mesečnik slovenske skupnosti na Reki številka september,: 2005.! letnik I ISSN 1845-5034J SREČNO IN USPEŠNO V NOVI SEZONI! Bazovica, ti predragi si naš dom, roke slovenske pridne so te dale, spomin na tebe vedno nosil bom, ponos kvarnerske lepe si obale. Slavko Arbiter, «Bazovica» * KAMNIŠKA BISTRICA: Srečanje v moji deželi, planinci KAŽIPOT Mesečnik slovenske skupnosti Ureja uredniški odbor: Milan Grlica, Marjana Mirković, Darko Mohar, Vitomir Vitaz Podpinjol 43, 51000 Reka, Hrvaška tel.: 324 321, 215 406, faks: 334 977 Odgovorna urednica Marjana Mirković marjana.mirkovic@ri.t-com.hr Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica, bazovica@bazovica.hr Svet slovenske narodne manjšine Reke Svet slovenske narodne manjšine PGŽ vijece-slo.pgz@ri.t-com.hr ISSN 1845-503 Oblikovanje Branko Lenić Tisk: Tiskara «Sušak» Prelom in tehnično urejanje: Ri-TaCom, Reka Mesečnik finančno podpirajo: Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Mesto Reka Primorsko-goranska županija Naklada: 500 izvodov Naslovnica - Srečanje v moji deželi, Kamniška Bistrica Karikatura: Bojan Grlica SLOVENSKI DOM KPD «BAZOVICA» tajništvo,knjižnica in klubski prostori torek in četrtek : 10.00 - 12. 00 in 18.00 - 20.00 tel.: 215 406, fax: 334 977 el. pošta: slovenski-dom-@ri.htnet.hr tel.: + 385 51 324 321,215 406 MePZ - vaje ponedeljek: 18.00 - 21.00 Dramska skupina - sreda, po dogovoru Folklorno-plesna skupina torek in četrtek: 19.00 - 21.00 Dop. pouk slovenskega jezika in kulture ponedeljek, torek in sreda: 18.00 - 21.00 Planinska skupina - torek: 20.00 - 21.30 Svet slovenske narodne manjšine Reke četrtek: 10.00 - 12.00 Svet slovenske narodne manjšine PGŽ sreda: 10.00 - 12.00 vijece-slo.pgz@ri.t-com.hr Kažipot september 2005, št. 06, letnik I Kazalo: 3.....Obvestilo 6.....Pisma 9.....Dogodki julij-avgust 17... Napovednik za september 2005 19... Aktualno 2 OBVESTILO KULTURNA SEZONA 2005/06: VPISI IN PRIJAVE V Bazovici znova mladinski pevski zbor? Na fotografiji je mladinski pevski zbor našega društva. Njegovo delo bi želeli oživeti, zato vsem zainteresiranim staršem (ne samo tistim na sliki) sporočamo, da tajništvo sprejema prijave do konca prihodnjega meseca. Udeležba v zboru je brezplačna. Priprave na 60. obletnico društva Znova vabimo vse, ki imajo stare dokumente, fotografije, izkaznice, plakate, obvestila, oglase ali izrezke iz časopisov, ki pričajo o dejavnosti našega društva in navzočnosti slovenske skupnosti na Reki, da nam jih odstopijo na vpogled. Želeli bi izpopolniti dokumentacijo za arhivsko zbirko in jo predstaviti ob jubileju. Informacije sprejema tajništvo, tudi po faksu ali el. pošti (navedeno na hrbtni strani naslovnice). Slovenska šola na Reki 1950–1953 Vse, ki so obiskovali pouk slovenskega oddelka v osnovni šoli Mateotti na Reki v začetku petdesetih let, vabimo na skupno srečanje – predvidoma prihodnji mesec, oktobra – z nekdanjo učiteljico, profesorico Božidaro Božič, por. Hero. Zbiramo spomine, spričevala, dokumente, fotografije … Stik: Marjana Mirković, sreda 10.00–12.00, tel.: 324 321, el. pošta: mar-jana.mirkovic@ri.t-com.hr 3 Mešani pevski zbor, zborovodja Franjo Bravdica MePZ deluje od samega začetka društva, nastopa na številnih prireditvah in pevskih srečanjih na Hrvaškem, v Sloveniji in zamejstvu, ima vrsto priznanj in pohval. Vabljeni novi člani in članice, vsi glasovi. Prijave v tajništvu ali po 15. septembru v pevski sobi, pred vajo ob ponedeljkih zvečer (18.00–20.00). Tečaj slovenskega jezika in kulture, vodi učiteljica mr. Marija Donadić Prijavijo se lahko vsi zainteresirani osnovnošolci, dijaki in študenti. Gre za dopolnilni pouk, ki poteka po programu Ministrstva za šolstvo in šport RS. Udeležba je brezplačna. Prijave predvidoma do konca septembra v tajništvu. Dramska in recitatorska skupina, vodi Alojz Usenik Člani dramske skupine pripravljajo nastope za prireditve, recitale in gledališke predstave. Za svoje nastope že vrsto let prejemajo številne nagrade in pohvale, še posebej njen vodja, legendarni gledališki navdušenec Alojz Usenik. K sodelovanju vabimo vse zainteresirane, ne glede na leta. Zaželeni so tudi sodelavci za tehnično pomoč (scena, luč, ton, prenos rekvizitov). Prijave v tajništvu. Planinska skupina, vodi Stanko Hrženjak, organizator Darko Mohar Zelo dejavna skupina, ki združuje vse generacije in organizira redna mesečna srečanja in pohode. V samo treh letih so člani pripravili številne izlete in pohode na več vrhov po Hrvaškem in Sloveniji, predavanja in družabne večere, stike s planinci, ekologi, jamarji in alpinisti ter z rojaki v BiH, Makedoniji, Avstriji in Italiji. Mladi imajo možnost neposrednega sodelovanja predvsem z društvi v Sloveniji (tabori, šole, tečaji). Izšolani so trije mladi vodniki. Prijave v tajništvu in na rednem sestajanju skupine ob torkih zvečer (20.00). Nova voditeljica plesne skupine Vodstvo naše plesne skupine v novi sezoni prevzema Lidija Brajković, znana po uspešnem vodenju skupine Porto-Ri. Prijave v tajništvu. SLOVENSKI DOM KPD BAZOVICA: UREDITEV DVORIŠČA IN BALINIŠČ Kot običajno, so bila vrata društva za obiskovalce poleti zaprta, a vodstvo je tudi letos čas počitnic izrabilo za izpopolnitev opreme ter nekatera vzdrževalna in gradbena dela. Milan Grlica, podpredsednik: “Za MePZ je društvo kupilo nov klavir, primeren tudi za manjše koncerte. 4 Starega, že precej obrabljenega, smo na predlog našega dolgoletnega člana Vlada Grudna podarili Makedonskemu kulturnemu združenju Ilinden na Reki. Sveže je popleskano notranje stopnišče Slovenskega doma, dela so končana, te dni pa poteka še urejanje pomožnega prostora za scenske in druge pripomočke dramske skupine. Do začetka nove kulturne sezone 15. septembra je v načrtu še obnova tehnične opreme za spremljanje kulturnih dogodkov v društvu. V okviru razpoložljivih finančnih sredstev je na dvorišču tudi urejen pristop do spodnjega dela vrta in steze med baliniščema, ki sta zdaj v celoti nared in pripravljeni za člane, zainteresirane za takšno vrsto rekreacije, seveda v dogovoru s tajništvom.” 24. Poletna šola slovenskega jezika Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani je poleti organiziral Poletno šolo slovenskega jezika, ki za udeležence pogosto pomeni tudi nepozabne počitnice. V prejšnjih letih se je na teh tečajih slovenščine učilo že nekaj tisoč študentov z vsega sveta, tokrat je bila med njimi tudi aktivna članica KPD Bazovica, Barbara Riman, kot šti-pendistka Ministrstva za šolstvo in šport in Ministrstva za zunanje zadeve RS. Več: www.ff.uni-lj.si Barbara Riman: 24. POLETNA ŠOLA SLOVENSKEGA JEZIKA 2005, Ljubljana Organiziran tečaj slovenščine v okviru Poletne šole je obiskovalo veliko zelo različnih udeležencev, ki so se zbrali predvsem iz dveh razlogov: naučiti se slovenščine in dobro se zabavati. Prve stike smo kmalu navezali, priznane lektorje, ki vodijo šolo, pa smo spoznali pri izpolnjevanju krajših testov. Na podlagi njih so nas glede na doseženo znanje razvrstili v skupine. Poleg nas, ki smo se prijavili na štirinajstdnevni tečaj, so bili z nami tudi tisti, ki so temu podvigu namenili kar mesec dni. Redni tečaj je potekal vsakodnevno med delavniki od 9.00 – 12.30, popoldneve in večere pa smo preživljali v druženju in učenju. Na voljo smo imeli več izbirnih tečajev v popoldanskih urah: Konverzacijo s fonetiko za začetnike, Konverzacijo za nadaljevalce, Poslovno angleščino, Kreativno pisanje ali Pripravo na izpit iz znanja slovenskega jezika na visoki ravni. Zaradi raznolikosti udeležencev, bili smo namreč različnih poklicev in porekla ter prišli z vseh konecv sveta, so bili temu prilagojeni tudi različni organizirani družabni večeri, izleti, koncerti in tekmovanja, kjer je bilo dovolj priložnosti za medsebojno spoznavanje in prijateljstva. Tako so bili organizirani filmski večeri, kjer smo se seznanili s sodobno slovensko filmsko produkcijo, tekmovalni turnirji v odbojki, tekmovanje v 5 rolanju, pa še celo veslali smo po Ljubljanici. Tistim, ki radi hodijo v naravo, so bili na voljo eno- ali dvodnevni izleti. Zanimiva in dobra predavanja pa so nam ponudila vpogled tudi v politično ozračje v Sloveniji. Poletna šola se je zaključila z novimi prijateljstvi in upanjem, da se bomo znova srečali na podobnem tečaju in da se bomo znova dobro zabavavali in veliko naučili. PISMA Mladi člani naše planinske skupine, Andrej Grlica, Andrej Mohar in Damjan Pipan, so že opravili izpit za vodnika pripravnika. Pripravništvo so opravljali od 30. maja do 9. julija in so med drugim sodelovali tudi na planinskem taboru v vasici Medvodje pri Tržiču. Tabor, namenjen osnovnošolski in srednješolski mladini, je organiziralo planinsko društvo Snežnik iz Ilirske Bistrice, katerega članica je tudi naša skupina. Za naše pripravnike je tabor pomenil konec pripravništva, s katerim so postali »ta pravi« vodniki, za kar jim veljajo iskrene čestitke! Damjan Pipan, sicer študent računalništva v Ljubljani, je na taboru pisal dnevnik, namenjen očetu pomorščaku, ki trenutno pluje po Severnem morju. Odstopil nam je izvleček, objavljamo pa ga v prepričanju, da bo zanimiva vsebina spodbudila druge mlade, da se nam pridružijo in o tem tudi kaj napišejo. Damjan 6 Damjan Pipan: PLANINSKI TABOR MEDVODJE 2005 Četrtek, 1. dan: Zjutraj smo se dobili v Ilirski Bistrici in se odpravili proti hribom. Tabor je bil postavljen pri vasi Medvodje pri Tržiču, ki je blizu Kranja. Na travnik z nogometnim igriščem in rečico (potočkom) v bližini smo prispeli popoldne in začeli priprave. Lepo vreme v četrtek in slaba napoved za petek sta nas silila, da pohitimo in vse bistveno postorimo pred dežjem. Najprej smo postavili šotore, ena skupina manjše, za spanje, naša pa velike, za kuhinjo, jedilnico in skladišče. Delali smo vse do mraka, zatem večerja in spanje. Petek, 2. dan: Bujenje ob 7.00. Deževalo je vse do 18.00. Ker v četrtek nismo uspeli urediti kuhinje, smo to nadaljevali v petek. Bilo je OK, ker smo bili pod drevesom, pa se nismo zmočili. Poleg tega smo pod streho opravili še nekatere drobnjarije. 22.00 spanje. Sobota, 3. dan: 6.00 vstajanje. Ostalo je še delo, ki ga je bilo treba opraviti do 13.00, preden pridejo otroci. Do 9.00 smo delali, potem pa je med odmorom moralo priti do reševalne akcije, ker smo ugotovili, da je rečica, v kateri smo hladili pivo, močno narasla in ga je del odnesla. Reševalec: jaz. Zavihal sem nogavice in krenil v iskanje. Rešenih 11 od 12 pločevink piva. Do 13.00 smo uspeli vse opraviti in ko so prišli otroci, je bilo vse nared. Bilo je 26 otrok, ki smo jih razdelili v tri skupine. V prvi so bili najmlajši – imeli so vodnika in pripravnika. V drugi so bili starejši, z manj kondicije in izkušenj, z vodnikom in dvema pripravnikoma, Moharjem in še nekim prijateljem. V tretji skupini so bili najstarejši otroci z največ izkušnjami. Vodnik je bil tip, ki je tudi nas pripeljal, pripravnika sva bila midva z Grlico. Ker so vsi trije vodniki imeli dosti drugega dela, smo vse v zvezi s skupinami opravljali pripravniki, vsak za svojo skupino. Zvečer smo se še zabavali in po večerji ob 23.00 odšli spat. Nedelja, 4. dan: 6.00 vstajanje, kot po navadi. Do 7.00 smo vodniki odšli teč. Ob 7.30 smo zbudili skupino in začeli priprave. V načrtu je bila dvodnevna tura na Veliki vrh (2088 m) in Kofce (1967 m). Na turi je bilo vse OK. Proti večeru smo prispeli do doma na Šiji in tam prespali. Ponedeljek, 5. dan: Čakala nas je dooolga tura po grebenu Košute, osem ur hoje po vseh vrhovih grebena. Končni cilj je bil Košutnikov Turn (2133 m). Po poti smo prehodili devet vrhov, visokih nad 2000 m. Tura je bila psihično naporna, ker je bil cilj ves čas pred očmi, a nikakor dosegljiv. Tura je dobro minila, Turn je osvojen. Vrnitev v tabor. Kopanje. Oddih. Večerja. Analiza ture. Spanje. Torek, 6. dan: Ves dan je deževalo. Nekatere aktivnosti smo morali odpovedati. Dan smo preživeli v taboru. Starejše skupine so dobile nalogo, da zabavajo mlajše. Proti večeru dogovor za naslednjo turo, ki je bila na razporedu v sredo. Večerja. Spanje. 7 Sreda, 7. dan: 6.00 vstajanje. 6.30 bujenje skupine in priprava na turo. Šli smo na Stor-žič (2132 m), naša skupina po najtežji poti čez Žrelo. Vse je minilo O.K .in popoldne smo prispeli v tabor. Sledila sta analiza ture in kopanje. Večerja. Spanje. Četrtek, 8. dan: Spet dež. Odpovedan »plezalni vrtec« (zavarovan vzpon za mlajše) in »premostitev reke« (spust po vrvi nad reko). Popoldne se je vreme umirilo. Odhod v civilizacijo, Tržič. Tam smo si malo ogledovali mesto, šli na večerjo na pico in potem nazaj v tabor. Spanje. Petek, 9. dan: Zjutraj smo za drugo in tretjo skupino pripravili tekmovanje iz orientacije. Prva je imela taborijado. Skratka, zabava, smeh in tekmovanja. Popoldne so bili krsti in poroke. Kot narekujejo običaji, je treba tiste, ki so na taboru prvič, krstiti. Poleg njih so krščeni tudi vsi pripravniki in organizatorji. Krst poteka tako, da smo vsi posedli v krog. Organizator, eden od vodnikov, je bil sodnik. Vsakdo, ki je bil pri krstu, se je moral usesti na sredino, da bi mu prebrali obtožnico in dali krstno ime. Jaz sem bil obtožen, da sem preveč pazil na svojo skupino in da s preveliko pozornostjo ogrožam obstoj Gorske reševalne službe. Krstno ime: »Analiza«, ker sem pripravljal in opravljal analizo pred turami in po njih. Kazen: 35 udarcev z vrvjo (brez skrbi, ni bolelo). Po večerji ostaja še eden od običajev: poroke. Da bi bilo zanimivo, smo se morali poročati starejši z mlajšimi. Bilo je precej smeha. »Zakon« velja leto dni, do naslednjega tabora. Sledila je zabava in pozno zvečer spanje. Sobota, 10. dan: Zadnji dan. Ves dopoldan smo pospravljali stvari in urejali tabor. Ob 13.00 so prišli novi taborniki, predali smo jim tabor in krenili domov. Na Reko sem prispel okrog 18.00. 8 DOGODKI JULIJ–AVGUST: 1. do 3. julij: Darko Mohar: Pohod izseljencev na Triglav in 49. srečanje v moji deželi Nekateri dogodki hitro postanejo tradicionalni. Tako je za planince KPD Bazovica prva julijska nedelja tradicionalno postala rezervirana za Pohod izseljencev na Triglav in Srečanje v moji deželi v organizaciji Slovenske izseljenske matice. Za vzpon na Triglav so se letos odločili štirje člani, ki so se čutili dovolj močne za takšno dejanje. Žal so tudi vremenske razmere ob tem času postale tradicionalne, tako da se pohod v petek redno začenja z dežjem. Tako je bilo tudi letos. Udeležence je močan naliv pral od začetka v dolini Kot pa vse do prihoda v dom Valentina Staniča pod Begunjskim vrhom. Pohodni-ki so morali gaziti številne potoke in slapove, ki so drli v dolino. V koči sta jih pričakala oskrbnika, Rezika in Vinko Švab, jih posušila, nahranila in napojila. Naslednjega dne so s pomočjo vodnikov Mojči-ja in Stojana vrh dosegli pohodniki Diana, Milica, Mirjana in Mario iz Bazovice ter Frenki iz Avstralije. Organizator, Peter Česnik iz SIM s soprogo, pa se je moral zaradi starih poškodb že dan poprej, po dveh urah hoje, žal vrniti v dolino. Težave vzpona je poplačal razgled vse do morja v Tržaškem zalivu. Druga, malce večja skupina planincev se je odločila za manj naporen pohod na Jermanova vrata (Kamniško sedlo) v Kamniških Alpah. Na sedlu jih je v mrzlem vremenu pričakal še močan veter, tako da je ostalo malo možnosti za vzpon na kakšnega od sosednjih vrhov (Bra- no, Turško goro ali Planjavo). Kamni, ki so na poti proti vrhu Planjave leteli tik ob glavi pisca tega besedila, so vse prepričali, da ni treba nikamor siliti in da se življenja ne splača pustiti v tem kamnitem svetu. Po drugi strani so tudi okrepili naš namen, da se za skupino nakupi nekaj pohodniške opreme, kot so čelade, samovarovalni kompleti in podobno. Obe skupini sta se v nedeljo sestali na 49. Srečanju v moji domovini v Kamniški Bistrici. Osvajalci Triglava so seveda morali na oder, kjer so bili predstavljeni udeležencem srečanja, Slovencem z vseh krajev sveta. Peter Česnik pa je tudi priznal, da bo ob takšnih težavah, slabem vremenu in majhnem številu udeležencev, moral v organizacijo pohoda vpeljati precej sprememb, da bi ga obdržali. Za naše planince je bil najlepši nedeljski dogodek vnovično srečanje s prijatelji iz Kaknja. Podarili smo jim zgoščenke z gradivom, posnetim ob našem obisku v BiH. Čeprav v društvu še nimajo računalniške opreme, upamo, da si jih bodo le uspeli ogledati in da bodo ob njih uživali tako kot mi. V uvodnem delu srečanja se je na odru predstavil MePZ Slovencev iz Makedonije. To pomeni, da bi na enem od naslednjih srečanj lahko 9 nastopil tudi naš MePZ. Ali pa bodo mogoče planinci obiskali Makedonijo? Tako se je tudi letošnje srečanje v Kamniški Bistrici končalo z mnogimi novimi zamislimi naših planincev. 2. julij: STOPERCE, Slovenija: 70. obletnica kulturnega društva Vodja dramske skupine Alojz Use-nik se je s soprogo Roziko odzval povabilu Kulturnega društva Sto-perce, ki letos praznuje 70-letnico delovanja. Z društvom ima Bazovica dolgoletne stike, še od šestdesetih let, ki pa so nekoliko zamrli v obdobju po osamosvojitvi obeh držav. Obisk zakoncev Usenik pomeni novo spodbudo in napoved nadaljnje izmenjave gostovanj in nastopov, najprej stoperške dramske skupine, ki bo v Bazovici jeseni predstavila Verigo Frana Saleškega Finžgarja. Stari prizor haloških običajev 3. julij: MAVHINJE, Italija: NOVO PRIZNANJE ALOJZU USENIKU Vodja dramske skupine Alojz Usenik se je s članicama, Loredano Jur-ković in Zdenko Jelovčan, udeležil slovesnega zaključka in podelitve priznanj letošnjega 6. zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin v vasici Mavhinje (16. 6.-3. 7.), na katerem je s priljubljeno komedijo Andreja Jelačina, Piknik s tvojo ženo, tokrat prvič sodelovala tudi naša dramska skupina. Za nastop je prejela priznanje, ki ga je strokovna komisija podelila Alojzu Useniku za »duhovito in domiselno režijo, bogato in učinkovito sceno in uspešen nastop v komediji«. V celoti objavljamo priloženo mnenje o predstavi. Mnenje o predstavi Piknik s tvojo ženo: Zabavno komedijo Andreja Jelačina Piknik s tvojo ženo sta odigrala člana dramske skupine KPD Bazovica z Reke, Alojz Usenik in Lore-dana Jurković. Dogajanje se odvija na gozdnati jasi. Tam naj bi kratek oddih preživela dva poročena para. A stvar se hudo zaplete, ko preostalih dveh zakonskih partnerjev ni in ni na spregled. To privede do nerodnega položaja, ko se na samotnem prostoru v gozdu znajdeta sama protagonist Jure in žena njegovega prijatelja. Dolgo čakanje na zamudnika, ki v resnici nikoli ne dospeta, nudi obema igralcema lepo priložnost, da zaigrata zanimivo igro nezaupanja, zbliževanja in tudi prijateljevanja. Pri tem gre za subtilno psihološko igro dveh dokaj različnih karakterjev, pa tudi dveh različnih odnosov – moškega in ženskega – do vsak- 10 II 6. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN Mavhin}*, 16.6.- 3.7.2M5 i7Ul.mil* MMtHJi rspisjujc (PRIZNANJE JACojzu ILseniku it iitkiriti inisMiliUc riiijt, n bij'l' in xtinkmitt imt in a uiftln tttitef v kmntiiji piknik i tvojo Um. ■^-i_* l\**f^ 1*3. '^f^ danjega življenja. Jure je gibčen, prav bi bilo mogoče skrajšati kak klepetav in poln domislic, Tanja pa prehod, da bi komedija pridobila bolj umirjena in preudarna, zato že ostrino. zaradi tega prihaja do zabavnih nesporazumov in komičnih situacij. Usenik in Jurkovićeva sta Jelačino-vo komedijo odigrala zelo samozavestno in duhovito. Pozna se jima, Tudi vključevanje občinstva v razvoj dogodkov z raznimi odličnimi domislicami je zanimiva izbira režiserja, čeprav tako igralca dejansko nista bila več sama v gozdu, kar bi da že nekaj časa sodelujeta in na- nerodni začetni položaj še zaostri-stopata skupaj. Celo veščim igral- lo. Vsekakor je treba priznati obe-cem ni lahko poldrugo uro sprošče- ma, da sta bila s svojim nastopom no nastopati na odru in s številnimi prepričljiva in zabavna. domislicami zabavati občinstva. Mavhinje, 3. julija 2005. Strokovna Seveda glavno težo predstave nosi komisija: Iva Koršič, Adrijan Rustja s svojo razgibano igro Usenik, ki je in Igor Tuta delo tudi režiral ter oblikoval zanimivo in polno sceno. Vendar je Vtise z nastopa v Mavhinjah pa je tudi Jurkovićeva imela dovolj mož- zapisala Zdenka Jelovčan: nosti, da je lepo odigrala svoj lik Na enem od vrste uspešnih gosto-samozavestne in odločne gospe, ki vanj s Piknikom v Nabrežini novem-se zna včasih vsiljivemu prijatelju bra leta 2004 so nas člani Šport-primerno postaviti po robu. Treba nega kulturnega društva Cerovlje je priznati, da sta oba igralca do- - Mavhinje na čelu z g. Antoničem bro izpeljala svoji vlogi in da kljub kot utemeljitelji in organizatorji dolžini igra ni bila dolgočasna, če- festivala povabili k sodelovanju. 11 Vodja skupine Usenik je povabilo z veseljem sprejel, saj na tej veliki prireditvi, ki poteka vsako drugo leto, še ni bilo predstavnikov s Hrvaške, kar nam pomeni dodatno spodbudo. Priložnost, da predstavimo del svojih prizadevanj, smo dobili v nedeljo, 26. junija. Mavhinje so kraška vasica v zaledju Trsta, nad Sesljanskim zalivom, v občini De-vin - Nabrežina, kjer živi slovenski prebivalstvo. Na prelepem trgu so prizadevni člani ŠKD Cerovlje -Mavhinje z akustično opremo postavili prizorišče, na katerem se pod cerkvenim zvonikom razraščajo košate krošnje stoletnih dreves. Čudovit oder na prostem, če pa je slabo vreme, je v neposredni bližini tudi velik šotor. Na dan našega nastopa je bilo precej deževno, zato so nastopi vseh treh skupin potekali v šotoru: najprej, ob 19. uri, je nastopila otroška skupina Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka s predstavo Do tiste stezice v režiji N. Starc, uro in pol pozneje mladi člani drame, dijaki nižje srednje šole Fran Levstik-Srečko Kosovel, z Linhartovo Županovo Micko v režiji Cvetke Biber in kot zadnji, ob pol desetih zvečer, še naše društvo. Na predstavo smo se pripravili takoj po prihodu v Mavhinje: v dogovoru z organizatorji festivala smo si ogledali prizorišče z odrom in šotor. Vodja skupine Usenik si je po svoji stari navadi temeljito ogledal prostor in okolico ter z mojstrom za luč, Milanom Grlico in drugimi organiziral vse potrebno za čim boljšo predstavitev skupine. Pred začetkom gledaliških predstav smo imeli še dovolj časa za kratek sprehod po lepi vasici in za ogled priložnostnih razstav v prostorih 12 nekdanje osnovne šole. Predstavili so se: S. Cetin z razstavo Barvane steklenice, zgodbe in poezije, M. Šemec s pletenimi ročnimi deli, G. Gruden z Življenjem v slikah in V. Pertot s kvačkanjem, pletenjem in vezenjem. Uživali smo ob razstavi izdelkov, ki so priča starih, pa tudi novih običajev. Na sami predstavi Piknika se je v šotoru zbralo več kot sto gledalcev. Pred nami sta nastopili otroška in mladinska skupina s simpatičnima in ljubko izpeljanima predstavama. Nista bili naša konkurenca, ker sta sodili v drugo kategorijo. Vseskozi je naraščalo tudi število obiskovalcev. Napočil je čas našega nastopa. Šotor je bil zaseden skoraj do zadnjega kotička, vzdušje pa na vrhuncu. Razgibana in prepričljiva igra Loredane Jurković in Alojza Usenika je navdušila pozorno in številno občinstvo, ki se je z veseljem vključilo v razvoj dogodkov v Pikniku. Ploskanje se je večkrat zvrstilo med samo predstavo in trajalo še dolgo po njenem koncu. Občutili smo, da je naša predstava obogatila festival s kakovostno igro in da je naš trud poplačan. Po predstavi, sprejetih čestitkah in darilu smo pospravili kulise in rekvizite. Med večerjo nas je organizator povabil tudi na slavnostno podelitev priznanj teden dni pozneje. Obljubili smo, da se bomo odzvali, se poslovili in zadovoljni odpotovali domov. Teden je hitro minil in spet smo bili v Mavhinjah, tokrat med gledalci, uživajoč v prelepem toplem večeru, na trgu pod zvezdnatim nebom. V pričakovanju morda kakšne nagrade? Ali pa priznanja? Srečanja z drugimi skupinami spodbujajo voljo do igranja. Slavnostni del večera se je začel z zabavnim nastopom in branjem imen nagrajencev. Naenkrat smo zaslišali: »Strokovna komisija podeljuje priznanje Alojzu Useniku za duhovito in domiselno režijo, bogato in učinkovito sceno in uspešen nastop v komediji Piknik s tvojo ženo, Loredani Jurković pa za uspešen nastop.« Ta večer smo bili zelo ponosni. Znova smo dokazali kakovost naše dramske skupine. Z veliko zaslugo Alojza Usenika, čigar entuziazem, trud in napor, predvsem pa veselje in ljubezen do gledališke dejavnosti so bistveno prispevali k visokim umetniškim dosežkom. 7. julij: 5. VSESLOVENSKO SREČANJE, DRŽAVNI ZBOR RS, Ljubljana Srečanja v DZ RS v Ljubljani so se med več kot 180 prijavljenimi rojaki iz zamejstva in sveta udeležili tudi predstavniki društev s Hrvaške: zagrebškega Slovenskega doma, lovranskega Snežnika, pulj-ske Istre in reške Bazovice (Milan Grlica, Darko Mohar in Marjana Mirković). Po himni in nastopu pevskega zbora Korotan iz ZDA sta navzoče pozdravila predsednik DZ France Cukjati in državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič (medtem je Pukšič 20. julija odstopil in se kot poslanec vrnil v DZ, njegov naslednik še ni imenovan, op. M. M.), priložnostni govornik pa je bil pisatelj Alojz Rebula. Sledilo je delovno zasedanje v šestih skupinah: o izobraževanju, kulturi, gospodarskem in medre-gionalnem povezovanju, krepitvi identitete v okviru športnih dejavnosti, turistični promociji Slovenije in skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu. V popoldanskih urah je srečanje končalo plenarno zasedanje s poročili o delu v delovnih skupinah in z razpravo. Predstavniki s Hrvaške so sodelovali v delovnih skupinah o kulturi, izobraževanju, povezovanju v športu in skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu. Med drugim so izpostavili vprašanje informiranja in spomnili na dolgoletne obljube o zagotovitvi možnosti za spremljanje programa slovenskega radia in televizije. Podpredsednik zagrebškega Slovenskega doma in tudi Zveze, Franc Strašek, je pobude strnil v štiri konkretne predloge: da se cena kolekov v vlogah za sprejem v državljanstvo RS za rojake na Hrvaškem zaradi njihovega slabega gmotnega položaja izenači z zneskom, ki se sicer plačuje za takšne vloge v Sloveniji; da državi skleneta dvostranski sporazum o zaščiti manjšin; da slovensko skupnost v hrvaškem saboru lahko predstavlja le Slovenec; ob koncu pa je seveda ponovil zahtevo, da se ime Slovencev vrne v preambulo Ustave RH, kar pa je prav tistega dne, kot mu je bilo rečeno, RS tudi zahtevala v Strassbourgu. V delovni skupini o kulturi, kjer je med drugim beseda tekla o kultur-noinformativnih centrih, je predsednik Slovenskega doma Darko Šonc omenil, da so v Zagrebu že pred leti sprejeli program s podobno vsebino, a zanj niso naleteli na posluh in ustrezno finančno pomoč. Predstavnik društva Korotan z Dunaja pa je menil, da so kultur-noinformativni centri predragi in da njihovo vlogo danes večinoma lahko nadomesti dobro pripravljena spletna stran z vsemi informacijami in povezavami. 13 Podpisana sem opozorila na dediščino na pokopališčih oz. na grobove zaslužnih Slovencev na Reki. Gre namreč za arhitektonsko vredne grobnice znanih rojakov ali njihove grobove, ki bi jih bilo treba obnoviti in vzdrževati. Odgovor na to, kateri naslov v RS je pristojen za reševanje teh vprašanj, še čakamo. Srečanje – po mnenju večine udeležencev pozitivno ocenjeno – je končal kulturni program, ki ga je tokrat pripravilo naše društvo. Predstavilo je razstavo karikatur Bojana Grlice ter unikatno keramiko Du-šanke in Tomislava Gržete, kar je z glasbenim nastopom na klavirju popestril njun sin Tomaž. Pesem Zdomec našega člana Slavka Arbitra je recitiral študent Stanko Fa-tur, monolog Cankarjevega Hlapca Jerneja je uprizoril neutrudni Alojz Usenik, ki je poskrbel tudi za scenski nastop, povezovala pa spodaj podpisana. Omeniti velja, da je keramična posoda ostala kot spominsko darilo na razstavni polici v Državnem zboru, pesem Zdomec pa odpotovala v Pulj in tam mesec dni pozneje obogatila rojake na odprtju odmevne likovne razstave družinskega Studia Zelenko. Darko Mohar: NEKAJ POMISLEKOV OB DELU 3. DELOVNE SKUPINE Vseslovensko srečanje se je po plenarni seji nadaljevalo z delom po skupinah, v 3. skupini na temo Krepitev slovenske identitete v zamejstvu in po svetu z delovanjem na področju športa. Referat sta podala predstavnika slovenskega olimpijskega komiteja, znani telovadec Miroslav Cerar, predsednik Slovenske olimpijske akademije in član IO OK, in Sonja Poljšak, predsednica Komisije za zamejski šport. V delu skupine so med drugimi sodelovali tudi slovenski športni delavci iz Italije in Avstrije ter predstavniki slovenskih društev iz Srbije, BiH, Hrvaške in Madžarske. Delo skupine je poudarilo dve tezi: da šport veliko pomaga pri ohranjanju narodnostne identitete Slovencev zunaj meja RS in da po drugi strani denarja zanj ni nikoli dovolj. V Avstriji je športna dejavnost Slovencev organizirana v okviru Slovenske športne zveze na Koroškem: imajo 25 slovenskih in dvojezičnih društev z več kot 2500 organiziranimi športniki, med katerimi so tudi vrhunski. Zelo podobno je v Italiji: krovna organizacija, Združenje slovenskih športnih društev, ima sedež v Trstu in pisarno 14 v Gorici. Zveza šteje 58 društev in združuje kot 7000 športnikov in rekreativcev. Vsi ostali udeleženci delovne skupine v svojih deželah športa skoraj nimajo organiziranega. In kje je tu naša Bazovica? Lahko smo ponosni, da imamo kot verjetno edino društvo na Hrvaškem organizirano športno dejavnost, ki v okviru planinske skupine deluje dobra tri leta. Planinska dejavnost v Avstriji in Italiji je enakovredno vključena v Zvezo. Včasih smo imeli v društvu balinarje, zelo uspešne na tekmovanjih. Na Reki in v njeni okolici živi približno 2500 Slovencev, v društvu pa jih je aktivnih komaj okrog 120. Veljalo bi razmisliti o osnutku še kakšne nove športne sekcije, za začetek recimo balinarske, ker imamo na dvorišču eno boljših balinišč na Reki. Tako bi privabili nove, predvsem mlade člane, kot je to uspelo planincem; sedanje aktivno članstvo je namreč že preobremenjeno z različnim delom. Za športna srečanja z »Bazovico« so interes pokazali predstavniki ZSŠD iz Italije. Planinci se bodo v prihodnje gotovo vključili v različna dogajanja rojakov v Avstriji, Italiji in BiH. Čeprav naši prvi projekti niso naleteli na finančno podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, bomo svoje delo nadaljevali. Zato naj bo ta sestavek v premislek vsem bralcem Kažipota. Vsaka ideja o boljši organiziranosti športa in KPD Bazovica nasploh je dobrodošla, tako kot so dobrodošli vsi, ki imajo svoje zamisli in jih želijo v tej zvezi uresničiti. 17. julij: Izlet planinske skupine na Bele stene Že na prvem izletu na Bele stene v Gorskem kotarju so se planinci odločili, da izlet ponovijo. Oktobra pred dvema letoma, ko smo bili tam prvič, je bilo vreme slabo, z dežjem in snegom, skupina prevelika, v njej pa veliko planinskih začetnikov, dan kratek – in šlo je pravzaprav za reševanje golega življenja cele skupine. V lepoti narave se takrat ni dalo uživati. Naslednje leto sta zelo slabo vreme in močan veter planince odvrnila od vnovičnega obiska. Čeprav je bila tudi za letošnji pohod slaba napoved, se je vreme le usmililo in nam omogočilo popolno doživetje estetsko najlepšega dela gorske Hrvaške. Bele stene so greben apnenčastih skal, izstopajočih iz okoliških nepreglednih gozdov Kapele. Približno štiri kilometer dolg greben se vleče v smeri Dinaridov; tektonski procesi so ga razdelili na več manjših skupin skalnih vršičkov, v oblikah, ki jih ni mogoče najti v človekovi domišljiji. Med posameznimi skupinami so manjše uravnave, v premeru od petdeset do sto metrov, z izredno zanimivo floro in z vseh strani obkrožene z skalami. Od Samarskih sten skupino delno ločuje težko prehodna Črna draga, od skupine Bjelolasice pa dolina, skozi katero poteka cesta, imenovana Begova pot, ki prek Matić poljane povezuje Mrkopalj z Ja-senkom. Vse skupaj je pravzaprav izredno zakraselo območje s številnimi elementi pragozda. V skupini verjetno še danes obstajajo območja, na katera še ni stopila človeška noga. Za botanično in planinsko 15 javnost je bilo območje odkrito ob koncu 19. stoletja, ko je logar Jakob Mihelčić iz Mrkoplja Bele stene pokazal znanemu hrvaškemu botaniku in planincu, Dragutinu Hircu. Po njem se imenuje planinski dom v Belih stenah, ki pa ima le delno oskrbo, odprt pa je ob koncu tedna v poletni sezoni. Tik ob domu je stalno odprto planinsko zavetišče, nekakšna zimska soba z nekaj več kot dvajsetimi ležišči. Že pri vzponu na najvišji vrh Belih sten, ki od Hirčeve hiše zahteva približno petnajst minut lažjega plezanja, smo naleteli na prve planike. Ob vsej poti, do Natašinega dolca pri izhodu iz skupine, jih je bilo zelo veliko. Takoj smo se dogovorili, da ne sme nikomur pasti na pamet, da bi kakšno utrgal. Z vrha je zelo lep razgled na Bjelolasico in značilen zob Kleka nad Ogulinom. Drugo presenečenje je bila medvedova sled na sami stezi. Nekje nižje se je dobro najedel borovnic. Pa še srečanje z zagrebškimi planinci, ki so s čopiči obnavljali markacije in s škarjami čistili stezo. Sled rdeče barve se je, žal, poznala tudi na nekaterih naših, malce nepazljivih in nerodnih rokah. V Ljuski je bilo treba pokazati še nekaj plezalskih veščin, a smo se vsi srečno prebili tudi skozi ta del in si v Natašinem dolcu dobro odpočili. Po kosilu se seveda prileže dobra črna kavica, za katero sta poskrbela Diana in Mario. Zadnja tretjina poti, skozi Črno drago tik do Samarskih sten, je bila izredno naporna: gor in dol med ogromnimi skalami in z izgubljeno orientacijo. Napore je poplačala mrzla Šrijača iz Milanove hladilne torbe. Se malo vožnje po gozdnih cestah do avtomobilov in dolgo hlajenje ob sončnem zahodu 16 in pivu v Tuku. V ta kraj se zagotovo še vrnemo. Bijele stijene Mavhinje - Alojz Usenik NAPOVED SEPTEMBER: 7. september, 10.00–13.00 in 16.00–18.00 ure: - konzularni dan - informacije o študiju v RS Po poletnem premoru bo društvo odprlo vrata 15. septembra, ko se bodo začele tudi vaje vseh skupin, konzularni dan pa bo potekal že 7. septembra, kot po navadi prvo sredo v mesecu. Istočasno so na voljo informacije o prijavi na študij v RS, štipendijah ipd. 11. september: Spominska slovesnost v Bazovici, Italija Vrsta letošnjih prireditev bo v znamenju več jubilejev: -75-letnice ustrelitve bazoviških žrtev in 60-letnice postavitve spomenika na gmajni pri Bazovici ter 60-letnice osvoboditve izpod fašizma in nacizma, potekala pa bo od 3. do 18. septembra. Pripravlja jih Odbor za proslavo bazoviških junakov, ki zadnja leta deluje v okviru Narodne in študijske knjižnice v Trstu, nadaljuje pa tradicijo Odbora, ustanovljenega takoj po osvoboditvi leta 1945. Kot piše Primorski dnevnik (21. 8.2005), pomeni ime Bazovica simbol upora proti fašizmu, za narodni obstanek, sožitje in mir med narodi in sosedi, kar je gotovo botrovalo tudi izbiri imena za naše slovensko društvo ob ustanovitvi leta 1947. Osrednja slovesnost široko zasnovanega programa bo 11. septembra pri spomeniku v Bazovici. Spominu na Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča se bodo tokrat poklonili in pred spomenik položili venec tudi vodilni predstavniki našega društva, člani planinske skupine pa se bodo udeležili spominskega pohoda Bazoviških junakov, ki ga organizira Športna zveza Sloga. Srečanje v Bazovici pa bo tudi priložnost za obnovo nekdaj dobrih stikov s tamkajšnjim slovenskim kulturnim društvom Lipa. 17. september, 11.00 (predvidoma): KPD Bazovica, dvorana – Bralne ure za najmlajše, organizator Svet SNM PGŽ Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije ima v programu bralne urice za najmlajše brez spremstva staršev. Predvidoma jih bo vodila članica sveta 17 Jasna Zazijal - Marušić, ki želi v takšnem druženju otroke seznaniti z nekaterimi biseri iz zakladnice slovenske književnosti za otroke in jih tako spodbuditi k učenju slovenščine. Prvi bodo na sporedu nepozabni Mehurčki Otona Župančiča. Prijave v sredo, 7. septembra od 10.00 do 13.00 ure v tajništvu. 17. september: Izlet na Velebit ali v Gorski Kotar, planinska skupina Izlet v Veliko Paklenico je odpovedan, predvsem zato, ker nas je v skupini premalo, da bi zmogli organizacijo in udeležbo kar na treh dvodnevnih izletih v enem samem mesecu: Vršič, Paklenica in srečanje v Splitu. Kot zamenjava sledi enodnevni izlet na Velebit ali v Gorski Kotar. Več informacij na sestankih planinske skupine ob torkih zvečer (20.00). Vse, ki bi radi hodili v hribe, pa vabimo, da se nam pridružijo, saj vsak nov član pomeni več aktivnosti in boljše delo. 18 Velebit 24.-25. september: Srečanje vseh slovenskih društev na Hrvaškem, organizator Zveza Informacije o prijavi v tajništvu Člani vseh slovenskih društev so se na prvi skupni prireditvi sešli lani v Pulju, tokrat pa bo srečanje v Splitu. Organizira ga krovna organizacija (Zveza), ogled mesta in okolice društvo Triglav, priložnostni kulturni program pa vsa društva skupaj. Kamniška Bistrica, torta za Natašo in Darka: Torta ali hiša? AKTUALNO: -ŠTUDIJ V SLOVENIJI - drugi prijavni rok od 30. avgusta do 8. septembra Kandidati se lahko prijavijo od 30. avgusta do 8. septembra 2005 na prosta mesta, ki bodo z vsemi informacijami objavljena na spletni strani www.vpis.uni-lj.si, www.vpis.uni-mb.si in www.vpis.uni-pu.si ter na visokošolskih zavodih, na vpogled in za prijavo pa tudi v društvu Bazovica 7. septembra od 10.00 do 13.00 ure. Kandidati lahko najpozneje do 8. septembra oddajo drugo prijavo na omenjenih spletnih straneh ali jo s priporočeno pošiljko (obrazec 1,-71/2) pošljejo visokošolski prijavno-informacijski službi na naslov: - Visokošolska prijavno-informacij-ska služba, Univerza v Ljubljani, p. p. 524, 1001 Ljubljana, RS, za študij na Univerzi v Ljubljani ali na Primorskem - Visokošolska prijavno-informacij-ska služba, Univerza v Mariboru, p. p. 246, 2001 Maribor, RS, za študij na Univerzi v Mariboru Kandidati, ki želijo spremeniti prvo prijavo, morajo priložiti pisno prošnjo za menjavo študijskega programa. -ŠTIPENDIJE: Štipendije Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo so prejeli trije od 19 kandidatov z Reke, skupno pa je odobrenih devet štipendij za prosilce s Hrvaške. Ker pa so bile prošnje reških maturantov za sprejem v študentski dom zavrnjene, je podpredsednik Bazovice Milan Grlica prosil za pojasnilo. Po besedah svetovalke v CMEPIUS-u Urše Bajželj je pristojna komisija sklenila prednost tokrat dati prosilcem iz sveta, ne pa več zamejcem, tako da sta bivanje v domu dobila le dva potomca slovenskega rodu iz Splita, ki po statusu sodita med Slovence v svetu. PODIPLOMSKI ŠTUDIJ: Razpis za vpis v podiplomske študijske programe Univerze v Ljubljani za leto 2005 - 2006, več: www.uni-lj.si Politehnika Nova Gorica in Znanstvenoraziskovalni center SAZU sta razpisala podiplomski študijski program Interkulturni študiji - Primerjalni študij idej in kultur. Program, uveden v lanskuem šolskem letu, združuje nekatera tradicionalna, klasična znanja in pristope (ki so pomembni za Slovenijo, Jugovzhodno Evropo ter za znanost na splošno), hkrati pa s pomočjo interdisciplinarnosti, komparativnosti ter zgodovinske, družbene in politične kontek-stualizacije problemov presega tako konvencionalne discipline kot tudi kulturne meje in se posveča kritičnim analizam sodobnih in aktualnih problemov na globalnem nivoju. Program se izvaja na Znanstveno-razsikovalnem centru SAZU v Lj. Podiplomski študij poteka v okviru naslednjih štirih modulov: Slovenske študije - tradicija in sodobnost, Spomin narodov v historični perspektivi, Transformacije moderne misli - filozofija, psihoanaliza, kultura in Antropologija zdravja, bolezni in zdravljenj. Več: http://isik. zrc-sazu.si -NAGRADNI NATEČAJ: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje in nagrajevanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitve zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske etnične in nacionalne identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike 19 Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovar-jana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih manjšin v sosednjih državah ter slovenskih \ izseljencev. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi dela, ki kandidirajo na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 1. 11. 2004 do 1. 11. 2005. Nagrajena bodo tri dela za področje zamejstva in tri dela za področje iz-seljenstva, in sicer prvi nagradi za Bvsako od področij v višini 170.000 SIT ter po dve nagradi v višini 13-0.000 SIT. Na predlog strokovne komisije se Urad lahko odloči tudi o večjem številu nagrad v eni od kategorij. Najboljša dela bodo na željo nagrajencev prejela tudi priporočilo Urada za objavo. Prijava na natečaj: kandidati naj na naslov: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana, s pripisom:»ZA NAGRADNI NATEČAJ«, pošljejo ali dostavijo en vezan izvod svojega dela, potrdilo o opravljenem zagovoru diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela z razvidnim datumom zagovora ter kratek življenjepis z osebnimi podatki in kontaktnim (tudi elektronskim) naslovom. Strokovna komisija bo dela sprejemala do vključno 18. novembra 2005, rezultati natečaja pa bodo znani predvidoma do februarja 2006. Dodatne informacije na tel. 00 386 1 430 28 10, faks 00 386 1 478 22 96, e-mail: urad.slovenci@gov.si - PGŽ: ODBOR ZA VPRAŠANJA NARODNIH MANJŠIN IN ČLOVEKOVIH PRAVIC Skupščina Primorsko-goranske žu-panije je na seji 1. julija sprejela sklep o izvolitvi članov v Odbor za vprašanja narodnih manjšin in človekovih pravic: predsednik je Drago Rafajac, podpredsednik Mario Dago- 20 stin, člani pa so še Danica Emling, Ivan Polić in Ibrahim Ružnić. Za svete narodnih manjšin v županiji to pomeni, da so naposled morda dobili sogovornika, ki se bo pripravljen seznaniti z njihovimi predvsem prostorskimi in finančnimi težavami in jih reševati. Mestni svet Reke bo o članih Odbora za narodne manjšine glasoval jeseni. Kot je rečeno v uradnem sporočilu na seji 14. julija, politične stranke niso posredovale predlogov za člane. Razlog za preložitev pa v svojem sporočilu omenja reška Koordinacija svetov narodnih manjšin: do omenjene seje namreč ni bil preučen njen predlog o spremembi in dopolnitvi Poslovnika Mestnega sveta. Koordinacija se zavzema za spremembe v sestavi Odbora, po katerih bi štiri od njegovih sedmih članov v prihodnje predlagali sveti in tako izkoristili določila Ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin. Na spletni strani mesta pa so prostor dobili sveti narodnih manjšin na Reki, med njimi tudi slovenske. Zaenkrat so objavljeni le osnovni podatki, vse povezave, tudi na Kažipot, sledijo. Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Savska 41,10 000 Zagreb Veleposlanik: Peter Andrej Bekeš Uradne ure: ponedeljek - petek od 09.00 do 16.00 Tel.: (01) 63 11 000, (01) 63 11 011, faks: (01) 61 77 236, el. pošta: vzg@mzz-dkp.gov.si Konzularni oddelek: tel.: (01) 63 11 014 , faks: (01) 61 21 511 Konzularni dan na Reki: Slovenski dom KPD Bazovica, Ul. Podpinjol 43: previdoma prvo sredo v mesecu: 07. 09. 2005. od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00