tete_xxiy^0ypI |fTiwta ”4- Naročnina za Ljubljansko jp| Bttp8wr 1|L mf ''SHk H H H H U red n is tv Ljubljana pokrajino: letno 70 Ur • za |^| H VMV MH M M M Bfc— 1 H Gregorčičeva ulica 23. TcL Inozemstvo 75 lir), za ■/, UP V W V W V 25-52. Uprava; Gregor, leta 35 lir. za ■/« leta 17.50 čičeva ul. 27. Tel. 47-«L lir, mesečno 6.— lir. Te- * a ■ . . _ _ Rokopisov ne vračamo. S&SSilSSm Časopis za trgovino, Industriio, obrt In denarništvo IS”i!£bSVK: Izhaja rn8apkete°krek___________________________________________________________________________________________UubUana. pefelr 2f. novembra 19 41-XX C ena Z£š£X 0*60 Ustanovitev Pokrajinske zveze delodajalcev in preureditev ni ih stanovskih združb nih združenjih ustanavljanje in delovanje službe v skupnih zadevali. Končno je naloga Zveze, da opravlja tudi vse druge dolžnosti in posle, ki se ji določijo v pravilih ali ki ji jih nalagajo zakoni, pravilniki ali oblastvene odredbe. Clen 5. — Pokrajinsko zvezo delodajalcev Ljubljanske pokrajine vodi predsednik, ki ga imenuje Visoki Komisar, s pooblastili, ki mu jih dajejo pravila Zveze; pomagajo pa mu drugi organi Zveze, ki jih prav tako določajo pravila, v katerih jim je tudi odrejeno področje. Tajnika imenuje Visoki Komisar na predsednikov predlog. Člen 6. — Predsednik Zveze- se pooblašča, da predloži pravila Zveze, ki jih sklene začasni pred-sedstveni odbor, sestavljen iz predstavnikov podrejenih združenj in jih je treba predložiti Visokemu Komisarju v odobritev, nakar se objavijo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Člen 7. — Pri prvi uporabi ureditve, določene s to naredbo, poslujejo organi Pokrajinske zveze delodajalcev ob podpori strokovnjaka, ki ga imenuje Visoki Komisar in ki bo imel nalogo, usmerjati in vzporejati tako poslovanje Zveze kakor tudi podrejenih strokovnih združenj, z močjo, da pospešuje, prekliče ali spreminja ukrepe in da nadzoruje ohranitev zadevnih imetij ter izterjevanje in razdeljevanje prispevkov. Člen 8. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Navodila o ustanovitvi Pokrajinske zveze delodajalcev Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo nar redbo: Člen 1. — Ustanavlja se Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine. Zveza je pravna oseba in jo nadzoruje Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino. Člen 2. — Pokrajinska zveza je upravičena popolnoma in edina predstavljati koristi vseh delodajalcev Ljubljanske pokrajine. Zveza obsega tale pokrajinska strokovna združenja: Združenje 'ndustrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine, Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine, Združenje kmetovalcev Ljubljanske pokrajine in Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljansko pokrajine. V naštetih strokovnih združenjih so spojena vsa doslej obstoječa strokovna združenja obrtnikov, ustanovljena na ozemlju pokrajine na podstavi zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. in zakona o društvih, shodih in posvetih z dne 18. septembra 1931. in njegovih P°znejših sprememb. Združenja obsegajo sindikate za razue proizvajalne stroke; Združenje industrijcev in obrtnikov ima poseben odsek za obrtništvo, razdeljen po skupinah. Kolikor imajo zavodi in pomožne naprave poseben stik s kakim združenjem, so podrejeni temu; kolikor pa se nanašajo na celo stroko delodajalcev, so podrejeni Zvezi. Zunaj Zveze sc strokovna združenja obrtnikov ali zavodov in pomožnih naprav za stroko delodajalcev ne morejo ne dovoliti ne ustanavljati. Clen 3. — I mo vina združenj, sPojenih po prednjem členu, se Prenese riti združenja, omenjena v islem členu, po določbah člena 390. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. in člena 19. zakona o društvih, shodih in posvetih z dne 18. septembra 1931. ter se vsekakor pridrži prvotnemu namenu. Odsek za obrtništvo upravlja imovino bivših obrtniških združenj. Pri prvi uporabi te naredbe ostanejo v veljavi prispevki, ki so jih dosedaj obstoječa združenja že določila za tekoče leto. V pravdih Zveze se izdajo določni predpisi glede sklepanja, višine in načina pobiranja in porazdeljevanja prispevkov v posameznih strokah kakor tudi predpisi 2,1 nadzorstvo in odobrovanje, ki potrebno za te sklepe. Člen 4. — Naloga Zveze je, da Vftruje skupne gospodarske in strokovne koristi obrtnikov, včlani nih v teh združenjih, da ostvar-19 kar naj večjo enotnost v prouče-^nju ali opredeljevanju proble-. ,°v in vprašanj občnega značaja, 1 Odevajo združenja ter vzdržu-■ _ v njih red, da se bolj© dosega , "nien, ki ga jim odkazujejo za-Wni in pravila. Nadaljnja naloga Zveze je, da iz-nadzorstvo nad upravnim Poslovanjem podrejenih združenj /! odobruje tista upravna dejanja, ori .spadai° v redno upravo, ,°oruje proračune in obračune tuženj in nadzoruje pri podrej©- Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo: Člen 1. — V smislu drugega odstavka člena 2. uvodoma navedene naredbe se Zveza industrijcev za Dravsko banovino preimenuje v Združenje industrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine in se vključi v Pokrajinsko zvezo delodajalcev Ljubljanske pokrajine. Združenje trgovcev za Ljubljansko pokrajino Člen 2. — V smislu drugega in tretjega odstavka člena 2. uvodoma navedene naredbe se Združenja trgovcev za Ljubljansko okolico, za Logatec, Ribnico, Kočevje, Novo mesto in Črnomelj spojijo z Združenjem trgovcev za mesto Ljubljano, ki se preimenuje v Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine in vključi v Pokrajinsko zvezo delodajalcev Ljubljanske pokrajine. Prav tako se Združenja gostilniških podjetij Ljubljana - mesto, Ljubljana-okolica, Vrhnika, Logatec, Cerknica, Lož, Ribnica, Velike Lašče, Kočevje, Novo mesto, Višnja gora, Črnomelj in Metlika spojijo z Združenjem trgovcev Ljubljanske pokrajine iz prednjega člena. V zvezi z odredbami iz prednjih dveh odstavkov se Zveza trgovskin združenj za Dravsko banovino in Zveza združenj gostilniških podjetij za Dravsko banovino, obe s sedežem v Ljubljani, spojita z Združenjem trgovcev Ljubljanske pokrajine. Člen 3. — Zveza bančnih in zavarovalnih zavodov za Dravsko banovino se preimenuje v Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine in se vključi v Pokrajinsko zvezo delodajalcev Ljubljanske pokrajine. S tem združenjem se spojita Društvo bančnih zavodov v Ljubljani in Zveza hranilnic. Člen 4. — Združenje obrtnikov v Ljubljani se preimenuje v Odsek za obrtništvo in se vključi v Združenje industrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine. V tem odseku se spojijo: Združenje zidarskih mojstrov v Ljubljani, Združenj© tesarskih mojstrov v Ljubljani, Združenje kamnoseških mojstrov v Ljubljani, Združenje elektrotehničnih obrtov v Ljubljani, Združenje pletilcev v Ljubljani, Združenje dimnikarskih mojstrov v Ljubljani, Združenje vrtnarjev v Ljubljani, Združenje krojačev in krojačic v Ljubljani, Združenje čevljarskih mojstrov v Ljubljani, Združenje brivcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljani, Združenje urarjev, zlatarjev, optikov itd. v Ljubljani, Združenje kleparskih in inštalaterskih mojstrov v Ljubljani, Združenje mizarskih mojstrov v Ljubljani, Združenje slikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani, Združenje mlinarjev in žagarjev v Novem mestu, Združenje čevljarjev v Kostanjevici in Skupna združenja obrtnikov v Kočevju, Logatcu, Cerknici, Novem ipestu, Črnomlju, Metliki, Mokronogu, Vrhniki, Stični, Ribnici, Velikih Laščah in Kostanjevici. Člen 5. — V desetih dneh po uveljavitvi te naredbe morajo predložiti po prednjih členih spojena združenja svoje s tem dnem sestavljene imovinske bilance združenjem, s katerimi se spajajo, kakor tudi številčni in imenski seznam svojih članov na ta dan, ločeno po ozemlju in po vrsti poslovanja. Imovina spojenih združenj, kakor je razvidna iz bilanc po prednjem členu, se prenese na združenja, s katerimi se spajajo, ki pa prevzamejo tudi obveznosti, obre-menjajoče to imovino in navedene v bilanci. Člen 6. — V mesecu dni od uveljavitve te naredbe se mora prehod po prednjem členu opraviti s prenosom vseh gotovinskih zneskov in vrednostnih papirjev, s predajo inventarjev premičnin in nepremičnin, računskih knjig in arhivov spojenih združenj na nova združenja. Po primerjavi inventarjev in pregledu bilanc glede pravilnosti na podstavi računskih knjig se morajo predložiti bilance Zvezi delodajalcev Ljubljanske pokrajine v odobritev; ta zasliši Inšpekcijo dela in izda navodila ter ukrene kar treba za boljšo ureditev premične in nepremične imovlne in denarnih zneskov bivših združenj. Po takšnih ukrepih in po izdaji zgoraj omenjenih navodil postane vsa izročena premična in nepremična imovina dokončno sestavni del imovine združenj, v katera so se bivša združenja spojila. Člen 7. — V krajih, kjer so imela združenja, razpuščena po tej naredbi in v smislu naredbe o ustanovitvi Pokrajinske zveze delodajalcev svoj sedež, ustanovi ta lahko svoje krajevne poslovalnice — ne več ko po eno v vsakem kraju — z nazivom: «Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine — poverjeništvo v ..............». V pravilih Zveze se določijo pogoji za ustanovitev teh poverjeništev kakor tudi njih naloga in področje. Poverjeništvom Zveze pripadajo vsi obrtniki v kraju, ločeni v štiri odseke, ki ustrezajo združenjem, iz katerih sestoji Zveza. Če ne bi bilo obrtnikov te ali druge stroke, se število odsekov ustrezno zniža. Za finansiranje in poslovanje teh poverjeništev morajo skrbeti posamezna prizadeta združenja po smernicah, pod nadzorstvom in z vzporejajočim sodelovanjem Zveze. Člen 8. — Do vštetega 31. januarja 1942-XX morajo predložiti strokovna združenja iz drugega odstavka člena 2. naredbe z dne 15. novembra 1941-XX št. 151 Zvezi delodajalcev Ljubljanske pokrajine v odobritev svoje bilance, sklenjene na dan 31. decembra 1941-XX kakor tudi imenik svojih članov in vzorec za nova pravila, prirejena v smislu nove organizacijske pristojnosti združenj. V teh pravilih, ki jih morajo skleniti pristojni organi prizadetih združenj, katerim se pritegnejo predsedstveni odbori spojenih združenj, se morajo izdati natančne določbe o pravicah in dolžnostih članov, sestavi in pristojnosti posameznih organov združenj, upravnem poslovanju in sestavljanju bilanc kakor tudi vsi drugi predpisi, katere morajo obsegati radi njih rednega poslovanja po določbah zakona in odredbah ob-lastev. Pravila iz prednjega odstavka pregleda svet Zveze, ki lahko zahteva, naj se izvedejo vse spremembe, ki se mu vidijo umestne; nato jih pošlje Zveza Visokemu Komisarju za Ljubljansko pokrajino v odobritev. Člen 9. — Vsa druga obrtniška združenja, razen združenj, navedenih v tej naredbi, ki morajo po naredbi z dne 15. novembra 1941-XX št. 151 veljati za razpuščena in spojena v pristojna združenja Pokrajinske zveze delodajalcev, morajo v petih dneh od dne uveljavitve te naredbe predložiti svoje s tem dnem sestavljene imovinske bilance kakor tudi številčni in imenski seznam svojih članov na ta dan, svoja pravila in vse druge podatke za oceno njih poslovanja Inšpekciji dela pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino, ki odloči sporazumno s predsednikom Zveze delodajalcev o njih včlanjenju v ta združenja. V istem roku morajo združenja tudi sestaviti inventar svoje premične in nepremične imovine in jim je od tega dne dalje prepo- vedano vsako upravno dejanje, kolikor ni neogibno potrebno za njih poslovanje. Člen 10. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 17. novembra 1941-XX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Predpisi o porazdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblar čilnih predmetov. Dodatno k že izdanim okrožnicam v gorenji zadevi se pojasnjuje še sledeče: 1. V smislu člena 21. naredbe, objavljene v »Sl. listu« za Ljubljansko pokrajino št. 512/90-1940-XX, se bodo oskrbovali trgovci in obrtniki, ki prodajajo občinstvu blago zavezano nakaznicam, na podlagi bonov, izdanih od Trgo-vinsko-industrijske zbornice. Grosistom in konfekcionistom, ki ne prodajajo občinstvu, pa bodo proizvajalne tvrdke do novih odredb še nadalje pošiljale blago, vezano na nakaznice, uporabljajoč imena blaga, označena v tabeli za točke. Proizvajalci in grosisti morajo zabeleževati prejeme in odpošiljat-ve blaga v svojih registrih o prejemu in oddaji, ločeno po partijah z navedbo izvora in namembe. Pripominja se, da se kot grosisti smatrajo oni trgovci, ki ne izvršujejo hkrati v istem obratu trgovine na drobno. Glede bonov, ki jih bo izdajala Trgovinsko - industrijska zbornica za oskrbo trgovcev in obrtnikov z blagom, bodo izdana še posebna navodila. 2. Za sestavo seznama blaga z ustrezajočo navedbo točk, ki ga bodo morale tvrdke v smislu okrožnice Visokega Komisariata z dne 7. nov. 1941-VIII No. 4776/62 iz leta 1941 predložiti Trgovinsko-industrijski zbornici, bodo čim-prej izdana potrebna navodila. 3. Duplikati osebnih izkaznic se načeloma ne morejo izdajati. V posebnih primerih bo Visoki Komisariat po rigoroznih poizvedbah od časa do časa preizkusil resničnost navedb v prošnji za duplikat. 4. Uradniki, dijaki, služabniki, služkinje in delavci dobijo osebne oblačilne izkaznice v občini, kjer imajo svoje stalno bivališče. V dvomljivih primerih se sme izdati osebna izkaznica le proti predložitvi potrdila občine stalnei-ga bivališča, da izkaznice ta ni videla. 0 izdani izkaznici mora občina obvestiti občino stalnega bivališča. Nadalje se sporoča: 1. Delavci iz drugih pokrajin Kraljevine, ki so le začasno zaposleni v Ljubljanski pokrajini (ti. pr. pri gradnji vojaških barak), ne dobijo osebnih oblačilnih izkaznic v občinah Ljubljanske pokrajine, temveč v svojih domačih občinah. 2. Kot orožniki, finančni stražniki itd., katerim se v smislu okrožnice Visokega Komisariata z dne 7. nov. 1941, VIII No. 4776/62 tudi smejo izdati osebne izkaznice, so mišljeni oni bivše jugoslovanske države, ki še nadalje vršijo službo. Za Visokega komisarja, načelnik VIII. oddelka: A. Trstenjak s. r. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«. 21. novembra 1941-XX. Štev. 114. Visoki Komisar je predsedoval seji Zveze industrijcev V ponedeljek popoldne je Visoki Komisar predsedoval v vladni palači sestanku voditeljev Zveze industrijcev v Ljubljani. Sestanka so se udeležili tudi zvezni podtajnik iii nekateri funkcionarji Visokega Komisariata. Zbornico za TI sta zastopala glavni tajnik Ivan Mohorič in tajnik dr. Ivan Pless. Predsednik Zveze industrijcev Avgust Praprotnik jei naslovil na Visokega Komisarja spoštljiv pozdrav ter se mu zahvalil, ker je prevzel predsedstvo seje. Glavni tajnik Zveze industrijcev dr. Adolf vGolla je nato prečita! podrobno poročilo o položaju v posameznih industrijskih panogah. Visoki Komisar je obravnaval splošni položaj industrije z ozirom na dogodke v zadnjih mesecih ter podčrtal veliko zanimanje fašistične vlade za Industrijo. Zagotovil je, da se bo to zanimanje nadaljevalo tudi v bodočnosti v interesu Ljubljanske pokrajine ter tudi v nacionalnem in mednarodnem pogledu. Poudaril je, da je industrijska delavnost zelo važna ne samo z gospodarskega in splošnega stališča, temveč tudi zaradi zaposlitve delovnih moči. Izjavil je, da bodo pri preskrbi s surovinami lokalne industrije obravnavane ravno tako kakor italijanske industrije. Za važno vprašanje proizvodnje, prevoza in izvoza lesa si je pridržal sklicanje posebnega sestanka ter potem odredil, da bodo vsa druga vprašanja takoj in praktično obravnavana od pristojnih organov, da bi se našel najboljši način rešitvei. 0 vprašanjih dnevnega reda so govorili mnogi člani Zveze industrijcev. Sprememba zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino jei izdal po zaslišanju mnenja prizadetih stanovskih združb naslednjo naredbo: Člen 1. — Plačni razredi iz odstavka 2. § 4. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 30. oktobra 1933. se spre- minjajo takole: •o „ rt ^ O) d N «3 L «o a> > n c ^ ►J i. 57 2.400 2.400 n. 2.401 3.600 3.000 i*i. 3.601 4.800 4.200 IV. 4.801 6.000 5.100 v. 6.001 7.200 6.600 VI. 7.201 8.400 7.800 VIL 8.401 9.600 9.000 VIII. 9.601 10.800 10.200 IX. 10.801 12.000 11.400 X. 12.001 13.200 12.600 XI. 13.201 14.400 13.800 XII. 14.401 15.600 15.000 XIII. 15.601 16.800 16.200 XIV. 16.801 — 18.000 ga Obisk tržaškega župana V četrtek je prispel v Ljubljano tržaški župan dr. Ituzzier ter vrnil obisk ljubljanskemu županu dr. Adlešdču. V mestno palačo, kjer so bili z županom na čelu zbrani občinski svetniki in načelniki mestnih uradov, je prišel gost v spremstvu Visokega Komisarja. V svojem pozdravu je ljubljanski župan podčrtal tesne stike, ki so obstojali v preteklosti med obema mestoma, ter izrazil svoje prepričanje, da bodo v bodočnosti gospodarski in kulturni stiki še poglobljeni. Po ]X>zdravu je izročil tržaškemu županu simbolično darilo mesta Ljubljane. Tržaški župan je vrnil pozdrav 'ter izjavil, da je srečen, ker je spoznal mesto, s katerim je imel Trst velike trgovske, gospodarske in kulturne zveze. Besedam tržaškega župana se je pridružil tudi Visoki Komisar. Popoldne je tržaški župan obiskal tudi razne mestne zavode. Clen 2. — Invalidska renta iz odstavka 6. § 10. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 30. oktobra 1933. se spreminja tako, da znaša: N rt r- rt £5 e CD® ss c i. 480 720 36 1.800 ii. 600 900 45 2.250 iii. 840 1.260 63 3.150 IV. 1.080 1.620 81 4.050 v. 1.320 1.980 99 4.950 VI. 1.560 2.340 117 5.850 VII. 1.800 2.700 135 6.750 VIII. 2.040 3.060 153 7.650 IX. 2.280 3.420 171 8.550 X. 2.520 3.780 189 9.450 XI. 2.760 4.140 207 10.350 XII. 3.000 4.500 225 11.250 XIII. 3.240 4.860 243 12.150 XIV. 3,600 5.400 270 13.500 Clen 3. — Prispevki iz odstavka 4. § 39. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 30 oktobra 1933. se spreminjajo tako, da so: Važno opozorilo ■Združenje trgovcev v Ljubljani oi>ozarja vse svoje člane, naj ne kupujejo nobenega blaga od ilegalnih prodajalcev in prekupčevalcev, ker bodo vsi, ki prodajajo blago, ki ni izkazano s pravilno fakturo, zelo strogo kaznovani in l>odo izgubili tudi koncesijo. KNJIGOVEZNICA UUDSKE TISKARNE I reg. zadr. z o. zav ■ i I U B L J A N A KOPITARJEVA 6 * Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, iournaie, šolske zvezke, mape, o d t e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd M C S v c o -0>N 0.5 «- ca »S * rt « e ~ »•“rt j pevka od-na na-jnca lir v plačil redu o a od pris pada bodaj ■g^a i. 24 24 — ii. 30 30 — iii. 42 39 3 iv. • 54 45 9 v. 66 51 15 VI. 78 56 22 VII. 90 60 30 VIII. 102 64 38 IX. 114 68 46 X. 126 72 54 XI. 138 76 62 XII. 150 80 70 XIII. 162 84 78 XIV. 180 90 90 Člen 4. — Prostovoljni zavarovanci spadajo v razred, v katerem se prispevek najbolj pribli- žuje višini prispevka, ki so doslej plačevali. Člen 5. — Odstavek A. člena 3. pravilnika za izdajanje draginjskih doklad rentnikom z dne 22. septembra 1930. št. 36.084 se spreminja takole: »A. Letna invalidska renta sestoji: 1. iz osnovnega zneska, ki ga sestavljata: a) lOkratni povprečni prispevek, predpisan za pokojninsko zavarovanje v poslednjih 120 ali manj mesecih zavarovanja, pri čemer pa najmanjši znesek ne sme znašati manj ko 780 lir, b) lOkratni povprečni prispevek, predpisan za vso zavarovalno dobo; 2. iz Va prispevkov, predpisanih za vso zavarovalno dobo.« Povprečni prispevek za dobo od 1. januarja 1909. do 31. decembra 1923. se določi po povprečnem prispevku za naslednjo dobo na dan 1. januarja 1924., čigar znesek ne sme biti višji od 57 lir na mesec. Člen 6. — Invalidske, starostne, vdovske in otroške rente (za sirote), vključno tekoče, se zvišujejo z izredno podporo takole: -• minimalna invalidska renta od lir 95 na lir 250 na mesec, — invalidske rente do 270 lir se zvišujejo za 15%, -- invalidske rente od 271 lir do 360 lir se zvišujejo za 10%, vendar ne smejo biti manjše ko 311 lir, — invalidske rente od 361 do 460 lir se zvišajo za 5%, vendar ne smejo biti manjše ko 396 lir, — minimalna vdovska renta se zvišuje od 57 na 180 lir, — vdovske rente do 230 lir se zvišujejo za 15%, — vdovske rente od 231 do 300 lir se zvišujejo za 10%, vendar ne smejo biti manjše ko 265 lir. Pri vdovskih rentah se za vsa lcega otroka pod 18. letom starosti, in sicer za največ 3 otroke, dodaje po 20 lir na mesec. Minimalna renta za 1 siroto se zvišuje od 57 na 180 lir. Invalidske rente po 460 lir in vdovske rente po 300 lir, ki tečejo do 31. decembra 1941-XX, se zvišujejo za 5%. Člen 7. — Pravico do izredne podpore iz člena 6. imajo tisti rentniki, ki so pridobili ali še pridobe pravico do rente le na pod lagi zakonitega obveznega zavarovanja in ki prebivajo na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, pripojenem kraljevini Italiji ali starih pokrajinah kraljevine Italije. Člen 8. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino z učinkom od 1. novembra 1941-XX. Ljubljana dne 15. nov. 1941-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Eniilio Grazioli Posvetovalni odbor podružnice Banca d’Italia v Ljubljani Banca dTtalia je edina emisijska bnaka v Italiji, ki izdaja bankovce in ima glavnico 300 milijonov lir. Glavnica je v rokah hranilnic in javnih kreditnih ustanov. Doslej je imela Banca dTtalia v Ljubljani samo svojo agencijo, po sklepu višjega sveta banke pa je bila ta agencija pretvorjena v podružnico, kateri je bilo treha imenovati sosvet tako kakor v drugih ]X)krajinah. Za člane sosveta so bili imenovani predsednik Trgovin-sko-obrtne zbornicei, predsednik Zveze industrijcev in predsednik Združenja trgovcev v Ljubljani. V ponedeljek je sprejel Visoki Komisar Eksc. Grazioli člane imenovanega sosveta pri podružnici Banca dTtalia v Ljubljani Karla (Vča, Avgusta Praprotnika in Viktorja Medena. Sprejemu je prisostvoval tudi ravnatelj podružnice. Visoki Komisar je članom posvetovalnega odbora podčrtal pomen njihove važne naloge, ki jim je bila poverjena v interesu gospodarstva pokrajine in samega zavoda. Člani sosveta so se zahvalili za častno imenovanje ter zagotovili popolno izvršitev poverjenei naloge. Gospodarske vesti Prodaja usnja na Hrvatskem Zagrebški dnevnik »Nova Hrvatska« piše, da je bila urejena prodaja usnja na Hrvatskem takole: Potrošniki imajo kupone ali nakaznice, s katerimi so upravičeni za nakup gotovih čevljev in izdelkov iz usnja. Čevljarji pa dobijo mesečno za popravljanje obutve za sebe potrebno usnje v vrednosti 700 kun, za vsakega svojega pomočnika v v vrednosti 600 kun, za vsakega vajenca pa v vrednosti 300 kun. Pri tem pa noben čevljarski obrtnik ne glede na število svojih po- svojili mesečnih dobavah prekoračiti vrednosti 2800 kun. Izdelovalci opank (opančarji) lahko kupijo na mesec za svojo stroko primerno usnje v polovičnem iznosu, ki je določen za dobavo čevljarskim obrtnikom, torej usnja za 350 kun za mojstra, za 300 kun za pomočnika in 150 kun za vajenca. Sedlarji, jermenarji in rokovi-ča rji bodo dobivali na teden usnja v množini največ do vrednosti 1000 kun, za vsakega pomočnika v vrednosti do 700, za vajenca pa v vrednosti do 350 kun. Dobave potrebnega usnja so v nekoliko manjši vrednosti zagotovljene tudi Iz italijanskega gospodarstva Zastopniki italijanskih obrtnikov so te dni obiskali Zagreb ter se posvetovali s predstavniki hrvat-skih obrtnikov o sodelovanju med obrtniškimi organizacijami obeh držav. Italijansko - hrvatski odbor je imel svojo sejo na Reki. Na dnevnem redu so bila razna vprašanja, ki spadajo v delokrog odbora. Z italijanske strani so se sejet udeležili zastopniki ministrstev za zunanje zadeve, finance ter izmenjave in valute in reški prefekt. Cene inozemskega premoga v Italiji so bile določene takole: antracit 535 do 590, ruhrski premog 320 do 380, gornješleški premog 315 do 373, trboveljski premog pa 220 do 322 lir za tono. Pridelek lešnikov je kmetijsko ministrstvo blokiralo, ker so lešnikove mascoue dobro nadomestilo za kakao. Poskusi na Siciliji so dali odlične rezultate in italijanske tovarne čokolade že uporabljajo lešnikove maščobe v veliki meri. Proizvodi so odlične kakovosti. Za velesejem v Smirni 1. 1942. je Italija že prijavila svoje sodelovanje. Registracijo pletenin je ministrstvo za korporacije odredilo tako, da lahko pletilna industrija sestavi seznam svojih proizvodov na osno- vi teže na ta način, da vsak me-ec poleg teže naznani tudi približno ploščino izdelkov. Razširjenje industrijski« naprav Italiji je dovoljeno, če dela ne presegajo 10% prej obstoječega obsega. Skupna delniška glavnica italijanskih delniških družb se je po statistiki zavoda Banca Commercia-le Italiana povišala v septembru 1941. za 219 milijonov lir (lani za 159); od tega je bilo 118 milijonov vplačanih v gotovini. V devetih mesecih letošnjega leta je skupna glavnica delniških družb narasla za 2804 milijona lir, lani pa za 1714 milijonov. močnikov in vajencev ne sme pri | izdelovalcem kovčegov in torb. Prodaja sladkorja je bila v Zagrebu racionirana. Vsak prebivalec dobi na mesec 1 kg sladkorja. Cena soli je bila na Hrvatskem zvišana. Fina namizna sol velja odslej 10 kun, jedilna 5, denaturi-rana za živino 2.50 in industrijska sol 2 kuni. Zagrebška občina je uvedla mestno trošarino na električni tok in plin za razsvetljavo. Trošarina znaša 0.75 kune za kilovatno uro, pri večji uporabi (nad 1000 kilovatnih ur) pa se zniža trošarina na 0.20 oziroma 0.10 kune. Poštne, brzojavne in telefonske pristojbine so bile na Hrvatskem s 16. novembrom zvišane. Urad za cene v Zagrebu je določil nove cene za mlečne proizvode in jajca takole: čajno maslo 1-00 kun, maslo iz sirotke 88, topljeno 177.5, trapistovski sir 55 kun za kg, sladka smetana 50, kisla 35 kun za liter, jajca po 3.50 kune. Nove poštne znamke po 0.25, 4 in 20 kun je izdala hrvatska poštna uprava. Prva konjska mesnica je bila odprta v Zagrebu. V Beogradu bo dobila vsaka oseba za mesec november po 1 kg sladkorja. Tudi v Beogradu so omejili potrošnjo električnega toka. Električni tok bo izključen od 7.30 do 17., tramvajski promet se ukine, šole pa se zapro. Trgovine so lahko odprte od 9. do 15. ure. Obrati, ki bodo morali ustaviti obratovanje, pa morajo še naprej plačevati svoje nameščence. Prodaja tekstilnega blaga na n nakaznice se je začela v Beogradu 10. t. m. Vse zaloge maščob se morajo v Beogradu prijaviti do 20.. novembra, in sicer tudi zaloge v gospodinjstvu. Te zaloge se ne bodo zaplenile, temveč bodo lastniki zalog izključeni od dodeljevanja maščob, dokler trajajo njih zaloge. Letošnjo žitno letino v Srbiji cenijo tako-le: pridelek pšenice v Srbiji 7.5—8, v Banatu na 5—5.2 milijona stotov, koruze na 12.4 v Srbiji in v Banatu na 6—7 milijonov stotov. Za prehrano pa je potrebno le 8—9 milijonov stotov pšenice. Ves surovi bombaž v Romuniji bo pridržan za potrebe domače industrije in vojske. Zaradi boljše organizacije prehrane civilnega prebivalstva so prevzele v Romuniji skrb za prehrano vojaške oblasti. Potrošnja električnega toka v Franciji je bila znižana za 10 odstotkov, t. j. za 1.9 milijarde kilovatnih ur, letos pa bo omejena za 2.4 milijarde kWh. Francoska vlada v Vichyjn pripravlja naredbo, s katero bodo 2idje izločeni iz francoskega gospodarstva. Noben Žid se ne bo mogel vpisati v trgovinski register. Slovaška je v prvi polovici letošnjega leta uvozila blaga za 1.466 milijonov Ks, izvozila pa za 1.573 milijonov Ks. Največ je uvozila blaga iz Nemčije, nato pa iz češko-Moravske. 100.000 delavcev v angleških ladjedelnicah namerava vsak dan po pol ure stavkati, da s tem podkre-pe svoje zahteve po zvišanju mezd. — V Ameriki stavkajo rudarji, ki zahtevajo, da smejo delati v rudnikih samo pri strokovnih organizacijah včlanjeni rudarji. Z. . _ . barva, plesira in Zb v 24 uran kcn,i*n° Ul UH ob|eke klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« Kos !)3. z datumom z dne 19. novembra: Naredbe Vis. Komisarja: Ustanovitev Pokrajinske zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine in preureditev njih stanovskih združb — Navodila za izvrševanje gornje naredbe — Spremembe zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev — Razveljavitev čl. 1. do 7. naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX in odločbe z dne 29. 9. 1941-XX. — Imenovanje dr. Ivana Slokarja za predsednika Pokrajinske zveze delodajalcev, fašista dr. Silvia Marchesonija pa za strokovnjaka pri Pokrajinski zvezi delodajalcev. Denarttvo Prva hrvatska štedionica v Zagrebu se je odrekla zaščiti. Na glavni skupščini, ki bo 10. decembra, se bo delniška glavnica zvišala od 95 na 200 milijonov kun. Bankovci po 10 in 20 din so Z 20. novembrom prenehali na Hrvatskem veljati kot zakonito plačilno sredstvo. Irsko notranje posojilo je doseglo popoln uspeh ter je bila razpisana vsota prepisana. Izdajatelj »Konzordj TrKovakeea listat, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna >Merk'ir<, -1 d., nien predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani