Denar za KS po novem
Pripravljen je osnutek družbenega dogovora o financiranju KS
Krajevne skupnosti, ki so v ustavi opredeljene kot temeljne celice dele-gatskega sistema, še vedno nimajo zagotovljenih takšnih gmotnih teme-ljev, da bi lahko uspešno deloval sa-moupravni in delegatski sistem. To je tudi eden od glavnih razlogov, da je začetni uspešni razvoj krajevnih skupnosti, počasi začel upadati, v zadnjcm času pa že lahko ugotovi-mo, da so krajevne skupnosti v krizi.
Ko je bila v začetku 80. let ukinje-na tako imenovana »glvarina«, je vi-šino sredstev v občinskih proračunih
določal DOGOVOR O OBLIKO-VANJU IN RAZPOREJANJU SPLOŠNE PORABE V OBČINAH IN MESTU LJUBLJANI. V letu 1987 pa ta dogovor ni več določal višine sredstev za krajevne skupno-sti, zato so ljubljanske občine v pro-računu za leto 1988 upoštevale dolo-čen odstotek denarja za funkcional-no dejavnost krajevnih skupnosti. V proračunu naše občine je bilo v ta namen določeno 823,657 dinarjev, t.j. 24,52%. 2^aradi vedno večjih težav pri iz-
polnjevanju svojih programov, so krajevne skupnosti vedno glasneje postavljale zahteve po ureditvi enot-nega sistema financiranja v vseh Ijub-ljanskih krajevnih skupnostih. Usta-novljena je bila delovna skupina pri MK SZDL, ki je v letu 1987 pripravi-la osnutek DRUŽBENEGA DO-GOVORA O FINANCIRANJU FUNKCIONALNE DEJAVNOSTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU LJUBLJANSKIH OB-ČIN. Široka javna razprava pa je pokazala, da ta osnutek ni sprejem-Ijiv. Veliko pripomb je bilo tudi v na-ši občini, zato je bilo na 13. skupnem zasedanju zborov občine sklenjeno, da se osnutek dogpvora spremeni v delovno gradivo. Tudi vsi trije zbo-ri SKUPŠCINE MESTA LJUBLJA-NE so 5. novembra 1987 zavrnili os-nutek. Menili so. da tnora ta dogo-vor, tako kot določa ustava, oprede-liti v celoti splošna načela financira-nja krajevnih skupnosti, natančneje pa bi bile zadeve določene v občin-skih sporazuraih. V družbenem do-govoru morajo biti določene tudi fi-nančne obveznosti SIS, število prebi-valcev pa naj ne bi bilo edino merilo za število zaposlenih v krajevnih skupnostih.
Na podlagi sprejetih pripomb se je delovna skupina, v kateri so sodelo-vali tudi predstavniki izvršnih svetov občin in mesta, ponovno lotiia dela in rezultat njenih naporov je sedaj pred nami. Novi osnutek družbenega dogovora o financiranju krajevnih skupnosti v Ljubljani, gre zopet v ši-roko javno razpravo, začel pa naj bi veljati s 1. 1. 1989. Uresničevanje dogovora bo spremijal posebni odbor.
Naš SVET ZA SPREMUANJE RAZVOJA KRAJEVNIH SKUP-NOTI PRI OK SZDL bo novi osnu-tek družbenega dogovora obravna-val na seji 9. noverabra 1988 in upa-mo, da bomo ugotovili, da so bile vse ključne pripombe a dosedanje raz-prave, vnesene v osnutek. Po javni razpravi se bomo ponovno sestali in svoje ugotovitve in stališča posredo-vali predsedstvu OK SZDL. Pričakujemo, da bo ta osnutek konč-no sprejet v roku in bodo z novim načinom financiranja omogoieni krajevnim skupnostim boljši pogoji za delo in hitrejši izhod iz sedanje krize, čeprav financiranje ni edini razlog za zastoj v razvoju.
Klavdija Davidović