<¦» *¦*&¦ Kaf vse pise/o o učltelfmtvu, šotSf promvett fn JUV —1 Slovenija v luči številk. Slovenci predstavljamo 8,20 % prebivalstva Jugoslavije, ker nas je 1,079.000. V Sloveniji imamo večino z 94,3 %; dočim je Hrvatov 18.000 (1,5 %), Srbov 5000 (0,4 %), Muslimanov iz Bosne 1000, Madžarov 8000 (0,6 %), Nemcev 29.000 2,5 %), Cehoslovakov 3000 (0,2 %) in ostalih (0,4 %). Skupno je torej prebivalcev v Sloveniji (po podatkih iz 1. 1931.) 1 milijon 144.000. Neznatno število Nemcev se kar izgubi v množici našega slovenskega življa. Vendar pa imajo ti Nemci pri nas mnogo večjo besedo, kakor bi jim po njihovi številčni moči pripadala. (»Edinost«, 22. X.) —1 Usoda 177 tisoč čeških učencev. Praško prosvetno ministrstvo objavlja statističen pregled o izgubah. ki so zadele češko šolstvo zaradi skrčenja državnih mej. V odstopljenih krajih se nahaja 283 čeških meščanskih šol, 1329 čeških šol, 40 zasebnih šol, 695 javnih in 220 zasebnih otroških vrtcev. Te šole so imele 5055 razredov, 6208 učiteljev in 166.842 učencev. Okoli 140 tisoč čeških učencev bo moralo poslej pohajati nemške šole, okoli 27 tisoč čeških otrok pa pride v poljske šole. — Tudi srednje šolstvo beleži znatne izgube. Pod Nemčijo pride v okupiranem ozemlju 9100 dijakov, pod Poljsko pa 2 tisoč dve sto. To število pa še ni popolno. Strokovnjaki so izračunali končno število čeških šolskih otrok, ki ostanejo zaradi razkosanja ČSR izven državnih mej: to število doseže 177 tisoč učencev. (»Jutro«, 21. X.) —1 Informativen članek o delu Učiteljskega pokreta prinaša »Večernik« 22. oktobra. —1 »Celibat« in sodobna izbira moža, je naslov članku v »Večerniku« od 22. okt., v katerem pravi dopisnica tudi: Zivljenje učiteljice na deželi je že itak dovolj težko, a bi se sedaj morala odpovedati najosnovnejšim človeškim in državljanskim pravicam — biti žena in mati. Rešitev ji lahko prinese samo kak učitelj, če je slučajno na šoli, in če slučajno ni poročen — skoraj brez ozira na to, ali ji je simpatičen itd. —1 Odlikovanje. Na predlog vojnega ministrstva je bil odlikovan z redom sv. Save V. stopnje učitelj Rudolf Horvat. (»Jutro« 16. oktobra.) —1 V vseh osnovnih šolah v Rumuniji, kjer so v pretežni večini učenci manjšin, se uvedejo jeziki teh manjšin kot oblagitni predmeti. To velja za Transilvanijo, Banat, Besarabijo in Bukovino. (»Istra« 21. X.) —l Šole v tržaški pokrajini. Ob začetku šolskega leta 19. oktobra so tržaški liisti objavili statistične podatke o šolah in šolski mladjni v tržaški pokrajini. Iz njihovih poročil posnemamo nekaj glavnih številk in momentov. V tržaški pokrajini je 33 srednjih šol, a od teh le 9 državnih. Od ostalih je 11 privatnih srednjih šol, 13 pa konviktov. Na teh šolah je okrog 14.000 dijakov in dijakinj. Na privatne šole in konvikte jih odpade okrog 2000. Vseh mogočih osmovnih šol in rednih tečajev je 1063 s 1000 učnimi močmi in 30.000 učenci. Med njimi je 60 dečjih zavetišč, 110 večernih šol, 40 »kmečkih« šol družbe »Italia Redenta«, 46 osnovnih šol za tehniško izobrazbo, 24 šol za industrijsko delavstvo itd. V to število so všteti tudi nadaljevalni tečaji in večerne sole. — Že pred vojno je bilo v tržaški pokrajini število nepismenih zelo majhno. Kakor1 sedaj poročajo listi, se je po uradnih statističnih podatkih nepismenost omejila na 0,8 pro mile. — (»Istra« 21. X.) —1 Poglavje o morali. Uvodnik s tem naslovom ponatiskuje iz »Učiteljskega tovariša« »Proboj« od 23. X. in dostavlja: »Ponatiskujemo glavne misli tega članka, ki se nanašajo sicer samo na stanovsko JUU, pa jih je mogoče brez nadaljnjega aplicirati tudi na druge podobne organizacije, ki zaradi svojega zgolj stanovskega značaja niso všeč enkrat tej, drugič drugi partiji. Toda partije pridejo in minejo, narod s svojimi stanovi pa ostane ...«