »Jaz pa pravim, še za fante bo treba kaj takega napraviti. Fantje bi se tudi marsikaj lahko navadili « »Saj res! Bo treba poskusiti.« MOJA BOŽIČNICA . . . Sveta noč, blažena noč — pojte, le pojte. fantje veseli, kaj bi neki spominjali mene brata desetega v mrzli deželi I Bajski pokoj vlada nocoj — kaj bi izgnanci mi ga kalili, Bnegi za nas so prt pogrnili, vetri kalodnic nam zatulili . , , LEGAJO MEGLE . . . Legajo v poljane naše, legajo megle, legajo v gredice mrtve, legajo v srce Plavaj, plavaj čoLnič beli, plavaj do bregov, vrni rož nam, vrni sanj nam majniških vrtov. Vrni čarov, vrni pesem onih mi nočij, ki se v njo je ded zamaknil — več se vzdra.mil ni . . . Plava, plava čolnič lahni, plava od bregov, sega senca iz daljine sega do grobov . . « Ks. K. Delavčevo družino. Slika. Bilo je, kakor da se je preselilo mesto z vsem svojim šumom na en sam kraj tihe vasi. Sredi preprostih hiš se je nagloma, skoro v^dno dvigalo zidov-je novega poslopja; bila je 10 pravzaprav palača v primeri z skromnostjo drugih hiš in nihče ne bi verjel, da bo to hlev, pravzaprav gospodarsko poslopje bogatina Dolenca. Načrt so napravili v mestu, zidarji so prišli od drugod — le težaki so bili domačini. To se je poznalo tudi na prvi pogled, ako bi kdo opazoval delavce. Gori na odrih se je delalo z lahkoto, zidarji so se mirno razgovarjali, doli na dvorišču, po shodih in povsod drugod se je vse premikalo v velikem vrvežu in neredu. To je bilo tekanje semintja, podajanje iz rok v roko, manj okretne roke so vaiiie težko kamenje, tupatam klici, globok ždih upehanosti — ta ali oni se je ho'el odpočiti, a ko je zapazil, da ga gleda osKrbnik, je z novo močjo potisnil lopato v zemljo. »Sedem« — je zašumelo med delavci in gori na odrih so zidarji drug za drug.m nehali, doli na dvoriščih se je še vse gibalo. »To že lahko« — je rekel oskrbnik, »saj ste dopoldne zamudili četrt ure zaradi dežja«. Nekateri so mrmrali, pa je prišel Dolence, so utihnili — vsi so lažje delali. O ti delavska pest, ti od uda. cev žuljava dlan, ki so le utrdili vročina in mraz in dež in sneg, kako si voljno spet prijela za lopato in kamen — ti tilnik, že upognjen od neštetih pripogibljajev, ukrivljen že pod težo življenja, kako si se vnovič sklonil na eno samo besedo, le oko, to je kazalo boj v notranjosti, pa se je moralo pobesiti k tlom, da ni izdalo jeze, ali pa se je zaupno obinilo proti nebu. In so delali, dokler ni bila dopolnjena pravična mera do roba, delali za družino, za kruh, za življenje. »Beci mu zdaj za fanta«, je pošepe-tal eden zadnjih delavcev, ki so odhajali, svojemu tovarišu Trtarju. »Boš videl, kaj ti pove. Brez dela ga ne moreš imeti doma, potreben si tudi.« »Bom poizkusil!« Dolenec je stal sredi dvorišča in | pregledoval zidovje. Nič ni kazal zado- voljnosti njegov obraz, vse premalo se mu je zdelo izgotovljenega. Tupatam se je za korak prestopil, a kadar je hodil, ni gledal kvišku, ampak v tla. Opazil je, da čaka Trtar nanj. »Kaj bi radi?« je sam nagovoril delavca proti svoji navadi. »Z.darji so tožili, da primanjkuje delavcev, in zato delo ne more iti tako gladko izpod rok; prosil bi vas za fanta, da bi smel priti.« »Katerega fanta?« »Janeza. Pred tednom je prišel domov. Za čevljarja se je izučil, pa so pre-grdo ravnali z njim.« »Ali pa ni hotel delati. Ali ga niso spodili?« »Sam sem šel ponj, vem kako je bilo gospod,« je odgovoril Trtar, a glas se mu jc tresel. »Hm. Bom še poprašal, kako je z delavci.« »Saj veste, bolezen je v hiši in sam sem, da zaslužim —« »Je že dobro, saj sem rekel, da po-prašam oskrbnika«, je odgovoril Dolenec in mu namignil, da je opravd. Nič ni bilo lahko Trtarju, ko je šel domov, zdelo se mu je, da je preveč beračil, vendar se je tolažil, da je izpolnil dolžnost, ki jo zahteva potreba in lažje mu je bilo pri srcu. In revščina bo koj manjša, služila bosta dva, ženi bo lahko postregel, boljše ji bo in ozdravela bo. Trtarjevi so stanovali v mali, nizki hiši, stanovanje je bilo tesno, ena sama soba, dvoje oken je gledalo na dvorišče, kjer je gosto drevje branilo, da je le mračna svetloba prihajala v izbo. »Ali spiš, Ana?« Je izpregovoril Trtar, ko je stopil k postelji bolne žene. Ni dobil odgovora, le dvoje globokih cči ga je gledalo — suh kašelj se mu je odzval. »Ali ti ni nič bolje?« »Bo!« mu je odgovoril šepetajoč glas, ko se je polegel kašelj. »Da le .slabše ni! Bog daj, da bi bilo kmalu bolje«, je tolažil mož ženo in sebe. »Kje jc pa Janez?« Ni ImIo treba ženi odgovarjati, ker je v (em vstopil krepak deček osemnajstih let. »Ali ste vprašali, oče?« je bilo prvo vprašanje. »Sem.« »Ali bom delal? Kaj je rekel gospod?« »Boš, ako bo prav. Jutri izvem.« Oče je začel pripravljati za večerjo; kuhal je sam, kajti edino deklctce, ki je bilo doma, Anka, je bila še premajhna za ognjišče, saj je dopolnila komaj osmo leto, Bozalka pa je služila v mestu. Spomladi jo je bila peljala mati — to je bila njena zadnja pot, potem je oblegla. To je bila Trtarjeva družina. Oče se je mudil ored pečjo. Janez pa je sedel v temi pri peči in premišljeval Bog ve kaj. Morebiti je hodil v mislih po mestu z objokanimi očmi, ali pa je že v duhu kopal z lopato in služil kruha zase, za očeta, za mater, za vse. »Janez!« se je oglasila komaj slišno mati. lli »Kaj bi radi, mati;?« »Prižgi luč in semkaj sedi. Čemu boš samo v temi in premišljeval!« Janez je ubogal. Prižgal je luč, pa jo je privil, da ni preveč svetilo, zaradi matere in da bi manj pogorelo olja. »Kako si povedal zadnjič Rozalki, da sem bolna?« »Oče so povedali, da so vas previ-deli.« »Pa je ni.« »Saj pride, ako bo slabše. Obljubila je.« »Ne bom več dolgo—«. Težko je govorila. Janez pa ni mogel ničesar reči, samo srce se mu je skrčilo od bolečine. Po večerji so molili in Anka se je takoj pripravila spat. Pristopila je k materini postelji in ji voščila lahko noč. Dala ji jc še roko potem pa legla in kmalu se je izgubila iz tega revnega sveta in zasanjala o lepih nebeških palačah, o zlatih jabolkih in o božjih krilatcih. — Janez je začel brati, o^e je pospravil po hiši, potem pa sedel k postelji. »Tako tiho si danes. Ali ti je bolje, Ana?« je sočutno vprašal Anton ženo. Zadnje vprašanje jc že ponovil toliko in tolikokrat, da je bilo že preveč navadno. »Lažje je — ne duši me več. Danes čutim, da je bolje.« Tudi ta zadnji ženini odgovor je bil vedno isti, čeprav je ležala že šest mesecev; vsak dan je bilo bolje samo da bi potolažila moža. Zunaj na dvorišču je nekdo zakli- cal. »Janez, pojdi ven, hlapec kliče, gotovo zaradi dela«, je rekel oče z veselim glasom in Janez je ves srečen hitel na dvorišče. »Anton«, je rekla žena možu, ko sta bila .sama, »težko mi je, da toliko trpiš zaradi mene. Ako bi se pripetilo, da bi umrla, pojdite odtod, saj ni mogoiie živeti s tem zaslužkom — samo na moj grob ne pozabite.« »Saj še ne boš umrla, Ana, bolje ti je danes, rad trpim, verjemi mi. Zase bi ne, a zate in za otroke vse, še več bi trpel.« »Mnogi so šli, dobro se jim godi — žal mi je, da sem te vedno tu zadrževala, a domači kraj —« »Da, ko bi bili šli, bi bilo morda drugače. Tudi jaz ljubim domači kraj, a če ni, da bi pošteno živel, sila človeka primora, da si pomaga. Mlajši sem bil, vsak bi me bil rad vzel v službo in tudi ti bi ne bila prišla tako daleč, verjemi mi, Ana.« »Zdaj je prepozno . . .« Rada bi bila še govorila, a ni hotela in ni mogla, nenadoma se je sključila in strepetala. »Ali jo spet slabše?« Mož je planil k nji in ji pomagal da se je dvignila. Podložil ji je blazine, da je napol sedela. »Ne govori, utrudi te in razburjaš se. Srce je slabo, takoj te napade.« »Zadušiti me hoče —« Trudno je ' gledala moža, in tiho trpela — naposled jo je napadel še kašelj. V tem sc jc vrnil Janez. Vstopil je počasi in molče prišel do postelje. Čakal je, dokler ga ni o5e sam vprašal. »Delal bom,« je počasi odgovoril na očetovo vprašanje. »Pa si se dogovoril zaradi plače?« »Nič ni hotel povedali, pa nisem odnehal. — Po kroni bom imel —« »Po kroni«, je ponovil oče, vzkipelo je v njem, a se je premagal. »Rekel je, naj bom hvaležen, da je sploh kaj in da dobim tako zdravo delo, ker je na prostem, kjer je svež zrak.« Trtar ni rekel besede več. Sedel je pri postelji in zrl nekam, tja v kol, in mimogrede gledal ženo, ki je nepremično ležala. »Spi«, si je mislil, zdelo sc mu je, da zdaj lažje premišljuje, da ga ne vidi žena. Začel je računiti prislu-žek obeh, oba bosta zaslužila tri krone vsak dan, ako bo vreme pripuščalo --osemnajst kron na teden, Bog daj, veliko trpljenja, a bo že, hvaležen mora biti človek. »Oče, koliko pa plača zidarjem?« je prekinil Janez molk. »Teh ne plačuje naš gospod, ampak mojster. Veliko imajo.« »Pa bi se še mi uprli.« »Bi pa nič ne imeli. Gospod dobi lahko delavcev od drugod, in več jim bo plačal, — od česa bomo pa živeli. Potrpi mo!« Janez je spet bral, pa oči so ga začele peči. »Pojdi, da se boš odpočil, jutri boš moral prej vstati«, mu je rekel oče, ko je videl, da si mane oči. »Dež prši.« »Tako? Hm, kakor bo! Bog daj lepo vreme; a le pojdi k počitku.« Trtar je še sam bedel, nekako lažje mu je bilo, ko se je začutil samega. A žena ni spala, gledala je nepremično v strop, vsa je trepetala, ustnice pa so se premikale — molila je. Slišala je ves pogovor med možem in sinom in bilo ji je znova težko, zato je prosila Boga, naj skoro obrne to težo življenja. Čutila je, da je z njenim življenjem pri koncu, vendar se je bala, da bi radi nje revščina ne pripravila moža do obup-nosti. »Ako sem potrebna«, je molila, »ohrani me, o Bog, Ti edini veš, ako ne, me vzemi.« Ko je Trtar opazil, da bdi, se je sklonil k nji in jo nalahno vprašal: »Ana, ali ti dam zdravila, umirila si sc in čas je tudi.« »Pusti, Anton, —- pa za nocoj pustiva, ne morem.« V tem je potrkalo na okno. Trtar se jc zganil. Groza ga je prešinila, čudna slutnja je šla skozi njegovo srce, a se ji je ubranil, tolažil sc je, da se je molil. »Trkalo jc — ali si slišal?« »Ne, Ana, zdelo se ti je«, je miril on, a zunaj se je že oglasil polotročji glas: »Odprite!« »Moj Bog, Rozalka, ti si prišla?« se jc prestrašil oče. »Saj sem vam obljubila. In pokoja mi ni dalo, posebno danes sem vedno mislila, da moram iti, zato sem poprosila in so me izpustili.« — Stisnila je materi roko in zaprlo ji je glas, najrajši bi bila iokala. »Prav, da si prišla, kako sem to želela«, ji je odgovorila mati, čutila Jo v sebi neko novo moč, glas ji je bil ta hip močnejši — in solza so je zaiskrihi v skritem kotu očesa. »Nate, mati, to sem prihranila orl zadnjič—«, pet kronic je položila mate-ri na odejo, kakor da bo z njimi pre gnala vso revščino, in da bo mati od njih nenadoma ozdravela. »Tiho, da onih dveh ne zbudiS, in ne vstaneta, potem jih ne bo mogoči* pokrotiti. — Ali te ni bilo nič strah?« , je vprašal oče. »Malo me je bilo. Vedno sem Cula, kakor bi bil kdo šel za menoj, zato sem hitela. — Pa sem sc motila, ker sem slišala prav do doma stopinje, a nisem videla nikogar.« »Slišala si, Rozalka? Bilo jc nekaj, in prav je, da si prišla«, je govori I ,t mati kašelj jo je spet hotel zadušili. »Trudna si, lezi!« ie dejal oče. »Ali bom pa jaz pri materi.« »Le lezi! Ali še dežuje?« »Odnehalo je, pa bo še lilo, vse črn i nebo je. Oče, bom jaz pri materi, saj jutri še ne grem nazaj«, je prosilo dekletce. »Ne, ne greš, in jaz tudi ne grem delat, zato mi ni treba počitka«, ;-e rekel odločno oje in Rozalka je ubogala. Tako so prihajali otroci dutno\. Naenkrat so se sešli, kakor bi jih bila poklicala čudna moč. Trtar je videl, kako otroci doraščajo, da dozorevajo, da že služijo, a on je vedno slafoSi; v najboljših letih uživa milost, da more delati cel dan za. ubogi dve kroni. Tak" je prišlo. — Nekdaj je bilo vse dragii če. Delal je pošteno in pošteno zasluži!, on in mnogi drugi, kajti tovarna je preživljala skoro polovico vasi. — A propadlo je vse. Cele družine so zapufičale domači kraj, šli so za novim kruhom in pravijo da so jim godi dobro. Tudi Tr tar je govoril ženi: »Ana, pojdemo, saj vidiš, da ni zaslužka«. — »Anton, •slabimo! Doma smo. Saj otroci kmal« (lo-rastejo, zaslužili bodo, in ker bode doma, bodo ostali dobri.« Udal se je. Pobiral je dnino za dnino, zdaj tu, zdaj tam, tu je dobil več, tu manj, kolikor so mu dali, večkrat so tudi stradali. A vedno je čutil, da mora iti, vleklo ga j«' v svet. Naposled je zl>olcla žena; bolehala jc že dalj časa — a ko je pofrjala Rozalko v mesto in jo izročila dobrim ljudem, je čez tri dni oblegla in ni več vstala. — Sosede, ki so jo obiskovale, so si šepetale, da jih je Trtar moral slišati: »Zaspala bo enkrat, pa bo« — u on je upal in ujezile so ga take besede. Trtar je dremotno pogledal na uro, enajst je bila že odbila. Žena jo bila mirna — njega je premagovala u«ruj<> nost., naslonil se je na skrinjo. »8am tlo, rekli so: »Spet ena družina — tako se izgubljamo na svetu«. □CaE3-r3C3C3E3C3aE3C3aC3E3E=aC2n naaaanauaaaaannc Iz Gorij, dne 26. novembra 1911. Zgodovinsko predavanje. Velečastiti gospod kanonik dr. Gruden je predaval v nedeljo v bralnem društvu; dvorana je bila natlačeno polna vrlih mož in : mladcničev in dobrih gospodinj. Z ži- j vim zanimanjem so vsi sledili zgodo- j vinskim črticam iz preteklosti slovenskega ljudstva v blejski okolici. — G. govornik je izvajal približno sledeče: Vsakdo rad pozna svojo okolico, zgodovino, sploh preteklost svojega stanu. Človek si tekom let pridobi mnogo izkušenj — zgodovino velikrat polno bridkosti in resnega dela. Zgodovina Ra uči za življenje, za urihodnjost. Predno so Slovenci prišli v naše krajo, živeli so tu ljudje, o kojih nimajo pismenih virov, pač pa nam o njih življenju in običajih pričajo izkopninc iz grobov izza rimskih časov. Naši pra-- dedje so prišli pred 1300 leti od jugovzhoda, z Balkana ob rekah Savi in Dravi, teh naravnih cestah navzgor do njihovih izvirov v naše kraje. V tistih časih je bila kranjska dežela redko na-selj ena. Blejska okolica s solnčnatimi : Gorjami pa je bila zgodaj in dobro naseljena. Položen svet, prisojen za kme-: tijstvo, je privabil in stabiliziral ljudi j zlasti ob Karavankah m-oti Cerkljam, | da so sc naselili, dočim so se 700—800 j let pozneje šele namnožili v senčnatih . krajih, zlasti šo tam, kjer so povodnji nastopale in pretile uir.čcvati človeško delo in teren ni bil ugoden za vasi in kmetovalce. Šele leta 1362. so prebivalci okrog Kranjske gore in Dovjega osušili svet, da so mogli obdelavati zemljo. Ravnolako so se naši pradedje v Bohinju najprej naselili v zgornji dolini, v spodnji senčnati bistriški dolini pa mnogo pozneje. — Življenje starih Slovencev. Nimamo sicer pisanih listin, pač pa nam ostanki iz grobov pričajo o njihovih običajih, kaj da so nosile ženske oziroma tudi moški. Sklepati je iz teli spominov, da so se naši pradedje nosili tako, kot sedanji narodi v Bosni in Belokrajini. Na-kitje okoli čela s srebrnimi obročki in medajloni nas uče, da so se dekleta kinčala kot še sedaj slovanska dekleta na Balkanu. Naši pradedje so živeli v zadrugah; družinski gospodar — starešina — je imel oblast nad družino. Vsaka zadruga jc imela nedeljivo kmetijo, starešina je razdeljeval obleko, pridelke in sploh vse med posamezne ude. Zadruge so imele tudi svoje obrti, strugarstvo, za iztlelavanje platna itd., katere pridelke so med seboj zamenjavali. Staroslovenski značaj se ni dolgo ohranil, prišli so namreč pod nemški vpliv pod oblastjo nemških cesarjev. Prej so bili demokratičen in enakopraven narod, pozneje pa zavisen od mogočne nemške nadvlade. Od leta 800 so hitro propadali staroslovenski običaji. Najdaljc se je staroslovenski značaj ohranil na Gorenjskem. Leta 1004. je cesar Henrik II. nodaril hriksenškemu škofu Alboinu blejsko grajščino. Mimogrede se pripomni, da je bil Alboin Slovenec, rodom iz Kamna na Koroškem. Briksenški škofje so dobili s tem poda-rilnim dekretom ves svet med bohinjsko in dolinsko Savo. Iz listin opazimo pristno slovensko življenje, vasi z istim imenom pred 900 leti kot danes, na primer Mlino, Poljane, Krnica. Ta svet je bil dobro obdelan, rodovitne njive in vinogradi. Bili so trdni kmetje. Imena staroslovenska pa so se poizgubavala čirndalje bolj. Pristno slovenska imena plemeni! nikov, svobodnih kmetov, na primer pl. Ncpokor na Bledu, v Grim-šicah je bil pl. Ivan, nadalje Pristislav v Zasipu, Samibor v Gorjah, so zabeležena v starih listinah. Pradedje v blejski okolici so ohranili svoj narodni značaj do 12. stoletja; žalibog so sprejeli pozneje nemška imena. Postali so tudi gospodarsko blejskemu gospod-stvu podložni, nekateri so bili pač prosti. vendar so izgubili pove&ini prostost ter poslali celo sužnji. Takrat je bila običajna sramotna kupčija s sužnji, prodajali so sužnje v Benetke, Devin in Koper. Glavna posledica teh razmer je bila, da je kmet poslal podložen. Briksenški škofje niso mogli sami gospodariti, zato so imeli svojega upravitelja, proSta. Prvi upravitelji so bfli pač duhovniki ter bivali na blejskem otoku. Tam je bila prva kapelica sezidana leta 1245. (Do 13. stoletja je bila na otoku navadna kapelica.) ter jc ostala taka tlo leta 1300. Škofje niso mogli neposredno gospodariti, zalo sa dali grajščino v zakup — užitek sosednjim grajščakom, ti pa so izkoriščali kmete. Odtod žalostne socialne razmere tedanjih časov. Tedaj so morali kmetje z delom služili grajš&lni ter od pridelkov dajati svoj del, večji ali manjši. Na cerkvenih posestvih so ti deli ostali precej enakomerni. Vendar pa so te dele zelo povikšali valpeti Krajk in Lenkovič. Kmet je moral dajati celo 10. del pridelkov grajščini. O sv. Juriju je prišel grajski ,yalpet, pregledal nasade kmetov ter samosvoje odločil, koliko ima kmet, oddati v jeseni pridelka. Kmet ni smel zapustili posestva, oddajati pa je moral najlepšo obleko in sploh od vseh pridelkov najlepši del, celo ocl mlečnih pridelkov hlebček sira, od prašičev enega prašiča itd. Valpct je zapisaval vse te dolžnosti v knjige: »urbarje«. Tlako je moral kmet opravljati, in sicer delata toliko dni na travnikih, na polju, upravljati drva in les, kolikor je grajščak ukazal. Prigodilo se je cek* da je ukazal grajščak kmetom 200 dni tlake. To je posebno bolelo in razburilo kmet-sko ljudstvo. Kmetje niso mogli krog leta 1500 več zmagovali teh neznosnih davkov ter so se -začeli upirati in to tem bolj, ker je zloglasni Krajk svojevoljno nakladal nova bremena ljudom. Jemal pa jim jc starodavne pravice, (a-ko Bohinjcem ribarstvo v Bohinjskem jezeru, Blejcem v Blejskem jezeru tbr jim ni pustil več sekati lesa po raz-sežnih gozdih. Posebno, :občutljivo je zadelo Gorjance in Bohinjce, ker jim je kratil pravice na ^ninfib. Priložili so se naravnost na briksenškega škofa. Prišli so komisarji in zaslišali ljudi Hfer v resnici marsikaj ugodili in krivico popravili. Razmere so bile tako napele, da bi kmalu prišlo do krvavega boja. Kmetje so se potegovali za staro pravdo, t. j. za kmet. pravice. Posebno je šuntal k upori krofasti krojač v Radovljici, ki je hotel dati vsemu gibanju nekak verski značaj. Briksen-ška vlada, je krivice odpravila, nekaj upornikov, med njimi tudi krojača, pa zaprla. Iste razmere so vladale tudi prihodnja stoletja. Šele cesarica Marija. Terezija in njen sin cesar Jožef I. sta razmere uredila. Zlasti so važne 'e-le odredbe Marije Terezije. 1. Dala jo napraviti kataster. 2. Ustanovila ie kmetijske družbe, poduk umno kmelovati. 3. Upcljala je nov sad, -nepotrebno živilo krompir. Leta 1767. je bil vsajen prvi krompir. Cesar Jožef II. je dal kmetu osebno prosi ost: oženiti se in 122 S'ran <> Domoljub — DruSlvonik 1012 Slov. 1 {»resolit.i so, dali učiti svojo otroke itd. >ruge dolžnosti so oslalo do lota 1848., . Oklic. Podpisano županstvo s toni urndno naznanja, da se ho vršila dne 21. januarja 1912 ob 2. uri popoldne v Zgornji šiški štev. 17 „pri Žibertu" Nh tej dražbi sc bo javno razprodajalo 11 lepih plemenskih krav, 4 telice v starosti od treh nresecev do dveh let, dva konja in raznovrstni težki in lahki vozovi. Pogoj i: Prodajalec si pridrži pravico ponudene ceno sprejeti ali odkloniti. Sprejete ceno se morajo takoj položiti v roke prodajalca. Za prodano fcivino in blago se ne jamči. Krave ostanejo radi odjemalcev mleka Se tri dni v oskrbi prodajalca. Županstvo občine Zgornja Šiška, 14« dne 12. januarja 1!)12. Ivan Zakotnik. Razpis stavbe novega šolskega poslopja Ln ii/rasdiio 1 uJsrtO &ii.o v fclra.iali pri liamnikv. 1. Zidarska dela......1I1.17S - K 2. Kamnoseška dela..........1.714-02 „ 3. Tesarska in krovska dela . 4.737-70 „ 4. Mizarska dela......" 5. Ključavničarska ilela . . . il.l(>7-12 „ f>. Kleparska dela............750-1)1 „ 7. Pleskarska delu..........4:«I12 „ 8. Sobnosllkursko delu .... '.Kl-49 „ 9. Steklarska dela ..... 871-65 „ K). Pečarska ilcla ...... 408»— „ 11. Notranja oprava.....1.r>(.0-— „ Ponudbe nuj se vpošljejo pismeno na krajnl Šolski svet v Stranjah, zu posamezna dela — ali tudi za celo slav bo. Ponudbe naj se vpo-šljejo do 12. februarja 1912. Troškovnik in uu-Crti so na razpolago v župnlSču v Strunjnh. Kdor ho delo sprejel, položi 6% vodij. Krojni Šolski svet si pridrži pravico oddati dela. komur hoče. Stranje, dne 9. januarja 1912. Jos. Cegnar, lflt predsednik krajn. Solsk. sveta. - 't: - Naročilo na vsakovrstne harmonije pošiljajte na naslov: IVAN MILAVEC, ifei' C;!?!! izdelovatelj orgel, Ljub- ljana, Linhartova ulica. izborno izstreljene, najboljše kakovosti dobavi ja c. li kr. dvorni ziltžnlk Jan Konrad. Brnx štev. 2754. (Češko). -I ancastcr-dvoccvkč z jeklen, cevmi in v srebro vrez.-.iumi okraski, •kroglo kopito. prikladno za lic« in rokoli-i samokresu kal lb, K "(B m (*>■- 2- , 7V- in višje. Hammerlova dvocevka, 1(1 sc napne brez petelina, trojni Oiecner-jev zaklop. zapah z rttionno napravo 1(12- Največja izbera lovskih pušk m samokresov sc mhaja v mojem elavnem ceniku, ki sc pošlje vsakomur zaslon; In franko. Na mojem posestvu v Skrndu na Hrvaškem potrebujem ^g kmeČKi drUŽiDl, kateri hi so tam stolno naselili. Družine z znanjem mlekarstva imajo prednost. Stanovanje, gorivo, nekaj vrta in zemljišču prosto, vse drugo po dogovoru. Pobližc so izve v pisarni Josipa Lončariča v Ljubljani, Streliška ulica 27. dobili So o graf zastonj? Da povsod vpel eni svoje Izborne naino-vciSc valjarje. Imenovane „Go dhart". sem se . diodi, da raz' ellm 2500 fonogra-fov. Zahtevajte piospent,obenem vuoSIlilc in vuar-ko znamno in lahko piejitii te po-uisnllo. kako lahko dobile zasloni in 10I-niiie proslo krasen koncertni fonogral - Fonografski uvoz C. Lliwin, • unaj VII/2, GumpBndorfBrstr8S8e 111/db. 3660 Brivska priprava v lepo nolltiranl leseni omarici, 20rm dolqa. I5V,cm Široka. 6cin viso.a, s prelil kujoClin sc zrcalom, ki se zapre, ys,-buie vse brivsae pitiebSClne: Brliev Iz orlma solinskega jekla, 1111 vot'o brušena pr pravna za suko brndo, za popolno b llje prireji na: 2. dober ostri,nI )erm?n. 3. Skotili o brusilne tvarine. a škatlilco nnllsepti nega mila za brit. 5 ponlkllanl lonček, b. čopič za britle s ponikljanim rocem samo K 4-80. PoSi ib po povzetju ali če se denar naprej posije J. H. R&lšDinOKfICZ, Dnnai UBI.V Lindengasse 2. D. L. >■» 2)omač gorski tkalec sem, in po ll|atn ramo blago 40 do 50 metrov za ceno K 18 do 22 po povzetiu. zajamčeno pralnih barv, lm-z hib KANAFASA TKAN. BARHENTA PLATNA OKSFORDA KRiSETA BRISAČ PELENA FLANELE za krila CEFIRA zn lilu/e i tu leikih, č, to vo mnih brisač, i o cm dolg. i n cm Si r. k 7- , sedal K »-h . Vse zco I očno i/ e.ano, c,o krasni, tr ežno, pošilia dom-Ci Por f orma PriNachodu tkalec luJ. tCilllu češko. Boitiost žm in tresočim s, nogami NcStevllno li di ros. v svojh pršili kal na večjega v v-m?ni a clovtšva, suSečo in ?lv jen|e ropal <■ (etiko (ti berkulozo). Ta MraSna ho ezen se prikrade p rasi. p^Slie svoje znanilce v (biki kn«l|n. j>rehI«|. lo tipk, : < 2 zbor 4 l-i.-i. I vri-llie. 72 glasov, pnli-hAndro. poliralri omara ali bol jesenov Ips. velikost 27 K 15 eni K 14-50. Si. 5»' . I»to s I« članovi i/, jcklcnoprož.liili p, r-'S K 10-50. ——^ št 51 10 tipk. 2 /.bor. i basa. (.J^S^SEV-^ K|nXKlasr,v. oiDiiri.-a puli- nui. P" ---------* (jobiui iinitir. ali lu t .loannov les •Ji Id , m K 15"50. St 51 1 . Ist w Iii glasovi i/, lokleuoprožnib peres K I7T>0. St. I In 1111 .. IU tipk. « basov, močni gl c so, i. poliriitin belo kot P - nov les »li tcmn.i oioaricn \ cl i kos t 27 1(1eni K 18' . St. 11 jI'.- Iste v, a:l 17 cm K 21- > II,,liso bari lonikc z:i 27"50, 34' . 58- .60- . Nlkak riziko: Zamena dovoljena ali denar naza.1. ltnz.poAiljiiu.,i> po p.,\z, i,in (»I |,rizi.nno i, .ji■ >■ Ijs■ svetovne tvrdke c. In kr. dvorni založnik JAN KONRAD razpoSilJalnlca godbenegn orod.la BRUX 2737. Češko. Glavni cenik s prlbl. 4000 slikami na zahtevo vsakomur zastonj in poštnino prosto. Mislite v pravem trenutku na to, da je lahV > kašelj, ki se ga komaj zapazi, MiVT-sk j hudo bolezni in odstranite to zlo pravočasno z preizkušenim in zdravniško pri- j poročenim sredstvom j Thymomel Scillae. Izdelovanje in glavna zaloga v B. FRflGNER-ja lekarni c. in kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203. Pros mo, vprašajte svojega zd'avnikal i steklenica K 2-20. Po poŠti Iranko proti naprej poSilialvI K 2-90. 3 steklenice proti naprej poSt-jatvi 7 K. to steklenic proti naprej poSll|atvl 20 K. Pttor m me irtltlia, izielmlelji li varstven znanka, aiig Dobiva se v vseli lekarnah V Liubllanit Rtliard SuSnlk. dr. G. Plctoll, Jos. Clfmaf. Brez znanja not igrate i. II. RobiQ9Wicz, Dunaj VI!., Lindenoasse 2,!). L na patcntovanc aiuerikauske 7 in ja, Ves la samo K tami 7 i kitarne citrc. Te citre so 4 cm dolge, z 4i strunam , 6 akordnimi vrstami V eni uri zna vsak igrati, ker se note nodlože pod strune. Igra se tudi lahko po notah kakor na vs;ikc druge citre. Te pozo nosi vzbujajoče kit Trie citre z Solo in drugimi pot:ebščliiami iu s b 1 § -»t i z notami, » akor. Dolarska prince-Na g »bu stani v, i t. d. st uc za list. Seznamck listov i no-prooto. — Za zaboj se zaračuna ti. it j SPE3BE3D V U Da je po 3 4V*> Koipsni tre 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom K0HQr6Sfll tFQ( 19 spreiema hranilne vloge vsak delavnik od nn jI 3 j OJ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - P*-* " /1 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje dnišlvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-mce in men]ice. g Dr. Fr. Dolšak I. r., Prelat H. Kalan 1. r. Kanonik I. Sušnik I. r., & zdravnik v Ljubljani, podpredsednik, predsednik podpredsednik jc; I., .j r mm m i ■ mmmmmmmaBk atrmrni n, m mSOmta a..A.JL..JU ..U. ■ n.|ilEi m r 3E3 , m« ,, KTC t ".»boljši ™o čaj in a svetu. fokra-miin ^ ie nepobitno najboljši, najlažji in najcenejši mlin na svetu. Ni potrebno nikako brušenje kamnov In so vendar vedno dobro melje. Ce se ilonnroči še presejalec, so dobi najboljša moka ta peko. ZENIT- posnemahiiki so nedosegljivi po kakovosti in ceni. Vsako utemeljeno jamstvo dovoljeno. Konkurenčni stroji sc vzamejo v račun. kovunoželezno AKR/l " SeSfllke U 01*0. ^Delniška tovarna za stroge „iXiiffhauserhutte" prej ^avel fteuss, jRrtern. (podružnica: Us^e.) RazpoSiljalnici v Ustju in Inomostu. 11781 pnnnni innnr-irii 11 »r~ir-ir~in Filip Fajdioa zaloga pohištva Ljubljana Sv. Petra cesta št. 19 priporoča svojo raznovrstnega pohištva 2808 po najnižjih cenah. Oanm n n-inr-Lp Uiti® po jako zmernih zajamčeno pristno, najboljših vrst: dolenjca, Štajerca, vipavca, Istri ana, izbor-nega muškata — prodaja cenah na debelo in drobno (čez ulico) MGHAR kap. predmestje št. 20, škofja Loka. 3796 Najboljša češka tvrdka. Ceno posteljno perje! 1 Kg sivega, dobrega skublje-nerja 2 K ; boljšega 2 i\ 40; prima polbelega 2 K 80; belega 4 K ; tielega ouha 6 K U); I Kg izredno finega, snežno-belega, skubljenega 6 K lo, 8 K ; i Kg puha t K, 7 K; belega puha 10 K ; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kq se pošlje franko. Dovršene napolnjene postelje i z zelo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nnnklng-blana, I pernica IW> cm dolga, 120 cm Široka z 2 blazinama, vsaka tsu cm dolg«, 6 cm Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim porjem tfi K ; 1 polpuhom t K ; s puhom 24 K; posamezne pernloe lu K, i2 K, 11 K, 16 K; blazine .3 K, i K .V, t 11; pernice JK cm dolge, 14" cm Široke, K 13, i4 K 70, 17 K H , 21 K: blazino »nem dolne, 7ncm široke, 4 K 50, K 20, 6 K 70; spodnje pernloe iz modiega, pasastegn gradla Ifocm doige, 116 cm Široke, 12 K Ko, 14 K ko. Pošilja proti povzetju od K 12 viSje Iranko, Zamcnn dovoljena, za nepovoljno denar nazaj. Cenik zastonj in franko. 2410 S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko. Iščejo se za Curih v Švici izurjene šivilje za klobuke na stroje z električnim obratom. — Sezona do konca maja. — Vožnja »je ln nazaj se povrne. Dnevni zaslužek 6-8 Irankov zajamčen. Ponudbe pod š.fro: »Z. P. 90« na anončuo pisarno Rudolf Mosse, Zttrich. 86 Najcenejša in najhitrejša vožnja TT ===== je s cesarskimi brzoparniki i , Kronprin essin CScIlia" „Kaiser Wilhenn II." - ..Kronprinz VMhefm" 460 ..Kalser W Ihelm der Cfosse". Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorska ulica št. 35, nasproti stari TlSlerJevI gostilni ALFA brzoparilniki za krmo so 113]I 2622 Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine. Svari se pred Cenejšimi in slabšimi pona-redbami \z litega železa! Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko t DelniSka družba Hlfa Separator dumi *».3. Kupujem okrogel HffflStflV lfiS v dolžini od 2 m. in v debelini od 30 cm. ■aprej. Ponudbe za 1. vrsto brez grč, U. vrsto deloma grčav; za vsako posebej per 1 m3 prosto državni kolodvor Ljubljana, oziroma mojo tovarno. - Kupim tudi suho frlze, hrastove in bukove. Ponudbe kakor zgoraj. V. bcagnetti, parketna tovarna za drž. kolodvorom, Ljubljana. 3969 i Neveste najdejo ^ ' 1 veliko in okusno zalogo blaga za obleke, S kakor: svilnato, kamgarn in druge vrste ■ moderno volneno blago v trgovinah SS R. M1KLAUC, Ljubljana, Stritarjeva ulica £t. 5, kakor tudi v podružnicah »PRI MIKLAVŽU«, Medena ulica (ta trgovina je zelo povekšana), in ■ .PRi ŠKOFU«, Pogačarjev trg (sadni trg). 1 V teh trgovinah kupite tudi ugodno belo kotenino za perilo in rjuhe, cvllh za postelje, lepe in fine kovtre. DoSle so ravnokar najnovejše svilnate rute in šerpe. Za moške obleke ima trgovina v prvem nadstropju oddelek suknenega in modnega blaga, kjer vsakdo lahko po svojem okusu izbere. — Torej zglasite se gotovo in prepričali se bodete o veliki zalogi, pošteni in prijazni postrežbi. Glavna trgovina: 39G6 R. MIKLAUC L_ Zapomnite si, 3411 .... _._A podlaga dobre prebave, slast do jedi torti nij-živlfc i«. V^Jd »»je« da jc slast i L' IJ I ZIVIJC JU. » ..... i- —- leSTi*," da cStinČ Jciodec zdrav ln da dobro prcbavl «, n«J nosku i že več desetletli i reizkušene Brady-Jave ielodine Uoiiloe, I rej Mari|acelj»ke žclod.ne kapljice imenovane, katere so že . ddavnaj priznane kot najzanesljivejše dom.6e sredstvo proti vsem želodčnim tež vam za otroke in odrasle. Dobi'a,o se po 00 vinarjev steklenica .n po K. > 60 dvojna steklenica. K)er se ne dobi. pošlje i pelovitelj C. Brady, Dunaj I., Fl.l.ohmarkt 2 462 poštnine proso na dom fi steklenic za K R 80 ah I) dvo)n. steklen, za K B 80. fPcrfrti/tč v c&mtrri/ro Jfattm teiijo n>. po ceni in ra^netsl/ixH>potovali na/'sv obrnejo rSi/7icy/i™Jf/n etete« v S)iU>Qa*u ttoloducnske utic+20. Niijboljia in n»joone|*a poetroiba m