Poštnina plačana v gotovini.
Ceni 30.- lir
Spediz. in abb. post. I. gruppo-
DEMOKRACIJA
Leto XVI. - Štev. 6
Trst - Gorica, 1. aprila 1962
^ Kdo hoče vodili pošleno in pravo
Ipoliliko, se mora zavedali, da ni dovolj poznali ljudi, pač pa jih | je Ireba ljubili.
I	It. književnik ARTURO GRAF
Izhaja 1. in 15. v mesecu
Premirje med Francozi in Alžirci
Toda tajna organizacija O.A.S... - O.A.S., ki nasprotuje miru v Alžiriji se je pojavila februarja 1961. - Ustanovitelja Ortiz in Lagaillarde
Končno je le prišlo do premirja v Alžiriji. Milijoni Francozov so pozorno sledili dogodkom v Evianu. Besede, ki jih je izrekel general De Gaulle po televiziji v nedeljo 18. marca so; izzvale val navdušenja. Toda med množično navdušenje nad koncem krvave vojne, ki se je pričela 1. novembra 1954 in se zaključila za Jožefovo letos, se vtihotaplja strah. Na ustih vsakogar je vprašanje: kaj bo sedaj storila A.O.S.
Sigla O.A.S. pomeni »Organisation ds l’Armee Secrete« ali organizacija tajne vojske. Ta vojska je bila ustanovljena februarja 1961 z namenom, da sabotira in prepreči vsakršno pogajanje med alžirskimi nacionalisti in De Gaulleom. V O.A.S. so v prvih mesecih vstopili Francozi, ki živijo v Alžiriji in želijo, da ostane dežela francoska kolonija. Alžirija je namreč francoska posest od leta 1830 in sedaj šteje milijon Evropejcev ter devet milijonov muslimanov.
USTANOVITEV O.A.S.
Bivši natakar Josef Ortiz in bivši poslanec Lagaillarde sta ustanovitelja skraj-nodesničarske teroristične organizacije Leta 1960 sta načelovala »barikadnemu uporu« v Alžiru z namenom, da bi De Gaullu preprečila pogajanja s predstavniki alžirske osvobodilne fronte. Kot znano se upor ni posrečil. Ortiz se je nato zatekel v Španijo, medtem ko so oblasti Lagaillarda ujele ter ga zaprle v neko pariško ječo. V pričakovanju procesa pa so mu dovolili začasno svobodo, kar je verjetno edinstven slučaj v pravni zgodovini, če pomislimo na prestopek, zaradi katerega so Lagaillarda aretirali. Ze samo to dejstvo dovolj zgovorno dokazuje, da lahko tudi med sodnimi oblastmi najdemo simpatizerje zagrizenega kolonializma. Začasno svobodo je Lagaillarde izkoristil za beg v Frankovo Španijo, kjer se je srečal z Ortizom. Skupno sta pripravila nov načrt za sabotiranje francoske uradne politike. O.A.S. je svoje prve člane poiskala med trgovci in pripadniki svobodnih poklicev v Alžiru, Oranu in Costantiniji. Vojaki so tedaj namreč kom-plotirali na svoio pest.
Aprila 1961 je v Alžiru izbruhnil upor štirih generalov: Salana, Challeja, Zeller-ja in Jauhauda. Zahtevali so ločitev Alžirije od De Gaullove politike, da bi preprečili podelitev samostojnosti Arabcem.
V	načrtu so imeli celo pohod na Pariz, da bi si zagotovili oblast. V tistih dnevih sme po alžirskih ulicah lahko videli civiliste s čeladami, na katerih so se blestele črke O.A.S. To je bilo prvič, da so člani tajne organizacije nastopili v podporo uporniških vojaških edinic. Francoska vlada je tudi ta upor kaj kmalu zatrla. Generalu Salanu se je posrečilo zbežati v Španijo, kjer se je pridružil Ortizu in Lagaillardu. Večina uporniške vojske, posebno padalci tujske legije, so tedaj prešli v vrste O.A.S. Tajna vojska je postajala iz dneva v dan močnejša in poleti 1961 je general Salan sporočil iz Španije, da je sprejel vodstvo teroristov.
TRMASTI GENERAL SALAN
Raul Salan se je rodil leta 1899. Zaradi ustaje proti De Gaullu ga je vojaško sodišče obsodilo na smrt. Do leta 1954 je bil vrhovni poveljnik v Indokini, leta 1956 pa je bil imenovan za vodjo vojaških edinic v Alžiriji. V tistem času je bil Salan tako prepričan antikolonialist, da je bil celo žrtev atentata. Skrajneži so o njem govorili: »Salan je izgubil Indokino, toda v Alžiriji mu tega ne bomo dovolili!« In vendar se je Salan sčasoma spreobrnil ter se povezal s prav tistimi kolonialisti, ki so še pred dnevi streljali nanj z bazooko ter ubili njegovega sodelavca majorja Rodier.a
Pravijo, da je bil odločilen udarec, ki ga je dokončno spravil med teroriste De Gaullova odločba, s katero je bil ob priliki svoje šestdesetletnice upokojen. Salan je bil do zadnjega prepričan, da bo zaradi svojih velikih zaslug lahko ostal še vrsto let v aktivni službi.
Njegova žena Lucienne, ki je mlada in prijetna, ga je tedaj tolažila z besedami: »Dragi, ti si še premlad, da bi te spravili v kraj. Prišel bo dan, ko te bodo potrebovali ter te bodo poklicali medse!« Morda je bila prav ambicija »alžirske gene-ralice«, kot so Lucienne imenovali, ona gonilna sila, ki je Salana spravila na mesto voditelja teroristične O.A.S.
NOTRANJA UREDITEV ORGANIZACIJE
Po izsledkih francoske policije je narodni odbor politično-vojaške organizacije O.A.S. naslednji:
General Raul Salan je najvišji opolno-močeni poglavar. Polkovnik Gardes, bfiVJ ši poveljnik petega psihološkega urada za gveriljo v Alžiriji, sedanji dizerter pa ttaj' bi po zatrjevanju pariške policije urejeval vojaško povezavo organizacije.
Lacherog, bivši časnikarski poročnik Salana v času, ko je general vodil vojaš-
ke edinice v Alžiriji skrbi za propagando.
Yves Godard poveljnik enajstega bataljona padalcev v Indokini in bivši generalni ravnatelj Surete mationale je odgovoren za najtežje akcije. Tik preden se zatekel v Španijo je zbral ter odnesel s sabo najvažnejši arhiv alžirske policije.
Jean Jacques Susini po rodu iz Korzike, zagrizen fašist načeljuje političnemu odseku organizacije. Pri istem odseku sodelujejo še nešteti drugi elementi, ki so se udinjali v času nemške okupacije ter služili vichyski republiki.
Bivši polkovnik A.rgout ima na'ogo vzdrževati stike med Parizom in tujino. Eden izmed visokih glav »organizacije« je Soustelle, bivši guvernator Alžirije in bivši De Gaullov minister. Soustelle na skrivaj potuje po Evropi, večkrat so ga videli tudi v Italiji in sicer v Milanu in Sanremu. Ni znano, kje se trenutno nahaja. Zgleda, da ima Soustelle nalogo nekakšnega revizorja celotne organizacije.
SKORPION IN OVEN
Notranja ureditev teroristične organizacije O.A.S. se bazira >na celico, ki je sestavljena iz treh oseb. Samo glavni vodja posamezne celice je v stiku z nadrejenimi. Zelo težko je izslediti listine z seznamom zarotnikov, ker se teroristi skrivajo pod psevdonimi, ki jih najraje jemljejo iz mitologije, živalstva, rastlinstva in astrologije. Salan se je na primer v začetku skrival pod oznako »Sonce«, kasneje pa pod imenom »Jupiter«. Do danes policijske oblasti še niso mogle odkriti kdo naj bi bila skrivnostna polkovnika »Škorpijon« in »Oven«.
Vsaka posamezna celica je sestavljena iz vodje, člana specializiranega v sabotažah in poklicnega morilca. Saboter pripravlja in izvršuje plastične napade, medtem ko morilec »kaznuje« in izvršuje »obsodbe«, ki jih izreče vrhovno sodišče O. A.S. Člani tajne vojske pa niso samo moški. Med ženskami je najbolj znana »Pantera«, ki ima okrog trideset let ter ja zelo lepe postave.
Po zadnjih izsledkih pariške policije naj bi bilo samo v Alžiriji približno 130 tisoč aktivistov O.A.S. Med temi je večina vojakov, ki so dezertirali po ponesrečenem udaru štirih generalov. Ti vojaki so se večinoma borili že v Indokini ter
so navajeni na brutalno življenje, ki ne pozna usmiljenja. Mreža organizacije pa se je prepredla tudi čez vso Francijo. Težak v hotelu, šofer taxija in celo sam policist, ki bi se moral boriti proti teroristom je lahko pripadnik tajne armade.
RDEČI LISTEK: DENARNA POMOČ
Specializirani odsek tajne armade skrbi za pobiranje finančnih fondov, s katerimi teroristi kopujejo plastični materia1, orožje, municijo, radijske oddajnike. »Davčni agentje« razpošiljajo dnevno raznim celicam listine z naštetimi imeni naj-premožmejših Francozov. Celica nato preuči najprimernejše osebe in jim dostavi rdečkasti listek, v katerem naroča prejemniku, da izroči določeno vsoto gospodu, ki ga bo srečal tega in tega dne, ob tej in tej uri in na tem in tem kraju. Vsota, ki jo O.A.S. zahteva se običajno vrti okrog enega odstotka celoletnih dohodkov. Na rdečkastem listiku je še doda-
(Nadaljevanje na 4. str.)
NE ZA OBRAT NA LEVO ALI NA DESNO,
ZA NAPREDEK GRE!
Ob rovih težnjah zahodne, po* sebno pa ameriške in italijanske politike, se pogosto sliši glasove, ki predstavljajo novo politično usmeritev kot kapitulacijo pred zahtevami skrajne levice, z dru* gimi besedami, pred komunisti. Tako govorijo posebno tisti, ki so zaradi lastnih koristi ali ne* razgledanosti navajeni istovetiti razlike, ki ločijo demokratični Zahod od totalitarističnega ko* murističnega Vzhoda, enostavno z razlikami med zagovorniki 100; odstotne ohranitve obstoječega socialnega in političnega reda ter oznanjevalci n jegove popolne preureditve. Po mnenju teh raz* lugovalcev naj bi torej nova Kem redyjeva in Fanfani jeva politika ne bili nič drugega kot voda na komunistični mlin.
Toda stvari niso tako enostav*
KENNEDY:
RAZOROZITVENI PREPIR »Tu bomo pokopali morilska orožja!«
HRUSCEV: »Njet, tu jih bomo/«
(Iz »Suddeutsche Zeitung«)
NOV DRŽAVNI UDAR V SIRIJI. Radio Damask je v sredo 28. marca objavil v posebnem poročilu, da so vojaki prevzeli ol last v svoje roke. Predsednik republike je podal odstavko, medtem ko so ustavodajno skupščino razpustili. Zgleda, da so nov državni udar pripravili in izvršili isti vojaški predstavniki, ki so se pred šestimi meseci uprli egiptovskemu predsedniku Nasserju. Odstavko je podala tudi vlada, na njeno mesto pa so vstajniki postavili vojaški odbor. Glavna vojaška komanda je pojasnila, da je prišlo do državnega udara, ker se civilisti niso držali političnih smernic revolucije, ker so se povezali z »imperialisti« in ker so sabotirali agrarno reformo.
*	* *
MINISTRSKI SVET JE ODOBRIL CAS VOLITEV. Nova italijanska vlada levega
Atomski dvoboj
Mirno vzdušje, ki je prevladalo na ra-zorožitveni konferenci v Ženevi se je pretrgalo z izjavami, ki jih je dal preteklo sredo sovjetski zunanji minister Gromiko. Gromiko je namreč izjavil, da, bodo tudi Sovjeti pričeli z atomskimi poskusi v ozračju, če jih bodo izvrševali Američani. Dodal je še, da sodijo v Kvem-linu Rusko napoved o bodočih ameriških) nuklernih poskusih kot nov korak k oboroževalni tekmi. Sovjeti ničejo nikakor razumeti, da so prav oni krivi, če bodo Amerikanci začeli z novimi atomskimi poskusi. Dean Rusk je že večkrat zatrdil, da so Združene države prisiljene preizkušati svoje orožje iz dveh razlogov.
Prvič, ker je Sovjetija napravila velik znanstveni napredek, ko je pretekle jeseni izvedla nad štirideset atomskih izstrelitev' in s tem pretrgala dano obljubo o prepovedi atomskih eksplozij. Razumljivo je da'so Američani zaostali v tej grozotni tekmi, ker že tri leta in pol niso opravili nikakršnega atomskega poskusa.
Poleg tega pa je Rusija odvrgla vse ameriške in angleške spremljive predloge za nadzorovano razorožitev.
Kljub temu pa zahodni politiki optimistično gledajo na razvoj pogajanj. Lord Hume je pred svojim odhodom iž Ženeve dejal, da še pri nobeni razorožitveni konferenci ni prišlo do sporazuma v thko kratkem časovnem razdobju.
Tudi predstavniki sedemnajstih držav, ki sedaj natačno šttidirajd razne predloge še Vedho z ojjtimizmohi gledajo na'sitba-cijo. Pogajanja se bodri zavlekla še'ža nekaj tedridv. Na vsak način pa lahko rečemo,’da bi'bila lahko siiliacija še'slabša.
Dogodki
po svetu J
' ■■■"     miiiMiiiiMiir-ninun■mri i ^
centra je določila datume za upravne volitve v Rimu. Volitve se bodo vršile 24. junija letos in bodo predstavljale prvi politični odgovor volilcev o politiki levega centra. Razni voditelji političnih strank pričakujejo z nestrpnostjo volilnih rezultatov, s katerimi nameravajo potrditi svoje .mnenje o vladi levega centra.
*	* *
CEZ MESEC DNI BO ZNANA EICH-MANOVA RAZSODBA. V četrtek se je zaključila razprava proti nacističnemu vojnemu zločincu Adolfu Eichmannu. Sodišče je zavrnilo priziv obrambe, da bi dovolili pričanje novih prič v korist obtoženca. Odv. Servatius je v pričakovanju razsodbe vložil priziv na Najvišje sodišče. Ce priziv odbijejo, potem obtožencu ne bo preostalo drugega kot da zaprosi za pomilostitev izraelskega državnega poglavarja.
*	* *
SODNA OBRAVNAVA PROTI MENIHOM. V Messini je v teku kaj čudna sodna razprava, v katero so zapleteni številni menihi. Obtožnica pravi, da so pomagali pri izsiljevanju nekega lekarnarja, kateremu je lopovska skupina. zapovedala, da mora plačati 2 milijona lir. V nasprotnem slučaju so mu grozili, da ga ubijejo. Denar bi morali sprejeti menihi ter ga izročiti lopovom. Izvedelo se je, da je bil lopovske druščine.
Argentinske težave
Položaj v Argentini je. še vedno, zmeden. Po zadnjjh političnih volitvah so precejšnje uspehe zabeležili Pero.nQVCi, kar je, privedlo do krize v Fcondizijgvi vlacj}. Argentinski predsednik je.bij tedaj pred odločilnim korakom, ali naj prekliče volitve, ali naj zapusti svoj politični položaj ter ga prepusti vojaškim organom.
Zelo težkcv je . pravilno razumeti politični položaj v, celotni Južni Ameriki. Tu so spremembe na dnevnem red,u. Prihajajo im odhajajo predsedniki, generali 'in diktatorji. Tudi ‘ Brazilija, ki se. je pred
nedavnim odločila za parlamentarno de-mokracijo; je spreiperfla, svoje lice ’ ter uvaja predsedniški režim.
Argentina se je osvobodila jarma diko. tatorja Perona leta 1955, Toda po zaključkih sedanjih volitev, ki so se .vršjLe. pred, dvema tednoma, misli diktator Peron, ki
živi sedaj v Madridu, že na povratek v Buenos Aires. Nepričakovani volilni uspeh njegove stranke mu zopet vzbuja željo po vrnitvi na oblast.
Predsednik Frondizi, katerega so generali, ki so izgnali Perona iz države izvolili za svojega predstavnika, je ob tej priložnosti doživel hud poraz. Do sedaj še ni gotovo, ali bo predsednik resnično preklical volilne rezultate, na vsak način pa je gotovo, da vojaštvo drži položaj v rokah. Bodočnost Argentine je v tem trenutku zelo meglena.
Kot je bilo pričakovati, je argentinska kriza prizadela tudi predsednika Kenne-dyja ki si nikakor ni pričakoval, da bo njegova nova politika do Južne Amerike propadla prav v Argentini. V Združenih
UPRAVA IN UREDNIŠTVO »DEMOKRACIJE« SPOROČA PRIJATELJEM IN CITATELJEM, DA JE IZ TEHNIČNIH RAZLOGOV IZOSTALA ŠTEVILKA, KI Bi MORALA IZITI 15. MARCA T.L. NAPROŠAMO JIH, DA TA NELJUBI IZOSTANEK O-PROSTIJO. IZOSTALO ŠTEVILKO BOMO NADOKNADILI S TEM, DA
V	KRATKEM IZDAMO NAMESTO ENOJNE POSEBNO DVOJNO ŠTEVILKO NAŠEGA PETNAJSTDNEV-NIKA.	UREDNIŠTVO
državah prevladuje mnenje, da ZDA ne bodo v nadalje več pomagale pri finansiranju argentinskega gospodarstva, če Frondizi ne, bo premostil vladne krize po demokratični poti.
Po drugi strani pa mora argentinski predsednik upoštevati voljo generalov, ki, nikakor nočejo Peronovega povratka.. Predsedniku so celo dali neke vrste ulti-matum, s katerim zahtevajo, da Frondi,-zi sestavi v najkrajšem času novo vlado, ki bo dajala primerna jamstva za demokratično življenje v državi.
Vendar je predsednik ultimatum zavrnil in tako so v četrtek 29. marca vojaške oblasti izvršile državni udar in Frondizi-ja, ki do zadnjega ni hotel odstopiti, aretirale. Bivšega argentinskega predsednika so odpeljali na otok Martin Garcia, kjer je bil leta 1955 konfiniran diktator Peron po vojaški ustaji. Na Frondizijevc mesto so vojaške sile imenovale predsednika semata Joseja GaTCio Guida. General Raul Poggi, vrhovni poveljnik oboroženih sil oznanil novico argentinskemu ljudstvu rekoč: »Predsednika smo dokončno odstavili, ker se ni hotel podrediti naši želji, da bi zatrl še zadnje sledove pero-nizma v naši deželi!«
ne. S tem, da se Združene držaz ve danes še bolj kot v preteklosti zavzemajo za pomirjenje v svetu, da se trudijo za dosego resnične in vsestranske razorožitve, da bolj kot doslej gledajo, da bi bile podpore, ki jih dajejo raznim gospodarsko šibkim dr* žavljanom resnično uporabljene v njihov splošni gospodarski in tudi socialni napredek, s tem prav gotovo ne koristjo širjenju komunizma v svetu. Nasprotno, zahod se samo tako lahko uspeš* no upira načrtom tistih, ki hoče* jo izkoristiti zaostalost in rev* ščino množic za svoje naklepe.
Podpiranje czkih konzervativ* r;ih vladajočih krogov in. klik, je bilo do pred nekaj leti sploh po* gosta napaka zahodne politike v nerazvitih, pa tudi mnogih na* predr.ejših deželah. Jasno je, da je takšno vezanje na preteklost, namesto na bodočnost, moralo prej ali slej biti zamenjano z drugačnim, sodobnejšim gleda* njem. In dobro je, da se je to zgodilo, kajti sicer bi komunizem v očeh prizadetih siromašnih množic počasi postal edina ideja in edini sistem, od katerega bi si * pa čeprav varljivo in za ceno kasnejšega nepopravljivega razo* čaranja , obetale izboljšanje svo* jega položaja.
Podobno je v italijanski notra* nji politiki. Predsednik Fanfani je preteklo sredo v svoji televi* zijski tiskovni konferenci izjavil, da je bilo treba najti in ustvariti novo vladno kombinacijo, ker so stare enostavno odpovedale. Z njimi ni bilo mogoče doseči potrebne parlamentarne zaslom* be in večine za rešitev proble* mov, ki jih terja napredek. Med temi je naštel kolonatske odnose v kmetijstvu, morebitno podr* žavljenje proizvodnje električne energije, enakomernejšo in pra* vičnejšo porazdelitev dohodkov in blagostanja, utrditev demokra* cije z razširjeno pritegnitvijo de* mokratičrih delavskih množic k aktivni udeležbi in soodgovornosti v upravljanju države. Nas* profnike takšne politike in dvom* Ijivce je Fanfani upravičeno za* pozval, naj si vendar iskreno od* govorijo na vprašanje, ali so n. pr. najnovejši vladni ukrepi o zvišanju pokojnin socialnega za* varovanja in o brezplačnem raz* delevanju učnih knjig v prvih petih razredih osnovne šole bolj koristili zagovornikom in pred* stavnikom demokracije in s tem njeni utrditvi, ali pa njenim so* vražnikom.
Kot v ameriškem primeru sve* tovne tako tudi v primeru itali* janske notranje politike torej ne gre toliko za odklon na levo ali desno, za morebitno prevzema* nje obrazcev in rešitev, ki bi jih postavili drugi, temveč zgolj za razvoj, ki ga narekuje goli razum. V7se zgodovina dokazuje, da je bila bistvo tako političnega kot socialnega napredka vedno v šir* jenju svobode in pravic.
Narodi, ki niso imeli vodilnih plasti, ki bi se znale prilagojeva* ti zahtevi po neprestanem izpo* polnjevanju družbene ureditve, so redno postali žrtev revolucij. Zato, s te zgodovinske prespek* tive, samo pozdravljamo sedanji razvoj doma in v svetu, razvoj, za katerega smo se kot pristaši napredka in pravice vedno zav* zemali. Saj je glavni dokaz živ* Ijenjske moči demokracije, prav to, da je edina, ki omogoča, da se na mirnem način vršijo važne ta* menjave in uresničuje to, za kar so v drugih'okoliščinah potreb* ne vse hujše žrtve in morajo po* gosto preteči potoki krvi."
VESTI z GORIŠKEGA
Deželna aufonomiia in naša ziSčita
Vlada se je torej odločila izvesti posebno deželno avtonomijo in volitve v deželni zbor se utegnejo vršiti že prihodnjo jesen.
Predsednik vlade prof. Fanfani je povedal v zbornici, da sta le dva odklonila glasova, medtem .ko jih je kar devetdeset za izvedbo avtonomije. Povedal je tudi, da je več predlaganih osnutkov deželnega statuta in da bo vlada preučila vse zahteve prebivalcev treh provinc, to, je videmske, goriške in tržaške. Omenil je tudi londonsko Spomenico glede Trsta.
Upamo, da gospod ministrski predsednik prof. Fanfani ne pozabi, da je bila Slovenska demokratska zveza tista, ki je na Goriškem kot organizacija prva poslala ustavodajni skupščini zahtevo, da se mašemu področju vme avtonomija, ki smo jo tu nekoč že uživali in da se naša jezikovna skupnost zaščiti. Med dokumenti, o katerih pravi, da so v vladnem arhivu, se lahko najdejo tudi številne spomenice, ki so romale v Rim na pobudo SDZ s nenehno' zahtevo zaščite in spoštovanja vseh pravic, ki nam pritičejo i>n ki jih republikanska ustava predvideva. Vlada sama pa je že poleti 1945 javno izjavila, da bodo jezikovnim skupinam priznane vse jezikovne in druge pravice. In italijanska republika je podpisala tudi mednarodno listino o človečanskih pravicah ter se zavezala jo spoštovati in dejanski uveljavljati.	*
Gospod predsednik prof. Fanfani je o-menil tudi, da so leta 1947 nekatere sile dosegle začasno odložitev izvedbe deželne avtonomije in dejal, da danes ni moč več upoštevati takratnih razlogov tistih sil. Med poslanci, ki so podpisali predlog za odložitev je bil tudi komunist Scocci-marro. Zato naj se komunisti kar nič ne skrivajo pred odgovornostjo.
Mi Slovenci poznamo tiste sile in vemo, da so to bile sile, ki so nastopile zgolj iz mržnje do nas. S svojim početjem pa so škodovale nam in svojemu lastnemu italijanskemu ljudstvu.
Gospoda predsednika prof. Fanfanija prosimo Slovenci v Italiji, naj se ne pusti premotiti od kakega hudobnega glasu, ki bi nam še rad škodoval in preprečil priznanje tega, kar nam po božjem in državnem zakonu pritiče: pravica, da rabimo svoj jezik tudi v javnih odnosih, šola v materinščini tudi za Slovence v videmski provinci, pravica slovenskega imena za naše otroke in spoštovanje slovenskega priimka.
Kažipot v našem jeziku in na našem področju ne sme biti predmet šovinistične ozkosrčnosti in preganjanja kot za časa fašizma. Kakor Italijani ljubijo svoj jezik, tako mi svojega. Bodi vendar enkrat konec spreminjanja slovenskih priimkov s prefekturnim odlokom in brezplačno, medtem ko veljajo za spremembo italijanskih priimkov strogi predpisi in izdatni stroški. Bodi konec škandaloznega raznarodovanja /' Slovencev v videmski provinci!
Zahtevamo popolno enakopravnost, ki jo republikanska ustava priznava VSEM državljanom.
Zahtevamo tudi pravično zastopstvo v deželnem zboru. Nismo in nočemo biti državljani druge stopnje in od teh svojih zahtev ne odstopimo nikoli.
Ne pristanemo niti na to, da bomo jezikovna manjšina druge ali celo tretje stopnje, za Nemci v Poadižju ali za brati Slovenci s Tržaškega ozemlja. Na to na-migavajo razni politični špekulanti in ozkosr&neži. Niti ne zahtevamo dvojezičnosti do Treviza, kakor zlobno podtikajo nekateri desničarji.
Mi terjamo, kar nam pritiče. Ne maramo raznarodovati, a nočemo biti predmet raznarodovanja.
Senator dr. Tessitori in razni drugi gospodje iz Vidma so nas nekoč vzpodbujali k vztrajnosti pri teh naših zahtevah. O tem hranimo dokumente.
V ustavodajni skupščini se je senator dr. Tessito-ri skliceval prav na prisotnost nas Slovencev na tem področju, ko je zahteval posebno deželno avtonomijo. On in razni drugi parlamentarci in politiki so takrat izjavljali, da se mora popraviti krivica, ki nam jo je storil fašizem. Prefekt dr. Candolini je v posebni okrožnici napovedal spoštovanje kulta slovenskega jezika. Zato pričakujemo lojalno izpolnitev vseh danih obljub!
Vemo tudi, da nam bodoči deželni zbor nikdar ne prizna naših pravic. Dobro poznamo, koliko veljajo obljube raznih gospodov. Dobro poznamo tudi ozkosrčnost mnogih, ki se ponašajo s svojim krščanstvom, ali s- svojo demokratičnostjo, ali pa s svojo človečansko mednarodnostjo. Zato ne zaupamo prav nobenemu od takih gospodov in terjamo zaščitna določila od vlade in parlamenta. Vlada in parlament morata staviti v deželni statut v podrobnosti vsa določila, ki se tičejo naše zaščite, popolne zaščite. Odklanjamo' vsa-kp navidezno zaščito!
.Zavrnite vse pomisleke in zle. besede, gospod predsednik prof. Fanfani, ki Vam jih bodo prišepetovali' na uho razni prenapeti nacionalisti. Oni govorijo v imenu hudobije in lažnega patriotizma.
Slovenci v Italiji smo lojalni državlja-1 ni. Želimo uživati vse naše pravice, prav tako enakopravni kot državljani italijan-
skega jezika in nič manjvredni zaščite in spoštovanja kakor druge jezikovne skupnosti. Ali smo mi manjvredni državljan; od Neapeljčanov ali pa od Nemcev v Poadižju?
Gre za enakopravnost državljanov re-
publike Italije in za mirno sožitje Italijanov in Slovencev na tem področju, ne pa za državno pogubo.
Država ne bo v nevarnosti zaradi naše zaščite!
dr. A. Sfiligoj
Izjava Slovsssho imolralslt zim b Bsrlzi
V petek 2. marca je ministrski predsednik prof. Fanfani objavil pred poslansko zbornico program nove vlade. Med drugim je povedal tudi, da se bo v bližnji bodočnosti ustano* vila samostojna dežela Furlanija*Julijska krajina, ki bo imela poseben statut.
Voistvo SDZ v Gorici pozdravlja nastanek samostojne dežele, za katero se bori že od leta 1947, in pripominja, da je ustavodajna skupščina isto leto priznala naši deželi posebno avtonomijo tudi zaradi prisotnosti Slovencev na tem področ* ju. Vlada in ustavodajna skupščina sta takrat ugotovili, da je fašizem nam Slovencem v Italiji naredil veliko krivico, ko nam je vzel slovensko šolo, razpustil vsa izobraževalna društ* va, ukinili gospodarske organizacije ter izgnal iz javnih ura* dov našo materino besedo. Obljubili sta, da namibodo vse naše jezikovne in druge narodne pravice vrnjene in da bodo odslej spoštovane.
Koliko smo Slovenci pod fašizmom izgubili in trpeli ni tre* ba ponavljati, ker je vsem dobro znano in je marsikatera rana še odprta. Zdaj pa je čas, da se narodni značaj slovenske skupnosti zaščiti s posebnim zakonom v okviru 6. člena usta* ve in na osnovi mednarodne listine c človečanskih pravicah. Zato zahtevamo', da se v posebni statut naše samostojne deže* le postavijo vsa potrebna določila za zaščito naših jezikovnih in sploh narodnostnih pravic.
Zahtevamo pravico posluževati se materinega jezika v javnih odnosih in dostojno mesto za naš jezik v javnih -na* piših.
Zahtevamo zastopstvo v bodočem deželnem zboru.
Zahtevamo, da se neha vsakršno raznarodovanje, naj bo posredno- ali neposredno.
Zahtevamo, da vsa ta in še druga zaščitna določila posta* vi v deželni statut osrednji državni zbor kot najvišji zakono* da j ni organ v državi, kajti šesti člen ustave daje to nalogo prav republiki, to je celotni državi in ne posameznim njenim ^elom.
Pri teh zahtevah nas podpira jasno izražena volja naših volivcev. Vsi se namreč zavedamo, da bodo Slovencem nas* protne sile v bodočem deželnem zlboru premočne, da bi lahko •z upravičenostjo upali na uvidevnost in priznanje naših pravic po deželnih zakonih.	(
Gorica, 5. marca 1962.	vodstvo sdz v gorici
Proračun občinskega podjetja za vodo, plin in električno silo
V četrtek 22. marca je goriški občinski svet razpravljal o proračunu občinskega podjetja za vodo, plin in električno silo in ga odobril. Proračun predvideva 40 milijonov lir izgube pri vodi, 40 milijonov lir dobička pri električni sili ter uravnovešenost dohodkov in izdatkov pri pliinu.
V imenu treh slovenskih svetovalcev je dr. Sfiligoj na seji ugotovil, da praktično krijejo izgubo 40 milijonov lir pri vodi potrošniki električne sile, kar ni pravilno. Zato je vprašal, ali nima uprava v študiju kak načrt za odpravo tega nedo-statka. Ravnatelj Inž. Rigonat in član upravnega odbora prof. Chientaroli sta odgovorila, da sta opazka in vprašanje na mestu in da se uprava že ukvarja z vprašanjem, kako bi se dalo zadevo te velike razlike odpraviti, saj je očitno, da izgubo pri potrošnji vode krijejo vsi potrošniki električne sile.
Povšek pokojnin socialnega skrbstva
V izvajanju svojega socialnega programa je nova Fanfanijeva vlada sklenila, da se s prihodnjim mesecem julijem povišajo pokojnine socialnega skrbstva. Te pokojnine se dvignejo na 12 tisoč lir mesečno tistim, ki niso še dosegli 65. leto starosti, na 15 tisoč pa tistim, ki so 65 let presegli.
Vlada je sklenila tudi, da podeli vsem učencem osnovnih šol brezplačno vse šolske knjige in to že s prihodnjim šolskim letom.
Sodba državnega sveta v zadevi zrelostnih šspitov
Leta 1960 se je dijakinja Marija Belgiorno liceja »Goffredo Mameli« iz Rima predstavila k zrelostnemu izpitu. V šoli je izhajala z uspehom in se je tudi precej odlikovala. In vendar so jo pri maturi ocenili za nezrelo. Njen oče se ni udal. Sam je. prisostvoval hčerkinim izpitom in ker je ugotovil, da se ji je zgodila krivica, se je pritožil na državni svet iz sledečih razlogov. Izpitno komisijo niso sestavljali trije komisarji (ker so trije profesorji izpraševali istočasno dve kandidatinji) in v presledku med izpraševanjem enega in drugega predmeta iste skupine se je kandidatinja morala podvreči izpitu iz telovadbe ter takoj nazaj k drugemu ustnemu izpitu, čeravno se je par
Občinski suel je razprauljal o prostem pasu
V zadevi upravljanja prostega pasu (zona franca) in z ozirom na glasove o nepravilnosti pri upravi sami ter v zvezi z neko ovadbo sodni oblasti so nekateri goriški občinski svetovalci, zlasti levega in desnega krila, predložili županu in občinskemu odboru več vprašanj in dnevnih redov. Vprašali so za podatke in pojasnila glede omenjenih glasov in nepravilnosti ter zahtevali obsodbo upraviteljev prostega pasu pa tudi prejšnje in sedanje občinske uprave. Vse se je vrtelo okoli zadeve raznih zgradb, ki so nastale celotno ali delno s prispevki od blaga prostega pasu. Tako zgradba od »Unione Gin-nastica Goriziana«, »Dom počitka«, bolnica v ul. Vittorio Veneto, »Stella Matuti-na«, itd. Zlasti sta levica in desnica napadali, ker je za zgradbo zavoda »Stella Matutima« šel prispevek 6 milijonov lir. Komunisti so šli tako daleč, da so v posebnem javnem lepaku izrekli obsodbo župana dr. Poterzia in nekega občinskega odbornika ter zahtevali, da morata odstopiti z mesta, ki ga v občinski upravi zasedata.
O vsem tem je razpravljal občinski svet na zelo živahnih sejah. Z vso silo so se na razpravi komunisti zagnali tudi proti prefektu, ki da je potrdil razne nepravilne sklepe v zadevi gori navedenih zgradb, medtem ko je prijavil sodišču komunistične občinske svetovalce iz Starancana zaradi nekega sklepa v zvezi s stavko uslužbencev tržiških ladjedelnic. Liberalci in fašisti so tožili, da so upravitelji prostega pasu zlorabili zakon in položaj. Italijanski socialisti pa so napadli, ne da bi zadeli v kaj konkretnega in kontno so predlagali nezaupnico prejšnji in sedanji občinsk; upravi.
Bistvo stvari kot take tiči v tem: ali :so bili razni prispevki za omenjene zgradbe pravilni ali ne, zakoniti ali nezakoniti.
Slovenski svetovalci so se stavui. na stališče: da so zgradbe v pretežni meri socialnega značaja, da je prosti pas (zona franca) bil dan za potrebe goriške obline , in da so zgradbe zrasle na področju občine; da so potrebe goriške občine še velike, zlasti	zadeva bolnico in Dom
počitka■:(jC3$&:idi. riposo). Zatotso bili naši svetovalci moenja* da je obsodba prostega pasu in njegovih upraviteljev, tudi z ozirom na težak gospodarski položaj,< ki je tu vladal.po vojni in ki ga je prav prosti pas znatno dvignil, pretirane in izraz strankarskega in osebnega boja.
Ta gonja, je dejal dr. Sfiligoj, ki je
govoril tudi v imenu svojih kolegov dr. Kacina in dr. Bratine, utegne samo škodovati, kajti nevarno je, da pride leta 1966 do ukinitve, namesto do podaljšanja veljavnosti zakona o prostem pasu. »Mi sodimo, je nadaljeval dr. Sfiligoj, da je dal prosti pas pozitivne uspehe, saj jih je videti, in da gre v tem oziru priznanje tudi upraviteljem prostega pasu. Zelo nekorektno pa je obsojati osebe, ki niso še priznane za krive.«
»V ostalem pa naj velja pravilo, da si državljani, ki si česa želijo, sami to zgradijo. Tako so si Slovenci sami s svojimi lastnimi prispevki postavili svoj katoliški dom v drevoredu XX. septembra,« je zaključil govornik.
Razprava, zaradi katere se je občinski svet sestal štirikrat, se je zaključila v petek 8. marca, ko je župan dr. Poterzio odgovoril vsem svetovalcem, ki so imeli besedo. Zupan se je zahvalil dr. Sfiligoju, dr. Tripaniju in prof. Zuccalliju zaradi njihovih objektivnih nastopov, vsak v imenu svoje skupine, in nato podal izčrpno poročilo o vsem, kar je prosti pas prinesel, in zavrnil razne neutemeljene očitke levičarjev in desničarjev. Trije slovenski svetovalci so po županovem govoru glasovali za resolucijo socialdemokratov in demokrščanov. Prva teh resolucij je predlagala, naj se bolnišnica in Dom počitka dogradita z javnimi prostovoljnimi prispevki, druga pa je priporočala moraliza-cijo prostega pasu (zona franca), nujno imenovanje novega predsednika trgovinske zbornice in pobijanje sleparij pri izdelavi jestvin.
Se pred glasovanjem je dr. Sfiligoj izrazil željo, da bi Trgovinska zbornica ugodila sovodenjski občini pri prošnji za zakon, ki naj ji dovoli dosego koristi od blaga pro§tega pasu.
Občinska seja v Sovodnjah
Na zadnji seji, dne 23, februarja, je sovodenjski občinski svet sklenil, da se pri. državni blagajni najameta naslednji posojili: 20 milijonov ljr za garancijo družbi ČAI^O in 4,930'000 lir po .3%, za kritje primanjkljaja v obračunu za leto 196J. Sledila' jfe obnovitev občinskega stavbenega odbora. Pri tem ni prišlo do nobenih sprememb.
Ker bi' hiorali' za popravilo občinskih' hiš v Sovodnjah in na Vrhu potrositi več
kot 1,000.000 lir, je odbor predlagal, da bi hiši raje prodali in z izkupičkom kupili kos zemljišča, na katerem bi sezidali novo šeststanovanjsko poslopje. Za predlog je glasovalo 10 svetovalcev, 2 sta bila proti, manjšina pa se je glasovanja vzdržala.
Pri slučajnostih je g. župan moral odgovoriti na vprašanja, kaj je ukrenila občina pri ustanovi CAFO zaradi napeljave vode do tistih hiš, ki so oddaljene od glavnih cevi. G. župan je pojasnil, da CAFO razpolaga s 60,000.000 lir za omenjena dela, ki pa jih bo mogoče izvršiti le počasi.
0 javnih delih v našem mestu
Prejšnji teden smo iz tukajšnjega časopisja izvedeli, da je občinski odbor na predlog odbornika za javna dela sklenil med drugim tudi asfaltiranje ulic Čampi, Garzarolli in Cipriani.
Sklep je vsekakor umesten, saj so vse tri ulice bile do sedaj vedno v zelo sla-ben stanju, čudino pa se, da je odbornik za javna dela smatral za potrebno, da se v severnem delu mesta asfaltira samo ulica Čampi, in to kljub temu, da so slovenski svetovalci že večkrat poudarili potrebo po asfaltiranju še drugih ulic v istem mestnem predelu.
Razumemo, da ni mogoče kar naenkrat asfaltirati vseh mestnih ulic, vendar sodimo, da bi bil občinski odbor ravnal zelo pametno, ako bi bil sklenil, da se asfaltirajo istočasno vsaj ulice Čampi, Buffo-lini in Palladio, ker so pač vse enako prometne in enako potrebne dokončne ureditve.
Obenem pa hočemo povedati svoje mnenje še o vprašanju ureditve Korna, o čemer so ge pred dnevi razgovarjali predstavniki goriške občine in predstavniki jugoslovanskih zdravstenih oblasti. Glavni predmet razgovorov je bil, kako preprečiti dotok umazane vode na italijansko ozemlje.
: Pri tem bi lahko prišle res v poštev 'možnosti, ki so jih nakazali jugoslovanski strokovnjaki, a mi menimo, da bi vso zadela najlaže uredila sama tukajšnja občinska yprava s. tem, da bi enostavno pokrila ves Koren. Potem bi seveda ne bilo več vprašanja, ali prihaja čez mejo čista ali umazana voda.
dni pred tem udarila v koleno in je zaradi udarca še bolehala.
Državni svet je sedaj izrekel sodbo in oceno maturitetne komisije glede Marije Belgiorno razveljavil ter obsodil prosvetno ministrstvo na povračilo stroškov postopka.
Državni svet pravi v Sodbi, da zakon predvideva, da se izpitna komisija iahko razdeli v dve podkomisiji, toda vsako od dveh morajo sestavljati najmanj po trije izpraševalci. Ob zaključku dneva pa, da se mora vsa komisija sestati in pregledati ocene. Tako se glasi sodba: »Sama fizična prisotnost komisarjev, ali njihovo zanimanje v presledkih odnosno površno se ne pomeni skupnosti (collegialita), ampak je to samo navidezni način formalnega izvrševanja pravila, ki velja za zrelostni izpit, in dejansko popolna kršitev njenega smisla in bistvenosti.«
Ta sodba državnega sveta je prva v predmetu zrelostnih izpitov in je zbudila velik odmev po vsej državi. Listi prinašajo tudi sliko dijakinje Marije Belgiorno.
Medtem pa se je Marija Belgiorno lani zopet predstavila k maturi in srečno uspela.
Ob obletnici Einaudšjevega rojstva
V soboto 24. marca so se na vseh šolah spomnili pokojnega bivšega predsednika republike sen. Luigija Einaudija, ki se je bil rodil prav tistega dne v daljnem letu 1874.
Dijakom naših višjih srednjih šol je o tem velikem Italijanu govoril prof. Rafko Premrl. V preprosti, živi besedi je predavatelj orisal vse Einaudijevo življenje ter prikazal pokojnika kot profesorja, ekonoma in politika.
iz Sovodenj
V petek 16. marca je v naši vasi'umrla v 76. letu starosti gospa Afra Melzer. Pogreba se je udeležilo lepo število znancev in prijateljev.
Vsem preostalim in se posebej gdč. Mery in g. Ladiju naše iskreno sožalje.
Roditeljski sestanek
Ravnateljstvo Nižje srednje šole v Gorici sporoča, da bo v nedeljo, 1. aprila, ob 10.30 v šolskih prostorih v ul. Randaccio roditeljski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o uspehu dijakov. Ker bo ta sestanek zadnji v tem šolskem letu, vabi ravnateljstvo vse starše, ki imajo svoje otroke na tej šoli, da se ga udeležijo.
Obvestili
Tukajšnje Šolsko skrbništvo (Provvedi-torato agli Studi) sporoča, da je izšla okrožnica o premeščanju rednih učiteljev za šolsko leto 1962^63.
Z okrožnico se učitelji lahko seznanijo ne samo na samem Šolskem skrbništvu, ampak tudi na vseh šolskih nadzorništvih in ravnateljstvih naše pokrajine.
* 'r *
Isto Šolsko skrbništvo sporoča tudi naslednje: »Dne 11. maja 1962 bodo volitve prve stopnje za obnovitev mest v tretji sekciji (Osnovne šole) Višjega sveta pri Ministrstvu za javno' vzgojo. Volitve se lahko udeležijo vsi šolski nadzorniki in ravnatelji ter redni učitelji.
Na vsaki kandidatni listi bosta lahko po DVA kandidata.
Za predložitev liste je potrebnih 57 podpisov.
Vsak volivec bo lahko dal kandidatom izbrane liste po 1 preferenčni glas.
Kandidatne liste sprejema ta urad do 12, ure dne 16. aprila t.l.
Otroški vrtec v Števerjanu
Županstvo sporoča, da bo slovesno otvo-rilo otroškega vrtca v nedeljo 1. aprila.
Avtomobili na Goriškem
Pretekli teden so v goriški provinci presegli kvoto 20.000 avtomobilov. Lastnik avtomobila, ki bo nosil evidenčno tablico Gorica 20.000 je g, Ferruccio Pe-tronio iz Tržiča.
Športne novice
V soboto, dne 3. marca, se je zaključilo letošnje srednješolsko tekmovanje v odbojki, katerega se je udeležilo tudi moštvo slovenskih srednjih šol.
Prvo tekmo so naši dijaki odigrali z moštvom Tehnične šole in zmagali z izidom 15:15 in 16:14. To jim je odprlo pot do srečanja z Industrijskoi šolo ka1- je pomenilo, da imajo pravico, da se borijo za prvo mesto. V prvem siečanju so naši fantje z lahkoto odpravili nasprotnike s 15.12 in 15:3, v drugem, odločilnem pa e o zaradi utrujenosti morali kloniti in prepustiti zmago predstavnikom italijanske šole.	;	•	.	,
Slovensko moštvo so sestavljali: Ansel-mi, Kušič, Lavrenčič, Devetak, Pelicon, Pavlin, Pintar, Figelj in Tence.
Preden se je odpravil k počitku
'Zelo pogosto zmerjamo današnje ljudi in zlasti današnjo mladino. Prav tako je tudi s političnimi ljudmi in kljub temu razpolaga tudi današnje človeštvo z mnogimi vzori. Tak je prijatelj človeštva in Nobelovo nagrajenec dr. Schvveitzer pa tudi ameriški zdravnik dr. Tom Dooley, ki bi bil sedaj star 35 let, če bi bil še pri življenju.
Prvič so poročali časniki o njem decembra 1955, ko je prejel največje odlikovanje ameriške vojne mornarice. Pri izbruhu in pozneje pri zaključku vojne -v Indokini je pri pobegu in evakuaciji »600.000 ljudi opravljal junaško delo. Njegovo dramatično poročilo pod naslovom: »Reši nas vsega hudega« je postalo najboljše delo ameriške celine.
V svoji drugi knjigi »Ob robu mladega jutra« je dr. Tom Dooley pripovedoval o svojih drugih doživljajih. Zapustil je mornarico in z ogromnimi dohodki svoje prve knjige je v Laosu zgradil sredi pragozda bolnišnicoi. V svoji tretji knjigi »V moči, ko so zažgali hrib«, pripoveduje o razširitvi svoje majhne bolnišnice s prostovoljnimi prispevki iz Amerike. Tragični konec knjige pa je čitatelju povedal, da boluje pisatelj na zelo redki vrsti obolenja, na melanomi, ki je neke vrste rak.
Za veliki svet je drama pričela zvečer ■24. avgusta 1959, ko so celo deveto nadstropje velike newyorške bolnišnice proti raku, opremljali z električnimi žicami, z žarometi, različnimi aparati in tehniki.
V	sobi št. 910 je sedel mlad človek, ki naj bi ameriškim televizijskim gledalcem prikazal televizijsko serijo pod naslovom »Biografija nekega obolenja na raku«. Hoovert Smith, eden izmed najuglednejših ameriških časnikarjev, je intervjuval mladega človeka v modri pidžami in ga je vprašal, zakaj dovoljuje tak intervju in kakšen je vzrok za prenos njegove operacije, ki bo izvršena jutri zjutraj po televiziji. »To se bo zgodilo samo zaradi honorarja, ki ga bom takoj nakazal svoji bolnišnici v Laosu. Gotovo bi bil pravi norec, če bi se operacije ne bal, upam pu, da bo ta televizijski prenos spodbudil mnoge ljudi, da se bodo pravočasno pustili pregledati.«
Slednjega dne so zdravnika doktor Dooleya operirali in operacijo ki je trajala 3 ure prenašali po televiziji. Dva meseca pred tem je takrat 32 letni zdravnik opazil na prsih črno oteklino. Eden od njegovih kolegov mu je v njegovi bolnišnici v Laosu oteklino odstranil. N tika’ so se otekline pojavile na spodnjem delu prsi.
, Kirurg se je nenadoma oglasil v zvočniku televizorja in dejal »Mi ne vemo, če je to rak. Ce je, prihajamo najbrže prepozno, če ni, lahko gojimo najboljše upanje«. Histološka preiskava tkivi je dokazala, da v preiskovalnem tklsu ni z rakom okuženih celic. Kljub temu so 27. avgusta izvršili pravo operacijo. Desno prsno stran dr. Dooleya so z vsemi mišicami in žlezami odstranili, da bi na ta način preprečili vsako nevarnost metastaze - ponovitve obolenja. Ogromno rano so pokrili s kožo, ki so1 jo izrezali pacijen-tu v spodnjem delu nadlahtnice. Operaterji so bili otpimisti.
Po kratki rekonvalescenci je 10. septembra dr. Dooley zapustil tudi okrevališče. Uredil je pošto in si izposloval zelo kratek bolezenski dopust. Ze 23. septembra je pričel s predavanji, da bi si zaslu-' žil denar za bolnišnico v Laosu. Bil je neutrudljiv in je delal takorekoč noč in dan.
Za Božič je bil že spet v Laosu v svoji bolnišnici. Politična situacija ga je zelo
zaskrbljala. Da ne bi zbujal nezaupanje pri domačinih, je odklanjal celo uradne ameriške podpore.
Barva njegovega obraza je bila dobra, le utrujal se je hitro. Mnogo je potoval. Spomladi 1960 je odletel v New York na ponovno preiskavo. Vse je bilo zelo ugodno in vsi izidi negativni. Julija je spet odletel v Laos in dejansko prevzel svoje delo.
Oktobra 1960 je dr. Dooley ponovno odletel v New York na preiskavo. Vsi izidi so bili ponovno negativni. Zdaj je bil na čelu že kar velike zdravstvene organizacije, ki je štela poleg njega še 23 zdravnikov in 22 ameriških bolničarjev in bolničark. Koncem oktobra se je zopet vrnil v Azijo.
Hitro se je utrujal, kar pa spričo težke operacije nikogar ni presenečalo. S svojim avtom se je brezskrbno prevažal po predelih, kjer je kar mrgolelo komunistov. Ce so mu kolegi tako početje očitali,, se jim je smehljal kot bi vedel za neko skrivnost...
Se isti večer pa je moral v bolnišnico, ker se je počutil zelo slabega. Pri njem na obisku je bil tudi njegov brat in temu je prikazoval rentgenološke posnetke, zlasti okrog hrbtenice. Bili so to majhni beli madeži in dr. Dooley je pripomnil: »Vidiš, prav zaradi njih imam take bolečine, sedaj se bo ta golazen naselila v moji hrbtenici. Bog v nebesih! Jaz pa imam še toliko dela!«
Dne 8. decembra so za dr. Dooleya pri-
peljali v Laos težak kovinski steznik. To je bila edina opora za njegovo hrbtenico, ki je že razpadala. - Pričel je z zadnjo inšpekcijo bolniških naprav. Bolečine so bile neznosne in vsakih nekaj ur jih je krotil s protibolečinskimi sredstvi. Končno niso nič več zalegla, zato so ga prepeljali v Bangkog. A naslednje jutro je z letalom odletel v Združene države.
Dne 29. decembra 1960 je prispel na newyorško letališče, kjer sta ga pričakovala brat in njegova dolgoletna prijateljica Tereza.
Poleg bratovega voza je stal pripravljen tudi bolniški voz, ki pa ga je dr. Dooley odklonil. Z bratovim avtomobilom so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico.
Dne 11. januarja 1961 mu je ohromela desna stran obraza. Tudi videl ni več dobro. Nevarne otekline raka so se hitro razširjale. Obiskala ga je njegova mati. Ker pa je bila tudi sama zelo težko bolna, je vztrajal na zahtevi, da se vrne domov. Ni želel, da bi prisostvovala njegovi agoniji. Dne 17. januarja 1961. je bil Tom Doolev star 34 let. Ležal pa je v nezavesti in svojih prijateljev ni spoznal, šele popoldne se mu je zavest vrnila, ko ga je obiskal kardinal Spelmann.
Dne 18. januarja je prispela Tereza. Le zelo narahlo ji je pomignil, razumela je, da se mu bliža konec. Svoje telo je daroval bolnišnici in zahteval, da ga obduci-rajo, zato da bodo mladi študenti lahko študirali redek primer obolelosti na raku pod imenom melanoma.
BOGASTVA SAHARE
Znano je, da je bil eden izmed glavnih vzrokov bojev v Alžiriji želja obeh strank po posesti neizčrpnih bogastev, ki jih skriva saharsko podzemlje. Med zemeljskimi zakladi naj omenimo petrolej in metan, v zadnjih časih pa se tudi mnogo govori o ležiščih železne rude.
Koliko je petroleja in metana v francoski Sahari? Pri odgovoru na to vprašanjem nam lahko pomagajo uradne številke, ki govorijo o proizvodnji v letu 1961. Pridelali so 15,4 milijonov ton petroleja in 215 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Iz tega je razvidno, da je postala Sahara med največjimi svetovnimi proizvajalkami zemeljskega olja in plina.
Proizvodnja petroleja pa bi bila leta 1961 še za 2,5 milijona večja, če ne bi prišlo do pretrganja naftovoda v Edje-lehu. Zaradi vojaške reprezalje so ta naftovod pokvarili in ga ni bilo moč rabiti polnih dvainsedemdeset dni. V letošnjem letu predvidevajo, da bodo , pridobili nad dvajset milijonov ton petroleja in nad pol milijarde kubičnih metrov metana.
Te številke zadevajo proizvodnjo, toda s tem se zakladi še niso izčrpali. K zakladom, ki jih je povečala človeška roka moramo omeniti številne priprave, meta-novode in naftovode. Sedaj delujeta dve »pipes-lines«, dolgi 780 in 1186 kilometrov. Prvi naftovod povezuje Edjeleh in La Skhirro, drugi pa Edjeleh in Bougie, mestece, ki leži med Alžirom in Costan-
Kako se pomladimo o petnajstih dneh
Vsa zgodba o novi senzacionalni pomlajevalni kuri, ki traja petnajst dni ter nam pomladi telo za najmanj dvajset let, se je pričela preteklega avgusta. Zgodilo se je, da se je neka ameriška gospa petinštiridesetih let, mati. treh otrok, odpravila v neko zasebno kliniko v Westportu, v zvezni državi Connecticut. Klinika je bila pravzaprav' skromna podeželska vila, ki je imela na vratih visoko zvoneči naslov »Budkon Center«.
Cez dobra dva tedna je iz tega zdravstvenega zavoda prišla ista gospa, toda s popolnoma drugačnim obrazom. Njena koža je bila svetla; brez podočnikov in gub, ki jih prinašajo leta. Vsakdo, ki jo je srečal je sodil, da nima več kot petindvajset let.
Kura, kateri se je ta ameriška gospa podvrgla se imenuje »chemerasure« in je po mnenju znanih zdravnikov »zadnja beseda v plastični kirurgiji, ali bolje rečeno najboljši nadomestek plastične kirurgije«.
Kljub temu pa je iznajditelj tega čudovitega postopka, dr. Frank Combes, ki se je že pred časom umaknil v zasluženi pokoj, skupaj s svojimi kolegi, s katerimi vodi »Budkon Center« v zaporu.
Prav tako je tudi sam postopek »chemerasure« pod obtožbo. Lahko si mislimo, da vsa ameriška javnost, posebno nežni spol, zasleduje razpravo z vso pozornostjo.
Preteklega septembra je znana ameriška revija »Look«, ki je ena izmed najbolj branih ameriških revij, v posebnem dopisu prenesla novico o pomlajevalni kuri »chemerasure«. Statistike so ugotovile, da je članek prebralo najmanj dvajset mi-
lijonov Američanov. Poleg tega pa je revija prinesla tudi številne slike, ki so prikazale vsa obdobja pomlajevalne kure.
»Chemerasure«, ki je zdaj pod obtožnico, je po mnenju večine ameriških zdravnikov zelo enostavna in učinkovita kura. Poleg tega pa so gospe, ki so se pomladile v »Budkon Centru« pripravljene pričati na sodišču v korist inkriminirane klinike. Po vsej verjetnosti najdemo vzrok 2 a inkriminacijo pomlajevalne kure v članku revije »Look«, saj si lahko predstavljamo, kakšno reklamo je pomeni za Američane. Po tem dogodku je bi! poštni urad y Westportu naravnost zak pan pod množico pisem, ki so po večini imele isto vsebino: prenotacijo za vstop v kliniko in prošnjo za popis celotnega postopka. »Chemerasure« je v nekaj tednih postal pravcati napoj mladosti in lepega življenja.
Članek pa niso prebrali samo ljudje, ki bi se radi pomladili, pač pa tudi predstavniki oblasti. Ministrstvo za zdravje zvezne države Connecticut je skupno z agenti policije in gasilci pripravilo nadzorstveni obisk klinike. Iz tega obiska je sledila aretacija štirih specialistov za obrazno kirurgijo, ki so, tako so zatrjevale oblasti, vodili kliniko brez dovoljenja. Poleg tega pa so gasilci bili po obisku mnenja, da so naprave proti požaru v kliniki nezadostne. V trenutku obiska oblasti je bilo v kliniki sedem pacientk, katerim so dovolili, da lahko skončajo kuro, toda pod stalnim nadzorstvom agentov javne varnosti.
Revija »Look« ni posegla v škandal.
V	eni izmed kasnejših številk smo lahko brali kratko novico: »Naša revija se je zanimala samo za zdravniški poseg dr.
Franca Combesa. Prepričani smo, da nismo poklicani, da govorimo o posegu oblasti v to zadevo.«
Mnogi se celo sprašujejo ali ni bila vsa zadeva z oblastmi že vnaprej pripravljena, kot neke vrste reklama. Pretekli teden je na primer »Hollywood reporter« objavil mali oglas, ki pa ni tako majhen, saj je zavzemal dobro polovico strani tega časopisa, v katerem propagirajo novo pomlajevalno kuro, ki v pičlih petih dnevih spremeni človeški obraz ter ga pomladi za najmanj dvajset let. Prepričani smo, da če bi bolje zasledovali postopek, ki ga oglaša hollywoodski dnevnik, bi verjetno odkrili »znanstvenika«, ki ie v nekaj tednih prekopiral in ukradel postopek ubogega dr. Combesa.
Verjetno bomo čez nekaj časa lahko brali v vseh svetovnih damskih revijah o postopku »Chemerasure«. Kot sm že dejali je treba prebiti v kliniki petnajst dni. V tem času vam zdravniki namažejo obraz s številnimi kremami, s katerimi odstranijo vrhnje plasti kože. Kemični proizvod, ki ga uporabljajo kot bazni pripomoček za to kuro je napravljen na osnovi »premogove kisline«. To je kislina ki jo pridobivajo iz katrama, ki ga vsebuje premog. Proizvod razmažejo po obrazu in čez nekaj dni opazimo, da se vrhnja plast kože na obrazu odlušči brez vsake bolečine in ne da bi pustila za seboj vidno sled. Dr. Combes zatrjuje, da ta kemični proizvod ni nikakor škodljiv, ker ne rani spodnje ležečih plasti kože, kakor tudi ni nevaren očem.
Zanimivo bo slediti sodni razpravi, ki se bo vršila v prihodnjih dneh. Videli bomo, kaj sodijo o pomlajevalni kuri mnogi ameriški sodniki.
tino. Oba naftovoda skupno lahko pretočita v enem letu enaintrideset milijonov in pol ton petroleja.
Poleg tega pa so Francozi postavili še metanovod, ki je dolg 380 kilometrov in ki veže Hassi R’Mel in Oran. V puščavi so zgradili poleg vrelcev cela naselja, v katerih najdemo najmodernejše hiše ter odlično urejene hotele. Investicije so v desetih letih znašale 732 milijard lir. Preprost račun nam pokaže, da Francija prihrani s saharskim metanom in petrolejem 136 milijard letno. To vsoto bi namreč Francozi porabili, če bi morali petri-lej in zemeljski plin uvažati.
Vsa petrolejska ležišča, ki so jih Francozi odkrili preko Atlantskega gorovja, bodo ostala po evianskih določilih francoska last. Doslej so Francozi dovoljevali tujim investicijam trideset odstotkov skupne vsote. Med tujimi investicijami pa zaenkrat ne najdemo italijanskega deleža, čeprav se je predsednik ENI-ja Mattei veliko prizadeval, da bi tudi Italija dobila del torte. V zadnjem času so odstotek dovoljenih tujih investicij znižali na deset odstotkov, toda kljub temu, da so se s tem znatno znižale količine tujega kapitala, še vedno lahko trdimo, da imajo tujci v francoski Sahari še vedno velike dobičke.
Von Karajan je zmagal
Sloviti avstrijski dirigent Herbert Von Karajan se je po dolgi polemiki zopet vrnil k dunajskemu opernemu gledališču. Pred časom je namreč sloviti avstrijski dirigent odpovedal svoje sodelovanje pri znamenitem dunajskem opernem gledališču, ker avstrijsko ministrstvo za vzgojo ni upoštevalo njegovih želja. Ministrstvo je namreč želelo, da bi največja avstrijska gledališča podržavili, 'da bi s tem izravnali krizo tamkajšnjih opernih in koncertnih predstav. Takemu mišljenju pa se je sloviti mojster taktirke odločno uprl, ker bi po njegovem mnenju državni poseg v opero zavrl umetniški zanos posameznih interpretov. Svetovno javno mnenje je z veliko pažnjo sledilo Von Karajanovi odločitvi, da zapusti Dunaj ter se preseli v tujino. Po dolgih pogajanjih so končno prišli do kompromisa, s katerim so bili vsi zadovoljni.
Pretekli teden se je Herbert Von Karajan vrnil v največje avstrijsko gledališče, kjer je dirigiral Verdijevo opero »Aida«. Občinstvo, ki je od tej priliki napolnilo do zadnjega kotička prostorni dunajski umetniški hram, je slavnega dirigenta pozdravilo z vsem navdušenjem Vsakdo si je lahko pričakoval veličasten povratek znanega mojstra taktirke, saj je bilo očitno komu je dunajsko občinstvo podelilo svoje simpatije ob času časopisne polemike. Triumfalna koračnica v »Aidi« ie Dunajčane tako pretresla, da so jo izvajalci morali večkrat ponoviti. Dirigent pa se je moral navdušenemu občinstvu kar petkrat pokloniti preden so se gledalci pomirili. Podobno ozračje navdušenja je spremljalo celoten potek Verdije- -vega dela.
V	operi so peli odlični italijanski pevci kot Giulietta Simionato, ki je še enkrajt pokazala svoje velike zmožnosti v vlogi Amneris, Aida Bernard, Gastone Limaril-li, Aldo Protti in Boris Cristoff.
Po predstavi je Von Karajan odpotoval iz avstrijske prestolnice v Rusijo, kjer bo z dunajskim filharmoničnim orkestrom držal vrsto koncertov.
|J]l|||t|IOI|lllllllllllllllllllllllllllllll|IIIIIIJIIIIIjllllllUII!lllll)llllll!l|lilHllllllilll]IM^	lillillil!lll!IMIili!i!1!l!lillil!iilll!l!il!lll!l|]|l!l!IEll!!!llllilllil|]|lilillllll'!!lll!!lllil!ll!lllll!!l!!!M
in 1925. Josipa Broza je odkril ter ga valoriziral Djuro Djakovič. Kaj kmalu je Djakovič spoznal, da si je pridobil prvovrstnega sodelavca. Medtem ko se je večina zagrebškega partijskega odbora upirala navodilom Kominterne, je Josip Broz, ki je bil član tega odbora, s podporo maloštevilnih pristašev prepričal večino, da je pristala navodilom na posebni seji februarja 1928 v Zagrebu.
Tu so sprejeli Brozov predlog, da zahtevajo pomoč Kominterne, ki se je na ta način vrinila v notranje življenje KPJ in sam Josip Broz je postal tajnik zagrebške partijske sekcije.
Kominterna je sprejela spontano željo jugoslovanskih komunistov. Maja leta 1928 je Kominterna poslala KPJ odprto pismo, s katerim je uradno odstavila vodstvo levega centra partije ter je imenovala provizoričen odbor, kateremu je načeloval Djuro Djakovič in ki je imel nalogo pripraviti Kongres.
Tito še dandanes zatrjujejo, da je bila ta farsa spontana iniciativa partijske baze. Vsakdo pa je lahko razumel, da je bila celotna akcija vodena in pripravljena v Moskvi.
Toda dva nepredvidena dogodka sta radikalno spremenila nadaljni potek: atentat na Radiča junija leta 1928 in odprava ustave ter političnih svoboščin z zakonom, ki ga je izdal kralj Aleksander januarja 1929. Atentat v beograjskem parlamentu je jasno pokazal,, .do kakršne mere se je ..izrodilo sovraštvo med Srbi in Hrvati. Moskva in njena skupina ni sedaj več mogla ignorirati 'ali iti mimo nove 'stvartiosti. vana Malešiča - naarvuiovic«.	; Kominterna je nenadoma spremenila svo-
naju je bil Malešič posrednik med Gor- j jo poli.fiko: namesto socialnega boja so kičem, ki je ostal v Moskvi in-Djakovi- f-komupistl pretežno govorili o raznarodo-čem ki 'e deloval'v Zagrebu. Nadaljni : 'vatnemu boju. Tedaj so organizirali vo-sodelavec v tej operaciji je bil tudi Josip j jaški odpor partije, kateremu je načelo-Broz (današnji Tito), ki je prišel v Jugo- val Josip Broz.
slavijo-že pred dvema letoma (torej-po- | Odbor je zbiral zaloge orožja in muni-leti leta 1925 in ne leta 1920 kot sam . cije v velikem obsegu. Pri delu so poma-sčdaj trdi). Josip Broz je bil eden izmed- gali tudi madžarski Ubežniki-iz »sovjetske zadnjih iz skupine tujcev,, k), so služiji. J republike,, ki Jo je zasnoval .Bela Kuhn. Rdeči armadi v času državljanske voine. in mladinska organizacija Radičeve stran-Ti tujci so bili odpuščeni med leti 1923 I ke. Prepričani so bili v komunistično
POD ČRTO
Kako se je Tito polastil KP Jugoslavije
2.
Čeprav sta Gorkič in Bukarin vso operacijo do potankosti preštudirala, se jima je zdelo oportuno, da bi vsej zadevi dala videz spontanosti in demokratičnosti. Direkcija levega centra KPJ ni bila takoj odstavljena, kakor tudi ni bila skupina izučena v Sovjetiji, takoj poslana v celoti v Jugoslavijo. V začetku so pošiljali v Jugoslavijo samo nekatere ljudi, ki so jih skrbno izbrali ter selekcionirali. Ti so imeli nalog, da prebičajo lokalne organizacije stranke v Jugoslaviji - med temi najprej zagrebško sekcijo -, da bi zahtevale intervencijo Kominterne, ki bi tako vstopila v notranje življenje KPJ.
Kovinarski delavec Djuro Djakovič, ki je bil po rodu Hrvat ter je imel visoke moralne vrline, je bil poslan iz Moskve (kjer je posečal tečaje Kominterne) v Zagreb kot vodja celotne operacije. Uradno je odšel v Jugoslavijo kot tajnik kovinarskega sindikata. Njegov podrejeni je bil bivši vojni ujetnik avstro-ogrske vojske v Rusiji, Matjaž Brezovič. Bre-zovič je bil imenovan za tajnika hrvaške partije (kasneje pa je prišlo na dan, da je bil vohu;n jugoslovanske policije), Na Dunaj .so poslali bivšega črnogorskega učitelja^ ki je posečal politično-vojaško Akademijo »Tomačev« v Leningradu: Jn-Malešiča - Martinoviča. Na Du-
zmago v narodnostni borbi hrvaškega ljudstva, ki bi se uprlo srbski nadvladi v Jugoslaviji.
Toda policija je potom Matjaža Brezo-viča in neštetih drugih vohunov, ki so se vtihotapili v partijo, vedela za vsako podrobnost njihovega delovanja ter jim pripravila 1. avgusta 1928 past. Sodišče je kaznovalo s petimi leti zapora prav onega, ki je čez nekaj let postal jugoslovanski državni poglavar.
6. januarja 1929 je kralj Aleksander uvedel diktaturo, opirajoč se na vojsko, katero so vodili srbski oficirji in na policijo. Komunistični partiji so tedaj predložili ultimatum: če se boste zanimali izključno za socialna vprašanja ter se ne boste vmešali v nacionalni konflikt med Srbi in Hrvati ter Srbi in Makedonci, vas bomo pustili pri miru. V nasprotnem slučaju vas bomo uničili. Jasno je da KPJ ni mogla sprejeti kompromisa. Ko so komunisti zavrnili ultimatum je prišlo do preganjanja vseh članov in simpatizerjev partije. Djuro Djakovič je bil umorjen, desetine in stotine komunističnih vodij so ubili ali pa jih pozaprli po ječah. Bila je velika sreča za Josipa Broza, da so ga zaprli pred 6. januarjem. Bil je zaprt v ječi v Lepoglavi, kjer je bil deležen človeškega postopanja. Kot jetniški električar je lahko šel zvečer v mesto in ker so ga ženske kaj rade gledale, se mu je kaj dobro godilo. Kljub vsemu temu delu pa je lahko obiskal partijski tečaj, ki sta ga v jetnišnici organizirala Moša Pijade in Rodoljub Culakovič. In prav tu se je izkazal kot eden izmed najmarljivejših študentov.
Josip Broz je vstajal vsako jutro ob štirih in se je v svoji celici učil lekcij, ki sta mu jih zadala učitelja.
Gorkičeva skupina se je po 6. januarju razšla in s tem dokazala, da je bila sestavljena iz trmoglavcev, izdajalcev in slabih 'politikov. Sola jugoslovanske komunistične partije v Moskvi, ki je od vseh začetkov kazala nezadovoljstvo z operacijo Bukarin-Gorkič, se je tedaj zrevolucio-nirala. Majhna skupina jugoslovanskih to-
varišev, ki je vzdrževala stike z rusko opozicijo Trotskega, je pripomogla, da se je želja po spremembi razvila v odprto in dokončno interno revolucijo. Raport, ki ga je predstavil neki delegat Kominterne je glavna skupščina šole odbila z devetdesetimi glasovi proti petim.
V	tem času se je že zaostrila borba med Stalinom in Bukarinom. Zaradi tega bi verjetno ostala skupinica, ki je bila nasprotna Gorkiču (in torej tudi Bukari-nu) pri življenju. Toda opozicija je imela, kot smo videli, stike s trotskijevci, zaradi tega pa je bila protistalinovska in proti-bukarinovska. Trije izmed študentov so bili izključeni za leto dni iz partije, medtem ko so prisilili dvajset nadaljnih, da so opustili šolo ter se izselili iz Moskve.
Na četrti Konferenci KPJ (Ljubljana decembra 1934) so prikazali v resoluciji Pouk let 1929-31 interno revolucijo tovarišev partijske šole v Moskvi z naslednjimi besedami ter jo strogo obsodili: »...med voditelje so poleg najboljših delavcev kot Djura Djakoviča izvolili tudi vrsto tovarišev, ki niso bili vezani na partijo, ki niso zrastli v njej in ki so se izobrazili izven partijskega življenja. Glavna skupščina ni poskrbela za organsko zvezo med aktivisti, ki so se vzgojili v praktičnem delu iz dneva v dan v Jugoslaviji. Vse to pa je privedlo do tega, da so se oddaljili iz vodstva partije najboljši elementi tako v emigraciji kot v matični državi.
Vrsta najzvestejših tovarišev v emigraciji je zapadla v hude politične zmote, ker so se oprijeli vabe trotskistov Cilige in Dragiča...«
(Zgodovinski arhiv KPJ - drugi del, str. 235-236, Beograd 1950).
Potem ko so obsodili Josipa Broza v Zagrebu ter ga zaprli v jetnišriico v Lepoglavi, se je njegova žena skupno s sinom Žarkom zatekla v 'Moskvo. Prišla je v partijsko šolo pred čistko, o kateri smo govorili, toda že po seji glavne skupščine. Prišla je prav v trenutku, ko je ruski glavni odbor preiskoval jugoslovansko partijsko skupino. Kaj jo je gnalo.
da se je pridružila skupini proti politiki ruske partije in proti Kominterni v Jugoslaviji, ki se je popolnoma skladala s tisto politično orientacijo, ki jo je predlagal in asimiliral njen mož?
Ze spomladi leta 1929 je bilo vsakomur očitno, da bo politika Kominterne in Kiča naletela v Jugoslaviji na buren neuspeh. Brozova žena se je popolnoma strinjala s tezo moskovske jugoslovanske partijske skupine, po kateri je Kominterna izigrala KPJ,
Ze v tistem času, to je še preden je odkrilo samo vodstvo KPJ, smo izvedeli za skrivno delovanje Matjaža Brezoviča, ki je kot zaupnik Gorkiča špioniral za jugoslovansko policijo. Do tega odkritja je prišel dokončno Stanko Dragič, ki je skupno z Brozovo ženo preučil vse potankosti o aretacijih njenega moža in o drugih jugoslovanskih partijskih voditeljih. Socialna resničnost in politika, ki je vladala v. notranjosti partije in izven nje, resničnost, ki se jo je lahko Pelagea Denisa-Belousova dotaknila z roko po svojem povratku v Rusijo, jo je dokončno prepričala, da je sprejela kritike in politično linijo članov jugoslovanske partijske šole v Moskvi. Dva tedna po svojem prihodu je odpotovala v Omsk na obisk k očetu, ki je bil kot boljševik za časa carizma kazensko premeščen v Sibirijo. Zelo verjetno je, da jo je prav ta lev stare garde prepričal o pravilnosti Giligove teze. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da je bil njen oče delovodja železniškega oddelka v Omsku, kjer je delal kot vojni ujetnik Josip Broz. Gotovo je tudi, da je Pelagejin oče pridobil današnjega Tita za komunistično ideologijo. Josip Broz ni ostal samo med vojno, pač prav do' zime 1919/20 skrajno zvest Avstriji, njenemu cesarju in svojemu vojaškemu činu feldwebla - narednika.
Na kakšen način je Pelagea Denisova-Belousova sporočila svojo novo politično prepričanje svojemu možu, ko sta se po pet-ih letih spet videla in začsla skupno * življenje?
(Nadaljevanje prihodnjič)
Občinska dejaonoss u flabrežini
Arhangeli in avtomati
Na prejšnji seji, ki se je vršila 12 marca je župan sporočil, da je občinska gradbena komisija odobrila načrt za gradnjo hotelirske šole ustanove ENALC. Ta hotel, ki bo združen z gostinsko šolo bodo zgradili na nabrežinski obali. Ustanova bo za dela potrosila približno 450 milijonov lir.
Dalje je župan poročal, da je pred dnevi sprejel grofa Guarnierija, ki je član upravnega sveta štivanske papirnice in ki mu je sporočil, da bo papirnica ugodila občini v zadevi okrog zemljišča za pokopališče v Devinu. Nato sta tudi razpravljala o zemljišču jusarjev iz Medje-vasi. Ta zemljišča namerava papirnica! nakupiti, da bi zgradila svojim delavcem stanovanja. Dalje sta razpravljala o sprejemu naše delavne sile, moške in ženske, ki mora imeti prednost pred delavci iz drugih občin. Grof je obljubil, da se bo za to zadevo še naprej zanimal, istočasno pa je zatrdil, da je pripravljen takoj sprejeti na delo v »Cotonificio Triestino« večje število deklet.
Končno je župan še poročal, da je podjetje SMAT izplačalo 750.000 lir za triletno najemnino kamnoloma. Odbornik Terčon je tedaj predlagal, da se odobri še eno stalno občinsko mesto in sicer za oskrbnika vseh pokopališč. Predlog je bil sprejet.
Nato je prišlo na dnevni red nadaljevanje razprave o občinskem proračunu. Odbornik za finance Josip Terco® je pojasnil svetovalcem važnejše postavke v izdatkih.
Najvažnejši izdatki so naslednji:
plače občinskih uslužbencev - uradnikov, šoferja, poljskega čuvaja, cestarjev, šolskega sluge in prispevki za razne konzorcije znašajo skupaj 66 milijonov, javna razsvetljava, vodovod in pobiranje smeti 7,8 milijonov, prispevek ustanovam za turizem, tuberkolozo in higieno 2,7 milijonov, javna dela: poti, stavbe i. p. 7,6 milijonov, šole - razvetljava, kurivo in oprema 7,9 milijonov, bolnice 9,7 milijonov, organizacija nove službe za odnašanje smeti 4 milijone, gradnja dveh otroških vrtcev v Sempolaju in Devinu 43 milijonov, razni izdatki 14,4 milijonov.
Skupno bo torej izdatkov rednih in izrednih 163.123,964.
Predvidenih dohodkov pa 121.671,803. Primanjkljaj bo torej znašal 41.452.161. Za kritje primanjkljaja bo občina prosila za državno pomoč.
Odbornik Terčon je zaključil svoje poročilo z izjavo, da je proračun predlog odbora ter je povabil svetovalce, da ga skupno predebatirajo.
Po krajši debati se je seja zaključila, j -	* * *
V	torek, 20. marca je nabrežinski občinski svet nadaljeval s svojim delom. Zupan je najprej sporočil, da je prejel obvestilo, da je bil 20. januarja podpisan dekret, s katerim se v naši občini ustanovi krajevna turistična ustanova za področje Sesl;'an-Devin. Ko bo dekret objavljen v uradnem listu, se bo sestavil upravni odbor.
Po pojasnilih o delovanju turistične ustanove, ki jo je podal svetovalec dr. Ri-naldini in po vprašanju dr. Floridana n nekaterih vprašanjih v zvezi z industrijsko šolo, je svetovalec Bandini vprašal župana, kako je z zadevo zdravnikov, ki st prevzeli zavarovance INAM in ki so zaprosili za uporabo občinskih ambulatorjev. Zgleda, da jim občina ni ustregla.
O tem vprašanju se je vnela dolga debata, v katero je poseglo več svetovalcev,
(Konec s prve strani)
tek, v katerem O.A.S. zagotavlja povračilo »posojila«, če bo Alžirija ostala v francoskih rokah. Kdor noče »prispevati« zapade sankcijam, ki gredo od opomina do umora.
Poleg dinamitnih in plastičnih napadov, ki jih izvršujejo člani O.A.S. med civilnim prebivalstvom, je glavna njihova dejav-
Glasbcna Matica - Trst
V	soboto, 31. marca 1962 ob 21,15 v AVDITORIJU
KONCERT
operne glasbe
SODELUJEJO
solisti
KSENJA VIDALI (sopran)
MIRO BRAJNIK (tenor) DANILO MERLAK (bas)
MEŠANI ZBOR OPERE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE ORKESTER SNG in SLOVENSKE
FILARMONIJE t	4X
Dirigent: DEMETRIJ ZEBRE
'Vstopnice so na, razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom koncerta v baru Moscolin (Nasproti 'Avditorija).
ki so bili različnega mnenja. Nekateri so zagovarjali, da se ambulatoriji dajo na razpolago zdravnikom, medtem ko so ugovarjali, da obč. ambulatorije lahko uporah-lja izredno obč. zdravnik. Govorili so dr. Floridan, g. Markovič, g. Drago Legiša, dr. Rinaldini in drugi. Končno je bil sprejet predlog odbornika Draga Legiše, da se dajo ambulatoriji na razpolago tudi ostalim zdravnikom, če plačajo 1000 lir na uro. Občina pa jim bo zagotovila razpolago vseh inštrumentov, s katerimi so opremljeni občinski ambulatoriji. Za občinskega zdravnika ta najemnina ne bo veljala, vendar pa bodo določili znesek, ki ga bo prispeval za uporabo instrumentov.
Po tej razpravi se je občinski svet sestal za zaprtimi vrati ter proglasil nadaljno zasedanje za tajno.
*	$ *
V	ponedeljek 26. marca se je nabrežinski občinski svet ponovno sestal. Zuran Skrk je svetovalcem sporočil, da je zaprosil za sprejem pri dr. Mazzi, da bi skupno preučili vrsto važnih zadev.
Nato je govoril odbornik Josip Terčon, ki je svetovalcem odgovoril na številna vprašanja v zvezi z občinskim proračunom. Odbornik je pristavil, da v danih pogojih proračuna ni mogoče uravno-vestiti, ker odpade na plače občinskih uslužbencev pretežni del vseh občinskih izdatkov. Dodal je še, da bodo meseca aprila izplačali vsem uslužbencem 10.000 lir kot predujem za poviške, o katerih sedaj razpravljajo v rimskem parlamentu.
Odbornik Vižentin pa je seznanil prisotne, da se je sestala posebna komisija, ki je izdelala prednostno lestvico za po-
Preteklega junija je tržaški občinski svet sprejel pobudo, da priredi niz predavanj, v katerih bi prikazali fašistično dobo in odporniško gibanje. S tem je hotela tržaška občina, podobno kot so to že storili drugi občinski .sveti v največjih italijanskih mestih, posredovati svojim meščano mznanstveno podrobnejšo sliko o vzrokih, ki so privedli Italijo v diktatorski režim. Organizacijo predavanj je prevzel kulturni in umetniški krožek.
Dne 10. marca je spregovoril o izvorih fašizma bivši tržaški univerzitetni profesor modeme zgodovine Nino Valeri, ki sedaj poučuje na rimskem vseučilišču. Predavatelj je številne poslušalce na zanimiv način seznanil z bistvom Mossolini-jevega političnega programa.
Predavanja se bodo vrstila v tedenskih razdobjih do maja. Spregovorili bodo znanstveniki: Salvatore Romano o »Prihodu režima«, Norberto Bobbio o »Ideologiji fašizma«, Arturo Carlo Jemolo o »Fašizmu v državi in cerkvi«, Gino Luz-zatto o »Fašizmu in kapitalizmu«, Leo Valiani o »Krizi evropskih demokracij«, Roberto Battaglia o »Svetovni vojni in zlomu režima«, Francesco Parri o »Odporniškem gibanju«, Sergio Cotta o »Interpretaciji odporniškega gibanja« in Car-
lo	Schiffrer o »Fašizmu in odporniškem gibanju v Julijski Benečiji«.
Odmev, na katerega so predavanja naletela je takšen, kakršnega si niso pričakovali niti najbolj optimistični r.rganiza-torji. Glavna dvoran-i kulturnega in umetniškega kroga je postala premajhna za
nost v oddajanju piratskih radijskih oddaj. Večkrat se zgodi namreč, da ko govori po televiziji general De Gaulle, vidimo na televizijskem okencu generalov obraz, medtem ko slišimo glas Salana, ki ga po radijskem oddajniku vtihotapijo na valovno dolžino francoske televizije.
KONEC O.A.S.?
V	prvih štiriindvajsetih urah po evian-skem miru je O.A.S. še pokrepila svoje teroristično delovanje. Razstrelili so nad, 150 plastičnih bomb, ki so povzročile 105 mrtvih in 130 ranjencev. Tudi v naslednjih dneh so se nadaljevali napadi, stavke, demonstracije.
General De Gaulle je svojim državljanom sporočil, da bo zatrl skrajnodesni-čarske teroriste z vsemi silami. Pri tem pa mu bodo pomagali Alžirci. Kot vidimo, se zavezniki menjujejo. Nekdanji sovražniki se sedaj skupno borijo proti nevarnosti, ki jo predstavlja tajna armada. Toda dokler ne bo policija spravila n!> varno zadnjega zagrizenega člana O.A.S. do tedaj ne bo v Alžiriji resnično nastopil težko pričakovani dokončni mir.
Medtem ko v Oranu brani O.A.S. z vso zagrizenostjo svoje položaje, saj je znano, da je to mesto prestolnica teroristične organizacije', v drugih alžiskih mestih izgublja iz dneva v dan tajna armada svoje pripadnike in to ali na bojišču ali pa z De Gaujlevo propagando. Pretekli teden je francoska policija zadala teroristom hud udarec, ko je aretirala Salanovo desno roko, generala Edmunda Jouhauda, to je enega izmed štirih generalov, ki so se preteklo leto uprli ter skušali organizirati pohod r Pariz. Zagrizena borba na smrt, ki jo je ukazal De Gaulle proti vsem pristašem O.A.S., je postala odločilni faktor, saj se združenim arabskim in francoskim močem desničarji ne bodo mogli še dolgo upirati.
delitev sedemnajstih stanovanj, ki jih je zgradila družba za javna stanovanja. Isto družbo je občina naprosila, da bi zgradila še nadaljnih 50 hiš, da bi s tem odpravili stanovanjsko krizo v občini.
t August Piccard
Sloviti raziskovalec morskih globočin, prof. August Piccard je umrl 24. marca v Lozani. Pokojnik je zaslovel že v času. ko je bil docent na bruseljski univerzi. Tedaj so sodili o njem, da je eden izmed najresnejših strokovnjakov-raziskovalcev stratosfere z balonom. V letih 1931 ir 1932 je izvršil dvoje poletov, ki sta Pic-carda proslavila po vsem svetu. Prvič je z balonom dosegel višino 15.781 metrov, pri drugem vzponu pa 16.940 metrov. Med svojimi vzponi v stratosfero je preučeval kozmične žarke in tako odprl nova raziskovalna polja v tovrstni znanosti.
Po drugi svetovni vojni se je Piccard odločil za raziskovanja morskih globočin. Pri tem mu je pomagal sin Jacques. Oče in sin sta s posebnim batiskafom »Trst«, ki so ga izdelali v našem mestu dosegla rekord v potapljanju, saj sta se potopil? leta 1960 nič manj kot 11.520 metrov.
August Piccard se je rodil leta 1884 v Bazlju. Študiral je v Ziirichu, kjer je bil med najboljšimi študenti. Bil je tudi več let docent na tem švicarskem vseči-lišču. Batiskaf »Trst«, ki so ga izdelale tržaške ladjedelnice, mu je prinesel zasluženo slavo. Tržaška občina pa je očetu in sinu podelila častno meščanstvo.
V	zadnjem času se je Piccardova slava nagibala k zatonu, saj sedanji čas ni prav nič primeren za samotarske raziskovalce.
množico poslušalcev vseh socialnih slojev.
Na vsak način je treba pobudo in organizacijo pohvaliti, saj na predavanjih zve mlajša generacija resnico o režimu, ki je zasužnjeval Italijo.
Dejavnost akademske liste Adria
Na zadnji seji akademskega sveta je takoj po tribunovem poročilu prosil za besedo svetovalec slov. liste »Adrie« akademik Marko Udovič, ki je prikazal v luči dejanskih potreb slovenskih študentov med drugim tudi ustanovitev stolice za slovenistiko.
Stolica za slovenistiko, je dejal med drugim predstavnik slovenskih študentov, je čisto naravna zahteva, ki mora biti prej ali slej uresničena in to v koris' spoznavanja jezikov in kultur, ki se pri nas v Trstu srečujejo in dopolnjujejo.
Po končanem nastopu je tribun Zanetti zaprosil slovenskega predstavnika naj predloži pismeno svoje predloge gled / delovanja te stolice, ki jih bo on potem predstavil skupnemu meduniverzitetnemu odboru, ki je sestavljen iz študentov, profesorjev in asistentov.
Videti je, da je bil s tem dejanj-m storjen važen korak naprej za uresničitev te osnovne zahteve slovenskih študentov in ostalih akademikov, ki želijo spoznavati našo kulturo in se ob njej ! gatiti. Med drugim naj omenim, da so bili že pred meseci v rimskem parlamentu predloženi predlogi za ustanovitev stolice, kateri je naklonjen tudi šef tržaškega šolstva prof. Manlio Udina, ki je zavzel pri študentovskih debati (tavola ro-tonda) odločno stališče za ustanovitev stolice za slovenistiko.
V	študentovskem parlamentu se ie med drugim tudi debatiralo o socialnih vprašanjih potrebnih akademikov, o usta-
SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB JADRAN
priredi v sredo 4. aprila ob 20.30 v ulici Geppa 9/1 predavanje
O VLOGI SDZ V ŽIVLJENJU SLOVENSKE MANJŠINE NA TRŽAŠKEM Predaval bo dr. Branko Agneletto
novitvi tiskarskega združenja »Tergeste«, ki bo imelo namen izdajati knjige in skripta po ugodnih cenah. Vsekakor je to pozitivno dejanje, ki so ga predstavniki »Adrie« postavili že pri prvih sejah leta 1960.
[ Dogodki doma
TAJNIK TR2ASKE KPI OPROŠČEN. Prof. Paolo Sema se je pretekli teden zagovarjal pred prizivnim sodiščem zaradi žaljenja italijanskih vojaških sil. Na nekem predvolilnem govoru je namreč komunistični vodja strogo obsodil policijske oblasti, ki so nastopile z orožjem pri znanih dogodkih v Reggiu Emiliji, Genovi, Rimu in Licati, kar je privedlo do padca Tambronijeve vlade pred dvema letoma Javni tožilec je bil pri razpravi mnenja, da je obtoženec presegel dovoljeno mero kritike ter zahteval, da Sema obsodijo na osem mesecev zapo-ra. Odv. Pogassi je tedaj odvrnil, da obtoženec ni prekoračil meje kritike ter prikazal vrsto podobnih sodnih obravnav, ki so se končale z oprostitvijo obtoženca. Sodišče je sprejelo
V	italijanskem dramskem gledališču velja že več desetletij običaj, da si boljši in priznani igralci ustvarijo okrog sebe igralsko skupino, s katero gostujejo po italijanskih mestih. Seveda ima ta način pozitivne in negativne strani. Med pozitivnimi platmi je prav gotovo specializiranost določene skupine v dramskem polju, ki je prvemu igralcu najbližje. Po drugi strani pa vidimo, da cepljenje in frakcio-niranost najboljših moči prav gotovo negativno vpliva, saj v Italiji ne najdemo osrednje igralske skupine, ki bi bila kot celoten ansambel nad povprečjem.
Večkrat se dogaja, da glavni igralec tudi režira in piše igre, ki jih potem njegova skupina igra. Jasno je, da so vloge nalašč pripravljene za igralce, ki jih ima na razpo'ago. Med to zadnjo vrsto najdemo tudi Daria Foa, ki skupno s Franco Rame že dalj časa izvaja farse na moderno stvarnost.
Farso, ki smo jo preteklo soboto gleda-
li	v interpretaciji slovenskega gledališča, je avtor sam pred leti predstavil tržaškemu občinstvu v Novem gledališču. Objektivni kritik se mora pri vsaki predstavi otresti vtisov, ki mu jih je vtisnila v spomin interpretacija drugih ansamblov v istem dramskem delu. Toda ta trditev ne velja za delo, ki ga je Foa nalašč napisal zase in za svoje igralce. Treba je pozorno pregledati do kakšne mere je znal slovenski poklicni oder razumeti Foa kot pisatelja, igralca in režiserja.
Ze takoj na začetku naj povemo, da je bil prevod Lelje Raharjeve misleno večkrat pomanjkljiv. Izpadle so premnoge jezikovne finese, na katerih večkrat sloni vsa teža odrskega dejanja. Tem pomanjkljivostim pa so se pridružile še jezikovne in stilistične ter celo slovniške napake
tezo branilca in tajnika tržaške komunistične partije oprostilo.
*	* *
PREDSEDNIK KOSTARIKE NA OBISKU Pred dnevi je potoval skozi naše mesto predsednik Kostarike Francisco Orlič, ki je obiskal rojstni otok Crez. Tu se je pomudil na grobu svoje matere. Spremljala sta ga znani veletrgovec g. Josip Lavrenčič in slikar prof. Milko Bambič.
t Valerija Silova
V	torek’ zjutraj je preminula članica Slovenskega gledališča Valerija Silova. Se vedno nam je živa v spominu, tudi nam, ki smo jo poznali izključno iz odrskih deska. Posebno živ ostaja njen lik iz »Primorskih zdrah«, kjer je pokojnica v pristnem tržaškem narečju odigrala eno izmed svojih najbolj uspelih vlog.
Ze pred vojno je Valerja Silova delovala pri gledališču. Neštetokrat je nastopila pri takratnem slovenskem odru. Bila je igralka z vso dušo in telesom. Najbolje pa se je počutila v vlogah temperamentnih, živahnih žena, saj jim je bila po svojem veselem značaju najbližje.
Po končani drugi svetovni vojni je bila m:d prvimi, ki so spet oživili slovensko poklicno gledališče v Trstu. Bila je eden izmed stebrov SNG, saj v prvih povojnih letih skoraj ni bilo premiere, pri kateri ne bi sodelovala. Nepozabne bodo ostale karakterizacije nekaterih njenih likov. V zadnjih letih je sodelovala tudi pri radiu Koper. Poskusila se je tudi v filmu. Svojega zadnjega filma, ki ga je posnela preteklo jesen v Istri v italijansko-jugoslo-vanski koprodukciji pa ni več videla. Smrt jo je ugrabila preden je prišel njen zadnji film v naše mesto.
Naj ji bo lahka domača zemlja!
OBVESTILO
Zbirka avstralskega rojaka Humberta Pribaca »Branosti tolkoč« stane 1000 Lir ter jo lahko naročite pri rojanskem kaplanu č.g. Stanku Zorku, vicolo delle Rose 7.
DAROVI
Namesto cvetja na grob Ide Terčon daruje bratanec iz Slivna 1000 Lir za SDD in 1000 za sklad »Demokracije«..
V	spomin Andreja Coka iz Lonjerja daruje N.N. 1000 Lir za sklad »Demokracije«. Prisrčna hvala!
kar je celotnemu izvajanju odvzelo dobršno mero resnosti. Pohvalna je režija Antona Martija, ki je znal slovenski duh povezati z italijansko sodobno komiko.
Glavno vlogo, ki jo je v Novem gledališču igral Dario Fo sam, je soboto interpretiral Silvij Kobal. Lahko rečemo, da je Kobal ponovno zaigral, kot ni že dolgo časa. Odlična je bila njegova igra posebno tam, kjer ni kopiral avtorja, manj posrečena pa v trenutkih, ko je hotel na vsak način interpretirati popolnega Italijana. Takrat mu je vloga ušla iz vajeti ter se nekako razvodenela, ker je bila samo zunanje, ne pa notranje občutena.
Tudi ostali igralci so se na moč potrudili, da bi prepričali. Lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so večinoma popravili slab vtis, ki so ga zapustili z zadnjo predstavo »Mišnice«.
S. R.
Repantaborski politični dogodki
Po daljšen premoru se je pretekli četrtek 22. marca ponovno sestal repentabor-ski občinski svet. Med drugim je bila na dnevnem redu tudi odobritev občinskega proračuna. Prisotni so bili tudi trije izvoljeni svetovalci »Slovenske liste« g. Alojz Milič, g. Branimir Lupine in g. Komar. Zadržanje naših svetovalcev je bilo samostojno in nevezano na katerikoli skupino večinske ali odpadniške skupine, ki so se odtrgali od skupne liste. Skupno listo tvorijo, kot je znano predstavniki KPI in NSZ. Nočemo na tem mestu odkrivati ozadja in vseh dogodkov, ki so se odigravali v naši mali, a pomembni občini. Marsikaj je bilo takega, kar ni v čast tistim, ki hočejo nekaj izsiljevati, a pri tem kaj radi pozabljajo na koristi naših Občinarjev. Mnogo se šušlja in govori. Toda za govoričenje še najbolje vedo sami Občinarji. Kdo pa ima prav bodo že sami dobro razsodili. Tega se zavedajo tudi predstavniki »Slovenske liste«, ki so zavzeli ob priliki volitev proračuna edino pravilno in dosledno politiko in to v smislu mandata, ki so ga prejeli od svojih volilcev.
Prve volitve o proračunu so izpadle tako. V korist proračuna je glasovalo sedem svetovalcev. Bilo je razvidno, da občinski tajnik ni znal pravilno tolmačiti v tem primeru zakona, ki pravi, da je proračun odobren z večino (polovica plus 1) glasov. Ker je v repentaborski občini petnajst svetovalcev bi bilo potrebno za odobritev proračuna vsaj osem glasov.
Iz še ne pojasnjenih razlogov so glasovanje ponovili še pri isti seji. Pri tajnem glasovanju je bil proračun sprejet z osmimi glasovi. O tem glasovanju trdi »Primorski dnevnik«, da je popolnoma veljaven. Vendar pa smo mnenja, da se bo o pravilnosti še mnogo govorilo in debatiralo. Dejstvo je, da je na hitro skrpucana enotna lista pri zadnjih občinskih volitvah prikazala svojo nezmožnost upravljanja občinskih zadev. Ze pri prvih važnejših odločitvah je bilo vsakomur jasno da je notranje razcepljena, kar bo upravo privedlo v propast. Edina samostojna in sposobna politična skupina svetovalcev je skupina »Slovenske liste«, ki s svojimi kandidati in volivci tvori jedro, ki bo v bodočnosti pokazala, da se morajo občinske zadeve voditi po stvarnih in poštenih principih v korist vseh Repentaborčanov.
C m ALI OGLftSI y
Želim spoznati preprosto dekle 34-37 let - prosim sliko. Ponudbe naslovite na; J Stegel Gen. Delivery - Port Arthur Ont., Canada.
Odgovorni urednik:
Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria. d. d. v Tritu ——————————— ■
Uredništvo ' n uprava:
Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio l/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1.
CENA:	posamezna	številka L 30.—
Naročnina: mesečno L 50.— — letao L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst 41. 11-7228
Premirje med Francozi in fllžirci
Trideset let italijanske zgodovine
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000,000 - VPLAČANIH JLIR 180 000.000'
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TEL. 38045 - 38101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
nrnnm Dn+llio+D	n Rim 7	Prenočišče,	hrana, ogled Rima	Itd., vse te
rUoMn! rUlUjElK	V nuli!	skrbi bodo	odveč, če se boste	obrnili na.
-ie Hotel-Penzion BLED =_
~ Via StaMlia, 19 . Telefon 777-102 - RIM
Sc priporoča in pozdravlja, Vaš rojak ViNKO A. LEVSTIK
ii .	„ p , . ...	asa«]**.« i.	> i .	..v«, m m	*u
Izrezite in shranite I - Pičite nam	za cene in prospekte I
.......