Er upra?ništ?o:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA"
Uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z oredni&tv om se more govoriti vwJi dan od 11.— 12. ure dopolil
Tetefon št. 113.
		
i		1
		
		
		
i		h
temina listu:
Celo ieto......12 h
1'oJ teta......6 K
Četrt leta............3 K
Mesečno............1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se raćunijo s 15 vin. od čredne pctitvrste; pri večkratnih ozna-nilib velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St. 143.
Maribor, dne 14. decembra 1910.
Letnik II.
V križi.
Dunaj, 13. de o.
V zadnji Številki smo na uvodnem mestu jasno in vsestransko osvetlili položaj. Naša. domnevanja o nevzdržnostl položaja so se vdejstvila prej kakor smo pričakovali. Že na zadnji strani smo .laliko priobčili brzojavno poročilo, Ha je baron Bienerth s svojim kabinetom d e mi sion ir al ter je cesar ostavko sprejel. Nahajamo se tedaj v popolni krizi. Na tem dejstvu se ne spremeni nič. ako tudi vpoštevamo, da je cesar poveril vodstvo poslov dosedanjemu ministrstvu, dokler se ne sestavi nov kabinet.
S svojo demisijo je Bieijertli zelo presenetil politično javnost. Sicer se je že dolgo govorilo o kritičnem položaju in zlasti od zadnje sobote, ko je doživela vlada in njene stranke v zbornici znan pomemben poraz, je vse z napetostjo pričakovalo razvozlja-nja situacije. Radi tega je bilo v pondeljek zelo živahno v grškem templu na Fraocovem ringu. Ni bila sieer Da povedana plenarna seja, a vseeno so se zbrali mnogoštevilni parlamentarci, ki so v živahnih razgovorih razmotrivali položaj in delali konkluzije za bližnje dni. Radovedni časnikarji so Švigali po kutoar-jib sem in tja, vsepovsod prisluškujoč, samo da bi vjeli iz ust kakega odličnejšega politika kakšno izjavo z ozirom na parlamentarne težkočo.
Kakor bomba pa je udarila v ta zbor politiku-jočih in v gibajočih vest, da je Bienerth odstopil. Poslanca Geßmann ju Glombmski sta prinesla najprvo to sporočilo v zbornico in že v prvih popoldanskih urah je prišel sam Bienerth, da je kratko naznanil voditeljem stranic najnovejši politični dogodijaj. Ko je hitel, baron .Bienerth po tak'oimeiiovamh ministrskih stopnicah v zbornico, se mu ni poznalo, da je to ministrski predsednik, ki je ravnokar odstopi!. Elastično je stopala njegova vitka postava in okrog usten se je igral samozavesten posmeh. Bilo je očividno, da se zaveda, kako je s svojim nenadnim odstopom presenetil javnost.
Čustva, s katerimi so sprejele stranke na znanje sporočilo o demisiji, so bila zelo različna. Opozi-cionelni poslanci so culi seveda z zadovoljstvom vest, da je padel Bienerth in njegov sovražni sistem. Že dve leti so se borili z vso odločnostjo, da bi prisili nasilno .vlado k padcu. 'Mnogokrat so bili že blizu popolnega vspeba, a brezprimerna trmoglavost mero-dajnih faktorjev je vedno vzdržala proti slovanski režim. Bilo je treba železne in nevpogljive doslednosti v tem boju, ki je bil nad vse težaven in vroč. Z veseljem lahko pribijemo, da so ravno poslanci V. L. S. igrali v tem boju skoro»'es čas vodilno vlogo in gotovo nič ne pretiravamo, ako trdimo, da je ravno njihova vztrajnost pripomogla največ do konečnega vspelia. Boj je bil tem nevarnejši, ker mnogokrat m veljal samo nemško-nacionabiemu sistemu, ampak ga je bilo treba voditi tudi proti malodušnim yladtrm elementom v lastnih vrstah. Je pač eno n&jžalostnej-Sili poglavij naše slovansko politike, da imamo med nami toliko hlapčevskih duš,- Zlasti mi 'Jugoslovani smo v svojo velikansko Škodo z npcai bogato obdarovani. Nič samozavesti, nič ponosa nič korajže že ni v teli ljudeh. Ne zavedajo se moči, ki nam jo dajejo ogromne mase slovanskega ljudstva, ki nočejo več ponižno prenašati vseh Šikan in krivic, ampak hočejo biti enakovreden faktor. Strah in neopravičeno spoštovanje pred nemštvom je tem ljudem že tako prevzel vso notranjost, da ne morejo Čutiti novili sil in moči, ki so vzklile iz vzbujene zavesti našega ljudstva. Žive še vedno v minulih Časih in so popolnoma odtujeni sedanji mladostni in življenja polni dobi, zato so povsod le brezpotreben balast, za tvora, ld za-branjuje naš vsestranski napredek.
Vspeh smo imenovali padec Bienerlliovega kabineta. Rekli nismo preveč. Ne moremo "še prerokovati, kako se bo kriza razmotala. Vest, da bo Šel novega kabineta zopet Bienerth, se vedno vstrajnejŠe ponavlja, a pri vsem tem lahko govorimo o vspehu. Proti Blenerthovi osebi kot taki itak nimamo ničesar in je ta hladnodušni birokrat še celo simpatičen, gotovo pa je, da je zlomljen sistem, ki ga je predstav-
ljal, in se ne povrne več v celem obsegu. Neverjetno je, da bi se kdo drznil slovansko potrpežljivost tako dražiti, da bi nam zopet serviral kabinet garniran z raznimi Hochenburgerji, Hiirdtli in Wrbi. Ti so pa bili glavni stebri sistema, in ker so ti padli, za to smemo biti veseli.
Opravičenost našega stališča se posebno jasno zrcali iz pisanja nemških listov. Ker so se Poljaki naveličali podpirati krivični nemški režim in so nar pravili afront, so padli nemški listi z vso veliemen-co (io njih. Predbaoivali so jim izdajstvo, smešili so jih in vse posledice krize hočejo zvaliti na nje. Ta silna razdraženost, ki odmeva iz nemškega tabora, nam glasno pravi, da so doživeli Nemci težak poraz. Drže se sicer nekoliko reservirane in krote svoja čustva kolikor mogoče, a prikriti hočejo s tem samo svojo blamažo. V svoji zagrizenosti pač ne morejo dovoliti, tla bi se v Avstriji kedaj govorilo o slovanskih vspehili.
Precenjevati pa sedanjega poloma nemškonacio-nalnega sistema ne smemo. Duh, v katerem je vladal Bienerthov kabinet, je tako inficiral parlamentarne in birokratične kroge, da bo treba precej časa, predno se ga bomo znebili. Ker gre sedanja parlamentarna doba že h koncu, se nam zdi sploh že neverjetno, da bi se dalo bolestne znake sedanje ljudske zbornice ozdraviti pravočasno. Ako se le nekoliko p zremo nazaj in premotrimo delovanje državnega zbora v zadnjih dveh letih', potem moramo priti do prepričanja, da se ta v malenkostih se zgubljajoča zbornica ne bo povspela več do krepkih dejanj. Marastična letargi-ja in mrtvost, nemška zagrizenost, slovansko vlfldi-novstvo in razne druge bolezni so jo napravile neozdravljivo. Zato bi bilo po našem mnenju za našo notranjo krizo edino rešilno, Če bi z novim ministrstvom dobili tudi novo, pomlajeno ljudsko zastopstvo. Ljudstvo je sedaj že skoro štiri leta pazljivo sledilo vtee-mu delovanju svojega demokratičnega državnega zbora, je spoznalo vse njegove slabe in dobre strani, zato bo znalo trezno soditi in odločiti. Dajmo mu besedo !
Narodno blago od koroško štajerske meje.*)
(Zapissi dr. Fr. K.)
JPravIJice o žalili-ženah.
XIII.
Kakor imajo drugi Jugoslovani vile, ki so dobra božanska bitja, tako imamo mi žalik-žene, ki so njim enake ali pa vsaj zelo sorodne.
Na Vodenikovem posestvu (v starogrški župniji na Štajerskem) je blizu kmeta Tratnika skalovje, ki jc deloma razpokano. V tej votlini so stanovale v davnih časih žalik-žene'.
Taka žalik-žena. je hodila tudi k Vodeniku. Zjutraj je gospodinja zgodaj vstajala m zajuterk kuhala. Vodenik pa je Še ležal. Takrat pa je hodila tudi žalik-žena h gospodarju leč. Bila je zelo, zelo lapa ženska. Imela je dolge lase, ki so ji viseli s postelje na tla.
Ko je gospodinja, zapazila, da hodi žalik-žena h gospodarju spat, gre v Staritrg župnika vprašat, kaj ji je storiti.
Ta ji od go vari:
„Drugega ti ne vem svetovati nego to, da njene lasi vzdigneš in jih v postelj poleg nje položiš."
Gospodinja res to stori.
žalik-žena pa vstane in pravi:
„Nc bom prišla- več", ter odide.
Povedala je vse gospodarju, kedaj mora to, in kedaj ono sejati; in vse je lepo obrodilo. Posebno dobro pa je obrodil bob.
« Glej „Strait" S 1910 Stv, 129. ic 135
XIV.
Tudi v M rakovi h pečeh so stanovale včasih žalik-žene. (Mrak je kmet na Selovcu pri Sv. Neži, podružnici selske župnije v slovenjgrašikem okraju.)
Tudi k Mraku je hodila žalik-žena leč. In Mrak je dobro gospodaril, „je dobro obstal,"
Enkrat ga je nagovarjala o pustu, ko je ležal debel sneg in je sren držal:
„Bob seji!" (Bob se navadno sadi.) Mrak je res sejal bob, a ker je sren držal, je ves bob zletel v jarek. Snedle so ga žalik-žene. Vi-gredi pa je bob vendar lep bil in je v jeseni bogato obrodil. Sploh je kmetu vse povedala, kar se je nanašalo na gospodarstvo. Prihajala pa je Še le tedaj, ko je gospodinja že vstala. Imela je dolge, lepo spletene kite.
Ko je nekega dne gospodinja poravnala kite, ki so visele s postelje, v postelj, je vstala in rekla:
..Zdaj že ona ve. zdaj le sam „avžji" (gospodari), kakor (tuješ in veš!"
In od tistih dob je ni bilo več. Žalik-žene so bile v takih krajih, da niso čule cerkvenega zvona. Ko so pri Sv. Neži zvonove dobili, so rekle:
„Zdaj pa moramo spati iti, ker so ti kragulji prišli!"
ln od tega Časa jih ni več.
XV,
V Si. Danijelu pri Pliberku je o žalik-ženah znano sledeče:
Žalik-žene so rade jedle bob. Kmetom so pravile, kako in kedaj ga morajo sejati. Tako je tudi tam sejal kmet po zimi bob, ko je sren držal. Irl kjer je padel, tam je rastel. Kar pa ga je padlo na rob, tega so pojedle žalik-žene. Odkar je gospodinja poravnala kito žalik-žene v postelj in jo ta odšla, od tega časa so nastopili za kmeta slabi časi.
Zakaj plev i ca m delo ne izda, koscem ln ženjicam
pa?
(Legenda iz St. Danijela pri Pliberku.)
i XVI.
Devica Marija je imela Jutujko" (grlico) za varučko, ki je zibala usmiljenega Jezusa. Tutujka si je enkrat zadremala in Judje so ji ukradli 'Jezusa. Zaradi tega jo je Marija „muznila", da grlica še sedaj glavo na kraj drži.
Nato pa sia šli iskat dete in prišli ste do nekih plovic.
.Rlevice, ali ste kaj videle Jezusa? Lep beli „kiklej" (srajčica) pa rdeči pasej."
„Nimamo časa gledat, moramo hiteti pleti", odgovore plevice.
„Le plevite, saj vam ne bo izdalo", odvrne Marija.
Zategadelj jim še dandanes ne izda.
Nato pridete do ženjic.
„Ženjice, ali ste kaj videle usmiljenega 'Jezusa? Lep beli kiklej pa rdeči pasej."
„;Da, videle smo ga. Judje so ga tukaj mimo gnali."
„Le žanjite, boste hitro veliko požele, bo vam veliko izdalo", pravi Marija.
Pridete do koscev.
„Kosci, ste videli Jezusa?"
„Da, videli smo ga. Imel je lep beli kiklej pa rdeči pasej."
„Le kosite, bodete malo trpeli pa veliko pokosili", reče Marija.
Potem pa greste naprej.
Judje so bili pod lipo pa Jezus zraven. Marija je naredila, da so Judje zaspali, pa ste jim vzeli Jezusa.