432
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — „Mir bodi ljudem blage volje!" — to je oni vzvišeni klic,   ki  ljudstvom z nebeskih višav doni o božičnih praznikih.    Ali pa pridejo   ljudstva do miru,   ko bodemo staremu letu slovo dali in stopili v novo?  Tužnega srca moramo, če okoli sebe se ozremo, odgovoriti na to vprašanje, da ne, nikakor ne!  Države zunaj, narodi znotraj  borujejo se očitno ali skrive drug proti drugemu;   močoejši zatiruje slabega, volk je človeku postal človek.  Državni dolgovi rastejo od ieta do leta, in ker je že zabito vse, kar smo imeli, misli se le na nove davke.    Zbornica   poslancev  na  Dunaji je živahno razpravljala državni  proračun za leto 1876 v 13 dolzih sejah ,   v katerih je govorilo do 60 poslancev in izustilo   nad   poldrugi   milijon   besed;   al   kaj je konec vsega tega besedovanja bil?   —   30 milijonov  primanj-kave!    Kaj   tedaj   je   zbornica   dosegla s temi govori? Nič,   dokler se — kakor   so   govorniki  državnopravne stranke in še posebno naš Herman sijajno povdarjali — sedanja vladna sistema   ne   vrže   v staro   šaro,   dokler se silni stroški sedanje  centralistične uprave ne zmanjšajo, dokler se ne odstranijo zmešnjave naših političnih in državopravnih razmer.   Le v tem je najti pomoči in nikjer drugje.    To   je   menda   čutila   tudi zbornica gosposka,   kajti ona si ni cel6 nič glave ubijala s proračunom ,   ampak  na  vrat  na nos ga je rešila — v poli ure!   In kakor pri nas   v Cislajtaniji,   isto   taka  je v Translajtaniji. — Dunajski judovski časniki pa še zmi-rom nočejo priznati tega, da je skrajni čas za predru-gačenje cele sisteme;   mislijo   si le pomagati z druzimi ministri, a kdo ima biti izveličar  Avstrije?--------nekdanji Schmerling, ki je z Beustom vred največ zakrivil v monarhiji Avstrijski!  Enoglasno so judovski listi zagnali glas,   da Schmerling   že  prebija vrata iz svojega politiskega groba, in kronali so ga že z vencem državniške slave.    Al kaj se   zgodi?    Le   kratko   je   trajala judovska radost.   Iz B e r 1 i n a je znani vladni list za-grmel z žuganjem, da bi Nemčija morala hipoma odpovedati Avstriji prijateljstvo,   ako bi Schmerling splezal na ministerski stol.
— Prav taka nesreča kakor  v Ljubljani,   po sve-    j čavnem plinu ,  bila bi  se kmalu pripetila ponoči v nedeljo na Dunaji v 2 hišah Karolininih ulic 100 prebivalcem, ki so bili že vsi omamljeni; plinove cevi so se razpočile in po stanovališčih strupeni gas raznesle.
Iz Turškega bojišča. — V B o s n i so se ustajniki, kar so se  pri   občni  skupščini   bolj  organizirali,   zelć
okrepili, to čutijo Turki, kateri so bili zadnje dni več-krat po vrsti tepeni. — Pri Kostajnici so Turki mirno šeajočega dopisnika „Deutsche Ztg." in „Schles. Ztg," nekega Krennerja, brez vsega vzroka prijeli ter vklenjenega odgnali. Vlada Turška Je za stalno prepovedala izvažanje žita iz Bosne na Ogersko, ker se boji pomanjkanja živeža. — Iz Hercegovine ni druzih poročil, i ko da Turki nameravajo vzeti ustajnikom Sutorino, a da se ti pripravljajo jih krepko odbiti.
Z nameravanimi  Turškimi roformami je pri kraji. Ustajniki so se zarotili bojevati se, dokler je kaj Turka«, Evropska  diplomacija  pa je zdaj boje tudi sprevidela, da  je Turčija prestara,   da   bi se mogla   pomladiti; toraj more le propasti.    Take „reforme" je Turčija že večkrat  obetala,  a  nikdar izpeljala.    Že  o  Krimskem boju je proglasila kristjanom enakopravnost v Turčini, obetala jim javne državne službe ; kako je vse te obljube spolnila, temu dokaz je ravno ustaja.    Da je poleg tega zgubila vero skoro povsod, je  tedaj naravna. Zato se menda tudi  Dunajskim listom s Pešte poroča, da v merodajnih krogih misel, posesti Bosno z vojsko, ni več tako tuja, kakor je bila skonča.   Le Andrassvjev list „Corr. Hongroise" vzajemno s „Koln. Zeitg."   trdi, da bi za gospodstvo Nemcev in Magjarov ne bilo ugodno, ako bi Avstrija pridobila Bosno. Po tej trditvi se lahka sodi, kaj je tem ljudem več:   blagor in razširjenje Avstrije ali pa lastno gospodstvo.   Usmiljenja z ubogo krščansko rajo tako nimajo.