LETO XVIIIPETEK, 23. DECEMBER 1988 ŠTEVILKA 6

Pred iztekom starega leta

Leto 1988 se izteka in zato je prav, da se
spomnimo, kako smo ga preživeti, kako
smo delali in s kakšnimi problemi smo se
srečevati.

Kljub težavam, katere so se odražate v
vse večji inflaciji, zmanjšanju kupne moči
prebivalstva in gospodarstva, neustrezne¬
mu tečaju dinarja in stimuliranja izvoza,
zmanjševanju investicij in stanovanjske
izgradnje, smo v letošnjem letu znotraj po¬
sameznih obratov delovne organizacije za¬
ostali za predvidevanji. Torej načrtovanih
ciljev nismo v celoti dosegli, vendar so na¬
ši poslovni in drugi kazalci gospodarjenja
v primerjavi s sorodnimi delovnimi organi¬
zacijami v panogi dobri.

Že v letu 1987 smo sklenili, da je po¬
trebno prodajno mrežo čimbolj približati
direktnemu kupcu, zato smo v preteklem
letu zgraditi nov center za inženiring in
marketing na Bledu ter odprti poslovalnici
v Beogradu in Kragujevcu, poteg tega pa
od reorganizacije prodajnega sektorja pri¬
čakujemo večji plasma naših izdelkov.
Čeprav ugotavljamo, da doseženi rezultati
niso slabi imamo znotraj poslovnega siste¬
ma še veliko rezerv, zato z rezultati ne mo¬
remo in ne smemo biti zadovoljni.

Vsi si želimo, da bi v prihodnjem letu,
ki bo zaradi vse večjega naraščanja inflaci¬
je in drugih gospodarskih problemov te¬
žavnejše kot letošnje, dostojno preživeli.
Zato bomo v letu 1989 izvedli naslednje
akcije:

— neprestano spodbujanje večje
ustvarjalnosti in kreativnosti pri delu

— izboljšali kvaliteto proizvodov

— dopolnjevali proizvodne programe
z izvenserijskimi proizvodi ter hitreje razvi¬
jali nove in spremenjene proizvode za
boljše obladovanje trga

— agresivneje prodajali na domačem
in tujem trgu

— dokončali investicijo v temeljni
organizaciji Podnart

— nadaljevali z vlaganji v prodajne
prostore po Jugoslaviji

— še naprej zmanjševali zaloge repro-
materiala, rezervnih delov in izdelkov.

V letu 1988 smo sprejeti spremembe in
dopolnitve ustave SFRJ, kar nam je dalo
podlago za spremembo ostale zakono¬
daje. Nekaj osnutkov zakonov je že v
obravnavi. Med temi so za delovne organi¬
zacije največjega pomena: zakon o pod¬
jetjih ter zakon o računovodstvu, kakor tu¬
di zakon o delovnih razmerjih in zakon o
tujih vlaganjih. Z njimi bomo morati uskla¬
diti svoje samoupravne splošne akte naj¬
kasneje do konca polletja prihodnjega le-
najnujnejših predpisov smo že
/$vneslj,*vSdoločila delovne organizacije v
5 obijaj začasnih sklepov, ki naj bi jih upora-

J

bljali  vse do končne uskladitve naših
splošnih aktov z zakonskimi predpisi. Iz
vsega navedenega je jasno, da nas tudi na
področju interne zakonodaje čaka v pri¬
hodnjem letu še veliko težkega deta.

Za vse te aktivnosti smo že sprejeli
smernice za plan, kjer smo postavil osno¬
vna izhodišča delovanja in ravnanja ter
materialne okvire deta v letu 1989.

Spoštovane sodelavke in sodelavci!

V težavnih časih, v katerih živimo, ima¬
mo priložnost, da uredimo probleme, kate¬
rih še nismo uspeli rešiti v preteklosti in
probleme, kateri se nam pojavljajo na no¬
vo. Izboljšati moramo predvsem naš od¬
nos do dela in tako vnesti v svoje delo še
več kakovosti, odgovornosti in tovarištva.

Prepričan sem, da nam bo to uspelo in
to zato, ker smo tudi z dosedanjim delom
dokazali, da smo sposobni več in bolje de¬
lati.

Nemoteno delovanje
nabavne funkcije je eden
osnovnih pogojev za uspeh
delovne organizacije

Proces nabave je eden od procesov, ki so potrebni za celotni ci¬
klus proizvodnje od surovin do gotovih proizvodov, ki se plasirajo
na tržišču. Brez nabave strojev in za te rezervnih delov ter surovin
ali izdelavnih materialov ni proizvodnje in ne prodaje gotovih iz¬
delkov, Zato se vsaka proizvodnja začne z nabavo, oziroma dobavo
osnovnih izdelavnih materialov. Če nabava ni urejena, tudi proiz¬
vodnja ne more funkcionirati, pa če je lahko še tako dobro ure¬
jena. Nabava so torej vhodna vrata za vsako proizvodnjo, skozi
katera prihajajo osnovna izdelavna sredstva in osnovni izdeiavni
materiali.

To je stik s tržiščem na vhod¬
ni strani. Zato ni vseeno kako
delujejo nabavne funkcije in ka¬
ko močna zasedba je na teh
funkcijah. Tu gre prvenstveno
za poznavanje materialov za po¬
znavanje tržišča, dobaviteljev,
za kvaliteto materialov, za doba¬
vne roke, na katere je vezan ves
ciklus proizvodnje in zaloge ma¬
terialov, za prodajne cene izde¬
lavnih materialov, za plačilne
pogoje, skratka za velik del eko¬
nomike delovne organizacije. Še
posebno je to pomembno danes
ob velikem divjanju inflacije in
stalni menjavi zakonov. Ni vse¬
eno kje se nabavi materiale,
kakšne materiale, pod kakšnimi
pogoji in za kakšno ceno. To so v
osnovi vhodna vrata v delovno
organizacijo, kjer se da s pravo¬
časnimi pametnimi ukrepi pri¬
hraniti veliko denarja ali ga pa z
nepravilnimi ukrepi lahko veli¬
ko zapraviti. Zato je zelo po¬
membno kako močna je zasedba
na tem področju, še posebno pri¬
de to do izraza, če je v nabavo
vključen tudi uvoz ali nabava iz
tujine. Ta v jugoslovanskem go¬
spodarstvu podleže posebnim
predpisom in omejitvam ter re¬
žimom, ki se stalno spreminjajo.
Zato je neobhodno potrebno biti
s tem na tekočem, kar zahteva
poleg normalnega komercialne¬
ga dela še precej birokratskega
dela, da se lahko v pravem času
koristijo najugodnejše poti uvo¬
za ali da se pravočasno izogne
nepotrebnih dajatev, ki sprem¬
ljajo skoro vsako nabavo iz tuji¬
ne. Poleg poznavanja tržišča,
predpisov, ki se stalno menjajo

je potrebna tesna povezava s
proizvodnjo, s finančno službo
ter prodajno službo ali s plasma¬
jem proizvodov na izhodne delo¬
vne organizacije. Često so naba¬
ve vezane na prodajo ali gredo
tokovi skozi iste trgovske delo¬
vne organizacije, ki pogojujejo
za določeno kvoto prodaje, do¬
ločeno količino nabave. Često šo
tudi prodajni pogoji neločeno
vezani.

Podobno je tudi pri inozem¬
skih partnerjih, še posebno, če
je sklenjena kooperacijska po¬
godba ali kompenzacijski posli
ali maloobmejna menjava. Zato
ni čudno, da imajo nekatera
podjetja v komerciali nabavo in
prodajo. Veliko pa je podjetij, ki
imajo nabavo vezano na proiz¬
vodnjo, ki ravno tako dobro
funkcionira, če je dobro organi¬
zirana in dobro povezana z vse¬
mi ostalimi službami, ki sodelu¬
jejo pri realizaciji procesa naba¬
ve. Večina velikih delovnih orga¬
nizacij s trgovskim poudarkom
imajo nabavo in prodajo v ko¬
merciali, večinoma srednjih in
manjših delovnih organizacij pa
ima nabavo ločeno od prodaje,
odvisno od specifičnosti asorti-
mana, ki ga imajo posamezne
dejavnosti.

LIP je imel nekdaj organizira¬
no nabavo v okviru tehničnega
sektorja, z reorganizacijo pa je
nabava postala samostojen od¬
delek v okviru skupnih služb.
Ker ima podjetje samostojni
uvoz, zahteva to primerno ka¬
drovsko zasedbo. Tako bi danes
lahko delili nabavo iz uvoza in
nabavo na domačem trgu.

Po asortimanu pa se nabava deli takole:

— Nabava glavnih in pomožnih repromaterialov za ute¬
čeno stalno proizvodnjo. Tu je določen plan proizvodnje, iz ka¬
terega sledijo izdeiavni materiali.

— Nabava osnovnih strojev z vsemi rezervnimi deli, ki
se jih delno da planirati, delno pa ne, ker nastanejo potrebe
pri okvarah. Mogoče jih je zamenjati samo z dobrim preven¬
tivnim vzdrževanjem. Potrebe nabave pri okvarah so najbolj
kritične še posebno iz uvoza, ker so ponavadi vse zelo nujne.

— Nabava materialov za naročninsko proizvodnjo za ta-
koimenovana pogodbena naročila strojne opreme. Tu pride
do naročila šele po podpisu pogodbe, ki je vezana na rok mon¬
taže. Po pogodbi se izdelajo šele načrti in terminski plan izde¬
lave, iz katerega sledi nabava materialov. Ti so često vezani s
kratkimi roki, ki jih je težko uskladiti z možnostmi, ki obsta¬
jajo na tržišču, tako na domačem trgu kot iz uvoza. Zato na¬
stanejo ravno tu često velike težave.

Čeravno so tu trije različni na¬
čini dobave materialov, se mora
nabava približati proizvodnji v
okviru možnosti, ki obstajajo na
tržišču. Zato se je potrebno tudi
ustrezno organizirati in prilago¬
diti asortimanu, ki ga proizvod¬
nja zahteva.

Poseben problem so zaloge, ki
so danes vezane z velikimi stro¬
ški. Zaloge se morajo znižati na
tako stopnjo, da bo omogočeno
normalno obratovanje in ne bo¬
do povzročile nepotrebnih obre¬
menitev. Če pa je potrebno, naj
se blago skladišči izven delovne
organizacije.

Priznanje za uspešno
sodelovanje s f. Henkel

Firma Henkel sodeluje z LIP-om že od začetka proizvodnje
gradbenih plošč, od leta 1959 — ne samo z dobavo lepila, ampak tu¬
di pri tehnološkem razvoju proizvodnje gradbenih plošč. V tehnolo¬
giji lepljenja odnosno v kompletnem opažnem sistemu je firma
Henkel z LIP-om sodelovala z roko v roki.

Zato je LIP na svojo 40-letnico povabil tudi firmo Henkel kot
dolgoletnega dobrega partnerja. Žal se predstavniki firme Henkel
niso mogli udeležiti proslave, za kar so se opravičili.

Ob poslovnem obisku v novembru 1988 so LIP-u izročili eno
najvišjih priznanj za dolgoletno uspešno sodelovanje — kipec kneza
JOHANNA WILHELMA II., ki predstavlja že od sredine 17. stoletja
simbol mesta Diiseldort. Takšno priznanje firma Henkel podeli red¬
kim firmam, le tistim, s katerimi ima dobro dolgoletno sodelovanje.

Celotni kolektiv LIP-a Bled je lahko ponosen na takšno prizna¬
nje, ki je dobra vzpodbuda za nadaljnje sodelovanje.

Veliko maneverskega prosto¬
ra je ravno v zalogah rezervnih
delov. Z urejenim skupnim skla¬
diščem bi se te zaloge lahko ob¬
čutno znižale in nabava teh bi se
lahko zelo poenostavila.

Tudi pri plačilnih rokih posa¬
meznih materialov so še velike
rezerve. Tu mora nabava s per¬
manentno akcijo za daljše pla¬

čilne roke izboljšati finančne po¬
goje delovne organizacije. Po¬
dobno je pri posameznih raba¬
tih, skontih in drugih kupopro¬
dajnih pogojih.

To je le nekaj nakazanih ak¬
cij, na katerih bomo morali stal¬
no in povezano delovati in uspe¬
hi ne bodo izostali.

Drago Maselj, dipl ing.

2

Novi obrazi na delih
vodenja v DSSS

Karel Maselj,

rojen 19. 10. 1933, je bil sprejet na dela in naloge vodje
nabavnega sektorja.

Po zaključeni biotehnični
fakulteti se je leta 1960 zapo¬
slil pri GG Ljubljana. Ko je
odlužil vojaški rok, se je le¬
ta 1962 zaposlil pri LIP Bled.

V Bohinjski Bistrici v TO To¬
maž Godec je delal kot obra-
tovodja, kasneje v tehni¬
čnem sektorju, v prodaji —
izvozu, nekaj let pa je bil di¬
rektor TOZD Trgovina. Od
leta 1979 do letos je združe¬
val delo v SOZD Uniles v
Ljubljani, kjer si je nabral
veliko izkušenj na področju
nabave-kooperacije — notra¬
nje trgovine ter uvoza.

Anica Švab,

rojena 26. 6. 1955, se je zaposlila na delih in nalogah vodje
izvoza v prodajnem sektorju. ,. j | • , ,

Srednjo ekonomsko šolo
je zaključila v Kranju. Leto
dni je bila kot dinarski likvi¬
dator zaposlena v Ljubljan¬
ski banki v Radovljici. Viso¬
ko ekonomsko komercialno
šolo je v Mariboru zaključila
leta 1980. Zaposlila se je v
SAVA Kranj, TOZD — TAP
kot komercialist za izvoz av-
topnevmatike.

Mirko Rimahazi,

rojen 12. 7.1960 opravlja dela in naloge vodje maloprodaje v
prodajnem sektorju.

Po zaključeni gimnaziji je
nadaljeval šolanje na Bio¬
tehnični fakulteti v Ljublja¬
ni, študij je dokončal le¬
ta 1983. Dve leti in pol si je
na lesnem področju nabral
izkušnje pri LIP Bled TO Re¬
čica. Poskusil je kot kmet-
kooperant pri KZ Bled. Le¬
tošnjo jesen pa je prevzel
naloge vodje v maloprodaji.

Izobraževanje

Izobraževanje strokovnih kadrov sodi danes v svetu med naj¬
bolj pereče probleme gospodarstva vsake razvite napredne zem¬
lje ne samo zaradi naglega napredka znanosti in tehnike, pač pa
tudi zaradi splošnih potreb prebivalstva, dviganja standarda in kul¬
turne ravni.

Gospodarstvo vsepovsod močno občuti pomanjkanje izobra¬
ženih in usposobljenih kadrov, brez katerih ni mogoče misliti na
kakršenkoli večji napredek. V gospodarstvu se danes zavedajp,
da je vlaganje v kadre gospodarska investicija in da je to eden od
pogojev za ekonomski razvoj.

Ena od značilnih potez v si¬
stemih izobraževanja strokov¬
nih kadrov je ta, da se razen
potrebnih znanstvenih raziskav
v svetu usmerjajo močno na
operativne naloge izobraževa¬
nja. Ta vpliv in neposreden pri¬
tisk gospodarstva na izobraže¬
valno politiko je močno čutiti v
razvitih državah, zato teži veči¬
na industrijsko naprednih držav
za tem, da bi ustvarile sodo¬
ben, praktičen in gospodarske¬
mu sistemu najustreznejši si¬
stem izobraževanja strokovnih
kadrov, ki naj bi najbolje zado¬
voljili trenutne in perspektivne
potrebe države.

Druga značilna črta v siste¬
mih izobraževanja pa je priza¬
devanje, da bi dali široko izo¬
brazbo in s tem omogočili hi¬
trejše premeščanje in večjo
uporabnost strokovnih kadrov.
S tem je omogočena večja
možnost prehajanja z enega
delovnega mesta na druge za¬
poslitve, ki so zaradi hitrih or¬
ganizacijskih sprememb v sve¬
tu nujne.

V razvitih državah sistem izo¬
braževanja prilagajajo gospo¬
darskemu razvoju. Sistem izo¬
braževanja je vedno tesno po¬
vezan z družbeno-ekonomski-
mi pogoji, možnostmi, gospo¬
darskim napredkom in podob¬
no.

Z uvedbo usmerjenega izo¬
braževanja je bilo v gospodar¬
stvu pogosto slišati pripombe,
da strokovni kadri niso zados¬
tno usposobljeni za začetek
dela. Zato je dan velik pouda¬
rek izobraževanju v delovnih
organizacijah. Izobraževanje v
DO pa se razvija le v tolikšni
meri, kolikršen je interes delov¬
nega kolektiva, oziroma kakr¬
šne so potrebe in zahteve po
bolj in vsestransko usposoblje¬
nih proizvajalcih in upravljalcih.
Potrebe so največkrat odraz
pozitivnih stališč do izobraže¬
vanja in iniciative delovnih
kolektivov. Dobro ugotovljene
potrebe so najboljša osnova za
to, da uresničimo vse pogoje
za sistematično izobraževanje
delavcev.

Izobraževanje strokovnih ka¬
drov je celota, ki ne obsega sa¬
mo znanja za neposredno izvr¬
ševanje strokovnega dela, am¬
pak tudi sočasno skrb za vzgo¬
jo humane, razgledne in kultur¬
ne osebnosti.

Ko govorimo o sistemu izo¬
braževanja strokovnih kadrov,
v nobenem primeru ne smemo
ločevati rednega šolanja od
izobraževanja v DO. Za ustre¬
zno usposobitev visokostro-
kovnega kadra potrebuje po
osnovni šoli še dodatnih 9 10

let izobraževanja in usposablja¬

nja. Zato lahko le pravočasno
načrtovanje kadrov zagotovi,
da v pravem trenutku, v kar naj¬
večji možni meri našemu go¬
spodarstvu nudimo in zagotovi¬
mo ustrezno usposobljene ka¬
dre.

Planiranje kadrov, zaposlo¬
vanja, izobraževanja, usposa¬
bljanja in napredovanja je vse
prepogosto zanemarjeno, kar
pa posredno vpliva tudi na teh¬
nično tehnološki razvoj tako
OZD, kot tudi gospodarstva v
celoti.

Današnji čas stalnih družbe¬
noekonomskih in tehnoloških
sprememb v svetu postavlja
pred našo družbo zahteve po
nenehnem širjenju količine in
kakovosti znanja, kar še pose¬
bej velja za zaposlene delavce,
ki so temeljni dejavnik ustvarja¬
nja materialne osnove gospo¬
darstva in družbe. Pogoj za
vključitev v svetovne razvojne
tokove je predvsem inovativno,
učinkovito in konkurenčno go¬
spodarstvo. To terja nenehno
širjenje in poglabljanje znanja
pri delu in splošno razgleda¬
nost zaposlenih.

V naši družbi in združenem
delu razpolagamo z relativno
manjšo količino znanja kot go¬
spodarsko razvitejše države.
To se pokaže že v formalni pri¬
merjavi klasične izobrazbene
strukture zaposlenih ali primer¬
javi, koliko let izobraževanja so
povprečno zaključili zaposleni
v našem združenem delu in ko¬
liko v razvitih državah.

Še slabša je slika, če ta meri¬
la o količini znanja razširimo na
nova znanja, ki jih zaposleni v
razvitih državah intenzivno pri¬
dobivajo s stalnim izpopolnje¬
vanjem znanja in strokovnim
usposabljanjem. Znanje je tudi
premalo vrednoteno, prav tako
je premalo vzpodbud za dodat¬

no pridobivanje znanja. Izobra¬
ževanje mladine v času redne¬
ga šolanja se razvija v smeri
pridobivanja splošnih in stroko¬
vno teoretičnih znanj, zato mo¬
rajo delavci specialna stroko¬
vna in praktična znanja pridobi¬
vati v času dela in v povezavi z
delom, za katerega se priprav¬
ljajo ali ga že opravljajo. To od¬
govornost je prevzelo združe¬
no delo z uvedbo usmerjenega
izobraževanja.

Vzgojnoizobraževalni pro¬
grami srednjega izobraževanja,
po katerih poteka vzgojno izo¬
braževalno delo v usmerjenem
izobraževanju vključuje kot ob¬
vezno sestavino tudi usposab¬
ljanje z delom, ki se izvaja le
kot proizvodno delo oziroma
delovna praksa. Usposabljanje
se izvaja tudi v času počitniške
prakse in v času pripravništva.

Proizvodno delo v naši DO
oziroma počitniška praksa je
potekala zadovoljivo, tako da ni
bilo kakšnih večjih problemov.
Pripravniška praksa poteka po
določenih programih. Ob kon¬
cu pripravniške dobe ugotavlja¬
mo, da so si pridobili solidno
znanje.

(Nadaljevanje na 4. strani)

3

Izobraževanje

(Nadaljevanje s 3. strani)

Kvalifikacijska struktura DO je. Enaka ugotovitev velja za
se počasi, toda stalno izboljšu- štipendiste in študij ob delu.

Kvalifikacijska struktura

Zaposleni

Študij ob delu

V okviru delovne organizaci¬
je vsako leto organiziramo se¬
minar za vodje proizvodnje in
ves tehnični kader. Običajna
udeležba je od 25 do 50 udele¬
žencev. Teme seminarja so iz
aktualne problematike gospo¬
darskega stanja in občasne te¬
me o medsebojnih odnosih v
organizacijah združenega dela.

V jesenskem roku letošnjega
leta smo začeli z rednimi stro¬
kovnimi predavanji za vodilne in
vodstvene delavce, na katera
vabimo 60 sodelavcev.

Večkrat smo organizirali se¬
minar za organe samoupravlja¬
nja. Vsake dve leti organizira¬
mo seminar za voznike viličar¬
jev, ki se ga običajno udeleži
10 do 15 kandidatov. V zadnjih
5 letih sta bila organizirana dva
oddelka za obdelovalce lesa
kot zunanja oddelka Srednje
lesarske šole iz Škofje Loke.
Od 20 prijavljenih običajno
uspešno zaključi šolanje 15
kandidatov.

V spomladanskem roku t.
I. smo organizirali predavanja
na oddelku za obdelovalce lesa
na Bledu za kandidate v TO To¬
maž Godec in TO Rečica, ki ga
obiskuje 14 delavcev.

V jesenskem roku pa smo
organizirali nov oddelek za ob¬
delovalce lesa za delavce iz TO
Podnart in TO Mojstrana, ki
šteje 17 kandidatov.

Vsako leto konča tečaj za
pridobitev naziva priučenega
lesarskega delavca — PK od
25 do 35 zaposlenih. Po posa¬
meznih TO so bila organizirana
kratka predavanja in preizkus
znanja iz varstva pri delu za de¬
lavce v neposredni proizvodnji.

Vsa leta je bil dan velik pou¬
darek izobraževanju gasilskih
enot in enot civilne zaščite.

Naša delovna organizacija se
je razvila iz zastarelih žag in
manjših obrtnih delavnic v so¬
dobno delovno organizacijo, ki
ima sodobne naprave in pripo¬
močke ter sodobne in zahtev¬
ne tehnološke procese različ¬
nih finalnih proizvodov, ki so
marsikje vodeni elektronsko.

Prav tako smo vpeljali avto¬
matsko obdelavo podatkov na
vseh področjih poslovanja. Po¬
skrbeli smo tudi za strokovne
kadre vodenja in upravljanja.
Če hočemo slediti hitremu raz¬
voju v svetu moramo dati temu
področju še večji pomen.

Blaževič

Lipova strojegradnja^
— še obstajajo
možnosti ,

Čeprav situacija, v kateri se naša strojegradnja nahaja, ni lah¬
ka, stvari nikakor niso brezizgledne. Res je, da se nahajamo v težki
družbeno-ekonomski situaciji v naši državi na splošno in da je se¬
danja družbena učinkovitost tolikšna, da bo tudi v prihodnje močno
omejena poraba — tudi investicijska, vendar je tudi res, da smo, za¬
hvaljujoč se intenzivnemu delu in aktualnosti naših ponudb, uspeli
dobiti toliko naročil, da je proizvodnja normalno zasedena.

To dejstvo in tudi nekaj dru¬
gih kaže na to, da je področje še
vedno zanimivo in da bi bilo ško¬
da, če bi nepremišljeni koraki
ali obnašanje podrlo to, kar je
doslej zgrajenega.

Kaj kaže situacija na trgu?
Potrebe v lesnopredelovalnih
obratih so še vedno tudi po tem
segmentu proizvodov in storitev,
ki so predmet našega proizvod¬
nega programa velike, vendar
so vsi procesi pridobivanja po¬
slov, zaokrožanja finančnih kon¬
strukcij, do doslednosti v izved¬
bi, veliko bolj zaostreni, kar vsa¬
kega izvajalca sili v dosledno iz¬
vajanje zahtevane kakovosti
svojih uslug. Tako stanje je raz¬
log za pozitivne premike v vseh
tistih sredinah, koder to želijo,
zmorejo in vzdržijo in to je do¬
bro.

Tudi naše sodelovanje na sej¬
mih v letošnjem letu, tudi na
zadnjih v Sarajevu in Beogradu,
na katerih smo sodelovali le s
slikovnim in prospektnim mate¬
rialom in z našim komercialnim
predstavnikom je potrdilo ome¬
njene značilnosti z dodatkom,
da se pojavlja tudi vedno večji
interes po industrijskem obnav¬
ljanju predvsem dražjih stroj¬
nih linij, s čimer se odpira novo
zanimivo področje dela, ki bi ga
morala zasledovati in reševati
naša servisna dejavnost in ki je
glede na naš dosedanji način
specifičen. Ob ustrezni stalni ob¬
delavi trga, naši dosledni prisot¬
nosti na trgu, s hitrim odziva¬
njem na ponudbe in z dobrimi
strokovnimi rešitvami se da še
vedno dobivati primerne posle.
Tu so zelo pomembne reference,
ki so pogostokrat odločilnega
pomena.

Katere akcije smo izvajali do¬
slej, da bi uspešneje gospodari¬
li? Kolikor je bilo mogoče hitro
smo razvijali nove in dopolnje¬
vali obstoječe proizvode, da bi
ustregli potrebam naročnikov.

Kooperacijsko proizvodnjo
smo razširili na nove tipe stro¬
jev, ki so aktualni za naše trži¬
šče in za kooperacijsko izmenja¬
vo s tujimi partnerji. S tem da
smo pridobili novo kooperacijo
za stroje za optimirno širinsko
razžagovanje desk, smo zaokro¬
žili ponudbo za kompletno
opremljanje obratov za lameli-
ranje in decimiranje lesa, kar si
štejemo za pomemben uspeh in
priznanje LIP, ki kot sodobna
lesna predelava z visokim dele¬
žem izvoza kvalitetno stoji za
vsem tem.

Kooperacija ostaja tudi v pri¬
hodnje zelo aktualno področje
dela zaradi vrsto prednosti, ki
jih ponuja. Prenos znanja, ob¬
vladovanje kompleksnejših zah¬

tevnih projektov in navajanje
na evropski nivo kakovosti so
ključne postavke, ki jih lahko
štejemo kot prednosti takega so¬
delovanja. Ocenjujemo, da si bo¬
mo s solidnim delom obdržali in
ustvarili nove podlage, da bi
vsaj tretjinski delež naših proiz¬
vodnih zmogljivosti pokrivali s
posli iz kooperacije. Ker tudi na
področju transportnih naprav
postopno uvajamo modulno
gradnjo, se je prav to pokazalo
tudi kot dodatno zanimiv proiz¬
vod za kooperacijsko izmenjavo,
saj obstaja realen interes pri na¬
ših tujih kooperacijskih partner¬
jih tudi po teh proizvodih. Da je
dosežen primeren nivo sodelo¬
vanja na tem področju, kaže tu¬
di interes in izraženo zaupanje
naših partnerjev, ki so pripra¬
vljeni pri nas v celoti naročiti za
potrebe svoje prodaje celotne li¬
nije, seveda pod ključnima pogo¬
jema: sprejemljiva cena, zanes¬
ljivost delovanja.

Možnosti, ki jih imamo, da še
uspešneje nadaljujemo začeto
delo, niso majhne. Kljub temu
da poznamo načelo, da so mož¬
nosti za zadovoljevanje potreb
vedno manjše od potreb, pre¬
ostaja dvoje področij, na katerih
bo treba storiti pomembne pre¬
mike v prihodnje:

— le s sodobnim projektnim
načinom dela, seveda ob raču¬
nalniški podpori bomo lahko ob¬
vladovali naše obsežne in zaple¬
tene naloge, dogodke in pojave,

— v sami proizvodnji bo lah¬
ko le ustrezno opremljen odde¬
lek za mehansko obdelavo kovin
z odvzemanjem delcev kos zah¬
tevnim nalogam strojegradnje.

Ob vsem tem, bolj material¬
nim osnovam pa dodajamo še
eno pomembno ugotovitev. Ved¬
no je človek tisti osrednji čini-
telj, ki s svojo sposobnostjo,
znanjem in odnosom daje pečat
vsaki stvari. Človek je v svoji os¬
novi kolektivno bitje, ki je kot
individuum neodporen in hitro
ranljiv. Zato se zavedamo, da
smo vsi skupaj na področju Li¬
pove strojegradnje kot celica, ki
lahko samo homogena ustvarja
nova rojstva, nove kali, nove ce¬
lice. Čeprav jemljemo prispodo¬
bo iz narave, vemo, da samo
zdrave celice lahko kljubujejo
vsem škodljivostim, vemo, da
bomo samo v ustvarjalnem, to¬
variškem medsebojnem vzdušju
zmogli naloge, ki nam bodo
omogočile preživetje. Prav goto¬
vo je preživetje glede na sedanji
čas aktualen cilj, vendar ni tisto,
s čimer bi bili zadovoljni, saj
smo prepričani, da je v naši celi¬
ci dovolj energije in znanja, da
lahko storimo še kaj več.

Gvido

4

Predstavili smo se
v Beogradu

V dneh od 14.—20. novembra je bil v Beogradu največji sejem
pohištva pri nas, kjer smo razstavljali proizvajalci iz vse Jugo¬
slavije.

HELENA

Program spalnic

Program spalnic HELENA,
večini poznan pod delovnim
imenom SONET, je rustikalni
program, namenjen za opremo
spalnic v individualnih stanova¬
njih, kot tudi družbenih, pred¬
vsem za opremo hotelov in pen-
sionov.

Program se razlikuje od ob¬
stoječih LIP pohištvenih progra¬
mov predvsem po svojih značil¬
nostih, kot so mehko zaobljeni
robovi, masivni izgled, polkrožni
zaključki, okrogli podstavki ozi¬

roma noge, lomljene stranice, ki
prehajajo v frontalni del, kovin¬
ska vodila pri predalih ter pre¬
dalih pri omarah in bogatejše
stranice pri posteljah.

Pohištvo je v celoti izdelano iz
masivnega smrekovega lesa, lu-
ženo s pozitivnim lužilom svetlo
medene barve ter lakirano z
enakokomponentnim lakom.

Asortiman programa je zelo
bogat, še zlasti pri omarastih
elementih, iz katerega se lahko
sestavi po želji posameznika
ambientalni sestav.

Sejmišče je obsegalo 14 raz¬
stavnih hal in v prvi hali smo
razstavljali tudi mi. Letos nam
je uspelo dobiti svoj razstavni
prostor, katerega bomo posku¬
šali obdržati tudi v bodoče.
Kljub majhni površini (40 m 2 )
smo na njem predstavili naš
redni program pohištva, in sicer
spalnico BOHINJ in otroško so¬
bo 401/S. Naš razstavni prostor
je bil primerno urejen. Povpra¬
ševanje za naš program je bilo
precejšnje, kljub naši stilni
opredeljenosti in sedanjemu
trendu pohištva v Jugoslaviji.

V istem razstavnem paviljonu
smo bili predstavljeni tudi na
razstavnem prostoru trgovske
organizacije Slovenijales. Tu
smo razstavljali spalnico Hele¬
na, ki je namenjena predvsem
za izvoz, v manjših količinah pa
bo na razpolago tudi domačemu

trgu. Predstavljena je bila tudi
spalnica SAVA, za katero je bilo
zanimanje tako s strani doma¬
čih kupcev kot tudi tujih.

Med številnimi razstavljal« iz
Slovenije so po urejenosti raz¬
stavnih prostorov in prikazanih
programih izstopali: Meblo, Les¬
nina, Stol, Gorenje, Marles ter
Slovenijales, ki imajo že ustalje¬
ne razstavne prostore.

Med zanimivostmi sejma je
bilo razstavljeno pohištvo iz
prejšnjega stoletja ter razvojne
smernice oz. futuristični progra¬
mi za 21. stoletje.

LIP Bled je na salonu pohi¬
štva predstavil celotni proizvod¬
ni program, kar je vsekakor po¬
hvalno in nujno za v bodoče gle¬
de na sedanjo tržno situacijo in
konkurenco na domačem trži¬
šču.

Fine

Tudi LIP v Interni
banki LES

S podpisom samoupravnega sporazuma je 11 lesnih organizacij
ustanovilo Interno banko LES, ki bo predvidoma imela sedež v Lju¬
bljani. Poleg Aera Celje, Aera Medvode, Alplesa iz Železnikov, Ela¬
na iz Begunj, GG Bled, GG Kranj, Jelovice iz Škofje Loke, Inter-
transa iz Ljubljane, LI iz Idrije, TOZD Masivno pohištvo in Zlita
Tržič je ustanoviteljica tudi naša DO.

Elementi programa:

— enojna postelja HELENA 90

— dvojna postelja HELENA 180

— nočna omarica HELENA

— komoda HELENA z ogledalom

— trikrilna omara HELENA/3, pregrajena na dva dela (odlaganje
— obešanje in trije predali)

— štirikrilna omara HELENA/4, pregrajena na dva dela za obeša¬
nje in z dvema predaloma

— petkrilna omara HELENA/5, pregrajena na tri dele: obešanje —
odlaganje — obešanje in trije predali

Podloge posameznih elemen¬
tov v obliki skic je posredovala
firma IPH Žitara vas na avstrij¬
skem koroškem, ki je tudi prvi
naročnik. Priprava dela v TO
Tomaž Godec v Boh. Bistrici je
izdelala delavniške načrte, na
podlagi katerih so se izdelali
prototipni sestavi. Na teh so že
bile opravljene korekture po
zahtevah kupca, tako da je prva
serija že v proizvodnji, ki bo go¬
tova predvidoma v januarju pri¬
hodnjega leta.

Posamezne elemente sedaj
preizkušajo v Ljubljani v testir-
nem laboratoriju za pohištva pri
Biotehniški fakulteti po zahte¬
vah JUS standardov za pohištvo.

Projektivni razvojni biro pa
pripravlja tehnično dokumenta¬
cijo, montažna navodila in mate¬
rial za obeleževanje.

Program je predviden za iz¬
voz, nekaj sestavov pa bodo pro¬
dali tudi na domačem tržišču.

Program je bil že predstavljen
na Beograjskem salonu pohi¬
štva, kjer je vzbudil pozornost in
mteres številnim obiskovalcem.

Stalno pa je razstavljen ambien¬
talni sestav že od otvoritve Cen¬
tra za inženiring in marketing v
razstavnem prostoru trgovine,
kjer so že nekaj posameznih ele¬
mentov programa in kompletov

Zakaj nova interna banka?

Zahodni gospodarski sistemi
že dolgo vedo, da določene posle
najbolje in najceneje opravijo
strogo specializirane organizaci¬
je. Najracionalnejše opravljanje
plačilnega prometa in hranilno-
kreditnih poslov lahko opravlja¬
jo le poslovne banke. Žal pa mi
živimo in delamo v gospodar¬
skem sistemu, ki ne priznava ni¬
ti osnovnih tržnih zakonitosti.
Naše poslovne banke so v bistvu
podaljšana roka narodne banke,
ki z administrativnimi ukrepi
onemogoča tržno in poslovno
odločanje poslovnih bank.

Dejstvo je, da v danih razme¬
rah razkorak med interesi go¬
spodarskih subjektov in interesi

narodne banke, posredovanih
preko poslovnih bank, zelo uspe¬
šno izkoriščajo interne banke.
Le-te poslujejo bolj neodvisno in
na jasnejših ekonomskih krite¬
rijih, kar jih sili v večjo prila¬
godljivost razmeram v gospo¬
darstvu.

Zakaj je LIP v Interni banki
LES?

Hitra rast obsega plačilnega
prometa zaradi velike inflacije
zahteva hitro in smotrno poslo¬
vanje z gotovino. Dnevna obre¬
stna mera se že bliža 1 %, tako
da vsaka nepravočasna odloči¬
tev lahko pripelje do velikih iz¬
gub na vrednosti denarja. Velike
likvidnostne težave večjega dela
gospodarstva pa predstavljajo
vse večje tveganje pri plasmajih
likvidnostnih viškov. Interna
banka z močnimi članicami pa
daje veliko večjo garancijo za
vračilo sredstev, v primeru kre¬
ditiranja pa nudi boljše kreditne
pogoje. Še ena velika prednost
obstaja, to je racionalna organi¬
zacija hranilnih služb zaposle¬
nih. Hranilne vloge se v taki
službi obrestujejo 4- do 5-krat vi¬
šje kot v bankah, kar spodbuja
večje varčevanje delavcev.

Upravičenost ustanovitve no¬
ve interne banke bo le-ta morala
dokazati sama s svojim uspeš¬
nim poslovanjem.

Obseg delovanja naše delovne
organizacije v njej pa bo pred¬
vsem odvisen od ekonomskih
učinkov. Sodelovanje, ki bo pri¬
našalo koristi tako LIP in njego¬
vim delavcem kot tudi sami in¬
terni banki, bo sigurno deležno
odobravanja vseh zaposlenih.

Verhunc

5

Inventivna dejavnost v letu 1988 v DO LIP Bled

V letošnjem letu je bilo prijavljenih osem inovacijskih predlo¬
gov. Vsi so bili obravnavani na strokovnih komisijah. Od tega so bili
trije predlogi vrednoteni kot koristni predlogi, dva kot koristni ideji,
trije predlogi pa po mnenju strokovnih komisij in samoupravnih
organov niso bili koristni za našo DO.

Predlagatelji:

- STANKO AŽMAN iz TO
Rečica: Dodatek k programu za
krojenje desk na stroju Optimes

Predlog je bil sprejet kot kori¬
stni predlog. Omogoča prihra¬
nek pri boljšem izkoriščanju le¬
sa. Prihranek je na lesni masi,
katerega dobimo z nastavlja¬
njem krojilnih podatkov za vsak
sortiment posebej. Gospodarska
korist v tem letu znaša
1.936.800,— din. Na podlagi go¬
spodarske koristi je po novi le¬
stvici izračunana enkratna viši¬
na odškodnine, ki je znašala
152.225,- din

- JANEZ SKALIČ iz TO Re¬
čica: Dodatek k širinskemu vo¬
dilu na ročnem rezkarju Iskra.

Strokovna komisija je oprede¬
lila ta predlog kot koristni in na¬
domešča ročno (dleto in kladi¬
vo), površinsko in robno krpanje
krila z bolj priročnim, dopolnje¬
nim rezkarjem Iskra. Krpanje
je s tem kvalitetnejše in mož¬
nost uporabe pri daljših in več¬
jih krpah. Višina enkratne od¬
škodnine je izračunana po
38. členu (izračun nekorigirane
odškodnine) in je znašala
249.116,- din.

- JANEZ SKALIČ iz TO Re¬
čica je predlagal: Korekcija na¬
slona na ročnem rezkarju za
krpanje masivnega lesa.

Strokovna komisija je ugoto¬
vila, da ta koristna ideja omogo¬

ča kvalitetnejše krpanje pokon-
čnika na vratnem krilu. Višina
odškodnine je izračunana po
39. členu in je znašala 26.900,—
din.

- JANEZ SKALIČ je predla¬
gal tudi Lovilec za prah na tra¬
čni brusilki Bratstvo.

S to koristno idejo lažje lovi¬
mo prah s furnirja. Tega pa upo¬
rabljamo za izdelavo kita.

— ZVONE LUKAČ iz TO Re¬
čica je predlagal spremembo va¬
lja, ki nanaša lepilo.

S tem koristnim predlogom se
je povečala kvaliteta nanosa
(enakomernejši nanos), možno
je bolj točno kontrolirati nane-
šeno lepilo, kar predstavlja več¬
jo sigurnost pri stiskanju nosil¬
cev. Višina enkratne odškodnine
je znašala 177.922,— din (po
38. členu SaS o inventivni dejav¬
nosti).

Iz poročila je razvidno, da so
bile vse inovacije predlagane in
realizirane v TO Rečica. Ostale
TO se niso vključevale v inven¬
tivno dejavnost. Skupaj je bilo
izplačano nagrad v višini
633.063,— din. Gospodarska ko¬
rist je računana le pri enem
predlogu, za ostale predloge niso
obstajali tehnični in ekonomski
podatki za izračun.

V začetku januarja bo izraču¬
nana gospodarska korist za leto
1988 za predlagatelja Joža Mat¬
jaža iz TO Mojstrana. Njegov
predlog je bil vrednoten kot teh¬
nična izboljšava pod nazivom:
Palete za pokončni medfazni
transport vrat. Možnost izplačila
nagrade ima do 5 let oziroma do
takrat, dokler se bo njegov pred¬
log uporabljal v proizvodnji TO
Mojstrana.

Šifrer

Posvet o inovacijah v DO Novum Ljubljana

Po seji komisije za pospeševanje ustvarjalnosti delavcev SOZD
Slovenijales je bila predstavitev dela centra za tehnološke inovacije
NOVUM.

Kako skrajšati postopek od ideje do realizacije in izplačila ino¬
vacij?

Uvodne in pozdravne besede nam je podal direktor NOVUM,
tov. Leskovar. V nadaljevanju pa je poročal tov. Šifrer, ki je pred¬
stavil delo DO in nakazal variante za skrajšanje inovacijskega
postopka.

Poleg inovacij v združenem
delu se pojavlja vedno več ino¬
vacij izven združenega dela.
Njeni avtorji so lahko zaposleni
v združenem delu, imajo pa ino¬
vacijske predloge in rešitve, ki
se ne nanašajo na proizvodni
program DO, v kateri so zapo¬
sleni. Poleg teh se pojavljajo še
zasebni obrtniki, upokojenci,
študentje, kmetje ...

— dohodki za avtorje inovacij
so neobdavčeni

— v lastnem imenu sklenejo
pogodbe, povratka nazaj ni več

— poskušajo maksimalno
podpreti avtorje inovacij

Njihov cilj je modernizirati
poslovanje, kar je bilo opaziti iz
predstavitve VIDEO filma. Pri¬
kazane so bile male hidroelek¬
trarne do 65 KW moči pri nas.

Inovatorji in njihov status

Slovenija je edina republika v Jugoslaviji, kjer priznava¬
mo status inovatorja v svobodnem poklicu.

Na osnovi pisnega zahtevka avtorja podeljuje status ko¬
misija pri Zvezi društev izumiteljev in avtorjev tehničnih
izboljšav Slovenije, Lepi pot 6, Ljubljana. Zahtevku je treba
priložiti tudi dokazila, da se avtorjeva dela že uporabljajo v
praksi.

Vsi navedeni imajo možnost
zakonske zaščite preko NO¬
VUM, ki se ukvarja s prenosom
znanja, le-to poskuša prenesti v
združeno delo ali drobno gospo¬
darstvo.

Redno je zaposlenih le 13 ljudi
(ukvarjajo se z inženiring posli).
Preko 2000 ljudi strokovnjakov
pa je angažiranih, ki pogodbeno
izvajajo dela na posameznih po¬
dročjih: elektrotehnika, računal¬
ništvo, strojništvo, gradbeni¬
štvo, kmetijstvo; le-ti dobro po¬
znajo gospodarsko stanje, zato v
celoti prevzamejo odgovornost.
Od 900 sklenjenih pogodb le pri
majhnem številu (5—6) naletijo
na problematiko. Razlika od
drugih tovrstnih inštitucij je sle¬
deča:

— pogodbe ne sklenejo, do¬
kler ni inovacija ocenjena na
strokovni komisiji

Analiziral je probleme, ki se
pojavljajo v zvezi z inventivno
dejavnostjo:

1. organizacijski vidik:
slaba predpriprava, neurejena

dokumentacija, počasno delo
strokovnih komisij od ideje do
realizacije, če se sploh izvede.

2. finančni vidik:
zanemarjeno knjiženje, veliko

lažje se pride do podatka, če se
redno spremljajo inovacije, pra¬
vilnik o nagrajevanju (nizka vi¬
šina odškodnin).

3. tehnični vidik:
dokazovanje idej, izdelava

prototipa, usluge, faza preizku¬
šanja do pridobitve atestov. Po
zakonu o izumih, tehničnih iz¬
boljšavah in znakih razlikova¬
nja (člen 161) je DO dolžna nudi¬
ti pomoč za izvedbo predloga, ra¬
zen v primerih, ko je očitno, da

je predlog neuresničljiv. Vendar
se je v praksi izkazalo drugače.

4. kadrovski vidik:
iz razlogov, da vodilna struk¬
tura sama ni tista, ki bi podpira¬
la inovativno dejavnost. Če bi
npr. predlog predlagal tehnični
vodja, bi se to hitro realiziralo. V
nasprotnem primeru pa zelo ve¬
liko časa preteče od ideje do rea¬
lizacije.

V celotnem procesu je veliko
ovir in problemov, da bi do reali¬
zacije sploh prišlo — NEDEFI¬
NIRANA ODGOVORNOST IN
MOTIVIRANJE
— Predlogi naj bi se registri¬
rali pod šifro in s tem bi se delo¬
ma izognili subjektivni oceni —
zavisti

— Lestvice naj bi se opustile
in avtorjem naj bi pripadala vi¬
šina nagrade pri unikatnih pro¬
izvodih do 20 % od obsega proda¬
je novega izdelka: pri serijskih
izdelkih pa do 10 %

— Razširitev nagrajevanja
na vse: samoupravno delovno

skupino soavtorjev, celotni kole¬
ktiv in sklade OZD

— Avtorju naj bi dali avans,
ob vsakem kvartalu pa poračun.
DO, ki prikaže dohodek iz naslo¬
va inovacij, je oproščena določe¬
nih dajatev. Z novim zakonom,
ki naj bi bil sprejet s 1. januar¬
jem 1989 (obstojali bodo le 3 sa¬
moupravni akti: statut, pravilnik
o delitvi OD, sistemizacija DM),
bo pravilnik o inventivni dejav¬
nosti odpadel. Vendar se bomo
morali mi bolj tržno obnašati.

V mesecu marcu 1989 se pri¬
pravlja posvet na temo: Obraču¬
navanje inovacijskega dohodka.
K sodelovanju bodo povabljeni
finančni delavci. Organiziran pa
bo v DO, ki ima to že uvedeno.

Manjka nam ZELO DOBRIH
IDEJ — jih sploh ni. Splošni ni¬
vo znanja je nizek. Stroki nismo
posvečali zadnji dve leti nobene
veljave, ker je denar iskal blago.
Vdani in pokorni smo bili siste¬
mu. Tu je ovira za napredek.

Ana Šifrer

Pri ustvarjanju pisnih sporočil
moramo upoštevati nekatera
načela:

1.  Načelo jezikovne pravilnosti in čistosti govori o pisanju po
pravilih slovenskega jezika. Tujk uporabljamo čim manj, saj imamo
namesto njih mnoge lepe slovenske izraze ter ustrezne besede.

2. Načelo jasnosti pove, da je potrebno pisati besedilo preprosto
in razumljivo. Normalna dolžina stavka je nekako 20 besed. Izogiba¬
mo se besedam, katerega pomena ne poznamo. Jasno pa moramo pi¬
sati tudi zaradi tega, da ne bi prihajalo do dvoumnosti. Izražajmo se
z glagolom, saj je jezik živ kot organizem.

3. Načelo jedrnatosti opozarja na nepotrebne dolgoveznosti in
ponavljanja, tudi v jeziku moramo varčevati.

4. Načelo natančnosti: tu je pogoj, da dobro poznamo stvar, o
kateri pišemo.

5. Načelo uglajenosti zajema pozdrave, opravičila, razločno pi'
savo in lepe črke, napisane na čistem stroju.

6. Načelo živosti govori o tem, da moramo sporočati, kar se da
privlačno.

Če upoštevamo vsa ta načela v medsebojni povezavi, bo naš do¬
pis naletel na odmev.

Vesna

6

Novi tipi vratnih kril

Letos smo v proizvodnji TOZD Rečica pričeli izdelovati nove ti¬
pe vratnih kril, ki so po svoji zahtevnosti precej drugačna od naših
standardnih kril, ki smo jih izdelovali doslej.

Pričeli smo z izdelavo dveh vrst novih kril za kupca Hensla iz
ZRN, in sicer:

— vratna krila s sredico iz pa¬
sov iz iverice,

— stilna vratna krila z vlože¬
nimi polnili.

Vratna krila s sredico iz pasov
Krila se od običajnih DIN kril
razlikujejo navzven samo po to¬
nu lužila in pa po tem, da imajo
furniran zgornji rob. Bolj po¬
membna od teh sprememb pa je

hrastom, iz katerega so izdelane
tudi stilne letve. Prav tako ka¬
kor krila s pasovi, so tudi ta kri¬
la furnirana na zgornjem ro¬
bu,kar predstavlja dodatno kva¬
liteto.

Že iz samega opisa je verjetno
razvidno, da je izdelava takih
kril precej bolj zahtevna kot iz¬
delava običajnih kril, saj zahte¬

Polnilo iz pasov iverice

sredica, ki ni več sestavljena iz
naših t .i. »polžkov«, pač pa iz pa¬
sov, narezanih iz ivernih plošč.

Tako polnilo pomeni, da so ta
vrata kompaktnejša, trdnejša,
bolj odporna, pa tudi težja, kar
vse skupaj daje občutek boljše
kvalitete takih vratnih kril in s
tem večje vrednosti.

Stilna krila z vloženimi pol¬
nili

Stilna vratna krila s polnili so
izdelana po vzorcu za znanega
kupca, in sicer kot polna krila in
kot krila z izrezi. Dimenzijsko
ustrezajo zahtevam DIN, po
izgledu pa zahtevam kupca.

Polna vratna krila imajo vsta¬
vljeni in montirani dve posebno
oblikovani polnili (zgornje in
spodnje polnilo), krila z izrezom
pa samo spodnje polnilo. Oblika
zgornje stranice zgornjega izre¬
za je prilagojena obliki polnila,
oziroma stilnim letvam, ki imajo
posebno dvojno krivino (en no¬
tranji in dva zunanja radija).
Vse ostale letvice pa so ravne.

Vratna krila in polnila so fur¬
nirana s posebnim ameriškim

va vrsto prvin, ki jih doslej še ni¬
smo poznali v naši proizvodnji.
Take prvine so: furniranje zgor¬
njega robu, drugačna sestava
polnila, drugačna konstrukcija
okvirja vratnih kril, zahtevnejša
priprava furniranja, drugačna
površinska obdelava in pa nov
način montaže stilnih kril z vla¬
ganjem furniranih in posebno
oblikovanih polnil.

Vse te novosti so zahtevale ve¬
liko angažiranost vseh služb, ta¬
ko v pripravi dela kot v proiz¬
vodnji, vendar pa smo kljub do¬
ločenim težavam prve pošiljke
kril s sredico iz pasov že odpre-
mili.

Novi proizvodi prinašajo sicer
v našo proizvodnjo veliko novih
zahtev in nalog, ki pa jih je tre¬
ba rešiti, obenem pa pomenijo
dragoceno izkušnjo za naprej in
večjo pripravljenost in sposob¬
nost za sprejemanje novih de¬
lovnih nalog. Neizprosna bitka
za tržišče postavlja vedno nove
zahteve in na to moramo biti
tudi v prihodnje pripravljeni.

Zvone Zubčič

Nova oprema
v lakirnici pohištva

V letošnjem letu smo v lakirnici montirali precej nove opreme.
Montirali smo avtomatsko brizgalno kabino OPITERGINI, sušilnik,
stroj za glajenje, destilator ter čistilno napravo. Z vsemi temi napra¬
vami naj bi dosegli lažje in hitrejše delo in kvalitetnejšo površinsko
obdelavo.

Avtomatska brizgalna kabina za luženje

Pištole za brizganje

Avtomatska brizgalna kabina
OPITERGINI je namenjena za
nanos lužila. Montiranih ima 8
pištol, s katerimi se brizga lužilo
na površino. Te pištole krožijo,
lužilo pa doteka preko črpalke
in posode. Obdelovanci se pola¬
gajo na transportni trak. Za ka¬
bino je montiran sušilnik. V
njem se lužilo osuši. Obdelovan¬
ci se lahko po prehodu skozi su¬
šilnik zložijo. Glavna težava pri
zagonu kabine je bilo lužilo. Lu¬
žilo, ki smo ga do tedaj upora¬
bljali, ni primerno za brizganje.
Poiskati smo morali proizvajal¬
ca, ki bi nam dobavil lužilo, s ka¬
terim bi dosegli efekte čimbolj
podobne zdajšnjim. Zato smo
preizkusili lužila raznih proizva¬
jalcev: CROMA, ACROMA, SO-
VER, HELIOS. V začetku nobe¬
nemu ni uspelo pripraviti lužila,
ki bi ustrezalo našim barvnim
tonom. Ujemale se niso barve
ali pa je bila tekstura lesa pre¬
več ali skoraj popolnoma zabri¬
sana. V naslednjih poskusih
smo dobili že boljše efekte. Pri
nekaterih pa je bila tekstura le¬
sa še vedno premalo vidna, ali
pa je bilo lužilo potrebno rahlo
brisati. Na osnovi teh rezultatov
smo se odločili, da naročimo lu¬
žilo PINE pri firmi SOVER in
OAK pri firmi CROMA. Naročili
smo manjšo količino, saj barvni
toni še vedno niso najbolj ustre¬
zali. Zagotovljeno nam je bilo,
da se bo točni barvni ton določil
pri poskusnem luženju manjše
serije izdelkov. Lužilo PINE
smo že tudi preizkusili. Za luže¬
nje smo pripravili 50 trodelnih
omar. Omare smo izbrali zato,
ker imajo vidne in manj vidne
površine. Tako smo pri določa¬
nju tona manj tvegali, da bi uni¬
čili elemente. Pri obdelavi je bil
prisoten tudi predstavnik proiz¬
vajalca. Uspelo mu je pripraviti
primerno lužilo — tako po barv¬
nem tonu kot po končnem izgle¬
du.

Lužilo se pripravlja v lakirni¬
ci. Sestoji se iz več komponent,
ki se zmešajo v pravem zapored¬
ju in točno določenih količinah.
Manjši problem nastopa še pri
zadnjih količinah v posodi. Poja¬
vijo se pike. Te bo potrebno še
odpraviti. Veliko pozornost pa je
potrebno posvetiti tudi samemu
stroju. Vsaka malomarnost ali
»polovičarstvo« se odraža na po¬
vršini. Vse pištole morajo enako
dozirati lužilo, saj v nasprotnem
pride do neenakomerne površi¬
ne. Zelo pomemben je tudi polo¬
žaj — nagib pištol in višina. S
tem dosežemo najbolj ugodne
kote za nanos lužila, s tem pa
zadenemo vse površine. Prav z
izbiro pravih položajev pištol in
hitrosti pa imamo še precej dela.

Za uspešen nanos lužila pa je
zelo pomembna tudi predhodna

priprava površin. Robovi ne bi
smeli biti ostri, saj bi pozneje
pri brušenju prihajalo do pre-
brušenja, zato bomo uporabljali
stroj za glajenje. Na njem bi ro¬
bove rahlo zaoblili, površina pa
bi bila bolj gladka.

Pri čiščenju priprav za nana¬
šanje lužil in lakov nastajajo od¬
padna onesnažena topila, ki jih
očistimo s predestilacijo in so
primerna za nadaljno uporabo.
Za to je nameščen destilator, v
katerem z indirektnim gretjem
z električnim grelcem ogrejemo
in uparimo onesnažena topila.
Hlapi topil kondenzirajo v kon¬
denzatorju, hlajenem s tekočo
vodo. Proces destilacije je za¬
ključen, ko preneha iz konden¬
zatorja iztekati destilat. Nečisto¬
če in težje frakcije topil, ki ima¬
jo temperaturo vrelišča iznad
180° C po končani destilaciji iz¬
pustimo skozi izpustni ventil in
jih shranimo v zaprtih posodah.

Precej problemov smo rešili
tudi z montažo čistilne naprave
za čiščenje odpadnih vod lakir¬
nih kabin. S tem bomo odpravili
težave z odpadki, ki nastajajo
pri lakirnih kabinah. Sedaj smo
te odpadke nalagali v sodove,
katere smo »shranjevali« na de¬
poniji pri skladišču lakov. Odvoz
s komunalnimi odpadki ni mo¬
goč, prav tako ne sežiganje. Tu¬
di menjava vode in izpust v po¬
tok Belco je postajal vse bolj
problematičen. Sedaj odpadne
vode filtriramo. Že pri kabinah
dodajamo vodi Paintex 203, ki
preprečuje lepljivost laka. Tako
voda lahko normalno kroži skozi
cevi kabine. Paintex 203 je nev¬
tralen. Vsakih 14 dni pa moramo
kabine očistiti in vodo prečrpati
s pomočjo potopne črpalke v re¬
aktor čistilne naprave EKO-
SORB. Ta je nameščen v izolir-
nem kontejnerju. Tam vodo pre¬
črpamo v posedalnik, kjer pusti¬
mo da se usedline nekoliko po¬
sedejo. Nato jo izpuščamo na
tračni filter s filtrsko kabino,
kjer se voda filtrira. Očiščeno
vodo lahko z dodatkom ARUA-
STATIC 200 spustimo v kanali¬
zacijo, ali pa vrnemo v kabino.
Mulj, ki nastane pri filtriranju,
lahko odlagamo na urejeno ko¬
munalno odlagališče. Vse po¬
trebne analize so nam izdelali v
sanitarno kemičnem laboratori¬
ju Zavoda za socialno medicino
in higieno dela v Mariboru.
Kljub že montirani opremi pa
imamo še precej dela, da bomo
dobili željene rezultate. Opraviti
bo treba tudi še nekaj predelav
za lažje in hitrejše delo (črpanje
vode) ter se vse opreme privaditi
in delno prilagoditi tudi sam
tehnološki postopek.

Ravnik

7

Varstvo pri delu

Izdelava oblog v TO Podnart

f  ^ ^

Potek sanacijskega
programa
v TO Podnart

V TO Podnart je bil postavljen temeljni kamen za izvedbo sana¬
cije z izborom proizvodnega programa, ki predvideva izdelovanje
navadnih in stilnih oblog, zaključnih letev ter enoslojnih plošč.

EKOLOŠKE

RAZMERE

Škodljive snovi

Pri površinski obdelavi lesa se
uporabljajo najrazličnejši laki,
topila, razredčila. Ti laki, topila
in razredčila pa poleg nevarno¬
sti za eksplozijo in požar, škodlj-
divo vplivajo na zdravje delav¬
cev. Razlikujemo tri oblike vpli¬
va lakov na človekovo telo:

— vpliv na kožo

— vpliv na dihala,

— vpliv na prebavila.

Med poklicnimi obolenji, ki se
največkrat pojavljajo pri delu z
laki in topili, so težka kožna obo¬
lenja. Vsakodnevni dotiki z laki,
topili in razredčili povzroča
zdravstveno obremenitev delav¬
ca v lakirnici. Pogosta obolenja
so ekcemi zaradi topil ali derma-
toze zaradi obrabe kože.

Prav tako pa lahko zaidejo la¬
ki, topila in razredčila v človeški
organizem ori vdihavanju hla¬
pov. Pri nepravilnem shranjeva¬
nju in ravnanju pa tudi v preba¬
vila, kjer lahko povzroče najhuj¬
še zdravstvene okvare.

Da do teh zdravstvenih okvar
ne pride, je potrebno dosledno
upoštevati vsa navodila za varno
delo z laki. Pri delu z njimi pa
uporabljati zaščitna sredstva.

Hlape topil in razredčil mora¬
mo razredčiti z zrakom do te
mere, da ne delujejo škodljivo
na človeški organizem. Za to ju¬
goslovanski standard navaja
MDK za toksične snovi v atmos¬
feri delovnih prostorov, za 8-ur-
no dnevno izpostavljenost. Pri
mešanici hlapov organskih topil
v delovnem ozračju se prekora¬
čenje dovoljene koncentracije
izračuna s seštevanjem kvocien¬
tov izmerjenih koncentracij po¬
sameznih topil in pripadajočih
MDK topil.

Ci  +  C 2  +  C n
MDK MDK 2  ''' MDK n

Tako dobljeni rezultat ne sme
presegati 1 — to je maksimalno
dovoljena meja za določeno me¬
šanico hlapov topil. Zato se pri¬
poroča vsem delavcem, kateri
delajo v lakirnicah (brizgalne
kabine, pohvalni stroji) da upo¬
rabljajo osebna zaščitna sred¬
stva — respiratorje.

Razsvetljava na delovnih
mestih

Pri gradnji novih objektov ve¬
likokrat pride tudi do problema
ureditve razsvetljenosti delov-

Leto 1988 se počasi izteka. Na
pragu novega leta se zmeraj
sprašujemo, kaj nam bo prine¬
slo? Nekateri za okroglo leto
2000 napovedujejo marsikaj. To¬
da to so le plodovi človeške do¬
mišljije in bojazni ni, da bi naš
planet izumrl, če ga bomo znali
čuvati, če bomo znali varovati
naravne darove. Starejši smo
odstopili delovna mesta mladim
in prav je tako. Tisti, ki sedaj še¬

nih mest. Proizvodne hale posta¬
jajo vedno večje, zahteve pri de¬
lu oz. tehnološki postopki pa
zahtevajo najrazličnejše pre¬
gradne stene med oddelki, vse
to pa zmanjšuje možnosti, da je
na delovnih mestih zadovoljiva
dnevna osvetljenost. Vse bolj po¬
gosto prihaja do tega, da je po¬
trebna ob dnevni svetlobi še
umetna.

V okviru jugoslovanskih pred¬
pisov določa pravilnik o splošnih
ukrepih in normativih varstva
pri delu za gradbene objekte,
namenjene za delovne in po¬
možne prostore, da mora znaša¬
ti skupna površina vseh odprtin
za naravno osvetlitev delovnega
prostora najmanj 1/8 poda. Kjer
pa to ni možno, je potrebno do¬
polniti dnevno svetlobo še z
umetno.

Pri zagotavljanju zadostne
osvetljenosti delovnih mest pa
nastajajo najrazličnejši proble¬
mi, predvsem je važen izbor vr¬
ste razsvetljave. Najboljša je in¬
direktna svetloba, ko žarki seva¬
jo na strop, od tu pa se odbijajo
na delovno mesto. Vendar je ta¬
ka razsvetljava izredno draga in
se v glavnem uporablja le v de¬
korativne namene. Pri poldirek-
tni in polindirektni svetljenosti
prihaja polovica žarkov na de¬
lovno mesto direktno, polovica
pa s pomočjo odboja. Taka
osvetljenost je zelo primerna in
ustvarja mehke sence.

V glavnem se po obratih naha¬
ja kombinirana osvetlitev, to je
dnevna in umetna. Pri meritvah
pa se je pokazalo, da skoraj na
polovici delovnih mest osvetlitev
ne ustreza, v glavnem so temu
kriva pregorela svetila, neupo¬
rabnost, zaprašenost itd. Na ne¬
katerih delovnih mestih pa je
osvetljenost slaba zaradi nepra¬
vilno nameščenih svetlobnih
teles.

Posledice slabe osvetljenosti
so lahko zelo različne. Eden od
glavnih virov okvare vida in
živčnost je slaba osvetljava de¬
lovnih mest. Predvsem lahko
slaba osvetljenost vpliva tudi na
povečanje števila nezgod oziro¬
ma poškodb, pa tudi na natan¬
čnost pri delu. Zato je potrebno
posvetiti večjo pozornost vzdrže¬
vanju svetlobnih teles (zamenja¬
vi pregorelih z novimi, čiščenju
itd.), vse v cilju zagotavljanja
čimboljših delovnih pogojev in
obenem varnega in zanesljivega
dela.

(se nadaljuje)

dijo v šolskih klopeh, bodo gra¬
dili dalje v tretjem tisočletju.

Ali se vprašamo, če jim dovolj
pomagamo, ne z materialnimi
dobrinami, s toplo človeško po¬
močjo, s pravilnimi razgovori, ki
so za mladega človeka tako po¬
membni?

Čas pa neusmiljeno hiti in ne
vpraša, ali imamo za prihodnost
dovolj moči.

Rajko PRIMOŽIČ

Ta program je bil sprejet v
vseh TO in DSSS, potrdil pa ga
je tudi DS DO na svoji IV. seji z
dne 20. oktobra 1988. Takrat je
bil prav tako sprejet SaS o zdru¬
ževanju dela in sredstev na do¬
hodkovni osnovi za sanacijo in
prestruktuiranje proizvodnega
programa v TO Podnart. Za
uspešno izpeljavo programa so
bile imenovane naslednje komi¬
sije:

— za izbor opreme,

— za pripravo in izvedbo in¬
vesticije in

— za strokovni nadzor.

V izvedbo sprejetega progra¬
ma bo vloženih okrog 4,38 mili¬
jarde dinarjev, kar predstavlja
največjo investicijo DO v letu
1989. Večina je lastnih sredstev
DO, 1,2 milijarde dinarjev pa je
pridobljeno s pomočjo kredita
pri Ljubljanski banki, Kreditni
banki Gorenjske ter iz republi¬
ških sredstev za razvoj. Večino
tega denarja bo porabljenega
pri nakupu nove opreme za izde¬
lovanje enoslojnih plošč. Komi¬
sija za izbor opreme je iz po¬
nudb izbrala stroje, ki najbolj
ustrezajo predvidenemu tehno¬
loškemu procesu. Tehnologija
izdelave enoslojnih plošč temelji
na strojih domačih proizvajal¬
cev, kot so Brest iz Cerknice, Ja¬
vor iz Pivke in naša TO Filbo, ki
bo izdelala dobršen del opreme
ter odsesovalni sistem.

Na osnovi tehnološkega pro¬
cesa proizvodnje enoslojnih
plošč, ki ga je izdelal projektivni
razvojni biro, je komisija za pri¬
pravo in izvedbo investicije obli¬
kovala projektne naloge, ki zaje¬

majo gradbena dela, izvedbo
elektroinstalacij in razsvetljave
ter odsesovalnega sistema.

Projekt odsesovalnega siste¬
ma bo izdelala TO Filbo, projek¬
ta gradbenih del in elektroinsta¬
lacij pa razvojni center Planum
iz Radovljice. Vsi projekti so v
pripravi, na osnovi dogovora pa
je določen skrajni rok izdelave:
22. december 1988 za gradbeni
in elektroinstalacij ski projekt
ter 15. januar 1989 za projekt od¬
sesovalnega sistema.

Na osnovi ponudb bodo v sre¬
dini januarja izbrani izvajalci
del. Do takrat pa moramo v TO
izdelati plan zaporedja del, ki
lahko potekajo vzporedno s se¬
danjo proizvodnjo.

Skladno z vsem tem se izobra¬
žujejo tudi naši delavci, saj se
zavedamo, da je znanje predpo¬
goj za uspešno obvladovanje no¬
ve tehnologije ter doseganje
boljše kvalitete pri večji finali-
zaciji proizvodov. Del izobraže¬
vanja poteka s sodelovanjem
Srednje lesarske šole v Škofji
Loki, del pa v TO Tomaž Godec
s praktičnim delom na podobnih
strojih in napravah, kot so pred¬
videni v novem tehnološkem
procesu.

Vse dejavnosti izvedbe sana¬
cijskega programa potekajo po
predvidenem terminskem pla¬
nu. Do sedaj z aktivnostmi ne
zamujamo, zato menim, da bo
ob zavzetem delu in spoštovanju
dogovorjenih rokov vseh sodelu¬
jočih pri izvedbi sanacijskega
programa dosežen zastavljen
cilj: pričetek rednega obratova¬
nja v II. polletju 1989.

Igor Leban

Le dobro desetletje nas
loči do 2000

8

Na sindikalnem
občnem zboru odkrito
o težavah

Leto je naokrog in spet smo se delavci TO Podnart zbrali na
rednem letnem članskem sestanku, ki je bil, kot že nekaj let doslej,
v Šlandrovem domu v Radovljici.

Udeležba je bila skromna, poleg vabljenih gostov, tov. Košnika,
ki je bil predstavnik Občinskega sindikalnega sveta, tov. Šlibarja, ki
je zastopal direktorja DO in tov. Knafliča, predstavnika DSSS, se je
na sestanku zbrala le še četrtina delavcev našega tozda.

Slaba udeležba je za nas že
značilna. Je pač tako, da nekate¬
ri jezo in nejevoljo izražajo raje
za vogali, na nepravih krajih,
kot pa da bi prišli na tak sesta¬
nek, kjer bi lahko jasno in gla¬
sno povedali, kaj jim ni všeč in
kaj jih teži in pa seveda tudi to,
kar se da pohvaliti.

Kljub skromni udeležbi pa je
razprava po vseh formalnostih,
se pravi, po poročilih in pregle¬
dih enoletnega dela sindikalne
organizacije in po sprejetju fi¬
nančnega načrta, trajala skoraj
dve uri. Tema za pogovor in raz¬
mišljanja je bila pričakovana že
vnaprej, saj se naš TOZD naha¬
ja na prelomnem in odločilnem
koraku sanacije in vse premalo
se zavedamo, da je naše življe¬
nje odvisno od tega cilja, ki smo
si ga zastavili.

Izvajanje sanacijskega pro¬
grama nam je predstavil tov. Ce¬
sar. Povedal je, da je program že
v drugi polovici, sanacijska ko¬
misija se redno sestaja in dela
potekajo po planu. Finančni pro¬
blem je rešen, sredstva v višini
400 milijard so zagotovljena.
Kar se tiče kadrovskih proble¬
mov, je tov. Cesar zagotovil, da
noben delavec zaradi sanacije
ne bo izgubil dela proti svoji vo¬
lji. Ve se, da so za novo proizvod¬
njo potrebni kadri z višjo izo¬
brazbo kot sedaj in na to se že
tudi pospešeno pripravljamo.
Precej naših delavcev obiskuje
šolo za obdelovalce lesa, ki jo je
organiziral LIP, vzporedno s
tem pa si delavci hodijo nabirat
tudi praktične izkušnje po dru¬
gih TO, tako da bomo začetek
nove proizvodnje pričakali čim¬
bolj pripravljeni in usposobljeni.
Pričakovati je treba, kar je po¬
vsem normalno, da se bodo ob
prehodu na novo proizvodnjo
pojavljale raznovrstne težave, ki
pa jih bomo skušali premostiti
na najprimernejše načine.

Pričakujemo, da bomo z novo
proizvodnjo dosegli znatno bolj¬
še poslovne rezultate, kajti pro¬
izvod, ki ga bomo izdelovali, je

praktično prodan že vnaprej, pa
tudi razmerje med vloženim de¬
lom in surovino v proizvodu je
prav nasprotno temu, ki ga ima¬
mo sedaj in nas je pripeljalo do
stanja, v katerem se nahajamo.
Naš največji problem danes je
namreč ta, da tuji surovini doda¬
mo le malo vloženega dela, trg
pa take cene ne prizna.

S prehodom na novo proizvod¬
njo naj bi se razmere v Podnar¬
tu zasukale v drugo smer, s tem
pa bomo upravičili tudi pomoč
in zaupanje drugih TO, ki so se
v tem trenutku postavile na na¬
šo stran.

Tudi mnenje predstavnika ob¬
činskega sveta, tov. Košnika o
naši sanaciji je vzpodbudno.
Pravi, da je to za nas nujna in
edina rešitev in da živimo v ča¬
su, ko podjetja, ki so bila še vče¬
raj uspešna, spijo na lovorikah,
delavci pa se že tresejo za delo¬
vna mesta, po drugi strani pa
podjetja, ki delajo in se razvija¬
jo, ostajajo na površini.

Ob koncu razprave se je tov.
Šlibar dotaknil še bolečega si¬
stema nagrajevanja, bolje reče¬
no kaznovanja, kakršnega ima¬
mo vpeljanega. Pravi, da bi polo¬
vico delavčevega dela lahko na¬
gradili moralno, polovico pa ma¬
terialno. Pri nas pa je na žalost
tako, da moralnih nagrad in pri¬
znanj praktično sploh ni, seveda
pa obstajajo kazni, ki te udarijo
tudi po žepu. Za prihranek na
materialu, času ali energiji de¬
lavcu ne znamo reči niti hvala,
čeprav bi bila za začetek že to
dovolj velika vzpodbuda. Tu so
potrebne spremembe.

Kljub temu, da so v razpravi
sodelovali le nekateri, smo osta¬
li prisotni že samo s posluša¬
njem njihovih misli odnesli s se¬
boj marsikatero temo za razmiš¬
ljanje.

Naj zaključim z besedami
tov. Šlibarja, ki nam vseskozi
pomaga in stoji ob strani. Dejal
je, da je letošnja pomlad vsem
odprla oči, le prišla je z zamudo.

Lidija

REKLI SO:

Le sreče ne moreš pretvarjati.

Sreče, ki žari v očeh.

Sreče, ki kipi v prijateljskih dlaneh.

Sreče nasmeha, ki v srečo objame ves svet.

(Irena Praprotnik)

Sreča leži okrog nas, treba jo je le pobrati.

Ljudi spoznavamo tudi po tem, ko jih opazujemo, kadar je
ti kaj zastonj.

dobi-
A. L.

Za večji vpliv krajanov pri
odločanju

Med delavnejše svete ZKS v krajevnih skupnostih radovljiške
občine upravičeno uvrščajo svet ZKS Bled. Povod za takšno oceno je
v samoiniciativnosti, analitičnosti in nekaterih izvirnih pristopih
razreševanja celovite problematike območja KS Bled, predvsem pa
v poudarjeni kritičnosti in samokritiki.

To se je potrdilo tudi na
zadnji, 14. seji sveta konec okto¬
bra, ko so presojali uspešnost iz¬
vajanja sklepov zbora komuni¬
stov Bleda, ki ga je svet sklical
letošnjega marca. Med pomemb¬
nejše kritične ugotovitve, do ka¬
terih so prišli člani sveta, je tre¬
ba posebno izpostaviti neenako
prizadevanje in dejavnost vseh
blejskih OOZK. Nekatere celo
niso obravnavale zaključka spo¬
mladanskega zbora komunistov
in tudi ne zadolžitve posamez¬
nih članov ZK na odgovornih
mestih. Nič se ni premaknilo v
napovedanem povezovanju z
okoliškimi krajevnimi skupnost¬
mi, ki z Bledom skupaj
predstavljajo enotni turistični in
gospodarski okoliš. Kritiko so
izrekli tudi direktorjem nekate¬
rih OZD, ki se ne vključujejo v
dejavnost organov krajevne
skupnosti in KK SZDL. Krajani
Bleda v svojih terenskih odborih
SZDL nimajo pravega vpliva na
dogajanja in odločitve v kraju,
kar posebno velja za posege v
prostor in varstvo okolja. Na
Bledu že nekaj let nimajo orga¬
nizacije ZSMS, pod izgovorom,
da jim nihče ne zagotovi primer¬
nih prostorov?! Ni slučajno, so
menili člani sveta, da imajo na
Bledu toliko raznoraznih proble¬
mov in težav, zlasti na področju
družbenega planiranja. To ute¬
meljujejo z veliko razsežnostjo
območja KS in pa z raznoliko
populacijo, ki ima različne inte¬
rese in poglede na razvoj Bleda.
Očitno je tudi, da so krajani vse
premalo in nepopolno informira¬
ni kaj počnejo organi KS in dru¬
gi odločujoči dejavniki, ki tudi
ne spoštujejo javnost dela. Spri¬
čo tega so na seji ponovno opo¬
zorili, da je neodložljiva naloga

komunistov, ki delujejo v ome¬
njenih organih KS in SZDL ali
delegacijah, da poskrbijo za rea¬
lizacijo sklepa zbora komuni¬
stov o ustanovitvi uredniškega
odbora lokalnega glasila, katero
bi izhajalo vsaj dvakrat letno.

Posebno ostra razprava se je
razvnela v zvezi z izvajanjem
nalog odgovornih komunistov v
pripravah na svetovno prven¬
stvo v vesljanju, ki bo prihodnje
leto na Bledu. Krajani Bleda
pravzaprav nimajo pravega vpo¬
gleda na te priprave, saj ni bil
sklican še noben zbor krajanov,
kjer bi jim podrobno pojasnili,
kar jih zanima. Kakšne posledi¬
ce ima takšno ravnanje, je zna¬
no iz prejšnjih let, ko je propa¬
del načrt izgradnje blejske ob¬
voznice, pa tudi ko zdaj letijo
očitki na projektante in investi¬
torje, ki gradijo trgovsko poslov¬
ni center pod hotelom Golf, sre¬
di Bleda. Zavoljo tega je svet
ZSK priporočil, da blejska dele¬
gacija v zboru KS občinske
skupščine postavi zahtevo, da
investicijsko razvojna projek¬
tantska organizacija Planum
čimprej izdela poročilo o izvaja¬
nju programa gradnje omenje¬
nega centra.

Ko so presojali sedanje druž¬
benopolitične in varnostne raz¬
mere na Bledu v luči dogajanj v
Sloveniji in Jugoslaviji, so meni¬
li, da je vzdušje zadovoljivo in
da se te razmere ne razlikujejo
od občinskih. Poudarili so po¬
sebno, da krajani Bleda enoduš-
no kot malokdaj podpirajo pri¬
zadevanja slovenskega politi¬
čnega in državnega vodstva za
demokratično preobrazbo naše
družbe in za dosledno izvajanje
reformnih sprememb v državi.

9

Spomenik Jakobu Aljažu

Takšno podobo Jakoba Aljaža
si je zamislil beograjski kipar
Nebojša Mitrič

1889. leta je jakob Aljaž kot
župnik prišel službovat na Do¬
vje, tako da bomo drugo leto'
praznovali stoto obletnico njego¬
vega prihoda v ta kraj.

V času svojega bivanja tukaj,
nam je v triglavskem pogorju
zapustil veliko dediščino. Šteje¬

mo ga med velike Slovence, ker
je Triglav in svet okoli njega re¬
šil pred nemško oblastjo. Naj¬
bolj pogumno se je izkazal, ko je
postavil stolp na vrhu Triglava,
ki je vsakemu tujcu jasno pove¬
dal, da so tla, na katerih stoji,
slovenska, saj je imel stolp prvi
slovenski napis v triglavskem
pogorju.

Aljaževo obsežno delo je ohra¬
njeno še s kočo na Kredarici, ko¬
čo v Vratih, kapelo na Kredarici
(bila je porušena), Staničevo za¬
vetišče, Staničeva pot itd. Znani
so tudi razni zapisi v planinski
in glasbeni literaturi.

Vsi ljubitelji gora in vsi hvale¬
žni Slovenci bi mu radi ob stolet¬
nici prihoda na Dovje postavili
spomenik. Pozdravljal bi nas ob
avtobusni postaji na Dovjem.
Brezplačno ga bo oblikoval velik
ljubitelj naših krajev, beograj¬
ski kipar Nebojša Mitrič. Kljub
temu bodo nastali stroški za ma¬
terial, izdelavo, prevoz in posta¬
vitev.

Planinsko društvo Dovje-Moj-
strana že izvaja akcijo zbiranja
sredstev. Prav bi bilo, da mu tu¬
di naš kolektiv pomaga. Vsak di¬
nar bo dobrodošel. Tisti, ki lah¬
ko in želite pomagati, lahko svoj
prispevek pošljete na ŽIRO RA¬
ČUN PRI PLANINSKEM DRU¬
ŠTVU DOVJE-MOJSTRANA,
ŠTEVILKA

51530-621-37-05-1610112-13001/13
— Ljubljanska banka, TBG, PE
Jesenice.

M. Lojevec

Odmor v šoli

»Dring, dring«, zapoje naš re¬
šitelj zvonec in mi, učenci, se za¬
podimo iz razreda, kakor bi za
nami dirjal besen bik.

»No, pa še narišite zem ...,«
sredi stavka obmolkne »tršica«.
Nihče več je ne posluša in vsi
kričijo kot malce zmešani. Na
hodniku se vsepovsod slišijo
zmagoslavni vzkliki, med njimi
tudi revolucionarni kot npr.: »dol
s slovko!, učilnico za matemati¬
ko je za zapret! šolo je treba ra¬
zrušiti!« in podobno. Slišijo se
tudi razna svarila kot so: »Angle¬
ščino sprašuje, pri biologiji je
klanje.«

Po dolgem prerivanju iz raz¬
reda v razred si učenci naposled
vsi znojni priborijo svoj prostor.
Pri oknu ima skupina učencev
strokovni posvet. »Ti, veš, da je
meni frgazar crknu«, pravi nek
učenec drugemu.

»A res? Jaz sem se pa peljal s
svojo kripo pa sem dal full gas,
tako me je v ovinek zabilo,« mu
pojasnjuje ves zagret ta drugi
učenec.

Drugje spet načenjajo učenci
pogovor o predmetu, ki je pred
njimi.

10

»Ali ni bila težka kontrolka, ki
smo jo pisali?« sprašuje Miha.

»Ja, pa fejst. Jaz sem delal kar
neke čičke-čačke po listu. Upam,
da ne bo šus,« pravi Darko.

»Uh, jaz sem pa imel pod mizo
zvezek pa sem vse prepisal,« se
zadovoljno spominja Izidor.

»Srečkovič!« mu občudujoče
pravi nekdo. »Jaz pa sem oddal
kar prazen list in bom dobil za¬
nesljivi bat!«

Vsi pogovori takoj utihnejo,
ko se pokaže na vratih »tršica«.
Z ledenim pogledom se ozre po
učencih in nato sede za kateder.
Učenci (mučenci) s strahom pri¬
čakujejo, kaj bo.

Tovarišica se oglasi: »Kontrol¬
nih vaj še nisem popravila, toda
bom spraševala.«

Nato se zmagoslavno nasmeh¬
ne in odpre redovalnico. Polovi¬
co učencev je skoraj na mestu
»kap«, druga polovica pa drgeta
od strahu in šklepeta z »domina¬
mi«.

Tako se dogaja iz ure v uro in
učenci se počasi navadijo in po¬
stajajo odporni na cveke.

Simon BERAVS, OŠ Bled


Obisk v gledališču

V petek, 9. decembra letos
nam je Občinski svet iz Radov¬
ljice organiziral ogled izvrstne
komedije Strup ljubezni. Nekoli¬
ko kriminalno obarvano kome¬
dijo je napisal Fadil Hadžič, re¬
žiral pa Iztok Tory.

Predstavo smo si ogledali v
Prešernovem gledališču v Kra¬
nju. Igralca Oman in Jakopičeva
sta nas pogosto pripravila do
prisrčnega smeha. Hadžič zna
zavestno deliti usodo posamez¬
nika z družbo, izhaja v svojem

pisanju iz njenih interesov.
Smeh vrednosti kot duhovno in
moralno terapijo. Življenje pri¬
kazuje v luči pristnih odnosov,
dogodke opiše množicam razum¬
ljive. Posebej se v tej komediji
osredotoči na pretkano in zlob¬
no žensko naravo, ki bi bila za
uslišano ljubezen pripravljena
storiti vse.

Pravzaprav nam je dolg zim¬
ski večer Hadžičeva komedija
prijetno popestrila.

Gorenjska in njena
zgodovina

Na pragu 20. stoletja se je že
čutila napetost po vsej Evropi.
Temelji mnogonacionalne drža¬
ve Avstro-Ogrske so se začeli
majati. Politične sile, ki so se
zavzemale za trializem, so bile
prešibke.

Na Slovenskem se pojavijo v
letu 1912 preporodovci, v Lju¬
bljani so množične demonstraci¬
je v letu 1908. V oktobru 1918 je
Narodni svet v Ljubljani progla¬
sil neodvisnost, v Zagrebu je bi¬
la imenovana Narodna vlada z
Josipom Pogačnikom na čelu.

Gorenjska je spadala v novo
državo SHS, razen ene tretjine
Slovencev, ki so še vedno ostali
pod tujci. Po prvi svetovni vojni
so na mirovni konferenci v Pari¬
zu med drugim tudi razpravljali
o Gorenjski. Italijanski diploma¬
ti so v razpravi o meji z Avstrijo
menili, da železniška proga Du¬
naj—Trst ne bi smela potekati
po ozemlju nove države SHS,
nova meja naj bi potekala
vzhodno od Bleda. Tako bi ves
zgornji del Gorenjske pripadal
Avstriji. Slovenski delegaciji v
Parizu je na pomoč priskočil
znani srbski znanstvenik Mihaj-
lo Pupin.

Opisovali smo zgodovinska
dogajanja na Gorenjskem, tem
lepem kosu slovenske zemlje.
Nekateri so očitali, da Gorenj¬
ska ni poznala dosti izobražen¬
cev. To pa ne drži, če temeljito
pregledamo kulturno zgodovino.

Luka Knafelj (1620—1671) ro¬
jen v Doslovčah, je bil velik štu¬
dentovski mecen, slovenskim
študentom je omogočil študij na
dunajski univerzi. Knafelj nova
ustanova je delovala preko
200 let, tu so vznikli marsikateri
slovenski izobraženci. Franc Ša¬
leški Finžgar (1871 — 1962) je
znamenit po svojih povestih, v
njegovih delih se kaže trdno slo¬
venstvo.

Iz Smokuča izhaja prešerno-
slovec in pisatelj Tomo Zupan
(1839—1937), ki je tudi zaščitnik
slepih. V Rodnah se je rodil Ja¬
nez Jalen (1891 — 1966), ki je pri¬
ljubljen med slovenskimi bralci
po knjižnih delih Bobri, Ovčar
Marko in drugih. V Žirovnici je
živel Prešernov sodobnik Matija
Čop, jezikoslovec, ki je nesrečno
končal v Savi. V Mostah je bil

doma Janez Kersnik, praded
znanega pisatelja Janeza Kers¬
nika. V Vrbi je rojstna hiša na¬
šega največjega pesnika France¬
ta Prešerna, kateremu so Slo¬
venci postavili lep muzej.

V Breznici je bil rojen zname¬
nit učitelj čebelarstva Anton
Janša (1734—1773). Veliko mož
planinstva Jakob Aljaž izhaja iz
Dovjega (1889—1927). V prejš¬
njem stoletju je v Ratečah služ¬
boval župnik Jožef Lavtižar, ki
je kot strokovnjak v svoji knjigi
opisoval cerkvene zvonove.

Spominska plošča pri vhodu
na radovljiški trg nas spominja
na velikega dramatika Antona
T. Linharta. V Kamni Gorici je
bil doma slikarski mojster Ma¬
tej Langus (1792—1855), Prešer¬
nov portretist. Iz tega kraja iz¬
hajajo tudi dr. Lovro Toman, dr¬
žavni poslanec in pesnik, Janez
in Adolf Kapuss. Peter Žmitek,
slikar in pesnica Kristina Šular
sta izhajala iz Krope.

Blaž Kumerdej (1738—1805),
znamenit slovničar, je bil doma
v Zagoricah na Bledu. Slavni
matematik in prvi rektor sloven¬
ske univerze je bil prof. dr. Josip
Plemelj. Župnik Ivan Piber je
našega kmeta poučeval o sadjar¬
stvu. Na Bledu živi in dela pisa¬
telj Tone Svetina, znan po opiso¬
vanju vojnih dogodkov.

Na Bledu je nekaj let kaplano-
val Janez Puhar (1814—1864), ki
je Bled s fotografijo predstavil v
svetovnem merilu.

Posebej se moramo spomniti
Leopolda Layerja (1752 — 1828),
ki je ustanovil slikarsko šolo na
Gorenjskem. Okraševal je naše
cerkvice s svetopisemskimi po¬
dobami. Najbolj znana je njego¬
va slika Marije na Brezjah, ki jo
je upodobil v letu 1814.

Tudi v okolici Kranja so delo¬
vali intelektualci. V Cerkljah
nas spominja spomenik na Da¬
vorina Jenka, ki je avtor sloven¬
ske himne »Naprej zastave sla¬
ve«. V isti vasi je živel znani
dramski igralec Ignac Borštnik.
V vasi Podreče pa stoji spome¬
nik pesniku Simonu Jenku.

Iz Preddvora izhaja naša pisa¬
teljica Josipina Turnograjska,
tod je bival zbiralec narodnega
blaga Matija Valjavec.

(se nadaljuje)

Božo Benedik

Zmaga mrtvega bataljona

Bil je pust dan. Padal je z dež¬
jem pomešan sneg. Kot vsak tak
dan sem se tudi tokrat dolgoča¬
sila. A brat mi je dal dobro zami¬
sel.

»Tanja, obiščiva babičinega
bratranca. Kmalu bo imel god in
spodobilo bi se, da mu kaj odne¬
seva,« mi je rekel.

Malo sem pomislila in odgovo¬
rila:

»Ja, v takem vremenu je do
njegove podirajoče se hiše celi
dve uri. Si še prepričan, da bi
šla?«

»Da, in kar hitro se odpravi¬
va!« je še zaklical in izginil v ku¬
hinjo.

Čez pol ure sva že hodila po
poti, ki je bila blatna, spolzka in
mokra. Otovorjena sva bila s ce¬
karji, v katere je mama dala kos
potice, liter vina, brat pa je do¬
dal še nekaj škatlic cigaret.

Bila sva mokra, utrujena in
zadihana, ko sva potrkala na
njegove duri. Odprl nama je

rahlo sklonjen moški, star okoli
75 let, z nagubanim licem in pi¬
pico med zobmi. Lasje so mu bili
že osiveli, a vendar so njegove
kot nebo modre oči dokazovale,
da je še vedno pri močeh.

»Oho, oho, se je oglasil. »Kaj
pa je vaju prineslo ob takem
vremenu?«

»Vse najboljše ob vašem go¬
du,« je zaklical brat in vzdignil
iz moje roke cekar.

»Kako lepo, da sta se me
spomnila,« se je nasmehnil.
»Nihče od mojih se ni. Ah, kaj bi
govoril! Vstopita, ne bosta ostala
vendar na pragu!«

Ko sem vstopila v njegovo iz¬
bo, se mi je zazdelo, kot da vsto¬
pam v drug svet. V kotu topla
kmečka peč, okoli nje klop. Ob
oknu zopet klopi in velika miza.
Na steni ura s kukavico. Ob dru¬
gi steni postelja, ki je bila skrb¬
no postlana. Tla so bila sveže po¬
mita.

»No, usedi se Tanja in pri¬
grizni,« je veselo rekel stric.
Brat, ki ni mogel biti dolgo časa
tiho, je zaprosil strica:

»Povejte nama kaj. Kaj res¬
ničnega!«

Stric se ni dal dolgo prositi,
natlačil si je čedro, pokimal in iz
mize privlekel majhen, gotovo
že star zveščič.

»Kaj je to? sem z zanimanjem
vprašala.

»To je dnevnik mojega naj¬
boljšega prijatelja. Skupaj sva
bila v 3. bataljonu Prešernove
brigade. Žal sva se 3. decembra
1943 razšla. Bil sem hudo ranjen
v hrbet in poslali so me v parti¬
zansko bolnico, on pa je odšel z
brigado naprej. Njegovo parti¬
zansko ime je bilo Luka. Bil je
dober fant, nekaj okoli 25 jih je
imel.«

»Stric, preberi nama kaj!« sem
zaprosila.

»Poslušajta torej!« je rekel in
odprl zvezek.

O 6. decembra 1943:

Taborimo v majhni vasici Ro¬
bidnica, malo oddaljeno od
Cerknega. Vreme je slabo, zelo
je mraz. Pogrešam Petra.

»Peter sem bil jaz,« nama je
razložil stric in nadaljeval.

• 8. decembra 1943.

Iz Robidnice smo po ukazu
štaba korpusa odšli proti Bohi¬
nju, da bi se naučili bojevati po
visokih hribih in proti sovražni¬
kovi premoči. Potem bi odšli na
Koroško.

• 9. in 10. decembra 1943.

Popoldne smo se spustili v do¬
lino Selške Sore in prekoračili
cesto med Zalim logom in Želez¬
niki. Snežilo ni hudo, zato smo
gazili brez večjih težav. Prtovč
smo dosegli danes, 10. decembra
1943.

• 11. in 12. decembra 1943.

Na Prtovču smo počivali in
prek Ratitovca odšli na Bitenj-
sko planino, kjer smo prenočili.
Rekli so nam, da je pred nami
najtežji in najnevarnejši del po¬
ti, čez Savo Bohinjko in železni¬
co. Upam, da bomo prišli srečno
čez vse te zapreke.

• 13. decembra 1943:

Smo na Koprivniku, v prazni
šoli. Večina prijateljev spi. Tudi
jaz sem utrujen. A moram ti po¬
vedati, da smo včeraj, ko smo
prečkali most Pod koriti, nalete¬
li na patruljo. Ker so bili oni na
vozu, so nam ušli. Drugače smo
srečno prišli čez Gorjuše do
sem.

• 14. decembra 1943:

Domačini se bojijo, da bi jim
Nemci požgali vas, zato je bil
sklican sestanek štaba. Okoli
poldne so vozniki s Koprivnika
na Goreljek odpeljali slamo, da
bi mi, partizani udobno ležali.
Popoldne smo se iz Jereke spu¬

stili proti Češnjici in pobrali ži¬
vino ter hrano. Od tam, smo oto¬
vorjeni z živežem odšli na Gore¬
ljek.

• 15. decembra 1943:

Nastanili smo se v Lovčevem
hotelu. Čistimo orožje in vsi smo
dobre volje. Nekateri pomagajo
kuharjem, jaz pa se sprehajam
med zasneženimi smrekami in
občudujem lepoto. Še zavedel se
nisem, že sem bil precej odda¬
ljen od hotela. Hotel sem se vr¬
niti. A naenkrat sem zaslišal po¬
kanje pušk. Izdaja, Nemci! Hitro
sem stekel proti hotelu. Ta je bil
že obkoljen. Kaj sedaj? Stekel
sem k Vrhunčevi vili, v kateri je
bil štab. Tudi tam ni bilo niko¬
gar. Zrak so rešetale bombe in
rafali iz brzostrelk. Ubogi fantje!
Končno sem le našel štab. Na¬
čelnik štaba brigade je ukazal
komisarju, naj zbere partizane
in udari Nemce. Med navzkriž¬
nim streljanjem smo se morali
umakniti. Škoda! Prvi poskus je
propadel. A vendar jih moramo
rešiti! Komisar Ribič in še okoli
15 partizanov, smo zopet napad¬
li, takrat iz zahodne smeri. A zo¬
pet so nas opazili Nemci in nad
nas poslali smučarje. Po krat¬
kem spopadu smo se morali
umakniti. Ubogi prijatelji! Po¬
skusili smo še tretjič. Povzpeli
smo se na nek hrib jugovzhodno
od Goreljka. Kurir, ki je bil po¬
slan h Koroški četi, se je vrnil in
povedal, da nam Koroški odred
ne bo prišel na pomoč. Ker se je
mračilo in nismo imeli streliva,
nismo poskušali več. Slišal sem,
kako partizani pojejo in si dvi¬
gajo moralo, videl sem, kako ho¬
tel gori. Srce se mi je trgalo. Ra¬
di bi tovarišem pomagali, ven¬
dar so bili Nemci premočni.

Po bitki, ko se jih je iz hotela
le nekaj rešilo, smo odšli na Vo¬
gel, od tam pa na Jelovico.

6. januarja 1944 smo ustanovi¬
li 3. bataljon. Sestavljali smo ga
preživeli borci iz boja na Gorelj¬
ku in brigadna četa težkega
orožja. Poslali so nas na Koro¬
ško kot 1. bataljon Zapadnoko-
roškega odreda.

»Ali je Luka dočakal konec
vojne?« sem vprašala.

»Da, vendar je dnevnik shra¬
nil pri meni. Ko sva se zadnjič
srečala, mi je rekel, naj njegove
zapiske prenesem na bodoče ro¬
dove, da bodo le-ti vedeli, kako
so bili partizani tistega usodne¬
ga 15. decembra 1943 pogumni!«

Tanja BERAVS,
8. b. OŠ Bled

Glavni in odgovorni ured¬
nik: Peter Debelak, tehni¬
čni urednik: Nada Frelih,
člani: Tone Koncilja, Ja¬
nez Stare, Janez Marolt,
Branko Urh, Anton Noč,
Lado Cesar, Vinko Ču¬
den, Miro Kelbl in Ciril
Kraigher. Tisk: Gorenjski
tisk, Kranj

Kaj ni?

Kaj ni življenje kakor bolečina,
ki z rojstvom se enkrat začne?

Kratko kot val in drobec nekega
spomina, je dan, ki z večerno
zarjo umre ... najbolj dragoceno
nam darilo. Kaj ni kot smeh in
jok otroka, materinska nežna roka
in kakor očkovo naročje in spet je
jutro, ko ga sonce ožari ... je jesen
in temne sanje, lahko je mora sred' noči...

Kaj ni življenje močna vera in upanje v lepše dni?

In je ljubezen kakor zelenilo, še drobna
bilka se brez njega posuši ...

Vesna

V slovo

Mariji Arh

V ponedeljek, 5. decembra smo se poslovili od Marije Arh, upoko¬
jene delavke TO Podnart.

Leta 1958 se je zaposlila v obratu Lancovo. Delala je v predelavi le¬
sa kot sestavljalka lesene embalaže. V naši temeljni organizaciji je bi¬
la zaposlena do aprila 1977. leta, ko se je morala zaradi bolezni inva¬
lidsko upokojiti. Jesen življenja je preživela v Domu dr. Janka Bene¬
dika Radovljica.

V spominu jo bomo ohranili kot skromno in vestno delavko.

Zahvala

Ob izgubi drage mame

Marice Zakrajšek

se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin in ji darovali cvetje.

Hčerka Ljuba, sin Slavko z družinama,
sestra Malči in ostalo sorodstvo

11

STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC NOVEMBER 1988

— v TOZD Podnart:

Drago STARE, 1954 - V. st.

- vDSSS:

Karel MASELJ, 1933 - VII. st.
Mirko RIMAHAZI, 1960 - VII. st.
Svetislav SIMIČ, 1933 - VI. st.
Damjan JENSTERLE, 1962 - V. st.
Sergeja AŽMAN, 1966 - VI. st.

ZAPOSLILI SO SE:

— v TOZD Tomaž Godec:
Ivana TORKAR, 1954 — I. st.

ODŠLI SO:

— iz TOZD Podnart:

Jože GOLMAJER, II. st. — upokojitev

— iz DSSS:

Roža Marija MIKELJ, V. st. — potek pripr. prakse

POROČILI SO SE:

Jadranka POPOVIČ (TO Podnart)

Robert BIZJAK (TO Filbo)

RODILI SO SE:

Marjanu LOGARJU (TO Filbo) — sin
Blažu SELANU (TO Filbo) - sin

Upokojili so se

V TO TOMAŽ GODEC Bohinjska Bistrica se je v letu 1988
upokojilo lepo število sodelavk in sodelavcev. Velika večina
od njih je delala v naši temeljni organizaciji dolgo vrsto let,
tako da je njihov delovni prispevek k razvoju TO izredno ve¬
lik, zato smo jim za njihovo delo dolžni izreči zahvalo in po¬
sebno pozornost.

Ivanka Vojvoda je v naši TO začela delati leta 1952
in je bila ena naših najstarejših delavk. Nazadnje je delala
kot pomožni skladiščnik v obratu pohištvo. Delo je zahtevalo
predvsem veliko natančnosti in reda. Tov. Vojvoda je imela
prav te lastnosti, tako da je svoje delo opravljala z vso odgo¬
vornostjo in natančno.

Franc Odar je od leta 1969 delal v naši TO v obratu
primarne predelave lesa na različnih delih, glavna naloga je
bila razvrščevalec lesa na sortirnem kanalu. Poleg tega je ob¬
deloval še svojo majhno kmetijo. Kljub težkemu delu v žagi
se je vseskozi trudil, da je svoje delo dobro opravljal.

Franc Arh je bil delavec naše TO 32 let, najprej na
krlišču, kjer je delal takrat, ko delo še ni bilo tako mehanizi¬
rano kot je danes. Druga njegova zaposlitev je bila v žagi,
kjer je opravljal različna dela, nazadnje na delovnem mestu
izmera žaganega lesa. Za svoje dolgoletno delo v naši TO je
bil ob 40-letnici odlikovan z redom dela s srebrnim vencem.

Vera Gogala se je v naši TO zaposlila leta 1976, prej
pa je delala v DO Modna oblačila Ljubljana. Zaposlena je bila
v krojilnici na različnih delih in nalogah, največ pa kot odla-
galec pri cepilki 1100. Kot dobra delavka, ki so ji sodelavci
zaupali, je bila večkrat izvoljena tudi v razne samoupravne
organe kot so DS TO, pa tudi v izvršni odbor OO sindikata.

Ivana Bučar je praktično vse svoje aktivno delovno
obdobje preživela v naši TO. Leta 1954 je začela kot delavka v
zabojarni, nato v obratu sredic, z ustanovitvijo obrata opažnih
plošč pa je bila razporejena v ta obrat, kjer je večinoma delala
na delih in nalogah upravljalec spajalnega stroja. Trikrat je
bila član DS TO in drugih samoupravnih organov.

Albin Kuščar je bil delavec naše TO 34 let, najprej
kot zidar v gradbeni grupi, nato pa kot delavec v obratu opaž¬
nih plošč. Večkrat je moral opravljati najtežja dela. Bil je zelo
vesten in dober delavec.

Ančka Frelih se je zaposlila v naši TO leta 1972 v
obratu pohištvo. Prej je delala predvsem kot sezonska delav¬
ka v počitniškem domu »Jugovinila«. Delala je na delih in na¬
logah »upravljalec spajalnega stroja. S svojim delom je bila
za vzgled mlajšim.

Marija Medja je prav tako skoraj vso aktivno delo¬
vno dobo preživela kot delavka naše temeljne organizacije.
Že leta 1953 se je zaposlila v takratni zabojarni. Nazadnje je
delala v obratu pohištvo kot upravljalec ozkotračne žage.

Franc Dobravec je s svojim delom kot vzdrževalec
v obdobju med 1961 do 1969 veliko doprinesel k vzdrževanju
strojev in naprav. Zaradi svoje strokovnosti je napredoval v
izmenovodjo v vzdrževalni delavnici. Svojo visoko strokov¬
nost je pokazal predvsem pri montaži polnojarmenika v obra¬
tu žaga. Tudi družbenopolitično je bil aktiven član raznih sa¬
moupravnih organov.

Alojzija Cvetek se je v naši TO zaposlila juni¬
ja 1972 v obratu pohištvo, kjer je delala na različnih delih in
nalogah. Nazadnje je delala kot brusilec na malem kolutu. Bi¬
la je član odbora za delovna razmerja.

Alojz Bolčina se je zaposlil leta 1956 v tovarni lesne
moke v Soteski, najprej kot gasilec. Poznaje je postal kurjač v
kotlovnici. To zahtevno delo je opravljal vse do svoje upokoji¬
tve. Delo kurjača je odgovorno pa tudi naporno, saj kotlovnica
obratuje 24 ur na dan, ob sobotah, nedeljah in praznikih, tako
da je delo v kotlovnici specifično in od človeka zahteva velike
napore. Tov. Bolčina je svoje delo opravljal z veseljem in z
vso odgovornostjo.

Francka Mandelc je prav tako vso svojo delovno
dobo prislužila v naši temeljni organizaciji. Vsi mlajši delavci
jo poznamo kot skladiščno delavko v oddelku priprave proiz¬
vodnje. Delo skladiščnika zahteva predvsem natančnost, tako
pa smo tudi Francko poznali.

Anton Markelj se je v naši temeljni organizaciji
zaposlil kot mizar letat*1968, prej pa je nekaj let delal v GKZ
Srednja vas. Vseskozi je delal kot mizar v vzorčni delavnici.
Bil je eden najboljših mizarjev, svoje delo je opravljal z lju¬
beznijo do svojega poklica.

Nikolaj Taler je bil vseh 40 let zaposlen v naši TO.
Delal je na mnogih odgovornih delih in nalogah. Dolga leta je
bil vodja oddelka za investicije in vzdrževanje, kar je eno od
najodgovornejših del in nalog v TO. Delo zahteva veliko krea¬
tivnosti in natančnosti. Tudi družbeno politično je bil aktiven,
saj je bil tudi predsednik DS DO LIP. Njegovo delo je dalo ne¬
izbrisen pečat v razvoju naše temeljne organizacije.

Anton Medja se je v naši TO zaposlil kot kvalifici¬
ran električar v oddelku za investicije in vzdrževanje. Vsesko¬
zi je delal v^tem oddelku pri vzdrževanju elektronaprav.

Jože Črnko se je v naši temeljni organizaciji zaposlil
11. 10.1955. Prišel je z mnogimi svojimi rojaki iz Prekmurja.
Delal je na več delovnih mestih, kot zidar v nekdanji gradbe¬
ni grupi, nato je delal v obratu ISO-SPAN, po ukinitvi ISO-
SPANA pa je bil razporejen v oddelek za splošne zadeve na
dela in naloge vratarja, ki jih je opravljal z vso odgovornostjo.
Bil je tudi aktiven gasilec.

Anica Arh se je pred 35 leti zaposlila v takratni zabo¬
jarni, kjer je večina naših starejših delavk začela svojo pot v
naši temeljni organizaciji. Po ukinitvi tega obrata je bila raz¬
porejena v obrat opažnih plošč, kjer je delala na različnih de¬
lih in nalogah, največ pa pri sestavi plošč. Svoje delo je vedno
opravljala z vso vestnostjo in odgovornostjo.

Janez Smukavec je v našo TO prišel januarja
1982, iz GG Bled, kjer zaradi bolezni ni mogel več opravljati
težkih fizičnih del. Delal je v krojilnici, vendar se mu zdravje
kljub nekoliko lažjemu delu kot v gozdu ni izboljšalo, zato se
je moral letos invalidsko upokojiti.

Ob odhodu v pokoj se vsem našim sodelavcem zahvaljuje¬
mo za njihov trud, ki so ga vlagali pri svojem delu. Želimo
jim, da bi zadnjo etapo življenjske poti, ki naj bo predvsem
zdrava, aktivna in seveda čimdaljša, srečno preživeli. Veseli
pa bomo, če se niti, ki smo jih tekom let stkali, ob odhodu v
pokoj ne bodo prekinile. Kadarkoli nas bodo obiskali bomo
veseli, saj bomo vedeli, da so nas obiskali prijatelji, s katerimi
smo preživeli veliko prijetnih in delovnih trenutkov.

12