SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO XXXVIII (32) Štev. (No.) 31
FBLOVENIA LIBRE
BÜßNOS AIRES 9. avgusta 1979
MENSAJE BE AGRADECIMIENTO
En fecha reciente la asociación Eslovenia Unida, en representación de la colectividad eslovena en la Argentina, envió al presidente de la Nación, teniente general Jorge Rafael Videla, un mensaje, firmado por el presidente Bozo Stariha y el secretario Emilio Cof.
Expresa allí que los eslovenos, que se vieron forzados a abandonar su patria, por oponerse a la tiranía comunista “consideramos nuestro deber felicitarle por la valiente y generosa decisión de aceptar a los refugiados del sudeste asiático, víctimas del terror comunista. Queremos destacar también la generosidad de la República Argentina para con nosotros, cuando, en 1948, aceptó, antes que ningún otro país, a cinco mil refugiados eslovenos, sin hacer discriminaciones. Hoy, después de treinta años —sigue diciendo la misiva— integrados en la Nación Argentina, estamos orgullosos de nuestra nueva patria, a cuyo engrande-cimiento también aportamos nuestro continuo esfuerzo.1?
“La República Argentina demostró nuevamente su generosidad, estando entre los primeros en aceptar un número considerable de estas víctimas del terror comunista. Estamos convencidos que los refugiados del sudeste asiático, que lleguen a estas tierras, también aportarán su esfuerzo al progreso del país.”
Avtoriteta — eden izmed pogojev za obstoj skupnosti
Pod tem geslom je imel prof. Tine Vivod v Slovenski vasi ob 27-letnici blagoslovitve Hladnikovega doma slavnostni govor. V uvodnih besedah se je spominjal naročila škofa Rožmana: „Vzdržite v narodni in verski zavesti do poznih rodov“. Na tej osnovi je odgovarjal na vprašanje, kako prenesti vodstvo in delo starejših na mlade rodove.
Kako se mi pripravljamo na prenos dela v naši skupnosti?
Takoj se pojavi, poleg drugih vprašanj, tudi vprašanje vodstva, avtoritete.
Avtoriteta je ena oblika oblasti. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika 1970 pomeni avtoriteta: „Ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, iz moči, iz znanja, iz izkušnje.“
Ko govori dr. Ivan Ahčin o metodah krščanske sociologije, pove, da se krščanska sociologija opira istočasno na razum, avtoriteto in izkušnjo.
„Avtoriteta v podobi nadnaravnega razodetja in cerkvenega učeništva potrjuje red, ki naj po božji volji vlada med ljudmi.“
„Kot organ družbe more posameznik delovati: kot vodilni član, kot izvršilni član, ali vsaj kot sodelujoči družbeni član.“
„Iz razumno uporabljene avtoritete, voljne pokorščine in složnega sodelovanja vseh družbenih članov, se poraja red v družbi.“
„To razumno počelo, ki v duhovnem moralnem organizmu vodi in usmerja člane družbe k družbenemu smotru, je avtoriteta.“
„V nadnaravni družbi, v Cerkvi, je vir avtoritete neposredno v božji volji.“
„V svobodnih družbah pa je vir avtoriete v svobodni določitvi članov.“
„Namen družbe je, 3 pomočjo organizirane skupnosti, posameznikom pomagati, da morejo laže in uspešneje dosegati svoje življenjske naloge.“ (Ahčin, Sociologija I, 1953)
Tako-le je: avtoriteta obstaja, kjer je svoboda.
Družba hira, če nima nasledstva v vodstvenem pogledu in če voditelji nimajo pristanka skupnosti za svoje delo.
Skupnost pa mora poskrbeti za razvoj vodilnih osebnosti in tega ne smemo prepustiti slučaju. Za vodstvo je treba dolgo pripravljati najboljše, najsposobnejše.
Ušeničnik pravi: „aristokracija: to je vlada najboljših, demokracija: to je vlada svobodnega in zavednega ljudstva.“
Skupnost brez aristokracije ali demokracije se zapre, ohromi in končno razpade.
Iz te teorije pa preidimo v praktično življenje!
Ker smo samostojna bitja, različna po sposobnosti in notranji moči, razmere med nami niso lahke. Ker smo osebe, bitja z notranjim življenjem, nas avtoriteta notranje izzove. Izzove tistega, ki vodi in tistega, ki izvršuje. Kmalu se bomo prepričali, da ljudje ne ubogajo drug drugega, čeprav so voditelji izbrani in res sposobni, človeška narava se upira avtoriteti. Da se avtoriteta uveljavi, mora biti nekdo, ki poveljuje in tisti, ki povelja izvršuje.
Za nas kristjane vsa avtoriteta pride od Boga, ki je Oče.
Moderni svet je izbiral nadomestila za krščansko vrednotenje avtoritete, že od Lutra in od Rousseauja do totalitarnih držav, do nacizma in marksizma. Krut kot je eden in drugi totalitarni sistem, je nevreden človeka, ki se mu mora ukloniti.
Ni mogoče živeti brez avtoritete! In tako smo v zadregi! Odgovor je ta-le: Samo kogar spoštujemo, tega ubogamo! Obrniti se moramo k razmerju očetov in sinov. Avtoriteta se more sklicevati na sinovo poslušnost, in kdor uboga, naj vidi v poveljujočem očetovo podobo, o-žetov lik. Tako pride do spoštljivega razmerja med obema. Razvijejo se značilna in globoka družinska čustva v najožjem in najširšem pomenu. Od dru-zine preko skupine, društva in organizacije do naroda. Zato je treba začeti
NOVA AFERA
V Ljubljani imamo novo kulturno afero: bogoslovni profesor dr. Franc Rode, ki izhaja iz tukajšnje družine in je zdaj predstojnik slovenske provinci je misijonske družbe, je imel konec lanskega leta v okviru teološkega tečaja za laike predavanje Resnično krščanstvo pri nas včeraj, danes in jutri. Zdaj so predavanja vseh predavateljev tega tečaja izšla v Ljubljani v posebni knjigi. Toda med njimi predavanja prof. dr. iRodeta ni. Bilo je že postavljeno, zlomljeno v straneh 247-261 in tik pred izidom. Tedaj je prišla vmes oblast in poklicala prof. Rodeta na zaslišanje pred komisijo za „cerkvene zadeve“. Tam so mu prepovedali izdati predavanje v knjigi, oziroma mu zagrozili z velikimi kaznimi, tudi večletno ječo, o čemer smo v našem listu že občasno poročali. Kakor zdaj poroča profesor sam v Družini, je bilo tedaj v „zadnjem hipu sporazumno sklenjeno, da o stvari ne govorimo več.“ To se pravi, da se predavanje ne tiska in ostane v „zgodovini“ kot predavanje, govorjeno v zaključeni družbi. Pritisk je dosegel svoje in „pluralizem“ si lahko pripiše nov poraz, oz. nov dokaz, kako se uveljavlja različnost mnenj, oz. kako se režim „spreminja“ v „demokratični socializem“.
S tem naj bi bila zadeva končana s „kapitulacijo“ pisca.
Toda za komuniste se je afera šele začela. Kljub dogovoru, da je zadeva likvidirana, so jo komunisti prinesli pred javni forum. Najprej v radiu. Sam Franc Šetinc, tajnik Centralnega komiteja komunistične partije Slovenije, je udaril na veliki zvon, da opozori na nevarnost novega „klerikalizma“.
.Za njim je povzel besedo časnikar pri ljubljanskem „Delu“ Lojze Javornik in napisal članek „Nihče nima monopola nad višjimi vrednotami“ (Delo, 8. junija). V njem pisec zmerja dr. Rodeta kot pristaša „klerikalizma“, ker si je pač upal povedati, da je bila tkzv. narodnoosvobodilna borba boj med dvema sovražnima svetovnima nazoroma in ker je kritiziral sedanje družbene razmere v Sloveniji, ker da je vernik le drugorazreden državljan. Kot dokaz, da je to „klerikalizem“, Javornik navaja, da je „vsebino predavanj objavila Jugoslaviji sovražna revija ‘Naša luč’.“ Javornik govori o svobodi in enakopravnosti vseh ljudi pod novimi oblastmi, toda če Cerkev te besede vzame zares — potem po njegovem prestopa teren svetovnega nazora in izvaja klerikalizem.
„DELO“ ODKLONI OBJAVO
DR. RODETOVEGA POJASNILA
Dr. Franc Rode je seveda napisal odgovor in ga poslal „Delu“, da bi bralci sploh vedeli, za kaj gre in bi lahko prišlo do objektivne sodbe. Odgovorni u-rednik Boris Dolničar je objavo odgovora odklonil, češ da je „nestvaren, enostranski in pavšalen.“ Zato je Rode poslal odgovor „Družini“, ki ga je priobčila 15. julija. V njem poudarja u-vodoma, da meče odklon „dokaj čudno luč. tako s stališča resnice kot etike“ način, ko obsojajo nekaj, česar nihče ne pozna in ne dopuste drugo-stranskega pojasnila v listu napada. Nato označuje svoje gledanje na Cerkev na Slovenskem v preteklosti, na sedanje stanje in na potrebo bodočnosti.
pri družini, ker družina preživlja krizo avtoritete in krizo ljubezni. Povrniti se je treba k ponižnosti, ki je temelj človeških odnosov, kajti samo ponižnost je spoštljiva!
Zato pa: Starši: spoštujte se med seboj, spoštujte svoje otroke, da jih bo žejalo po slovenskih kulturnih izročilih, da jih bo žejalo po novih slovenskih družinah! Otrok: spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji! Brat: spoštuj brata! Starejši: spoštujte mlajše in obratno, da bo razdalja med generacijami laže premostljiva!
'In slovenski podjetnik in slovenski
V LJUBLJANI
Poudarja predvsem načelno stran razmerja med religijo in KP nasploh, ter iz te osnove izhajajoč praktični postopek komunizma do krščanstva, do vernikov in njih diskriminacije.
S tem pojasnilom je zanj „zadeva končana.“
KOMUNISTIČNI STROKOVNJAKI
ZA CERKVENE ZADEVE V BOJU PROTI “NOVEMU KLERIKALIZMU”
Takoj nato (15. julija) sta napovedala „klerikalno“ nevarnost oba vrhunska „strokovnjaka“ za „cerkvene zadeve“ Mitja Ribičič, predsednik Zveze delovnega ljudstva, in tajnik CK KPS Šetinc v „Delu“ istočasno. Ribičič „u-gotavlja, da je v najlepšem redu razmerje med religijo in režimom v Sloveniji“, da „religija ni več nobena o-vira režimu“, da „klerikalstvo ne uživa podpore med množicami... tudi veren človek se bojuje za socializem... da i-mamo celo teologe, ki priznavajo marksizem kot ustvarjalno silo napredka“ in celo, da gre on sam lahko predavat na teološko fakulteto in bo žel tam „navdušenje za naša strateška stališča.“ Tako po Ribičiču klerikalizma ni več, vse je v redu. Zdaj pa bi sklepal
—	ker je to napisal ob priložnosti te debate — je nastopil nekdo, ki da moti ta mir. Zato naznani novo metodo političnega dela, namreč: začeti je treba od spodaj navzor, pri terenskih kadrih. „Noben kandidat ne bi mogel doseči nobenega odgovornega mesta, če ne bi zastavil sebe v krajevni skupnosti.“ S tem on sam potrjuje Rodetovo osnovno tezo predavanja: kdor ni pristaš režima, ki ga vodi KP, načelno ateistična, ne pride na odgovorna mesta.
širši in ostrejši je Šetincev napad na članek. Očita mu „težnjo po oživitvi klerikadne politične Cerkve“. Toda „meja ja jasno potegnjena“ in — kot tajnik CK KPS izjavlja, „da ni nobenih odstopanj, še najmanj v kakšnih spra-varskih pozicijah“ in ne „pusti kvariti do sedaj ugodnega ozračja“. Verniki niso „drugorazredni državljani“ in jih ščiti ustava, pred katero so vsi enaki
—	verujoči in ateisti; da za vernike ni omejevanj, razen splošnih omejitev, da te ne gredo čez mejo v škodo drugih.“ Zanika, da bi bila osvobodilna ideološka borba boj med svetovnima nazoroma, temveč le boj za „svobodo in napredek“. Da torej Rode v teh in drugih točkah „potvarja zgodovino“. Zanika, da bi bil komunizem „religija“, temveč „revolucionarni napotek za spreminjanje sveta“ in ne vidi „v religiji nobene ovire“, dokler je — po našem razumevanju — seveda zaprta v najbolj tiho kamrico vesti,-, da nihče ne vidi in niti ne sluti, kakšno prepričanje ima človek, kaj šele, da bi po njem vzgajal svoje otroke ali oblikoval življenje. Kakor hitro bi poskušal kaj takega, bi prekoračil meje, ki so mu dovoljene, in bi „oživljal stari pokopani klerikalizem“. Zanje je 16 groza vseh grozot, ki ga je treba udušiti preden se pojavi.
Goriški Katoliški glas daje lepo primero o polpretekli dobi: napadali so „belo gardo“, preden se je sploh pojavila in kdor količkaj kritično gleda na režim, je že v službi „klerikalizma“, e-migracije in tujine. Kaj šele, če ga obtožuje, da stvarno — ne načelno — postavlja vernike med drugorazredne dr-
uslužbenec... ? Več spoštovanja neplačanim vzgojiteljem mladine v ljudskih in srednjih šolah tako od strani učencev kot staršev in več spoštovanja vsem javnim delavcem.
Slovenski voditelji in slovenske organizacije: zaradi naše mladine in naše prihodnosti, spoštujte se med seboj!
SLOVENEC, SPOŠTUJ SLOVENCA!
Več medsebojnega spoštovanja v zasebnem in javnem življenju, pa bo beseda „avtoriteta“ izgubila svojo ost, beseda „delo“ bo rodila uspeh!
Vsi smo poklicani, vsi smo odgovorni, nobeden ni izvzet!
žavljane, ki jim ne gre dajati odgovornih mest. Na drugi strani pa Šetinc sam poudarja, da dvomi, da bi veren človek — recimo učitelj — mogel podajati objektivno po „marksistični znanstveni metodi“, ki je strogo predpisana za šole, pravo pot za „svoboden razvoj o-troka“ in zato „naj kandidat za učitelja dobro premisli, preden se odloči za ta poklic, kajti zaradi intimne pripadnosti (veri) lahko sam sebe onesreči.“ To se pravi: šola je vernemu učitelju zaprta in če je njegovo prepričanje v (nasprotju materialističnemu marksizmu, „bo sebe onesrečil“, bo vržen iz službe. Ali s tem sam Šetinc ne podaja dokaza diskriminaciji vernika?
Tudi poudarja, da se bodo komunisti vedno borili proti temu, da bi se rešitev družbenih pogojev iskala v „iracionalnem svetu“, to je v idealističnem duhovnem svetu zunaj materialističnega svetovnega nazora. To spreminja religijo v ideologijo, ki služi reakcionarnim silam v politično zlorabo. Ob tem pasusu celo grozi: „Ne bomo dovolili, da bi se dobri odnosi med posamezniki in skupinicami skalili ali pokvarili. Zaostrovanje odnosov in kvarjenje ugodnega ozračja je gotovo predvsem v škodo Cerkvi sami. Tega bi se morali zavedati tudi posamezniki, zlasti tisti, ki delujejo sovražno, protidržavno in se pri tem povezujejo z reakcionarnimi silami in institucijami v svetu.“
V	uradnem listu ZFRJ z dne 8. junija je bil objavljen dekret Zveznega predsedstva o imenovanju članov Zveznega sveta za varstvo ustavnega reda in sicer: predsednik dr. Vladimir Baka-rič — Hrvat, njegov namestnik Lazar Koliševski, ki je tudi podpredsednik predsedstva ZFRJ; člana Vidoje Zarko-vič in Stane Dolanc; po svojih položajih so člani tudi: Veselin Djuranovič, kot predsednik Zveznega izvršnega sveta, gen. Franjo Herljevič (Hrvat) kot notranji minister, gen. Nikola Ejubičič (Srb) kot obrambni minister in Josip Vrhovac (Hrvat) kot zunanji minister.
V	tej sestavi je vzbujalo pozornost to, da je predsednik Zveznega sveta za varstvo ustavnega reda vodilni hrvaški komunist Bakarič, član pa gen. Herljevič, tudi Hrvat. Ko smo o tem poročali v zadnji številki našega lista pod naslovom „Srbi vojsko — Hrvati policijo?“ smo dodali vprašaj in tudi omenili, da je izročitev tolikšnega vpliva Hrvatom v navedenem Zveznem svetu neverjetna.
Kmalu se je izkazalo, da je bil naš dvom upravičen. V Zveznem svetu za varstvo ustavnega reda je bilo nanovo ustanovljeno mesto tajnika in 8. julija je bil imenovan na to mesto Milisav Dju-rič, rojen 1. 1926 v čačku (Srbija). Doslej je bil šef oddelka za državno var-
„Dobri odnosi", ki vladajo sedaj, bi se morda lahko še poboljšali, če bi verniki vstopili v KP, kajti „kolikor bolj bodo religiozne množice videle v uresničevanju načel, za katera se bori KP tudi uresničenje svojih temeljnih hotenj, kolikor bolj so aktivni v socialistični zvezi, toliko manj bodo odvisni od njim tujih in družbeno nevarnih sil kot so klerikalizem, dogmatizem in njim podobni.“
To pot so šli vsi tisti krščanski socialisti, ki so imeli nalogo pripeljati vernike na komunistične pozicije: Brecelj, Fajfar, ki so kratkomalo vstopili v KP in dosegli „odgovorna mesta“..,. To je rekel tudi Kardelj v stavku, s katerim sklene Šetinc svoj celostranski ela-orat: „Cerkev sama sebi določa dimenzije svoje svobode v tolikšni meri, kolikor interese usklajuje z vsemi drugimi interesi socialistične samoupravne družbe.“ To je: v kolikor ne oporeka režimu.
Vse drugo — kar v tudi najmanjši meri nasprotuje, je — klerikalizem.
V Ljubljani ne poznajo celotnega teksta tega predavanja, zato ga priobčujemo v emigracijski javnosti, da lahko demokratično sodi o napadih nanj. Rodetova „afera“ odmeva v širokem svetu in priča o „svobodi“ besede — in še marsičesa važnejšega v domovini.
td
nost pri državnem predsedstvu. Preje je bil šef beograjske policije in se je več let kot pripadnik oboroženih sil udejstvoval v OZNI in UDBI; v policijski službi je bil tudi v Rankovičevi dobi.
Prevladuje mnenje, da pomeni imenovanje Djuriča degradacijo partijskega funkcionarja Bakarica, ker je več kot verjetno, da bo zaradi svoje preteklosti vplivnejši novoimenovani tajnik Djurič, kot predsednik Bakarič, ki ima le partijsko kapi j ero. Policijski funkcionar je tako izpodrinil partijskega veljaka.
V istem času je bilo izpopolnjeno mesto, ki ga je zavzemal gen. Ivan Dolničar, ker je postal glavni tajnik predsedstva ZRJ. Na njegovo mesto v svetu za narodno obrambo, v katerem so štirje civiliste, Tito in šest generalov je bil imenovan general Džemir Šarac, namestnik obrambnega ministra in do nedavnega šef partijske organizacije v jugoslovanski ljudski armadi.
Pri vseh teh imenovanjih skušajo nedvomno vplivati vsaj neposredno tudi tajne, tako domače kot tuje sile, v prizadevanju, da ne bi bile izločene od usmerjevanja razvoja po dnevu X. Vsaka teh sil skuša napeljati zveze s kakim odločujočim funkcionarjem že sedaj.
m. p.
Papeži o otroku
Pij XII. je zapisal: „Sredi velikih dobrot v družini je na prvem mestu otrok.“
Pij XII.: „Otrok je naj dragocenejši Zaklad, ki ga je Bog zaupal družinam.“
Janez XXIII.: „Bog je položil v srce človeka tri glavne ljubezni, poživljene in oplemenitene z Njegovo ljubeznijo: zakonsko ljubezen, ljubezen do staršev in teh do otrok. Težnje, da se izkoriščajo ali celo zatrejo te ljubezni, lahko primerjamo samo profanaciji svetih stvari, kar po svoje pripomore k uničevanju narodov in človeštva.“
MRZLIČNO PRIPRAVLJANJE NA DAN X
PEVSKO GLASBEN/ FESTIVAL
V SOBOT«, 1#. AVGUSTA, OB 30.30 UBI V SLOVENSKI HIŠI
PO ŠPORTNEM SVETU
V	SARAJEVU je atlet Vladimir Milič iz Beograda še tretjič v letošnji sezoni izboljšal jugoslovanski rekord v metu krogle. Na 35. državnem prvenstvu je 8. julija vrgel kroglo 20,49 m in je sedaj na sedmem mestu med letošnjimi evropskimi metalci krogle.
NA MEDNARODNEM damskem tekmovanju v Buenos Airesu, ki se je zaključilo 29. julija, je prvo mesto o-svojila Martina Navratilova, ki je v finalu premagala Jean Billie King (ZDA), tretje mesto je dobila Eva Goolagong iz Avstralije, četrto Vrginija Wade (Vel. Britanija).
NA MEDNARODNEM plavalnem mitingu v Beogradu je 7. in 8. julija nastopilo skoro 200 plavalcev. Med slovenskimi tekmovalci se je najbolj izkazal znani Kranjčan Borut Petrič, ki je postavil nov rekord na 100 m delfin s časom 57,99 in s tem po 21 letih podrl De-polov čas 58,0. Razen tega je bil Petrič prvi še na 100 m crawl s 54,31 (teden prej je v Bratislavi postavil nov rekord s 54,08), 200 m delfin z 2.07,72, 200 m mešano z 2:15,11 in 400 m mešano s 4:51,34.
NA POLFINALNEM tekmovanju skupine B za evropski atletski pokal v Ženevi je zmagala Nemška demokratična republika s 150 točkami pred Francijo s 108. Slede Švica 95, Finska 94, Jugoslavija 90, za njimi Španija 89, Nizozemska 58 in Irska 54. NDR in Francija bosta tekmovali za prvo mesto z drugouvrščenimi iz skupine A, Švica, Finska in Jugoslavija pa v finalnem B tekmovanju, ki bo v Karlovcu.
HOKEJSKI KLiUB BLED, zmagovalec hrvaškoslovenske hokejske lige ne bo igral v prvi ligi, ker nima na razpolago potrebnih sredstev. Za prosto mesto v prvi ligi se bosta potegovala ljubljanski Tivoli in beograjski Partizan.
ŠAH
V	ZADNJEM KOLU mednarodnega šahovskega turnirja v Buenos Airesu Ljubomirju Ljubojevič ni uspelo premagati angleškega igralca Milesa in tako si prvo mesto na tem močnem turnirju deli z 10,5 točk z Viktorjem Korčnojem, ki je zadnjo igro odigral že v petek 28. julija.
OBVESTILA
SOBOTA, 4. avgusta:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Predavanje za starše dijakov Srednješolskega tečaja ob 17.30 v Slovenski hiši.
Slovenska vas. Misijonski srečolov po 16. uri v farni dvorani v pomoč slovenskim misijonarjem.
NEDELJA, 5. avgusta:
Mladinska sv. maša in zvezni sestanek SDO in SFZ s predavanjem g. Zorka Simčiča v Slovenski hiši ob 9.30.
Slovenska vas. Misijonski srečolov po 16. uri v farni dvorani v pomoč slovenskim misijonarjem.
Vseslovenski dan otroka na Pristavi.
SOBOTA, 11. avgusta:
Redni pouk srednješloskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 12. avgusta:
V	Našem domu v San Justa otroška igra „Praprotno seme“ v režiji Frida Beznika.
V	San Martinu žegnanje ob 30-letni-
ci začetka slovenske maše.
SREDA, 15. avgusta:
Sestanek Lige žena-mati v San Martinu ob 18.30. Predaval bo Rudolf Smersu o „Slovenskem narodnem značaju“.
Sobota, is. avgusta:
Mladinski pevsko-glasbeni festival
Slovenski hiši ob 20. uri.
NEDELJA, 19. avgusta:
Slovensko romanje v Lourdes.
SOBOTA, 25. avgusta:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Prijateljsko srečanje sodelavcev v Slomškovem domu — ob 30. letnici ra-moske srenje.
V	Slovenski hiši ob 16 predavanje dr. M. Komarja v priredbi SKAS-a.
NEDELJA, 26. avgusta:
V	Slovenskem zavetišču dr. Gregorija Rožmana ob 11.30 sv. maša in kosilo.
SOBOTA, 1. septembra:
Dan slovenske matere in žene v Slovenski hiši. Odprtje razstave slik ge. Terezije Voršič; sv. maša, program in večerja.
NEDELJA, 16. septembra:
V	Slomškovem domu praznovanje 30-letnice slovenske skupnosti v Ramos Mejia.
Naš dam	San Justo
V LETU OTROKA VABI VSE DRUŽINE
NA IGRO V TREH DEJANJIH
Praprotno seme
V KATERI NASTOPA 45 IGRALCEV
Besedilo: Maks Osojnik — Režija: Frido Beznik Pevski vložki: G. čamernik
v nedeljo, 12. avgusta, ob 17. uri
O izbiri poklica
Prosimo, poravnajte naročnino!
bo govorila gdč. KATI CUKJATI staršem srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka. Predavanje bo v soboto 4. avgusta ob 17.30 liri v mali dvorani Slovenske hiše. Začetek točno ob napovedani uri. Starši, ne zamudite aktualnega predavanja!
Odbor
Avtomobili in motorni čolni — velika izbira domačih in tujih znamk. — Jahte, jadrnice in trailerji.
LOMAS DE ZAMORA
Av. Hipólito Yrigoyen 8820 T. E. 243-0270/1433
DRUŠTVENI OGLASNIK:
Tečaj slovenščine za kasteljansko go voreče otroke od 4. do 12. leta, bo začel v drugem polletju, od 5. avgusta dalje, vsako soboto od 10.30 do 12 delovati v dveh skupinah: za začetnike in ostale.
Seja izvršnega odbora ZS bo v četrtek dne 9. avgusta 1979 ob 20 uri v
b
Prof. dr. JUAN JESUS »LASNIK I
ESLOVENIA LIBRE
’Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administración:
Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
EZEIZA
Ruta 205
(nasproti postaje Ezeiza)
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.419.886	
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje ; Capital Federal Tel. 393-3536
■
Ordinira v torek, četrtek in soboto : od 17. do 20. Zahtevati določitev • ure na privatni telefon 666-4366. •
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público
Cangallo 1642 Buenos Aires Pritličje, pisarna 2 Tel. 35-8827
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1979:
za Argentino: $ 25.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 28.000.—; ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 30 USA dol.; obmejne države Argentine 25 USA dol.; Avstralija 35 USA dol.; Evropa 32 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 24 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213.
KREDITNA ZADRUGA
"SLOGA" x o. z.
UME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T. E. 658 - 6 57 4
v	'»	' .»’ j. ; -‘.i Í":
. r\ ki p ime. K '

URADNE URE:
PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.
V NEDELJO, 12. AVGUSTA BO
ŽEGNANJE \ SAN MARTINU
v spomin na prvo sv. mašo za Slovence v San Martin pred 31 leti
Ob 11.30 bo daroval sv. mašo msgr. A. Orehar v kapeli zavoda Presv. Srca
Ob 13.00 bo skupno družinsko kosilo v prostorih Doma.
Nakaznice za kosilo so na razpolago pri odbornikih Doma in v Domu.
AUTONAUTICA
Kredit na 12 mesecev, brez obresti. Smo zastopniki — JOHNSON IN TARRAB.
V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 55. letu starosti, okrepčana s tolažili svete vere, zapustila naša draga žena, mamica, sestra, tašča in stara mama, gospa
Maksa Kores roj. Makek
Iskrena zahvala vsem sosedom, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih, posebno gospej Milki Rogina in gospej Marti Zajc.
Zahvala tudi g. Cukjatiju za molitve ob krsti, za sv. mašo in vodstvo psgreha.
Priporočamo jo v molitev!
Žalujoči:
mož Franc,
otroci: Peter, Marjan, Cvetka, Anica in Kristi, brat Andrej z družino, snaha Marta in vnuka Andres in Valeria.
Buenos Aires, 24. julija 1979

USODA KURDOV
Od časa ao časa so se pojavljale v časopisju po svetu vesti o vprašanju Kurdov, ki se v obupnem položaju zopet in zopet dvigajo zoper svoje tlačitelje, da bi si priborili svobodo in neodvisnost od tujih gospodarjev. Za časa islamske revolucije v Iranu, ki je’ odstranila šaha Mohameda Reza Pa-hlevija s perzijskega prestola, je završalo tudi med Kurdi, živečimi v območju iranske države in njihova usoda je zopet našla pot v svetovno časopisje.
I V drugi polovici zadnjega meseca julija, zopet beremo v listih o bojih s Kurdi, ki zavzemajo prav resne razsežnosti. Zato je prav, če vsaj delno pojasnimo, kaj je bistvo problema Kurdov.
Kurdi so posebna samosvoja etniška ljudska ali plemenska skupina, ki se ne prišteva ne k Perzijcem, ne k A-rabcem in ne k Turkom. Za svojo rodno zemljo in domovino proklamira o-zemlje, že dolgo dobo razdeljeno med druge države, kjer Kurde ali enostavno prištevajo državnemu narodu, ali pa jih obravnavajo'kot narodno manjšino. Kot taki pripadajo danes Kurdi kar petim državam, namreč Iranu, Iraku, Siriji,
Turčiji in Sovjetski zvezi. Njihova domovina se razteza po zelo goratem o-zemlju, kjer se križajo državne meje in jih razkosavajo, da se ne morejo kot etniška celota boriti za svoje pravice. Tu živijo že tisočletja, saj jih že nekaj sto let pred Kristusovim rojstvom omenja grški Ksenofon; so torej pristni, avtohtoni prebivalci razsežne, gorate pokrajine, ki jo imenujejo Kurdistan.
Vsa dolga stoletja se Kurdi z orožjem borijo in bijejo za neodvisnost, samoupraven Kurdistan, pa ga do danes niso dosegli. Za kratko dobo jim je 1. 1947 uspelo ustanoviti kurdsko republiko, a jo je iranska armada v krvi zadušila in 20 voditeljev obesila. Ko so
1.	1974 v sporu med Iranom in Irakom na namig perzijskega šaha Reza Pahle-vija Kurdi spet zagrabili za orožje, tokrat na ozemlju Iraka, jih je v odločilnem trenutku šah pustil jna cedilu, nakar jih je Irak s svojo vojsko razbil in prisilil k pobegu tisoče in tisoče revnih ljudi peš in z mulami čez visoke gore. Takrat je imel svoje prste pri stva-rj tudi tedanji ameriški državni tajnik Kissinger, kateremu je javno mnenje očitalo trdo neobčutljivost.
Koliko vseh teh Kurdov v resnici je, bi bilo težko točneje določiti; nekateri listi pišejo, da jih je vseh skupaj blizu 14 milijonov, vendar se zdi, da je številka previsoka. Precej zanesljiva je ocenitev, da jih je na državnem ozemlju Irana nekaj nad 2 milijona in so tu najbolj kompaktno in strnjeno naseljeni, 'kaže tudi, da so najbolj solidno organizirani. Podeželskega ljudstva vsakdanje življenje je dovolj ubogo, ko se s svojimi čredami premikajo po gorskih hrbtih od pašnika do pašnika in živijo v revnih šotorih, kjer si pripovedujejo o slavnih hrabrih dejanjih prednikov in sanjajo spričo tuje oblasti o svobodi in samostojnosti. Iz vsega se da sklepati, da so Kurdi ena najbolj zapostavljenih in zatiranih etni-ških skupin na svetu.
Ni torej nikako čudo, da kurdski voditelji izkoristijo vsako priložnost, da bi svoj bedni položaj izboljšali s tem, da se osvobodijo tuje nadvlade in si svoje narodno življenje krojijo sami po svojem prepričanju. Revolucija iranskega islamskega prvaka Homeinija jim je prišla prav, da so se pridružili revolucionarnemu gibau j a za odstavitev in izgon šaha Reza Pahlevija, ki jim ni bil voljan priznati niti najosnovnejših narodnih pravic, pridružili
pa v upanju, da bo verski voditelj imel več posluha za izpolnitev njihove zahteve po samoupravni avtonomiji kurdske pokrajine znotraj iranskih meja. Taka rešitev bi zanje pomenila jedro in osnutek kurdske samostojnosti, ki M se kasneje raztegnila tudi na ozemlje s kurdskim prebivalstvom zunaj iranske meje v Iraku, Siriji in Turčiji.
Poročila zadnjega časa vedo povedati, da so pri Homeiniju sprva naleteli na gluha ušesa. Reči pa je takoj treba, da so v svojem revolucionarnem razpoloženju kurdski vodniki zahtevali od osrednje iranske revolucionarne o-blasti — ne avtonomije, marveč — o-rožje. Ker jim ni bilo ustreženo, so napadli v glavnem kurdskem mestu Sa-nandaj, policijsko vojašnico in se polastili njenega orožja. Potem so naskočili tudi vojašnico iranske armade in s številnimi izgubami deloma dosegli isto. Kazno je, da so se Kurdi v stoletnem oboroženem boju za svoje pravice bolj navadili uporabljati v spornih zadevah orožje kot pogajanja.
Ajatolah Homeini in njegova vlada se zavedata resnosti položaja v Kur-distanu in sta v začetku skušala pomirjevalno vplivati. Homeini je izdal proglas, kjer je trdil, da so tisti, ki napadajo vojašnice, nasprotniki islama, in
da tisti, ki vojašnice branijo v ritnici branijo islam. Dodal je dobesedno: „Mi smo del istega naroda in enega edinega korana.“ Da-li kurdski voditelji delijo i njim isto prepričanje, je veliko vpra sanje, čeprav so tudi Kurdi islamske vere, a druge verske ločine (sekte) kol Perzijci.
Skoraj ne more biti dvoma, da so voditelji kurdske etniške skupnosti trdne prepričani, da je z iransko revolucijo napočil čas za priboritev prve etape v uresničenju stoletnih sanj o narodni neodvisnosti. Očividno so odločeni za ta ideal boriti se z orožjem, če ga mirnim potom ni mogoče doseči. Da je položaj v Iranu zanje resnično ugoden, je res. če bodo izšli iz njega zmagoviti, je drugo vprašanje. Iranska armada je izpustila kurdske ujetnike, prvič je bil imenovan za generalnega guvernerja Kurdistana Kurd Yunesy s pooblastilom, da nastavi upravo in varnostne čete, in da uvede v lokalne šole kurdski jezik. To so kar lepe poteze, tako da Kurdi ne bi mogli več reči, da so čisto — brez prijateljev.
. Njih usoda pa je slej ko prej negotova in je malo izgledov, da bi dosegli združitev vsega naroda v enotni, lastni, neodvisni domovini. In vendar imajo do nje pravico.'	L. P.

Obletnica blagoslovitve Hladnikovega doma v Slovenski vasi
LJUBLJANA —Pred kratkim so odprli novo Prešernovo cesto, moderno štiripasovnico —, sedaj se ukvarjajo, kaj naj narede s staro Prešernovo (nekdaj Bleiweisovo) cesto in kako naj jo vključijo v promet, ker niso dosti mislili na njo ob graditvi nove. Nekateri so mnenja, naj bi kar počakali, „saj se bo uredilo vse kar samo od sebe...“ Zanimivo je tudi dejstvo, da ob odprtju nove ceste semaforji ob priključku pri Delavskem domu med staro in novo niso delali štiri dni. Gneča je bila nepopisna, a krivcev prekinitve niso našli.
SEŽANA — Podjetja v sežanski občini „ustvarjajo“ izgube. Po podatkih, ki so jih proučevali na partijskem sestanku v Sežani, je 14 podjetij poslovalo z dokajšnjo izgubo. In partija bo pripravila posebno analizo poslovanja, „znanstveniki“ pa že obiskujejo izgu-baška podjetja, da bi proučili, kako rešiti težki položaj.
ILIRSKA BISTRICA — Numizmatično društvo v tem kraju je pripravilo razstavo starih, kovancev in značk. Lepo in zanimivo. Kot krona je v poročilu zapisano, „da med obiskovalci vzbujajo največ pozornosti kovanci z likom predsednika Tita... “
CERKNICA — V dvorani cerkniške šole so 30. junija pripravili koncert notranjski pihalni orkestri. Nad 200 godbenikov iz Cerknice, Idrije, Logatca, Loža in Postojne je v treh urah učinkovito zaigralo koncertni program. Koncert so nameravali prirediti na prostem pred šolo, pa jim je nagajalo vreme.
HRASTNIK — Na rudarskem prazniku 1. julija so v Hrastniku slovesno poimenovali Revirski energetski kombinat Zasavje po Edvardu Kardelju in mu tudi posmrtno podelili prvo zlato značko, drugo so dali Mihu Marinku. Rudarji so bili deležni le petih srebrnih značk.
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI — Strojna tovarna SIP je pripravila za izvoz na Kitajsko prvo pošiljko strojev za pripravo krme in za raztresanje gnoja. Druga pošiljka bo nared v letošnji jeseni. Tovarna je sklenila pogodbo za izvoz na jugoslovanski razstavi v Pekingu, ki je bila aprila letos.
LJUBLJANA — Mladinske delovne brigade so v Jugoslaviji znane. „Prostovoljno“ so v prvih letih po vojni brigadirji opravljali najrazličnejša dela. Kasneje je „prostovoljnost“ postala bolj prostovoljna. Sedaj se v Sloveniji oblastniki resno bavijo z upadanjem brigadirjev in je seveda računati, da bo prihodnje leto število slovenskih mladinskih brigadirjev spet „prostovoljno“ naraslo. Letos namreč ni bila nobena „mladinska delovna brigada“ številčno
je njene usluge. Cerkev ni povezana z bogatimi in tudi sama ni bogata. Živi med ljudstvom in od ljudstva, če je bliže komu, je bliže manj privilegira-
nim.	Naša Cerkev je proletarska in kristjani smo proletarci socializma.
Beseda evangelija je tako bolj čista. Za njo ljudje ne sumijo kakšnih sebičnih interesov. To stanje je brez dvoma milost za slovensko Cerkev.
3.	Naše krščanstvo je danes bliže evangeliju, ker je odmaknjeno od političnih bojev. Cerkev ne zgublja časa in moči s politiko, kot se ji je to dogajalo od 9. stoletja dalje, ko so bili duhovniki politični voditelji in so posegali v volilne boje, ko so kandidirali za narodne poslance in. zavzemali pomembna mesta v vladi. Cerkev danes nima nobenih organizacij, ki ne bi bile v službi njenega duhovnega poslanstva. Naše pastoralno delo je usmerjeno v duhovno uresničenje. Cerkev nima nikakršnih političnih skomin in ne želi posegati na področja, ki niso njena.
Seveda je tu — k tej točki se bomo vrnili kasneje — nevarnost dezin-karniranega, brezčasovnega, abstraktnega, zgolj notranjega krščanstva. Ta nevarnost je resnic,na. Nevarnost, da se več ne spoznamo v tem svetu, ker smo ob robu političnega, družbenega, gospodarskega in delno tudi kulturnega življenja. Nevarnost, da naše religiozno izkustvo oslabi, ker se ne hrani več z realnim življenjem. Nevarnost, da naše krščanstvo postane religija, kjer je realno življenje odsotno; religija, ki je sedanje življenje in sodobna civilizacija ne oplajata. S tem pa tudi sla-
popolna. Od prijavljenih za delo se je do odhoda brigad osulo kar petdeset odstotkov in med prijavljenimi ni bilo niti enega študenta. Tudi na univerzi po „uradnih obvestilih za Mladinsko delovno akcijo“, ki so jih poslali na vse fakultete, niso dobili niti ene prijave.
MARIBOR — Staro poslopje mariborskega gledališča bodo prenovili v treh etapah. Z rušenjem so začeli 19. junija. Tako bo po šestdesetih letih obstoja slovenskega narodnega gledališča v Mariboru izpolnjena misel prvega upravnika slovenskega gledališča v Mariboru Hinka Nučiča, ki je 4. junija 1921 v kulturnem vestniku „Zrnje“ zapisal: „Stara nesposobna hiša s še starejšo nesposobnejšo opremo se mora porušiti. Zganejo naj se vsi, da ne bo prepozno. V tej hiši lahko dela ljubiteljska kultura, toda resno gledališče mota dobiti nov dom.“
LJUBLJANA — Seminar slovenskega jezika in kulture, ki ga prireja poseben odbor v okviru filozofske fakultete, se je začel 1. julija ih je trajal 14 dni. Udeležilo se ga je 140 izobražencev, tujcev in zamejcev iz Evrope in Amerike. Seminar je bil zelo strokoven, predavatelji so skrbno predavali o raznih vprašanjih slovenskega jezika, obvezne so bile tudi dnevno po dve uri lektorske vaje iz slovenskega jezika. Za uradno politično propagando je poskrbela Majda Poljanšek, predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje.
Umrli so od 6. do 13. julija 1979:
LJUBLJANA — Karel Vizjak, 85; Franc Srnec; Štefan Tausig, antikvar; Nada Dolenc, up. prof.; Elvira Žigon r. Gross; Vinko Kramaršič, up. univ. pro-' fesor; Rok Osrečki; Angelca Govekar r. Gašperšič; Uda Zorec r. Schober; Ana Petrič r. Jager; Marija Adamič r. Repič; Marija Štefancioza; Lojza Loboda r. Bezjak; Amalija Štrancar r. Trampuš; Ana Matjažič r. Rosi; Vili Kramar; Vinko Zorman, 89; Angela Deržanič.
RAZNI KRAJI — Fanika Blatnik, Vransko; Tončka Fabčič r. Škamperle, Senožeče; Jože Wahl, 77, up., Žlebe; Janez Rabzelj, up., Zameško; Franc Nose, up., Škofja Loka; Sabina Praprotnik, Kropa; Zdenko Rainer, up., Radeče; Frančiška Zupančič, Potok prr Straži; Marija Dolžina r. Mali, Šentvid-Lj.; Franc Zupanc, Šenčur; Rudi Tra-pečar, up., Maribor; Franc Ocvirk, up., Celje; Angela Pucelj, up., Novo mesto; Ivanka Stipanič, 86, Metlika; Alojzija Glavač r. Izak, Radeče; Anton Klanjšek, up., bor. za sev. mejo, Celje; Slavko Koprivnikar, Potočna vas; Jožefa Župančič, 88, 'Logatec; Geli Petek, Bre-že pri Ribnici; Vida iškrjanc, Podbrezje; Maruša Bulc, Mirna; Gabrijela Krošelj, 68, Bizeljsko; Angela Tomažič r. Murovec, Bohinjska Bitrica; Franc Gantar, Žiri; Anica Žibret r. Žibret, Dobrepolje; Zofija Korošec, Cerklje; An-da Pirkmaier r. Elsbacher, Slovenj Gradec.	"’^f!
botna, slabokrvna, dolgočasna religija; religija z zelo bornim življenjskim izkustvom in brez prave povezave z resničnostjo: religija, ki ni sposobna oblikovati življenja.
4.	Očiščena v preizkušnji, materialno uboga, odmaknjena od političnih bojev je danes Cerkev notranje mnogo bolj svobodna. Cerkev ima to veliko prednost, da so vsi ali vsaj večina njenih članov svobodno njeni. (Vprašanje je, če so vsi, ki so zunaj, svobodno ne njeni.) Skoraj ni Slovenca, ki mu v določenem trenutku ne bi omogočili, ponudili, prigovarjali, naj se oddalji od Cerkve. Prednosti takega koraka so na dlani. Tisti, ki ostane kristjan, pa se onemogoči, da bi prišel v ospredje, in se dejansko uvrsti med drugorazredne državljane.
To ustvarja v naši Cerkvi posebno ozračje — ozračje svobode in jasnosti. /Cerkev nima policije, je brez vsakršne možnosti prisile. V tem, se mi zdi, je velik napredek v primerjavi s preteklostjo. Težko govorim o ozračju, ki je prevladovalo v slovenski Cerkvi pred vojno. Vendar imam vtis, da je bila naša Cerkev sila avtoritarna, da je bil naš duhovnik rad oblasten, da je med nami vladalo ozračje prisiljenosti in nesvobode. Kot da je našo duhovščino obhajala temna domneva, da to ljudstvo v resnici noče biti krščansko, da ga ‘ je treba k temu siliti, da ga je treba v tem s silo držati. Zato je bilo v slovenskem krščanstvu tako malo sproščenosti in pristnega veselja. Zato tako malo resnično velikih, izvirnih, samosvojih osebnosti v naši Cerkvi. Tu so
Praznik društvene obletnice Hladnikovega doma v nedeljo 29. julija je bil za vse veliko doživetje, že dolge tedne prej se je mladina skupaj z mešanim zborom in tudi z društvenim odborom pripravljala na ta slovesni dan, kateremu je hotela vtisniti pečat slovenstva v znamenju medsebojne solidarne povezanosti in sodelovanja.
Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo vse živahno po vasi. Gospodinje, ki so se vračale od prve slovenske maše in druge so hitele v društveni dom, da tam pripravijo vse potrebno za opoldne; mladina se je zbirala v Damu, da gre v narodni noši v sprevodu do cerkve.
Po slovesnem zvonenju z magnetofonskega traka, ki se razlega po vsej vasi, so vaščani v skupinah pričeli prihajati k slovesni službi božji.
Ob napovedani uri je deset mladih parov v narodni noši spremljalo msgr. A. Oreharja z ministranti k oltarju. S kora se je slišalo ubrano zborovsko petje pod vodstvom Ivana Meleta. Številni vaščani in rojaki od drugod so napolnili prostorno cerkev. Maša je bila. darovana po namenu društva , za vse žive in umrle člane vaške skupnosti.
Po’ evangeliju je msgr. Orehar z njemu lastno jasnostjo in poudarkom naglasil nekatere smernice za našo osebno rast, naš odnos do skupnosti in Spoštovanje v skupnosti. Med drugim je dejal:
Iz zbrane molitve pred Bogom moramo črpati mpč, da ustvarimo novo življenje v novih razmerah. Pri tem moramo ohraniti naša živa verska izročila, ki srno jih prinesli s seboj, živimo v sosedstvu, ko delamo drug z drugim, moramo drug z drugim potrpeti. Združevati se moramo v tistem, kar je potrebno za ohranitev naše verske in narodne skupnosti. Ohranimo v 'skupnem življenju osebno spoštovanje. Vsako spoštovanje prične v družini. Iz tega raste spoštovanje do naše skupnosti. Pri vseh prizadevanjih se moramo, naslanjati na Boga.
Mešani zbor je pod vodstvom Ivana Meleta pel posamezne pesmi iz Tom-čeve maše.
Po maši so nekateri obiskali svoje prijatelje po vasi, drugi so si pa ogledali novo stavbo poleg cerkve, ki bo bodoči Dom sv. Vincencija za onemogle rojake.
Opoldne so se posamezniki in družine zbrale v Hladnikovem domu, kjer je bilo na razpolago kosilo v obliki domačih kolin, ki jih vsako leto pripravlja naš vaški mojster France Bavdek.
Popoldan so bili nato vesi rojaki iznenadeni nad novim stropom iz plastičnih plošč, ki močno poveča zvočnost dvorane ter ji daje tudi zunanjo lepoto.
Kmalu po četrti uri je Henrik Kunc napovedal pričetek kulturnega programa. Da se ne bi izpolnilo žalostno pesnikovo vprašanje:
Kdo spominja se nekdanjih v revni zemlji pokopanih? se je najprej s hvaležnostjo spomnil vseh bivših članov, ki so skupaj z nami pred tolikimi leti postavili temelje našemu društvenemu življenju. Nato je predsednik društva Slovenska vas Andrej Goljevšček s kratkimi besedami pozdravil vse navzoče.
Šolska mladina, skupaj z dekliškim zborom Zarja pod vodstvom ge. Zdenke Jan, je svoj del sporeda pričela s himno „Slovenija“, katero so vsi navzoči
domovali predvsem pridni, zlikani, usahli. Svobodni duhovi, ki so si upali misliti s svojo glavo, so uhajali ven ali pa so živeli ob robu in niso prišli do veljave. Cerkev je bila dostikrat zavetje slabotnih in plašnih. Po vojni pa je zavel med nami drugačen veter in ti so se preselili drugam. Danes je med nami več notranje svobode, več religiozne pristnosti, več osebne vere.
Vendar se tu zastavlja vprašanje ljudskega krščanstva. Kako more v o-kviru, ki v njem živimo, krščanstvo o-stati ljudsko, množično, kar je pri nas vedno bilo in kar je v globokem skladju z njegovo naravo? Krščanstvo ni nikdar hotelo biti sekta maloštevilnih izbrancev, marveč ljudstvo, množica, Cerkev. K temu vprašanju se bomo vrnili kasneje.
5.	Povojni režim je izvedel tudi ločitev Cerkve in države. To ni tip ločitve v zahodnih demokracijah. Tu gre pravzaprav za izločitev Cerkve iz družbenega življenja. Cerkev je v tem strukturiranem organizmu tujek, ostanek iz preteklega, premaganega in zavrženega sveta. Napovedujejo ji gotovi konec. (Vendar so „preroki“ glede tega danes nekoliko bolj diskretni.)
Tisočletna povezanost med državno oblastjo in Cerkvijo je ustvarila v nas globoke reflekse. Kot nekaj samo po sebi umevnega smo sprejemali, da je Cerkev privilegirana, da ji oblast stoji ob strani, da ji daje potrebna sredstva za življenje, da uživa pri ljudeh ugled, ki ga ima vse, kar podpira država. Tega je sedaj konec. Tem bolje. To ni samo negativno. S tem smo do-
stoje poslušali. Zatem nam je mladina ob diapozitivih, ob izrekih naših pesnikov in pisateljev in ob petju, pokazala slike iz domovine pod Triglavom, naš prihod v Argentino ih našo naselitev v ‘Slovensko vas.
Tem slikam iz domovine so sledile druge iz naše nove domovine Argentine, od slapov v Iguazu do Andskega gorovja in raznih argentinskih mest, kjer so se naselili ‘Slovenci. Letos je tudi minilo 30 let, odkar se je prvi Slovenec naselil v današnjo Slovensko vas. Zato smo se dalj časa pomudili pri slikah iz vasi. Gledali smo nje nastanek in rast do današnjega dne: Hladnikov dom z igriščem, posamezne ulice v vasi, cerkev Marije Kraljice, misijonski zavod; drugi posnetki so pokazali: razne prireditve ob 25-letnici društva, mednarodni nastop folklornih plesov, mladinske prireditve na športnem igrišču, življenje pri cerkvi, procesije ih razne nove maše. 'Prelepa je bila slika naše cerkve Marije Kraljice, posneta z daljave, ki se dviga nad hišami, kot poje pesnik: Cerkev je dvignila glavo prek streh, z viška motri nehanje ljudi pod seboj ure jim meri ih delo deli.
Vse. slike so spremljale domovinske pesmi obeh zborov: otroškega in dekliškega. Po drugi kitici hipine „Slovenija“, je .pplpa dvorana pozdravila nastopajočo. šolsko mladino. Napovedovalec se je v imenu društva zahvalil voditeljici šole in učiteljicam za njihov trud v prid mladini z besedami pesnika Simona Gregorčiča:
Kar storiš za se, to že s tabo zgine, kar storiš za narod, ostane' vselej.
Mlajša skupina mladine je pod vodstvom Marjana Bratuža odplesala v narodnih nošah dva plesa po slovenskih melodijah: Dekle iz Ribnice in Razposajena harmonika. Mladina, ki si je za to priliko napravila narodne noše ter s tem dala prireditvi večjo slikovitost, je bila za njen mladostni nastop nagrajena z burnim ploskanjem.
Slavnostni govornik je bil prof. Tine Vivod.
Njegov govor je objavljen na prvi strani.
Govornikova tehtna izvajanja o avtoriteti in spoštovanju so rojaki sprejeli z navdušenjem.
Nastopil je nato mešani zbor ter zapel najprej naslednji dve pesmi: Adamičevo V snegu in Aljaževo Ti veselo poj. Instrumentalni kvintet je zaigral polko čez notranjske griče Borisa Franka in Franca Žnidaršiča. Ob spremljavi instrumentov je zbor zapel naslednje izvedbe: Avsenikov 'Pomladni sen, Štrausov valček Rože z juga, Najlepša je mladost — venček narodnih napevov, zbral in harmoniziral Ivan Mele ter za zaključek Boris Frankovo Pozdrav z Gorenjske.
Vesela pesem in domača melodija je prevzela dvorano, ki je dala dušek svojemu zadovoljstvu nad pestrostjo sporeda.
S tem se je končal prvi del popoldanskega programa. V nekaj trenutkih so bile postavljene mize, ob katerih so se posedle družine in skupine rojakov, ki so v veseli družbi in ob domači družbi preživeli lep večer. Priznani slovenski instrumentalni ansambel je poskrbel, da so se mogli mladi in stari zavrteti ob poskočnih melodijah.
bili neodvisnost (in te neodvisnosti ne smemo prodati!), ki je ne bi imeli, če bi bili denarno ali kakorkoli vezani na državo. Brez dvoma je ta položaj bolj zahteven, toda manj dvoumen. Vsekakor je to položaj, ki nam je dano v njem živeti.
še več: treba je reči, da ne bi hoteli nazaj. Tu so pogoji za kraščansko življenje. Zahtevamo samo to, kar je nakazal Janez Pavel II. 20. oktobra 1978 v svojem prvem govoru diplomatom: „Da bi se mogli kristjani brez posebnih privilegijev, vendar v vsej pravičnosti vzgajati v veri, obhajati verske obrede in imeti kot pošteni državljani enakopraven položaj v družbi.“
6.	Ko danes Cerkev nagovarja človeka, lahko potrka na to, kar je v njem najboljšega: na njegovo svobodo, na njegovo religiozno odločitev. In človek se odloča za duhovne vrdnote, brez sleherne materialne, politične ali druge koristi. Cerkev nagovarja človeka v središču, v njegovi vesti, tam kjer se svobodno odloča. Človeka vabi k uresničevanju človeškega in krščanskega ideala; poziva ga k pravičnosti, iskrenosti, k poštenosti, pogumu, ljubezni. K ničemur drugemu. Sredi moralne puščave, ki v njej živimo, sredi vsakdanjega nihilizma, ki se v njem gibljemo, je to za Cerkev izredna milost. Cerkev poziva človeka k treznosti, samostojnosti, k svobodi. Tako je sredi ideološke monolitnosti edini prostor svobode, edini prostor, kjer Slovenec lahko sliši drugačne besede, besede o drugih stvareh.
(Bo še)
SLOVENCI v ARGENTINI
Osebne novice:
Krsti: V Mar del Plata pri družini Gornik Janeza in ge. Terese roj. Se-ñaris so dobili sina, ki je pri krstu 21. julija dobil ime Janez Niko.
V	družini Jožeta Žurga in ge. Mari roj. Klemen so dobili hčerko, ki je pri krstu dobila ime Veronika. Krstil jo je 8. julija župnik Boris Koman.
V	cerkvi sv. Janeza Bosca v Lomas del Mirador je bila v soboto 4. avgusta krščena Andreja Karina Kobal, hčerka Lucijana in ge. Marije roj. Bezlaj. Za botra sta bila ga. Elizabeta in Janez Bezlaj. Krstil je g. Jože šker-bec.
Vsem srečnim staršem čestitamo!
Umrla sta: ga. Maksa Kores roj. Ma-kek in g. Mirko Jakim iz Cosquina.
Naj počivata v miru!
Nov diplomant: Na agronomski fakulteti buenosaireške državne univerze je . diplomiral in. postal agronomski ,inženir Miha Potočnik iz San Martina, aktiven delavec v mladinskih organizacijah. Iskreno čestitamo! ,
CARAPACHAY
K poročilu' o občnem zboru Slovenskega doma v Carapachayu v Svobodni' Sloveniji z dne'2. avg. šiilO prejeli dopolnilo;	'
-Predsednik se je zahvalil voditeljici carapachayske' Šole gbspej Majdi Mar-keževi, ki že vrsto let opravlja pionirsko delo med našimi najmlajšimi in skupaj z g. katehetom in ostalimi učiteljicami skrbi za narodno in vbrško izobrazbo naših otrok.
Pozdravna pisma so bila poslana tudi delegatu slov. dušnih pastirjev msg. A. Oreharju, predsedniku ZS Božu Starihi in carapachayskemu drušnemu pastirju g. Matiji Borštnarju.
SLOVENCI PO SVETU
ZDA
REV. MATIJA JAGER - UMRL
Ljubljanski škofijski list poroča, da je 2. junija umrl v Arizoni upokojeni župnik Matija Jager. Bil je znan kot izredno delaven duhovnik že v Sloveniji in pozneje v ZDA.
Pokojni je bil rojen 4. septembra 1893 v Ljubljani, kjer se je tudi šolal. V študentovskih letih je vztrajal, kljub velikemu pomanjkanju materialnih sredstev. V duhovnika ga je posvetil junija 1916 škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Novo mašo je pel 2. julija na Homcu pri Kamniku, kjer je bil za župnika njegov stric pok. Anton Merkun. Kot kaplan je služboval najprej v Borovnici na Notranjskem, nato štiri leta v Dobu pri Domžalah, nekaj časa pri 'Sv. Križu v Kostanjevici in dve leti pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Od tam je odšel 27. januarja 1927 v ZDA k sv. Vidu v Cleveland.
Kjerkoli je služboval v Sloveniji je pokazal pokojni Matija Jager izredno delavnost. Vnet duhovnik, vztrajen prosvetni delavec, ustanovitelj in vodja pevskih in tamburaških zborov, režiser itd. V Dobu so po njegovem prizadevanju zgradili prosvetni dom.
Svojo izredno delavnost je nadaljeval tudi v ZDA. še so starejši v okolici sv Vida in sploh v Clevelandu, ki se spominjajo, kako globoke brazde je zaoral na verskem, prosvetnem in kulturnem področju. Odličen govornik in neutrudljiv spovednik. V Clevelandu je u-stanovil „Orla“ za fante in dekleta. Kot navdušen pevec je zbral mladino in postal pevovodja pevskega zbora Baraga, kjer so prepevali slovenske pesmi pevke in pevci, ki so bili rojeni že v ZDA. Gojil je dramatiko in v dvorani šole sv. Vida je bila uprizorjena marsikatera igra pod njegovim vodstvom. Pa tudi za pero je prijel in pisal v Ameriško domovino, zlasti kadar je takratna Enakopravnost zavajala katoliške Slovence, da se „prevzgjio v napredne“, kar so razumeli tako, da se odtujijo Cerkvi. Trinajst let je plodo-nosno deloval v največji slovenski fari v ZDA. Leta 1940 je bil imenovan za župnika slovenske fare Presv. Srca Jezusovega v Barbertonu. Tej fari je dal novega življenja, kar dokazuje tudi nova cerkev, ki je lep spomin njegovega delovanja.
L. 1952 mu je bilo dodeljeno spet novo področje. V Collinvvoodu pri fari Marije Vnebovzete je za upokojenim msgr. Vitusom Hribarjem prevzel vodstvo obsežne župnije. Najprej je dopolnil šolsko poslopje in postavil lepo dvorano, kjer imajo otroci prostor, ki jim služi opoldan za obednico, ima pa tudi oder za prireditve. Rev. Matija Jager se je zavzel, da dobi fara novo cerkev. Zamisel je uresničil in tako kronal s prelepo cerkvijo svoje delovanje. Nova cerkev je bila 2. februarja, na Svečnico 1958 blagoslovljena po škofu Edwardu Hobanu in posvečena Mariji Vnebovze-ti. Je ena izmed najlepših v clevelandski škofiji.
(Nad. na 4. str.)
Dar&vali so
V tiskovni sklad Svobodne Slovenije sta darovali ga. Viktorija čop, Caste-lar 10.000 pesov in ga. Berta Šproc, Buenos Aires 12.000 pesov. Iskrena hvala!
Uprava Svobodne Slovenije
I. G.
Stran S
Buenos Aires, 16. avgusta 1979 m ' I	g ■'
LJUBLJANA — Raziskava, ki jo je izvedel republiški sekretariat za industrijo, je pokazala, da slovenski delavec dela bolj produktivno kot ostali jugoslovanski dellavci. Toda razlike v produktivnosti v raznih panogah so precejšnje, ponekod so celo devetkrat manjše.
ŠKOJA LOKA — ¡škofjeloški rojak grafik Herman Gvardijančič je na razstavi akvarelov v Karlovcu ob 400-let-nici tega mesta prejel prvo nagrado med 10'2 razstavljenimi deli.
LJUBLJANA — V Slovenskem etnografskem muzeju so 11. julija odprli razstavo „Lesna obrt na 'Slovenskem“. Zajema ta razstava v glavnem dejavnosti, ki jih navadno opredeljujemo z izrazom , „suha roba“ in omejujemo pa Ribnico z okolico; poleg tega je na razstavi predstavljeno posodarstvo, ki je bilo znano na mnogih področjih Slovenije od 'črnega vrha nad Idrijo, Bohinja, Bleda, Selške doline, Tacna pa do Štajerske in Prekmurja.
MURSKA SOBOTA — Letošnja žetev je „rekordno nizka“ v Sloveniji. Suša in toča sta opravili svoje. Toda kljub temu ni vsako zrno našlo mlin —-kljub zatrjevanju oblasti, da je treba •posvetiti posebno skrb odkupu pšenice. Tako je 12. julija kmet iz Murskih črncev odpeljal pšenico domov, ker so v podjetju Intes-Mlinopek v Murski Soboti tovor zavrnili, ker se jim izteka delovni čas. Kmet je pšenico pripeljal nekaj minut pred 14. uro. Pravijo, da je takih primerov zavrnitve pri Intesu nič koliko.
LJUBLJANA — 'Z naftno krizo se ljudje vedno bolj spominjajo kolesa in tako so „odkrili“, da se je prvo kolo pojavilo leta 1888; da je bilo koles leta 1936 116.000, da je bilo istega leta registriranih 70 kolesarskih klubov, med katerimi pa ni bilo menda pravega sodelovanja. Sedaj cenijo število koles v •Sloveniji od 250.000 — po mnenju prof. Stepišnika, ki je znan kot dober poznavalec kolesarstva — pa do milijona koles, kot pravijo drugi; kolesarskih klubov je samo 17 s 700 aktivnimi člani.
RADGONA — Radgonska Zlata penina je na Kmetijskem sejmu v Radgoni letos dobila zlato medaljo. Mariborski muzej pa je našel podatke iz 1853. leta, ki osvetljuje začetek šampanjske proizvodnje v Radgoni. V „Kmetijsko-obertniških novicah“ je tedaj poročevalec zapisal, da je „verli Radgončan g. Klenošek to imenitno reč tudi po pravem začel. Podal se je v francosko Šampanjo (Champagne), kjer je pri izverstnem vinorejcu in peniearju za drage denarje v njegovi vinarni čez pol leta sam pomagal, delal in še drugod zvedoval, dokler je skrivnosti do živega prišel. Vrativši se počne Klenošek 1850. leta iz slovenskega vina kraj Radgone penino pripravljati.“ Poročevalec
. ■.........■ 11. '1' ........ n '■*•
Sat 3E»OW^»lSg€Ž
piše, da na „pokušnjah v Gradcu je mnogim štimanim vino- in peninoznan-cem spodletelo spoznati, ktera je Klen-škova, ktera francoska.“ Neznani poročevalec je v svojem zanosu pozabil napisati kaj več o Klenošku.
LJUBLJANA — Po raznih statistikah v Sloveniji močno primanjkuje medicinskih sester in bolniških strežnic. Po vprašanjih nekaterim medicinskim sestram in njihovih odgovorih ugotavljajo, da manjka predvsem — administrativnih moči: Delo medicinskih sester je v glavnem birokratsko, saj imajo 80% delovnega časa svinčnik in papir v rokah.
BATUJE — Batujsko tovarno poljedelskega orodja bodo modernizirali. Dobila bo novo valjarno, ki bo po sedanjih računih veljala 320 milijonov dinarjev, Niso pa slovenske železarne dale soglasja za gradnjo male železarne.
LJUBLJANA — Mladinska knjiga pripravlja „Enciklopedijo Slovenije“, ki bo izšla do konca 1985 v sedmih zvezkih. Delo, pri katerem sodeluje 500 strokovnjakov, bo zajelo vse podatke, ki so za slovenski narod bistveni in značilni od začetkov do najnovejših dni. Seveda je — tako so zapisali — ob vsem prvenstvena naloga .¡Enciklopedije Slovenije, da preteklost Slovencev osvetli iz „marksističnih idejnih izhodišč,“
RIBNICA — Ribničanje se že pripravljajo na praznovanje 900-letijice kraja. Občinski svet je imenoval poseben odbor za proslavo, ta pa je že izvolil deset komisij za razna področja. Slavje bo leta 1982.
CERKLJE — V tem gorenjskem kraju so v začetku julija v prostorih osnovne šole pripravili v organizaciji turističnega in lovskega društva 13. razstavo cvetja in 10. razstavo lovskih trofej. Pri organizaciji je sodelovalo 420 oseb; predstavilo se je 100 cerkljanskih gospodinj in sedem vrtnarskih društev. Ob tej priliki so tudi izdali krajevni turistični vodič.
MARIBOR — Mariborski Pokrajinski, muzej je pripravil poletno razstavo lončenega posodja od zgodnje bronaste dobe pa do 9. stoletja. Razstavljenih je 150 eksponatov, od najmanjših lončkov do kot košare velikih žar, ki molče pričajo o času, kulturi in tudi o rokah, ki so gnetle glino in oblikovale iz življenjske nuje ter skoraj vedno tudi z oblikovalnim veseljem.
KRANJ — Na srečanju slovenskih cestarjev v Kranju so povedali, da se s cestami ukvarja v Sloveniji 4000 delavcev; dolžina magistralnih in regionalnih cest znaša 4900 km, od tega jih je brez asfalta še 1150 km. V vsej državi je 193 mejnih prehodov — kar 105 jih je v Sloveniji, skozi katere pripelje v Jugoslavijo 72 odstotkov vseh osebnih vozil.
SLOVENCI v
Osebne novice:
'Smrt: V San Martinu je umrla pripravljena s sv. zakramenti Urbančiče-va mama. Pokopali so jo na pokopališču v Pacheco. Pogrebne obrede je o-pravil g. France Grom, Naj počiva v miru 5
BUENOS AIRES
Zveza slovenskih mater in žena predavanje urednika Toneta Mizerita
V sredo 1. avgusta je imel urednik Tone Mizerit predavanje o argentinskih notranjih razmerah na sestanku Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski hiši.
Predavatelj je posegel daleč, v politično zgodovino Argentine. Navedel je najprej v obliki anekdot, nato s pregledom raznih zgodovinskih dogodkov, kako se ta naravno bogata država ne more znebiti vedno ponavljajočih se gospodarskih in političnih kriz.
Ko je prešel na sedanjost, je opozarjal, da ne smemo pozabiti, da je sedanja vlada ob vstopu sprejela gospodarsko obupen položaj. Mnogi so razočarani, ker so mislili, da se bo kaotič-
SLOVENCI
ZDA
P. .KLAVDIJ OKORN — umrl
Iz Chicaga poročajo, da je julija umrl p. Klavdij Okorn OEM, župnik slovenske fare Sv. Štefana v Chicago. Že nekaj časa je bolehal in potrpežljivo prenašal tegobe sladkorne bolezni, ki ga je mučila.
Blagi pokojnik je bil rojen 8. novembra 1912 v Dolenji vasi pri Pod-brezju na Gorenjskem in bil krščen na ime France po svojem vernem dobrem očetu. Starši so skrbeli za Francetovo versko vzgojo in mladi fant se je odločil, da vstopi v red sv. Frančiška asiškega, kjer je dobil redovno ime pater Klavdij.
5.	julija 1936 je bil mladi pater Klavdij posvečen v duhovnika. Njegovo prvo službeno mesto je bilo pri fari sv. Cirila in Metoda v Bežigradu v Ljubljani, kjer je bil tedaj za župnika znani p. Kazimir Zakrajšek.
Pater Klavdij se je med drugo svetovno vojno še posebej izkazal kot izredno goreč duhovnik. Ko so Nemci izgnali slovenske duhovnike iz zasedene Gorenjske je naskrivaj hodil tja preko 'zastražene meje, na zaupnih krajih maševal, spovedoval, krščeval, obhajal ter delil vernikom duhovno tolažbo. Nemške okupacijske oblasti so ga neprenehoma zasledovale, pa se je vedno srečno vračal v Ljubljano, ki je bila pod italijansko zasedbo, kjer so duhovnikom dovoljevali izvrševati duhovniške dolžnosti. Enkrat so ga pri dušnopastirskem delu na Gorenjskem ujeli partizani, a jim je ušel.
Pok. p. Klavdij ni bil le goreč duhovnik, bil je tudi zaveden in ponosen Slovenec, ki ni omahnil, ko je prišla ura odločitve. Pridružil se je najprej narodnim silam, ki so se organizirale za boj proti tujemu sovražniku, pa so bile na to prisiljene prevzeti tudi skrb za varnost slovenskih domov in ljudi pred nasiljem komunistične revolucije, ki so jo začeli komunisti pod masko „osvobodilnega boja“.
Izdan Nemcem, je bil p. Klavdij O-
ARGENTINI
no stanje zboljšalo v nekaj mesecih, kar je nemogoče Na ustavnem področju je prehod v demokracijo zaenkrat še v zametkih. Politične stranke so notranje razkosane, in tudi nimajo konkretnih načrtov za vodstvo države. Tega se same zavedajo in niti ne zahtevajo volitev.
Socialni položaj je težak. Hude inflacije je v glavnem kriv težak državni deficit. Vlada skuša privatizirati defi-citna državna podjetja. Inflacijo je^ treba ustaviti, ker povzroča težko; včasih kar neznosno stanje nižjih slojev.
Sindikati so se navidez zedinili, a prave enotnosti ni med njimi. Vlada vsaj na zunaj kaže enotnost. Cerkev se v glavnem udejstvuje pastoralno, vendar s skrbjo gleda revščino zlasti v predmestjih in po deželi. Te so bile glavne misli predavanja.
'Sledila je zelo živahna debata. Navzoče žene so stavile predavatelju vrsto vprašanj, na katere je rad odgovarjal. Žene so pokazale, da ne omejujejo svojega zanimanja samo na svoj družinski krog in slovensko skupnost, ampak da se zanimajo tudi za deželo, v kateri živijo.
Po debati se je Tonetu Mizeritu toplo zahvalila za predavanje predsednica Zveze gospa Pavlina Dobovškova.
T. K.
po SVETU
koren aretiran 2. decembra 1944 med prvimi vodilnimi delavci Slovenske legije, ki je bila skupaj s Sokolsko in Narodno legijo temelj slovenskih čet Jugoslovanske vojske v domovini. Kljub vsem grožnjam in mučenjem v ljubljanskem gestapovskem zaporu p. Klavdij ni klonil in njegovim mučiteljem ni u-spelo, da bi izdal svoje' sodelavce. Nemška tajna policija ga je 28. februarja poslala v koncentracijsko +aborišee Dachau, kjer je s svojimi sotrpini dočakal 29. aprila 1945 prihod 3. ameriške armade, katera je osvobodila jetnike tega zloglasnega koncentracijskega taborišča.
Ko se je p. Klavdij komaj malo opomogel od trpljenja, je začel iskati po begunskih taboriščih v Nemčiji slovenske ljudi in jim nudil duhovno pomoč. Pri tem sta mu vztrajno pomagala dachavska sotrpina p. Beno Korbič in Franc šeškar.
Konec 1. 1948 se je p. Klavdij preselil v Ameriko k svojim redovnim sobratom v LemonT, kjer je prebLel mesto kaplana pri fari sv. Štefana v Chicago. L. 1951 pa sta skupno s p. Kor-bičem odšla na misijonsko delo med slovenske izseljence v Avstraliji. Tam sta orala ledino na vsej verski črti in začela tudi izdajati mesečnik MISLI, ki ga je pozneje urejeval pok. p. Bernard Ambrožič, za njim pa sedanji u-rednik p. Bazilji.
Po vrnitvi iz Avstralije je p. Klavdij prevzel slovensko župnijo sv. Janeza Evangelista v 'Milwaukee in jo vodil 20 let. Zgradil je v predmestju novo cerkev in šolo. L. 1976 je bil imenovan za župnika pri Sv. Štefanu v Chicagu, kjer je ostal do svoje smrti. Pokojni je bil dober govornik, goreč pridigar in globok verski pisatelj.
Številni so prijatelji, ki si jih je pokojnik pridobil ne samo v ZDA in Avstraliji, ampak tudi drugod po svetu. Vsi so ob njegovi smrti težko prizadeti.
Ohranimo ga v spominu kot gorečega duhovnika, dobrega in požrtvovalnega človeka in neuklonljivega zavednega Slovenca. Naj počiva v miru!
PO ŠPORTNEM SVETU
NA SVETOVNEM PRVENSTVU kajakašev in kanuistov, ki je bilo končano 9. julija v Kanadi so večino zmag odnesli ekipno ■ in posamično Amerikan-ci. Slovenca Masle in Poberaj sta se kar dobro držala. Masle je bil v spustu peti, v slalomu pa Poberaj deseti.
JUGOSLOVANSKA MOŠKA teniška vrsta je osvojila prvo, mesto in s tem naslov balkanskega prvaka v tenisu. Tomovič, Ilin in Petkovič so zmagali v vseh štirih nastopih v Ankari _—■ proti Grčiji, Romuniji, Bolgariji in Turčiji. Slabše se je godilo damski ekipi. Mladi Mariborčanki Degnova in Geršakova sta izgubili z Grkinjami in Romunkami z 0:3, z Bolgarkami pa z 1:2, z zmago nad turško ekipo sta zasedli četrto mesto.
SLAVNI ATLETSKI VETERAN, metalec diska Al Oerter, ki je osvojil že štiri zlate olimpijske medalje v Melbournu 1956, v Rimu 1960, v Tokiu 1964 in v Mehiki 1968, se je znova pojavil na tekmovanjih. . Na mitingu v Mountaisidu je sedaj 42-1 etni veteran postavil svoj osebni rekord 67 metrov. Takšen rezultat bi zadostoval prihodnje leto na olimpijskih kvalifikacijah za nastop na olimpiadi v Moskvi. Al Oerter je že kar prepričan, da mu ho uspelo uvrstiti se v ameriško reprezentanco.
OBVESTILA
SOBOTA, 18. avgusta:
Mladinski pevsko-glasbeni festival v
Slovenski hiši ob 20.30 uri.
II. Kulturni večer Slovenske kulturne
akcije y Slovenski hiši ob 20. uri ob 100-letnici rojstva pesnika Josipa Murna Aleksandrova.
NEDELJA, 19. avgusta:
Slovensko romanje v Lourdes.
Začetek ob 15.30.
SOBOTA, 25. avgusta:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v 'Slovenski hiši ob 15. uri.
Prijateljsko srečanje sodelavcev v Slomškovem domu — ob 30. letnici ra-moške srenje.
V	Slovenski hiši ob 16 predavanje dr. M. Komarja v priredbi SKAS-a.
NEDELJA, 26. avgusta:
V	Slovenskem zavetišču dr. Gregorija Rožmana ob 11.30 sv. maša in kosilo.
Naš dom v San Justu: po slovenski maši predavanje msgr. Antona Ore-harja o odnosih med starši, otroci, posamezniki in družbo.
Mladinski dan v Ramos Mejia.
V	Slov domu v Carapaehayu po sv. maši skupno družinsko kosilo.
SOBOTA, 1. septembra:
Dan slovenske matere in žene v Slovenski hiši. Odprtje razstave slik ge. Terezije Voršič; sv. maša, program in večerja. Pričetek ob 18. uri.
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 20-letnici Doma pripravljene koline. Sodeluje orkster Planika.
NEDELJA, 9. septembra:
Mladinski dan v San Justo. NEDELJA, 16. septembra:
V	Slomškovem domu praznovanje 30-letnice slovenske skupnosti v Ramos Mejia.
■SOBOTA, 29. septembra:
V	Slovenski hiši ob 16 predavanje dr. M. Komarja v priredbi SKAS-a.
Franc Rode	(2)
Resnično krščanstvo pri nas danes in jutri
Nadaljujemo objavo predavanja dr. Rodeta, ki ga je lani imel v Ljubljani v okviru teološkega tečaja za laike. Komunistične oblasti so prepovedale objavo predavanja doma.
Kočljivi danes
V takem položaju je torej Cerkev na Slovenskem. Če profani pogled vidi v njem samo splet zgodovinskih silnic, kristjan odkrije tu božjo roko, ki vodi dogajanje in vse ureja tako, da pripomore k dobremu tistim, ki Boga ljubijo (prim. Rimi j 8, 28). I£ako ne bi videli, da je dobro za nas, če smo bolj ubogi, bolj jasno usmerjeni k temu, kar je naše poslanstvo, bolj notranje svobodni ?
Kakšno naj bo naše stališče do stvarnosti, ki v njej živimo? V zavesti, da smo sestavni del te družbe, v zavesti, da smo sinovi iste zgodovine, ki nas je zgnetla in nas pogojuje, v zavesti slovenske in krščanske odgovornosti se bomo vključili v to stvarnost, bomo v njej zavzeli svoje mesto in odigrali svojo vlogo.
Nismo od tega sveta, vendar smo na tem svetu in samo tu lahko uresničimo svoj človeški in krščanski poklic. V tem času in v tem prostoru moramo sprejeti nase odgovornosti, ki nam jih nalagajo domovina, skupnost, družina,
poklic. 'Samo znotraj tega okvira lahko služimo Bogu in bližnjemu. Samo tako bomo uresničevali vrednote, ki imajo v sebi prvino večnosti: pravičnost, mir, bratstvo, ljubezen. Zato rečemo da temu času in tej stvarnosti. Ni popolna, kot ni popolna nobena človeška stvar, vendar je sprejemljiva. Zato kristjani ne bomo dajali vtisa, da smo zagledani v preteklost, v preživete sisteme. Kristjani ne pričakujemo vrnitve ničesar, nobene klerikalne Slovenije. Sprejemamo sedanjost in ji skušamo prispevati svoj delež.
Da, sprejemamo sedanjost. Vendar ne brez pomislekov, ne brez zadržanosti. In ne brezpogojno. Zastavljajo se namreč vprašanja, mimo katerih ni mogoče. Ali smo sprejeti kot kristjani? Ali smo sprejeti brez prozelitskih namenov? Ali ta družba daje zadosti prostora in sonca za normalno rast naše vere? Mnogi komunisti brez dvoma so za to, v praksi pa vedno znova prihaja do veljave drugačna smer. Navedimo nekaj pomislekov.
Med stvarmi, ki kristjanom otežujejo polno in odločno vključevanje v družbeno življenje, je najprej vodilna vloga komunistične partije. Kristjan kot kristjan nima nič proti tej vodilni vlogi, kolikor partija skrbi za skupno
blaginjo in zagotavlja splošne človeške pravice. Toda KP ima za svetovni nazor marksistični ateizem. Ateizem je tako v premoči nad slehernim drugačnim naziranjem, ima vse prednosti u-radne ideologije. Ta ideologija prepa-ja ozračje in zavzema ves javni prostor. Po njej se oblikuje življenje, pod njenim strogim vodstvom vzgajajo mladino. Kot logična posledica te ideološke ekskluzivnosti je krščanstvo porinjeno ob rob, ignorirano, diskvalificirano kot opij, ki po nejm segajo slabotni, kot duhovni jeruš, ki v njem zasužnjeni utapljajo svoj človeški obraz, kot imaginarno sonce, ki se okrog njega vrti človek, ki se še ni našel ali pa se je zopet izgubil. Dokler bo ateizem uradna dogma vladajoče stranke, se verni ne bomo počutili enakopravne.
Drugi pomislek se nanaša na tako imenovano sodelovanje kristjanov pri gradnji socializma. Na božič leta 1976 smo lahko v sobotni prilogi Dela brali referat Ivice Račana, člana CK KPH, ki govori o uspehih partijske politike v zvezi z verniki. „Eden velikih dosežkov te politike je,“ pravi Račan, „angažiranje . in mobiliziranje teistov v gradnji socializma, oziroma (komu ta „oziroma“ ne bi odprl oči?) rušenje materialnih in duhovnih pogojev religioznosti.“ To je „eden izjemno pozitivnih rezultatov naše politike,“ pravi Račan. Kdor tako misli in dela, žali v kristjanu človeka, saj vidi v njem naivneža, ki bo pod spretnim vodstvom partije
sam rušil temelje svojega religioznega bivanja. Kako naj se potem kristjan iskreno angažira v družbi, ko ve, da je načrtovani in pričakovani rezultat njegovega angažiranja izguba tega, kar mu je najdražje in kar daje smisel njegovemu življenju in smrti.
Tudi ustavno načelo o religiji kot „zasebni zadevi“ ustvarja pomisleke. Ko bi partija privatizirala ateizem, kot je privatizirala religijo, ne bi bilo problema. Toda pri nas ima samo ateizem pravico javnosti, je edina veljavna in zakonita ideologija. Tu gre za ideološko diskriminacijo.
'Zaradi načela o religiji kot „zasebni zadevi“ se med nami ustvarja ozračje neiskrenosti in potuhnjenosti, ki gotovo ni v prid narodnemu značaju. Ustvarja se dvojnost med zasebnim in javnim. V tem ozračju se je rodil nov tip kristjana: to je nikodemski kristjan. Ni-kodem je prvi začutil, da je vera v Kristusa „zasebna zadeva“ in je ne kaže izražati v javnosti. Kristjani ne smemo privoliti v to razklanost. Premagati moramo dvojnost zasebnega in javnega. V svojem vedenju moramo biti usklajeni in celoviti. Kar smo v srcu in v družinskem krogu, to jnoramo biti tudi v javnosti, čeprav si s tem zapiramo mnoga pota.
Vendar bodimo realisti. Kdo je sposoben hoditi po tej ozki poti? Mar ne samo junaki, svetniki, močni? Kaj je v takih razmerah s tistimi, ki niso privilegirani ne po značaju ne po duhu?
In ti so v veliki večini, ti so ljudstvo. Ali v takem položaju, kjer kraljuje ateizem, vera pa je samo zasebna zadeva, krščanstvo ne postane nujno ve-'" ra izjemnih, izbranih, močnih, vera e-lite?
Da se razumemo: ne zavzemam se za strukture, kjer bi imelo krščanstvo privilegiran položaj. 'Glede ha dejstvo, da smo pluralistična družba, bi bilo to krivično in sploh ne dobro za krščanstvo. Po spreobrnjenju rimskih cesarjev je vse navalilo v Cerkev. Vendar se škofje niso slepili s temi uspehi. „Malo svetnikov, veliko grešnikov,“ pravi sveti Avguštin. In ugotavlja-:- „crevit hypocrisis“ — „porastla je hinavščina“ (Enarr. in Ps. 7, 9). Ne, ni dobro za kristjane, da so v privilegiranem položaju. Zavzemamo se samo za enakopravnost.
Potem ko smo navedli nekatere pomisleke glede na polno vključevanje v socialistično stvarnost, se lahko vprašamo: kakšnega kristjana oblikovati danes ? Ker za vernike kot take ni predvidenega mesta v tej družbi, ker imamo rezerviran samo začasni prostor (v prihodnji komunistični družbi nismo na programu), ker v tej družbi kot 'Cerkev nimamo dobesedno nobenega poslanstva-— kakšnega vernika tedaj vzgajati? Vzgajati ljudi za muče-ništvo? V smislu: „Tvegaj vse za vero. Ne boj se trpeti krivice in zapostavljanja.“ Lahko je to govoriti. Toda ljudje z mučeniškim poklicem niso mno-