Domače ČIPKA RIJ A V IDRIJI. (M. Arko.) Ne da se točno dognati, kedaj je čipka« rija v Idriji nastala. Trde in zelo verjetno je, da je gospa češkega uradnika vpeljala čipke, kakor so bile na Češkem v rabi. Ker so bile iz več delov sestavljene, je potre« bovala več moči in zato je sama poučevala dekleta in žene novo obrt. Rudniški urad« niki so prihajali v Idrijo iz Nemčije in Češke, tudi domačin je dovršil rudarsko akademijo, a v domače mesto ni prišel službovat. Bili so časi, ko so bili pri rud« aiku uradniki Čehi v večini. Razpečavali so take zdelane čipke na Češko in od tam Čehi drugam. Bil je to edini vir dohodkov našim ženam in dekletom. Veliko let je do« bival rudar in tudi uradnik plačo v natu« ralijah, v denarju le malo. Če je rudar dobil na mesec poleg žita in drugega še 5 goldinarjev mezde, je bil izvanredno do« bro plačan. Da za obleko mnogoštevilni družini to ni zadostovalo, je gotovo, zato so morale žene in dekleta pridno čipkati, da so si omislile potrebne obleke. Zgodilo se je, da so čipke morale pomagati pri do« mačih potrebah, ko je plača zaostala, ali došlo tako pokvarjeno žito, da ni bilo vžit« 110. Naj so pa hoteli kakega nadarjenega sina študirati, tedaj se je v družini čipkalo dan in polovico noči in še so domači stra« dali, da so sinu pomagali do boljšega stanja. Zaslovele so pa idrijske čipke na svetov« nem trgu še le pred 60. leti. Dne 21. de« cembra 1850 se je rodila v Idriji Ferjančič Ivanka. Ko je 1. 1859. v šolo stopila, je bila v prvem razredu prva premijanka. Izmed ženskih ročnih del je imela posebno nag« njenje do čipkarstva. Veselje do tega dela jo je nagnilo, da je šla na Tirolsko « Nons« berg « se poučila še v čipkarstvu. Ko se je vrnila domov je s pomočjo svoje sestre Antonije začela izdelavati nove vzorce, ki so potem kot idrijske čipke prišle na sve« tovni trg. Ministrstvo se je začelo zanimati za mlado nadarjeno čipkarico in jo pova« bilo na Dunaj. Po razgovoru ž njo, se je ustanovila čipkarska šola. Vodil jo je ka« šege... tehet Juvan, a prva učiteljica je bila Ivan« ka Ferjančič. Zalibog da je tako naglo umrla dne 21. maja 1879 stara 28 let. A kar jc ona začela, to se še dandanes nadaljuje. Leta 1903. je takratni voditelj F. Ferjančič. čipkarske šole Ivan Vogelnik vpeljal na za« vodu teoretični pouk v knjigovodstvu, ra« čunstvu, obrtnem spisju in strokovnem ri« sanju. Marsikteremu dekletu je s tem po« magal, da je vstopila v kako trgovino, še več pa to, da so vzorce — papirce — za čipke izdelovali doma in so jih dobivale delavke brezplačno. Najbolj nadarjene in pridne so pa poklicali v osrednji čipkarski tečaj na Dunaj, da so se vrnile od tam v domovino kot učiteljice na raznih čipkar« skih tečajih. Priproste Idrijčanke f Frančiške Ferjan« čič naprava deluje še vedno v njenem du« hu, se ve, da je kar mogoče izpopolnjena in razmeram prikrojena. Že prej je bil idrijski tečaj ali šola zgled drugim enakim zavodom, »obrtna poročila« na Dunaju so ga imenovala kot Vzor take šole, za to je tudi pod novo italijansko vlado čipkarski tečaj vzor šolam z enakim ciljem. Pri raz« nih razstavah dobi vselej največje pri« znanje.