296
Slovstvene stvari.
Izvestja ali programe*)
nekterih slovenskih in hrvaških gininasij, pa meinogrede nekaj slovniških opazek.
Spisal prof. Zepič.
Kakor vsako leto izdala so tudi lčtos vodstva gim-nasij slovenskih in hrvaških izvestja ali programe. Iz teh podajamo čitateljem „Novic", kar bi jih utegnilo zanimati.
Na gimnasiji novomeški bilo je vpisanih djakov v početku minulega šolskega leta 220, a ostalo jih je do konec leta 203. Med temi je bilo Nemcev 6, Hrvatje 3, ostali so bili pa Slovenci. — Na kranjski jih je bilo vpisanih 93, izostalo jih je bilo med letom 10; bili so vsi slovenske narodnosti. — Gimnasija celovška imela je djakov na koncu leta 427, med njimi je bilo Slovencev 98, Laha pa 2; koliko jih je bilo v početku leta, ni povedano v programi; prva škola imela je dva razreda. — Na gimnasiji celjski bilo je v početku leta djakov 319, a na koncu 304. Hrvatje so bili 4, a Nemcev 75, ostalih 225 so bili Slovenci. Učni jezik je bil na teh gimnasijah skoro skozi in skozi nemški. K večemu se je razun slovenščine učil nauk krščanski v 1. in 2. razredu po slovenski saj na nekterih teh gimnasij. —Gimnasija zagrebška je imela učencev v početku leta 535, a na koncu 482 (med njimi 7 Židov). Paralelke so bile v 1., 2. in 3. razredu letos. Koliko je bilo med njimi Ne-hrvatov, to ne stoji v izvestju. — Gimnasija varaš din s k a je štela djakov v početju 315, a na koncu leta 288. Po narodnosti je bilo 34 Slovencev, 1 Ceh, 1 Poljak, 1 Nemec in 9 Magjarjev, ostalih 242 so bili Hrvatje; zidov je bilo na tej gimnasiji 8. — Gimnasija v Karlovcu je imela učencev v početku leta 80, a na koncu 67 v 4 razredih; sodeč po rojstnih mestih dodanih v razredbi imenom učencev bili so na tej gimnasiji skoro sami Hrvatje. Slovenca sta 2, a Ceh 1, zid 1. — Na gimnasiji v Požegi bilo je djakov vpisanih v početku leta 104, a do konca jih je ostalo 99 v 4 razredih. Po narodnosti bili so Hrvatje vsi, razun 6 Nemcev, 3 Magjarjev in 1 Slovenca, Židi so bili 3. — Gimnasija v Oseku brojila je v početku leta djakov 306, a na koncu 278. Koliko jih je bilo med njimi Ne-hrvatov ali Ne-Srbov, to ne stoji v programi; Židov je bilo 26.
Učili so se na hrvaških gimnasijah vsi predmeti po hrvaški. Programe ljubljanske**) i mariborske gimnasij e letos še nismo dobili v roke, in torej za zdaj ne moremo nič reči o njih. Razprave so pa te-le v navedenih programah: v novomeški: „Pravila za pisavo" spisal prof. Lad. Hrovat; v kranjski: „Ueber die Theilnahme der englischen und franzosischen Ko-nige an den Kampfen zwischen den Welfen und Hohen-staufen" spisal prof. J. Dominkuš; v celovški: „Die Reformation und Gegenreformation in Klagenfurt. I. Die Reformation" spisal prof. N. Lebinger ; v c e 1 j s k i : ^Sophokles' religiose und sittliche Gedanken" spisal prof. A. Fichna, in „0 slovenski sklanji" spisal nam. prof. M. Zolgar; v zagrebški: „Nametnici  čovečjega tela"
*) Po slovanski bi se moralo pisati, kakor jaz mislim, programa (ali programma), epigrama, telegrama itd., a ne program itd., kar na nčmaki cika; kajti se sploh piše drama, a ne dram.
**) Glej „Novice" list 34 str. 278.                                  Vred.
spisal prof. J. Loun; v varašdinski: „0 Dubrovač-kih prevodiocih gerčkih tragedijah Vetranieu, Bunicu i Lukareviču" spisal prof. A. Pavic; vkarlovški: „0 Herakleitu i njegovu nauku" i „ Nekoliko rečih za iz-pravak jednoga pravila u skladnji latinskoga jezika" (to je, o lokalu v jeziku latinskem), spisal direktor in prof. J. Kostic; v požežki: „Mathematika na gimnazijah s osobitim obzirom na geometričku obuku", spisal nam. prof. E. Kovačevič; a v osečki: „0 meteorologiji u obče a našoj naposeb" spisal prof. J. Penz. Izmed teh razprav so nas najbolj zanimale novomeška, celjska in celovška, ondaj zagrebška, karlovaška druga in varašdinska. Ali puščaje oceno ostalih razprav drugim bolj veščim, rekli bomo ktero le onovomžški in o celjski.
Novomeška govori o pravi rabi enklitik (sem, s i, j e itd. me, te, se, ga itd.) v izrekah glavnih in odvisnih, v 18 §§. dodavši k vsakemu pravilu mnogo izgledov, ne le dobrih, iz kterih se vidi, kako je treba nameščati enklitike, ampak tudi slabih, da se vidi, kaka raba enklitik ni prava. V §. 19 je napotek, kako treba iz latinščine prestavljati v slovenščino, tudi razjasnjen z izgledi. A v §. 20 uči, kako je treba sloveniti nemški wovon — von dem (welchem) wir wissen — meinen — denken — h oren u. s. w., dass . . ., da se človek ogne germanismu. Tudi tukaj se ne manjka izgledov dobrih in zleh. Cela je razprava jako temeljito delo s posebno marljivostjo izdelano, in želeti bi bilo, da bi se dobivala tudi pri knjigarjih; kajti težko in rekel bi nemogoče je mnogim priti do programe novomeške. Sploh se torej ujemljem z gospod piscem te razprave, ter imam samo malo kaj dodati, v čem ž njim nisem jednih misli. §. 1. Slovenci smo si zdaj sploh vzeli posebno Hrvate za izgled v porabi enklitik, in zatoraj mislim, da bi bilo bolje reči: Poslanca slovaške matice, častita Hurban^in Zlo ta, bila sta itd. nego: Poslanca si. m., č. H. i Z., sta bila itd., kajti za preponami (interpunkcijami) v Hrvaškem nikdar ne stoji enklitika. Tako tudi: Platon, ..., želel je itd., ne pa Platon,..., je želel itd. — §. 4. „Najmočneji ste so, smo." Po mojem mnenju treba še dodati: sem, si, sta in ste. Kajti kakor se veli: „Bali so se", tako tudi: Bal sem (si, sta, ste) se; ali kakor: „ker so se mu zarekli", tako tudi: ker sem (si, sta, ste) s e m u z a r e k e 1. §. 8. „ .. da bi se nasitila, pa vendar ne bi se zredila." Jaz mislim, da bi tukaj moral stati se prec za besedo pa.
§. 9. pravi, da se sme če, ako, ko (lat. = si, nem. = wenn) izpustiti. Jaz mislim, da je vsaki tak pogodni stavek grd germanisem, na pr.: „Je bila vročina silna, opomnili so skrbni oče ljudi itd." V n6m-Škem stoji tukaj stavek v prašavnem obliku, namesti veznika wenn. Tudi v hrvaškem in v češkem (morda tudi v poljskem in ruskem?) jeziku more izostati pogodni veznik, ali ondaj dobiva pogodna izreka oblik prašavni in to s prašavnim prislovom li. Izgledov je dosti na vsaki strani ktere koli hrvaške ali Češke knjige. Po tem takem bi morali tudi mi Slovenci, ako izpustimo če, ako, ko, rabiti namesti tega prašavno izreko z li.
§. 11. Po mojem mnenju sta oblika so, je, pa tudi druge vse osebe sedanjega časa od glagola biti (esse) ravno takrat v obče enklitike, kedar ko spone vežejo predikat s subjektom, torej ne: ..., je pobožen", „...., je poezija", „...., so suhoparne učilnice." Ali dobro: „...., je krasni trg itd. (je = befindet sich, hrv.: ima).
§. 12. in §. 13. mislim, da ne stojita, saj v hrvaščini je to drugače: torej: „Po cesti od zidanega mosta do Celja voziti se,   prava je pokora",
297
a ne: „.... je prava pokora." „Narodu svojemu koristiti in k sreči pomagati, namen je narodnih mož (ali: to je namen itd.), ne pa: „..., je namen itd." — „Večina,..., kričijo nasprotniki, ne zmeni se za....", a ne: „..., se ne zmeni itd." „Vaš stric, to dobro vem, bil bi štirdeset tisoč utrpel itd., a ne: „.-., bi bil itd."
(Dalje prihodnjič.)
Slovstvene stvari«
Izvestja ali programe
nekterih slovenskih in hrvaških gininasij , pa meniogrede nekaj slovniških opazek.
Spisal prof. Žepič. (Dalje.)
§. 15. Morda tukaj ne bi bilo proti duhu slovenščine, ko bi se besedica da ponovila. Saj v grškem se ne manjka podobnih izgledov, ako se prav spominjam. Torej na pr.: „Cudno se mora zdeti vsakemu človeku, ker je od drugih Slovencev zmiraj kaj govorjenja,   da  se  samo.....  tako  malo  govori",   ali   pa:
„Cudno se mora zdeti vsakemu človeku, da ker je . .. govorjenja, da se samo.... malo govori." §. 16. Kar je rečeno v tem §., da se more časih za glagoli „affir-mandi, rogandi" izpustiti da, to bodo slovenski pisci gotovo pritrdili č. g. Hrovatu. Kajti tako more človek ogniti se preobilnega d a kanj a.
Kar je pa rečeno v §. 19., kako treba latinske klasike sloveniti in grške, temu ne odrekam praktičnosti v školi, samo mi se zdi, da se s tem stavljajo slovenščini pretesne meje za svobodo v poredanju po-jedinih besed in celih stavkov; in to svobodo moramo čuvati, sicer si skujemo sčasom verige, kakoršne vežejo jezik nčmški in druge zapadne jezike. Dostaviti mi je še to, da bi bilo želeti, ker smo uže staro krivo rabo enklitik skoro popolnoma opustili, da koraknemo še jeden korak dalje, ter za naprej pišemo: mi se, ti se, mu se, nam se itd., to je, se za dati v da stavljamo, a ne pred dativ. Kajti vsem Slovenom se ne moremo v jeziku jednako bližati, a Hrvatje so nam najbliži sosedje. Na pr. „Na obrazu mu se je videlo, da je moral biti pošten vojak", a ne: „Na obrazu se mu je videlo" itd.,  ako  namreč hočema v tem posne-
302
303
mati Hrvate. Sicer mi pa ni neznano, da Cehi pravijo: se mu itd., a ne: mu še itd. Tudi prislov ne bilo bi morda bolje stavljati po hrvaški v pogodnem načinu pred bi nego pred deležnik tvorni minulega časa, na pr.: „Kar na vrat na nos nobenemu ne bi svetovali, da bi se preselil" namesti: „.....bi nobenemu ne s veto vali... ."
Pri tej priliki pridajam še nektere opazke, ki pa razpravi nikakor ne jemljo cene. Na 1. strani stoji Svetecu namesto Svetcu, kajti e pred c je gibljiv samoglasnik. Na isti strani j e nam. j i h. Jaz mislim, da acc. jih (kar je dakako prav za prav genitiv) vendar ne bomo mogli tako lehko odpraviti, kajti je je nam. jih je vendar le ni ugodno za uho, kakor je uže nekdo pisal v „Glasniku", če se ne motim. Sicer pa rabi tudi Hrvatom navadno jih za acc. Na isti strani Svetičeve nam. Svetčeve, to je po vsej priliki tiskarska pomota. Na isti strani: Dan tur (= es gibt) je, kolikor je meni znano, germanisein. — niste. Po mojem mnenju bilo bi bolje, da ne bi se razločeval spol v dvojini sedanjega časa, kakor je to v jeziku staroslovenskem tudi večidel bilo, kjer se le v 2. in 3. osebi dvojine časih ženski in srednji spol drugim ose-bilom izražuje, kakor možki, v 1. osebi je pa isto ose-bilo za vse tri spole. Tudi veči del Slovencev ne dela tukaj razločka v spolu, temuč na pr. delava, delata mu je možki, ženski in srednji spol. Na isti strani pod a): Si li itd. Ste li itd. Tukaj si in ste nista en-klitiki, temuč to isto, kar hrvaški in staroslovenski: je si, jeste. Stran 2. §. 1. sklon. Jaz sem z g. Ci-galetom tega mnenja, da je tehnički izraz s tem bolji, s čim je bliži latinskemu ter pristavljam še hrvaškemu, če le ni skovan proti duhu jezika, za to p a dež (~ času s) a ne sklon. — §. 3. tak. Za odvisnimi stavki časovnimi, vzročnimi, pogodnimi, dopustnimi itd. (začenjajočimi se s kedar, ker, ko,>ako, če, čeravno itd.) stavljati pred glavni stavek tak, tako, to je po mojih mislih germanisem. V tem slučaju sme stati pa, to, za nemški so. Hrvatom rabi tukaj to, ono, a to, a ono. More se pa, to tudi opustiti. Na pr. ako nam kdo sega v naše temeljne pravice, t o n a m j e dolžnost v bran postaviti se na vso moč, ali pa: dolženo s t nam je itd., ne pa: tako nam je dolžnost itd. Ce mu prst pomoliš, zgrabi te za celo roko. — Le v stavkih prispodobnih sme tu stati tako na pr. kakor si postelješ, tako boš spal.
§. 4. jim sledijo — mu sledi. Slediti z da-tivom mislim jaz, da je germanisem. Bolje bi bilo jemati ta glagol z acc, kakor je tudi v Hrvaškem, ali pa vzeti kak drug glagol, komur se neče tega. — ve. Spol razlikovati pri zaimenih osebnih v dvojini in množini to nam zabranjuje slovanska sloga, to starosloven-šČina, to tudi govorica velikega dela Slovencev. Torej midva, m i dve, vidva, v i dve, in množ. mi, vi (a ne me, ve). §. 6. druzega. Sloga naša s Hrvati zahteva in skorej skoz in skoz tudi staroslovenski jezik, da pri pridevnikih ne menjamo g v z, h v s in k v c. Uže brez tega se očita slovanskim jezikom, da preveč sesljajo. §. „ii e voli m o" — navolimo (to je naveličamo se), ne mesto: na tiskarska je pogreška. — ni k do. Po mojem mnenju moramo reči nikdor a ne ni k do, ker negacijam razun nič sploh r (= starosl. že) dodajamo. §. 15. ki bi jih. Naj napomenem pri tej priliki, da v slovenščini napak pišemo k i nam. k a j ali k a. Kajti provincijalcem Hrvatom rabi tu kaj, v književni hrvaščini jemlje se v tem istem pomenu sto, a v češkem co. (Brž ko ne je to isto tudi v jezikih poljskem in ruskem?), in to v no m in. za vse spole a v acc. za srednji spol jednine brez dodatka , v ostalih padežih   razun nominativa  dobiva brez predloga krajše
oblike zaimena on-a-o, njega itd., s predlogom pa daljše, kakor pri nas ki. Na pr. (češki) „....kdo sedne na tu stolici, c os ty n a n i u mne za stolom sedčl (Erben: „ Dobre tak, že je smrt na svčtč" — hrv. =z na stolac, sto si ti na njem .. . sedio). Kaj drugega je ki, ka, ke, kega, kemu itd., oblik, ki je skrčen iz koj, koj a, ko je, k oje ga itd.
§. 17. spolno vati. Ce se glagol 4. razreda (na iti) premesti v 6. (na o vati, evati), to se morajo praviloma mekšati vsi soglasnici, ki se mekšajo v trp-nem participu pret. časa (to je d v j, tv c, z v ž, s v š, r v rj, tudi b, p, m itd. v bij, pij, mlj itd.), kar biva sploh tudi v ostalih narečjih slovenskih, na pr. v hrvaškem itd. Kajti oni i pred ti (na pr. v glagolih spolniti, posoditi, pozlatiti itd. ne more izginiti brez sleda, ampak pretvarja soglasnik pred seboj stoječi v mehki. Torej: spolnjevati, oznanj evati, posojevati, zatrjevati, pozlačevati, poljub-ljevati, izraževati, nadomeščevati, zadošče-vati, opaževati itd.; kajti ako se doda osnovi na i o vati, imamo na pr. naj poprej : spolni-ovati, ondaj spolnj-ovati, in naposled spolnjevati. — S. 18. „zadna." Pridevniki, izpeljani od prislova, izhajajo sploh na nji-nja-nje (ne: ni-na-no), na pr. notranji, letošnji (ne: letašnji, kajti je letos prav za prav acc. nam. leto s e = to leto, sr. hrvaški zimus^to zimo), nekdanji, bližnji itd. Ravno tako se skončujejo ti pridevniki tudi v hrvaškem. — „Glagol staviti na konec je germanisem" ali pa la-tinisem, moremo reči s to isto pravico. — „Boznjakov" — Boznijo. Hrvatje pravijo Bosna in Bošnjak. Toliko o programi Novomeški, ter se trdo nadjamo, da nam g. pisec teh opombic ne  bo  vzel za zlo."
(Dalje prihodnjič.)
Slovstvene stvari.
Izvestja ali programe
nekterih slovenskih in hrvaških gimnasij, pa meniogrede nekaj slovniških opazek.
Spisal prof. Zepič. (Dalje.)
.¦ Zdaj pa ob kratkem porečemo še ktero o razpravi g. Zolgarja. Te razprave je prvi del uže natisnjen v lanski programi, II. pa v letošnji Celjske gimnasije. Del L govori o slovenskem glagolu, II. pa o slovenski sklanji. Govorili bomo naj pred o I. delu, ter navedli to, v čemer se ne slažemo z g. piscem, potlej pa o II. Na zadnje bomo dodali še nekaj opazek, za ktere nam je ta razprava le povod dala. Na strani 15. (programe 1866.) stoji, da se v 3. osebi mn. ozn premeni v nosni 6. To velja le za staroslovenščino, zdaj ne moremo govoriti v 3. os. mn. o nikakoršnem nosniku. Tudi mi se zdi znamenje 6 kaj malo prikladno za staroslovenski ?h.   Jaz bi rajši vzel v sili poljski a namesti njega.
310
311
Zelo pogrešam tudi v paradigmah naglaska. Kajti ako nam postane danes ali jutri, kakor se nadjamo, slovenščina v svojih mejah jezik parlamentarni, to moramo gledati, da se koliko je mogoče tudi zjedinimo v naglasu. Zato velim pri tej priliki, da bi morda prav bilo, da se v imperativu in sem ter tje odrečemo tudi v indikativu gorenskega naglaševanja, ter da v imperativu ostane naglas skoz in skoz na deblu. Torej na pr. molčim - iš -i- iva - i ta- imo - ite - i j o ali -e v indikativu, ne pa v dvojini molčita-iva in v množini molčimo - ite - i j 6; v imperativu pa: m61či - iva- i ta -imo-ite, a ne (molči) - molčiva - ita - imo - ite. Tako se, kakor predlažem izgovarjati, če se ne motim, govori saj na Stajarskem , to zahteva od nas sloga s Hrvati in tudi s Cehi. Kaj pisec te razprave o tem misli, ne vem, ker piše brez naglaskov.
Str. 17. „pletila"; ta oblik namesti pletla ali plela vendar-le mislim ni nikjer v navadi. Kar se govori na isti strani o korenini i d in deležniku šel, nisem z g. piscem jednakih misli. Po mojem mnenju ni i d korenina, ampak i, %cf. lat. i - re in grški l-hai; kajti da je i d korenina, moral bi biti infinitiv isti a ne iti, kakor je na pr. od pred — presti. Id je po vsem drug glagol, kakor šel (cf. nem.: bin, i s t, seid, war). Jaz sem mnenja tistih, ki trdijo, da je šel postal iz korenine šed (niB#); kajti prvotni soglasnik h se je premenil samo zavoljo mehkega pologlasnika b v š. 1) je pa pred 1 tako izpadel kakor v besedi jel nam. jedel, p a 1 nam. padel, prel nam. predel itd. Torej je šed tudi prav lehko korenina ne samo deležniku šel, ampak tudi besedam hod, hoditi, hoja. Cf. poči-jem, pokoj, upokojiti; gnji-jem (s nj) gnoj, gnojim, in (hrv.) uži-jem (z ž), u-goj, gojiti (Mast — masten).
Str. 18. „Trpna oblika. Sedanji čas: sem tepen, sem vržen itd." Jaz mislim, da se sedanji čas glagola sem, si itd. sme jemati sploh samo z deležniki preteklega časa nedovršnih glagolov za prae-sens, z deležniki do vršnih pa le za tako imenovani perfectum logicum (= perfect. v grščini). Po tem takem je tepen sem, vojen sem itd. praesens, a vržen sem, potolčensem, pregnan sem itd. perfectum logicum. — „osramoten." — I, ki je izpadel v osnovi osramoti pred en, zahteva, da se t omehča v e, torej osramočen (kakor pozlačen) nam. osramoti-en (-tjen). Toliko „o slovenskem glagolu." Zdaj pa še ktero „o slovenski sklanji" (progr. 1867). Govori se tu za kratkim vvodom najprej o sklanji imenski, potlej o zaimenski, a nazadnje o sestavljeni. V vvodu nam razjasnjuje pisec pritikline pojedinih pa-dežev ali sklonila iz jezika Sanskrškega; ali oblikov rakah (z=:ih), rakam (—om), letama (=r oma), jele-nami, peresami itd. Sanskrščini za voljo vendar le ne bomo pisali. Tukaj se bo le treba držati sedanje slovenščine , živih jezikov slovanskih, zlasti pa staroslo-venščine, ki nam je mnogo bliže od Sanskrščine. V imenski sklanji pravi g. pisec (str. 26.) , da samostav-niki, samo v mn. navadni, ki se skančajo v nominativu na i, da so možkega spola. To pravilo je samo deloma resnično; kajti duri, gosli, jasli, s vi sli, prsi itd. ženskega so spola. Samostavnike sklanja po petih sklanjan, vzamši na pr. da gre peč — peči po četrti sklanji, a na pr. grad — gradu po peti. Ali meni se zdi praktičniše vzeti samo tri sklanje po skančanjih na a (li), e in i v genit. jedn. za sedanjo slovenščino. Kajti razloček v sklanjanju med rak in tat, žival in kost dela skoraj povsod 16 naglas, ter menja sem ter tje kak i (časih tudi o) v e zlasti pred h in m (t. j. ako n. pr. tat ne dobiva pred sklonilo zloga o v). Pisati d za staroslovenski /K, to sem uže zgorej napo-
menil, da ne veljd; kajti naglaski imajo saj v slovenskem jeziku (ki zna le za zloge naglašene in nenagla-šene) samo značiti, kteri je zlog dolg, t. j. naglašen, in ne sme mu se nakladati še kaka druga služba (zato tudi, memo grede bodi rečeno, ne velja pisava se sestro, kajti se = cum mit nima naglaska, ampak je breznaglasnica ali procliticum). Tudi v grškem dobivajo naglaske le samo naglašene slovke, ne pa tudi druge. Ni tedaj pisati acc. ribo in instr. ribo, kajti je i naglašen. Tudi menda ni prav pisati glede na staroslovenščino v dat. in instr. dvoj. „živalima" in v instr. pl. živali mi, kajti ima v starosl. bMa in bMU, a ne UMa in umu. — Nadalje, kolikor je meni znano, ako naglas skoči na zadnji zlog v gen. jedn., jednak je nom. (acc. in voc.) dvoj. genitivu jednine, tako da je na pr. gradu, boga, volka, sinu itd. genit. jed. pa tudi nom. (etc.) dvoj. — V opombici 5) (str. 26) se veli, da se je v srbsko-hrvaškem gen. mn. pri samostavnikih h ohranil. Hrvaški učenjaki so pa drugega mnenja, ter sploh velijo, da mu tukaj ni mesta, ampak da se je le vrinil iz pridevniške sestavljene ali zaimenske^sklanje, izgovarja se pa li, kolikor je meni znano, v Crni-gori. Pišejo ga le nekteri Hrvatje, kte-rim rabi latinica, Srbje pa, ki pišejo s cirilico, ti ta h sploh izpuščajo.                                              (Dal. prih.)
Slovstvene stvari.
Izvestja ali programe
nekterih slovenskih in hrvaških gimnasij, pa meuiogrede nekaj slovniških opazek.
Spisal prof. Zepič. (Dalje.)
Str. 27. (na) „goreh" namesti na gorah menda vendar nikjer ne govorijo?! — Na isti strani stoji: „Včasi, pa le redko, dobijo možki samostavniki prirastek o v (za ozkimi soglasniki ev) v mn." Kar je meni znano, morejo ta prirastek dobivati le samostavniki jednozložni, razun veter, ki ima tudi vetrovi, zlasti na široke končnike, s predtegnjeno-dolgim samoglasnikom — ti morejo izhajati v gen. jedn. na u ali pa na a na pr. grad-ii; svet-d; bog d; duh-a; v&l-u; slap-u; meh-ii; sin-u; strah-u; l&n-ii; s&d-u; most-ii; sneg-d in pod. — Ali od vol, sod (Fass), prag, hrast, zet, kmet, srp, rak, greh, grob, snop i. t. d. nisem nikdar slišal nom. mn. volovi, sodov i, prag6vi, hrastovi, zetovi itd.; še manj pa od kake dvozložne besede (razun veter) na pr. od go-16b — golobovi; gavran — gavranovi itd. ali od maček — mačkovi, od mutec — mutcevi, Nemec — Nemcev i. Toliko k temu pravilu. Na isti strani stoji, da se v genit. dvoj. in mn. pri samostav-nikih ženskega in srednjega spola e ali i vrine med končne soglasnike, ako je sicer besedo težko izgovarjati. ToČnije bi bilo rečeno, da se tukaj vrine sploh e in le pred j i na pr. sester, ladij (od sestra, ladja). Str. 28. „Jože-eta, Marka-ata, Luka-ata itd." Slovenska govorica na več mestih, zlasti na gorenskem, sloga s Hrvati in ostalimi Slovani, in stara slovenščina ne dopuščajo nam jemati v knjižni jezik tega t pred sklonili pri lastnih imenih na samoglasnik izvzamši one na e (==: A v starosl.); torej: T6ne-eta, France-eta, Tome-eta, pa ne: Marka-ata, Luka-ata, M&li-ita, Metelko-ota, Br&čko-ota, Perko-ota, G u z i - i t a, ampak: Marka (o) -a-u, Luka-a-u, M ali-j a-ju, Guzi-ja-ju itd. — Kakor sem uže rekel pri „glagolu", velim tudi tukaj, da se je v sklanji premalo jemal obzir na naglasek. To mi daje povodu, da tukaj ob kratkem izrečem svoje mnenje o slovenski akcentuaciji. Za naglašene zloge mislim, da potrebujemo v slovenskem štiri znamenja akcentna ali naglaske: (A), (A), (^) in (yy)> moka, most, tele, vol. Zak&j predlažem za predtegnjeno-dolge glasove strešico ali cirkumfleks, a za zategnj eno-dolge ostrivec ali akut, imam ta-le dva razloga: 1) je ta ista raba teh naglaskov tudi v grškem, to je, da dobivajo predteg-njeno-dolgi glasovi cirkumfleks, a zategnjeno-dolgi akut na pr. noim (skrčeno iz tzoiscd), itrtoog (iz šetatog), xqu-tsire (iz ngatiets)} ugarsircov (iz XQateero3v) itd. Iz teh izgledov se vidi, da v grškem ima cirkumfleks ona dolga slovka, ki postaja iz dveh samoglasnikov, kterih
353
prvi je naglašen ostro, a akut ona dolga slovka, ktere drugi samoglasnik je ostro naglašen, torej je ca = oo, d zzz cta, tj r= irj itd., a a — aa, ^ zzt «?/, ca nr oai itd.; in 2) tudi Srbje in saj nekteri Hrvatje rabijo akut za slovke zategnjeno dolge, a cirkumfleks za predtegnjeno-dolge (po imenu pak ima Vuk v srbskem rečniku to akcentuacijo) na priliko duša, vrata, vrabac itd., glad, sunce, grad, gužva, gost itd. Tudi je treba pametiti, da je pri nas postalo stati iz stoj&ti, bati (se) iz boj a ti, a pas iz poj as. K temu imam še dodati, da odprti e in odprti o po mojem mnenju v slovenskem ni nikoli dolg, ampak da je časih 16 ostro ali kratko naglašen, da torej ne velja pisava kosa, zemlja, mogla (morem), rebro itd., temuč da je treba pisati kosa, zemlja, mogla, rebro itd. Do-zdaj sem našel samo tri besede v hrvaškem, ki imajo namesti slov. odprtega o ali e zategnjeno-dolgi naglas: vojska, ovca in vreme (— vrijeme). To napome-nivši še dostavljamo, da nektera sklonila menjajo naglas v korenu ali osnovi (menda so bila ta sklonila iz-prva dolga, kakor so še zdaj saj deloma v hrvaškem in češkem). Naj sledi zdaj za primer nekaj besed, kako bi se sklanjale po predloženi akcentuaciji: 1) jelen, 2) jelena, 3) jelenu, 4) jelena, 5) jelenu, 6) jelenom; mn. 1) jeleni, 2) jelenov, 3) jelenom, 4) jelčne, 5) jelenih, 6) jeleni; 1) klobuk 2)-uka itd.; 5) klobuci; v mn. 5) klobucih, 6) klobuci; 1) mesar 2) -arja itd. v mn. 5) mesarjih, 6) mesarji; 1) grob, 2) groba, 3) grobu, 5) grobu, 6) grobom; mn. 1) grobi, 2) grobov ali gro-b6v, 3) grobom, 5) grobih ali grobeh, 6) grobmi; 1) tat-, 2) tatft, 3) tatu, 5) tatu, 6) tatom; mn. 1) tatje, tatovi, 2) tatov, 3) tatem, tatovom, 4) tati, tatove, 5) tateh, tatovih, 6) tatmi, tatovi; 1) proso, 2) prosa itd., mn. 1) prosa, 2) pros itd., 1) selo, 2) sela itd.; mn. 1) sela, 2) sel, 5) selih itd.; 1) kopito, 2) -ita itd.; v mn. 1) kopita, 2) kopit itd.; 1) sito itd.; mn. 1) sita itd.; 1) čelo, 2) čela itd., mn. 1) čela, 2) čel itd.: 1) okno, 2) okna itd.; dvoj. 1) okni, 2) 6ken itd., mn.
1)  okna,   2) oken itd.;   1) duša,   2) duše,   3) duši,   4) dušo, 5) duši, 6) dušo (o postal iz eiTft); mn. 1) duše,
2)  duš, 3) dušam itd.; 1) gora-2) gore gore, 3) gori, 4) goro, 5) gori, 6) goro (o —oi?K);  mn. 1) gore,  gore, 2) gor, gora, 3) goram, goram, 4) gore, 5) gorah, gorah,   6) gorami, gorami,  a dvoj. 3) in 6) gorama, gorama;   1) pamet,   2) pameti,  6) pametjo;   1) klop,   2) klopi, 3) klopi,   5) klopi,  6) klopjo (pod klopjo);   mn. 1) klopi,   2) klopi,   3) klopem,   5; klopeh,   6) klopmi; 1) peč,  2) peči,  3)  in 5) peči,   6) pečjo itd.    Dat. in instr. dvoj.   ujemlje  se  sploh v naglasu z dativ. množ. (razun na pr. gorama, goram). Tudi moram tukaj orne niti,   da imajo tudi nekteri predlogi upljiva na naglas; zobe, v zobe; oči, v oči, noči, do noči, vodo, na vodo, pomoč, na pomoč, goro,   na goro;   roke, v (na) roke ; uho, v uho, noge, v noge, glavo,  na glavo,  vrta , do vrta, neba, do neba, pesti, v pesti (acc), tate, po tate, vode, brez vode, lase, v lase, sena, do sena, do polti, gradu, do grada,   oko,  v  oko itd. — Iz navedenih izgledov se vidi, da ima upljiva na naglas v deblu sklonilo v I. sklanji lok.  i h in instr. i (nom. stolarji, lok. stolarjih, instr. stolarji), v II. sklanji pa o v instr. (lipa instr.  lipo)   in  sploh  izlizano  sklonilo  druzega  padeža mn.   (starosl.  * ali b) pri   možkih   in   srednjih   imenih (koza, koz, las, las, mož, mož, lonec, lonec, konj, konj, k6ža, kož, lipa, lip itd.),   nadalje da pri srednjih imenih v mn.   in  dvoj.  naglas   na   deblo   pada   s   sklonila (kolo, mn. kola) in se tudi menja, nazadnje da nekteri predlogi naglas iz sklonila nazaj vlečejo na deblo.   Želeti bi bilo, da to stvar točno preiščejo možje, ki imajo priliko   več   občiti  s slovenskim  narodom,   kakor jaz. Jaz sem to reč le hotel sprožiti.                   (Dal. prih.)
354
364
Slovstvene stvari.
Izvestja ali programe
nekterih slovenskih in hrvaških gimnasij, pa meniogrede nekaj slovniških opazek.
Spisal prof. Žepič. (Dalje.)
Uže sem rekel, da mi se zdi nepotrebno, jemati V. sklanjo za samostavnike, ki imajo v genit. jedn. u, temuč da bi bilo bolje, da ostanejo pri prvi; le to imam še dodati, da bi se reklo, da ti samostavniki neke padeže v dvoj. in mn. delajo po i-deklinaciji (kost— kosti), kajti neki teh samostavnikov (ali ne vsi) sklanjajo se v stari slovenščini po i-deklinaciji (nTifcrb, iiT^tu). Na str. 29. v opombi 8) nahaja se, da je v srbsko-hrvaškem  instr.  misijom,   ljubežnjom  itd.
pravilen, a mišlju, krvlju (a ne karvlju) itd., da so manje pravilni. Kolikor je meni znano, samo se piše v knjižni srbsko-hrvaščini mišlju, krvlju itd. (razun misli itd.) a nikdar ne misij o m. Instr. na o m tukaj mislim, da je le hrvaško-kajkavski provincijalisem. — Na isti strani stoji jez (ego) kot. nom. Staroslovenščini (Azi) in ostala narečja slovanska (ki imajo ja) zahtevajo pisavo jaz (z a), če se ravno sem ter tje izgovarja jez. Kajti izgovarja se tudi dej, a pišemo vendar le daj. — Lokal. dvoj. nama vama ne velja, kajti lokal ni nikjer jednak dativu v dvoj., vzeti moramo tudi tukaj nas, vas iz množine, ker se je pravi lokal dvoj. izgubil. — JStr. 30. „zaime i. Po mojem mnenju ima se pisati ji a ne i. Kajti v staroslovenščini se j pred i cesto opušča, ali pa vselej, saj v početku besed. V staroslov. moral bi biti nom. in acc. jb a ne u; od kod sicer j v genit. itd. iero t. j. jego, od kod acc. u a ni, t. j. na-n-j-b. Sr. tudi um?f\ (t. j. jbmTK) s slov. jamem, ume (t. j. ji. me) s češkim jenž (kakor je pri Cehih tudi ten — ti, onen — oh*), ur.ia s češkim jehla in primorsko-hrvaškim jagla itd. Torej se ne more reči, da se i (u) spreminja v vseh padežih v j, temuč, da j, ki je uže v nom. v i (t. j. jb) skrit, prejde tudi v ostale padeže. „Je" „jo" „te" „to," Ako cirkumfleks tukaj ne pomenja, da je samoglasnik dolg, ampak le, da ima stara slovenščina JK in 7fi, ondaj mislim, da to označevanje ni kaj preveč primerno; jaz bi rajši vzel poljski e in ^. —- Na str. 31. se veli, da je bil pri i (u) acc. jed. jednak nominativu v starosl., a zdaj da je jednak genitivu. K temu je treba dodati, da tudi v sedanji slovenščini se je še ohranil acc. i (n = jb) ali le za predlogi na pr. nanj (nam. na+jb)? po-nj, za-nj, nade-nj, prede-nj, pode-nj (jaz mislim, da imamo pisati nade-nj itd. a ne nad-enj, kajti on polo-glasnik, ki se pri predlogih na soglasnik na kraji sploh izpušča, obdržal se je tukaj iz starosl., kakor tudi na pr. v danes = #bnb cb). „V sestavljeni sklanji" (str. 31.) se veli, da razloček med sklonili zaimenske in sestavljene sklanje se je skoraj čisto zgubil. Ohranjuje da ga še tu in tam naglas. Tukaj bi se morda moglo do* dati, da pridevnici v sestavljeni sklanji z določnim pomenom (~ nem. člen der — die — das) nikoli nimajo naglasa na sklonilih, ampak vselej na osnovi. Po obliku se res dan danes ne loči razun v možkem spolu v nom. jedn. določni pomen pridevnikov od nedoločnega. Ali po naglasu se razlikuje do malega skoz in skozi. Samo pri pridevnikih morda, ki so predtegnjeno-dolgo nagla-šeni uže v pomenu nedoločnem, zadržujejo ta isti naglas tudi v določnem, na pr. vesel-ela-elo. Naglas, ki stoji (saj v nekterih krajih slovenskih) na zadnji slovki ali na sklonilu v nedoločnem pomenu, vrača se v pomenu določnem na deblo, tenek, tenka, tenko, (trd, trda) trdo, (dober) dobrega (lep, lepa), lepo, lepega. Posebno rad se pomiče naglas proti koncu pridevnika v nedoločnem pomenu pri jednozložnih s predtegnjeno-dolgim samoglasnikom na pr. nov-nova-novo, novega, novemu itd.; lep lepa-lepo, lepega, lepemu itd. in pri tistih pridevnikih, ki (večidel dvozložni) imajo v ženskem spolu odprti e (e) ali odprti o (6), na pr. dober-dobra-dobro, dobrega, dobremu; mehek-mehka-mehko, mehkega, mehkemu, močen-močna-močno, močnega itd. Ne skače pa naglas na konec pridevnika, ki ima zateg-njeno-dolg naglas, ostro-kratek naglas, ali pa 3 slovke v ženskem spolu, na pr. kratek-kratka-kratko, kratkega itd., visok - 6ka - oko , visokega , mogočen - čna -čno, mogočnega itd., bel-ela-elo, belega itd., ubog-a-o, ub6gega itd. zdrav-zdrava-o, zdravega itd., star-stara-o, starega itd. nizek, ozek itd. Sklonila v sestavljeni sklanji pridevnikov bila so nekdaj gotovo dolga, kakor so še dan danes   v  hrvaškem  in češkem.    Ker   pa  današnja
slovenščina ne zn& dolgih zlogov, ako nimajo ob jed-nem tudi naglasa, zato so v sestavljeni sklanji z določnim pomenom zadnji zlogi ali sklonila kratki, ali namesti tega se zateguje samoglasnik v deblu in to bolj, nego v nedoločnem pomenu. Kolikor se od mladih nog spominjam (kajti uže je jednih 15 let minulo, kar nimam skoro nič prilike paziti na to), ima sestavljena sklanja pridevnikov, ako je bil samoglasnik pred-tegnjeno dolg v nedoločnem pomenu, ta ista naglas tudi v določnem na pr. vesel-ela-o, veseli-ela-o itd.; zategnjeno-dolgi samoglasnik nedoločnega pomena pre minja v določnem pomenu v predtegnjeno-dolgi, na pr. nizek (kratek, ozek), nizka-o, nizki-a-o itd.; svet-sveta-o; grd-gfda-6, grdi-a-o, ubog-a-o, ubogi-a-o itd.; ako ima v nedoločnem pomenu jednozložna beseda zategnjeno-kratek samoglasnik, pretvarja ga v določnem pomenu v predtegnjeno-dolg, na pr. slab-slaba-slabo, slabi-a-o itd., star-stara-o, stari-stara-o itd., cist- (ali čist) čista-čisto, čisti, čista, čisto itd.; in tudi odprti e in 6 večzložnih besed, če se ne motim, preminja se v pomenu določnem v predtegnjeno-dolgo slovko, na pr. zelena, zelena; visoka, visoka; globoka, globoka; močna, močna; široka, široka; velik-veliki; mehek, mehki; na zadnje ako pade naglas v nedoločnem pomenu na zadnjo slovko ali sklonilo, tudi tukaj naglas, ki na deblo nazaj stopa, prehaja menda vselej v predtegnjeno-dolgi, na pr. te-nek-kk-6, tanki-a-o; temen-mna-o, tamni-a-o; svetel-tla-6, svetli-a-o, polzek-zka-6, p61zki-a-o. Ako v tem nisem prave zadel, in to je kaj verjetno, da je nisem, pri tej priliki prosim slovenske rodoljube, zlasti gg. učitelje na slovenskih gimnasijah, da bi obrnili pozornost svojo tudi na slovensko akcentuacijo , ter svoje opazke razglasili po „Novicah" ali „Slov. Glasniku". Kakor pri samostavnikih, tako tudi pri pridevnikih predlogi imajo vpljiva na naglas, na pr. z lepa, z nova, iz novega, z lepo, do nagega, s hudo, z grdo, do živega, v živo, do dobrega. Naj napomenem še tukaj, da sklanja pridav-nikov substantivalna res da nam je skorej Čisto izginila, ali pridavniki, ki nam rabijo kot lastna imena, da se sklanjajo v moškem spolu popolnoma kot samostav-niki, na pr. Vesel, Kosmat, Obrit, Dremal, Premrl, Cvrl, Preklet, Moker, Mrzel itd., gen. Vesela, Kosmata, Dremala, Premrla itd., dat. Veselu itd. (jeli si videl Mokra (Mrzla) v šali = ali si kaj moker). Tudi se veli Ve-selov-a-o , Obritov-a-o itd. — Na str. 32. R. v dvoj. lepov-ju in v mn. lepov-jih menda je pomota tiska; ako pa ni, to mi se zdi, da na podlagi sedanje slovenščine je kaj težko tolmačiti sestavljeno sklanjo pridevniško.                                                     (Dal. prih.)
365
379
Izvestja ali programe
nekterih slovenskih in hrvaških gimnasij, pa memogrede nekaj slovniških opazek.
Spisal prof. Žepič. (Konec.)
Dostavljam še, morebiti s tem kterega rodoljuba spodbodem, da to reč bolj na tanko preišče, da tudi nektere končnice ali obrazila menjajo časih naglas v deblu, ako ne prestopi na končnico ali obrazilo, na pr. ar: moka-mokar, žlica, žličar, kopito, kopitar, sito, sitar, lesa, lesar, skleda, skledar i. t. d. — ski: junak, junaški, nemec, nemški, Tržič, tržiški itd. — ji: krava, kravji, koza, kozji, ovca, ovčji, pes, pasji itd. — je: list, listje, grozd, grozdje, smreka, smrečje, breza, brezje itd. — jak: žlica, žličnjak, skleda, sklednjak, kura, kurnjak, krava, kr&vjak; — ec: brat, bratec, hleb, hlčbec, kos, k6sec, zvon, zvonec, k ril h, krušeč itd.; — ek: klobuk, klobuček, stric, striček itd. — Tudi bi bilo vredno preiskati, kteri naglasi debla skačejo v izpeljanih besedah na obrazila ali suffikse in kteri ne, in kdaj? Na pr. dar, podarim, darujem, jez, jezim (vodo na rake), grad, gradim, škoda, škodujem, svet, svetujem, vesel, veselim se, zelen-ena-o, zelenim se, delo, delam, del, delim, bel, belim, mlad, pomladim, strela, strelim, red, redim, m6ker, močim, roka, poročim, val, valim, mož, možim, žena, ženim, debel-ela, debelim, skok, skočim, dreva, drevim, svet (starosl. = lux) posvetim, svet-sveta-o, posvetim, hud, razhudim, j6za, jezim, lUs, lasam, boben, bobnam, kriv, krivim, trd, trdim, grd, grdim, temen, temnim itd. — Da se v sta-roslovenščini držim zlasti Fr. Miklosichevih del in Schleicherjevih, ni mi treba napominjati. K koncu še tukaj izražujem kratko željo, da bi slovenski pisci marljivo prebrali vsak saj jedenkrat izvrstno delo Navratilovo: „Das Zeitwort im Slavischen."
Se nekaj o pisavi lastnih im6n krajev in mest. Po-slušajmo naj pred, kaj o tem veli „Oesterreichische Wo-chenschrift, Beilage zur k. Wiener Zeitung, Jahrgang 1863. Zweiter Band" str. 406, Časopis, ki gotovo ni preteran v svojih zahtevih ali kak „Ultra-Blatt": „Aus-ser diesen wissenschaftlichen Anforderungen kommen noch mancherlei andere Fragen in Betracht (govor je o kartografiji). So z. B. die Schreibweise der Namen. Wie zahlreich sind die Varianten in unserem Vater-lande! Man vergleiche einmal die Namen der Stadte, Flusse, Berge u. s. w. von Bohmen, Ungarn, Galizien, SiebenbtLrgen, Croatien u. s. w. auf den verschiedenen Karten; der gleiche Ort ist auf verschiedenen Karten kaum zu erkennen. Man versuche es nicht, sich da-durch zu rechtfertigen, indem man sagt, „im Deutschen wird es ausgesprochen, und man weiss nicht genau, wie es der Czeche, Slovake, Magvare, Slovene schreibt." — Die Aussprache entscheidet nichts; — man schreibe einmal in einem deutschen Atlas z. B. Bordoh (Bor-deaux), Grinitsch (Greenwich), Loar (Loire), Tacho (Tajo), Seudersee (Zuvdersee) u. dgl.; wird man nicht in England, Frankreich u. s. w. mit vollem Rechte da-gegen protestiren?   Was dem Einen billig, das ist dem
Anderen recht.    So gut der Englander, Franzose, Spa-nier auf richtige Schreibung seiner Eigennamen' dringt, so gut hat der Oesterreicher (sei er nun Slave, Magvare oder Deutscher) das  Recht   und   die  Pflicht,   diese zu fordern und gegen^die willkuhrliche Schreibung zu protestiren u. s. w." Ce bi pa Francoz, Angleš, Nemec in drugi že protestoval,  ko bi mu se lastno ime pisalo le z napačnim  pravopisom,   koliko  bolj moramo Slovenci protestovati,   kterim   se   imena  mest,   trgov,   vasi   ne samo napak pišejo, ampak zraven tudi tako popačujejo, da jih ni več mogoče poznati: Lees = Lesce, Veldes = Bled, Safniz — Žabnica, Assling =± Jesenice, Kronau = Kranjska-gora,   Flodnig = Smlednik ,    Oberlaibach =z Vrhnjika,  Kaier = Kovor  (Kovorja),  Fessnitz = Bes-nica, Seebach = Zapoge (iz Zap6g), Polland = Poljane, Steinbiichel == Kamna-gorica, Aich = D6b, Feichting — Bitno,   Siegersdorf = Žiganja-vas,  Laufen = Ljubno, Weissach = Visoko, Treffen = Trebno, Feistriz = Bistrica, Gorjach itd., da ne govorim o: Dupplach, Zirk-lach,   Selzach itd.    Cas bi uže bil,   da jedenkrat izginejo te spake mestnih  imen  iz naših kancelij,   krstnih knjig,   program itd., — spake imen sem djal,  ki jih na kmetih, zlasti Če imajo pomeniti kako vas, a ne trg ali mesto, nihče ne razume.    Visočani gotovo ne vedo, da so kancelije  ime njihove vasi popačile v Weissach! — In zahtevati pravo pisavo imen krajev,   to  niso morda le   muhe   kakih   ultra-Slovencev,   ampak  to   ima   tudi praktično važnost za popotnike, posebno pa za siromake soldate,  ki morajo hoditi po eksekucijah.    Iz gotovega vira vem,   da je vojak  tri  dni hodil po eksekucijah v kranjskem okraju,   in   bil   bi   lehko   gotov  v  4 urah; imena vasi bila   so  pisana vse  narobe  v kancelij skem pravo- ali krivopisu, nektera strašno popačena, nektera pa še celo na nemški prestavljena.    Siromak je popra-ševal kmete za to in ono vas,   pa mu nihče  ni za njo vedel.    In tako je delal strašne ovinke,  namesti da bi bil hodil zmirom iz bližnje v bližnjd vas, dokler ne bi bil vseh obhodil.    Razun kakega duhovnika ali šolnika ni mu skorej noben človek   vedel  za  nobedno vas povedati,   kje da je.    In  kar biva  na  Gorenskem,   biva gotovo tudi   po   drugih  slovenskih  okrajih.    Zato proč tandem aliquando s temi srednje-večnimi spakami!   Pišimo imena naših mest (saj manjih), trgov in vasi tudi v  nemških   spisih,   kartah itd.   po   slovenski.    Ne-Slo-venci, če jih hočejo prav citati, naj se pa učijo. Toliko o pisavi imen krajev.    Kar se pa  tiče prijimkov ljudi, bilo bi želeti, kar so uže večkrat „Novice" pisale,   da se piše  vsak   prijimek   v pravopisu tistega jezika,   iz kterega je,   nemški prijimki  po nemški,   francozki po francozki, slovanski po slovanski, magjarski po magjar-ski itd.;  drugači je pri prijimkih, ki ni lehko določiti, v kteri jezik spadajo, tukaj je veča svoboda dopuščena v pisavi; na pr. Skorjanec (ne Skorjanz), Kranjec (ne Kreunz),   Gorišek (ne Gorischek),   Valenčak (ne Wal-lentschak),   Kraljic (ne Kreulitsch), Pevec (ne Pevetz), Kalčič   (ne   Kautschitsch),   Vodopivec   (ne   Vodopiuz), Knez (ne Knes), Kos (ne Koss), Setinec (ne Schetinz), in drugi (v programi celjski), Remec (ne Remic), Jaki ali Jakel  (ne Jakelj)   (v programi kranjski),  Bohinjec (ne Vohinc ali Wochintz), Videč (ne Vidic), Premrl (ne Premru;   gen. Premrla),  Wachsel  (ne Vaksel)  (v programi novomeški), Kiss (a ne Kiš, ime magj.), Saghy (a ne Saghy, magj.), Schlintner (ne Slintner), Rauschel ali RauschJ (ne Raušel) (v progr.   varašdinski),  Schon-wald (ne Senvald)   (v^progr. karlovški),   Schlosser (ne Šlosser), Schmidt (ne Šmidt), Zajec (ne Seitz), Schiffer (ne Šiffer), Wendler (ne Vendler), Wimmer (ne Vimer?), Weber  (ne Veber)   (v progr. zagrebški).    Dajmo tedaj tudi v pisanju  prijimkov  ljudskih  vsakemu svoje ,   ter pišimo   slovenski   Bučar   (ne   Wutscher),   Bračko   (ne
Wratschko), nemški Wachter (ne Vahter), Bleiweis (ne Plajbes), magjarski Szalay (ne Salaj), Nagy (ne Noč) itd. V Varašainu 25. avgusta 1867.
380