T7" TrsrcL, 2©. a-TT-gnjista- 1©S5.
Jnri s pušo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa saj imamo tiskovno svobodo !
Juri s pu§o velja veliko, pa ga pošiljamo in prodajamo le za malo denarja. — Za celo leto velja 3 gl., za polu leta 1 gl. 50.
Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in odgovorni urednik:
IVA IX DOLINAR
Tisk C. Amati-ja sinov.
) ( Pisma, rokopisi in novci, naj se pošiljajo na ured-\ ) ništvo in upravništvo: Via Ferriera, broj 323.
j )	Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi ali
) ^	dogovoru.
( > Posamezne številke se dobe v vsili tabakarnah v ) ; v Trstu in pri g. Preselnu v Gorici po 10 soldov.
/ S
]PriIiodiija številka izide 13. septembra.
Roko in njegov kompare Pre Dreja Pacar
Krivi prerok,
nov naslov, posnet po Jurju, br. 14. t. 1.
1.
Tamkej v Pomjanu je slaven možak,
Tamošnjih ,,nerešencevu vneti prvak,
—Pri lanskih volifcvak je grozno rojil,
Poštenim Slovencem z „Italijo11 pretil:
2.
„Pomalo vi ščavi zabiti ljudje,	(
Vas bode zadelo še strašno gorje,
Vaš cesar na stolu trobnelem sedi,
K’ v kratkem se času gotovo zdrobi!
3.
In č’gava bo Istra, e’gav bo Pomjan?
Ko cesar Vaš bode od tukaj pregnan,
Italja bo vladala tukaj povsod,
Zapomni to dobro o ščavski si rod!
4.
Takrat boš ti cvilil ter plakal na glas,
K’ s’ farje poslušal, zamudil svoj čas,
Kdo te bo branil, kdo tešil takrat,
K’ pride sem vladat taljanski naš brat?!“
5.
Tak je govoril pomjansk’ šarenjak,
Ter rekel, da vsaki Sloven’c je bedak;
Al’ bil pa zato je v tamnico poslan,
Kjer trebil je kibljo sto dvajseti dan.
6.
Čeravno prostak je, koj kneftro vihti,
Ga fino lahonstvo le vendar časti,
Še c’lo gor’ v Trebčah prijatelja ima In ta je Pre Dreja iz Plajde doma!
7.
Iz Trebič v Pomjan je zadosti hodd,
Pa vendar Pre Dreja kjedol’ se poda,
Kadar se Koketu dete rodi,
Da mu ga deštro b krstu drži!
8.
Ak’ drugi duhovni so Roketu vrag,
Je vendar Pre Dreja mu ugoden in drag;
On njega le čisla, le njega časti.
Mu reka; Kompare in bratec moj Ti!
9.
Zdaj pa Ti bralec začuden porečeš: Et quomodo sid? Eto ti: Gaadet quia similis simili — Me.
Mok je odpadnik, je Pacar pa tudi!
Zato se temu nikakor ne čudi.
10.
Značajen po Boga učitelj slovenski bi tega ne storil, Knefrtaču, da bi se cikorije tako nizko poklonil, „Prerok le himbeni11 je temu kapac,
Koj ono stran luže si išče svoj šac.
Iločinjska republika
1
V Ročinjski vasi ha, ha, ha,
Nastala je republika;
Tam Tone Mutar saprment Bi hotel biti prezident.
2
In ta mogočni Pepo Ban,
Postal bi rad Ročinjsk župan; Marsikateri pa bi rad Postal vred ž njim gemajnderat.
3
Ko prva je volitev bla,
Ročiujska vas je skup prišla; „Gemajnderotiu prejšnji vsi So bili „ausgeštosani1-.
4
Če bil bi kdo za hekto dal Gotovo bi županoval;
A ker pa tega ni bild Se v Trst je rekuriralo.
5
Iz Trsta prišel je dekret:
„Voliti moraš Ročinj spet,“
Zato ker komisije svet,
Ni dobro znal volilni red.
6
Volili pravjo taki so,
Ki nosijo še puškico In taki prišli so volit,
Ki ne bi smeli poleg bit.
7
Kedo rikorš je zložil fajn,
Ga iščejo ne vedo zajn;
Podpisali so štirje ga,
Volitev je ,,umštosanau.
8
In tega mesca prvi dan Je za volitev bil spet zbran;
Uf, Uf! ta dan je vroče blo Ker pasji dnevi so zdaj to.
ŽvenejsuJea.
T7"IrLCscfia,
Gospod župnik v D. je jako gostoljuben narodnjak. Bližal se je godovni svoj dan sv. Filipa in Jakoba, povabil je v ta namen svoje prijatelje. Prišla sta točno g. Janez iz P., šior Tite iu gosp. Pepc iz G. na obed. Da so ga pošteno srkat znali, bo se kmalo pokazalo. Gosp. župnik razstavi vsako leto na vinski razstavi svoje vino, a kaj vraga — letos ni bilo ničesa, ali kali — posrkali so tudi za razstavo pripravljenega. — To pa ni nič novega; kaj tacega se gostoljubnemu človeku lahko pripeti.
—	Res, da so ga nekako po notah srkali in gosp. župnik z šior Tito se je podal na veliko „rekogno-scirengo“ t klet; če je še kje, kaka butelja polna. Ker se pa nista dolgo vrnola, ker je bila „rekogno-scirenga“ po dobrem bojnem planu izvršena, sta se gg. Pepič in Janez začela mej sabo poslovljevati
—	kajti držala sta drug dražega za gosp. župnika ter se drug druzemu zahvaljevala za gostoljubnost, dobro jedačo in izvrstno pijačo ter si prav gorko roke stiskala. Ko dospela pred kelder, srečata gosp. župnika in tu sta še le spoznala svojo pomoto, da mora biti še en tretji in ta je gosp. župnik. Juri je zapazil, ko se je slučajno nad Dornberkom vozil, da veslata dva vprek po cesti, da se jima je vse pred sabo vrtelo in takrat so res tudi hiše pijane postale in so z onimi vred plesale. Juri je vstrelil na zemljo, vse je okamnelo, oni dobrovoljci so ostali, ko Lotova žena pred Sodomo, pa so jih potem fantje rešili. A neka nova hiša mej Kerševanijem in Brankovcem na skladovni cesti, ostala je iz vrste ter stoji, kakor pravi Nemec „auf halber zivelfe'1. Ako ne veruješ potnik, poglej, ko potuješ skozi Dornberk. Na hiši je pa nevidna kosmata roka zapisala v stalni spomin te le besede :
„Preljubi prijatelj, nekoliko postoj !
Premišljuj, kako se je godilo z menoj.“
Pošvedrana kača.
ETIMOLOGIJA
Cattalan Zorzi je starodavno rimsko ime, izhajajoče iz Catilina Lucius Sergius, potomec najbrže rimskega zloglasnega Catiline, znanega iz tačasne zarote. Današnji ni senca proti onemu. Zorzi je le cikorjaš, napako ima to, da so mu vsi Slovenci tujci, ki niso v Trstu rojeni; lahoni in privandrani pa so mu pravi domačini in patrijotje. V njegovej buči se vrše vedne premembe; mesec dokaj upliva na njega možgani in pripetiti se zna, da mu postanejo celo ajdovica in potem je konec. Cikorja bi zgubila svojega vrlega pristaša in tako bi načrt norišnice za cikorjaše ostal neizvršen. Želeti mu je, da bi še mnogo figove cikorje popil ter si pridobil mnogo zaslug na „fondaču*)“ ali „zosu“ cikorje.
*) Želim mu, po pregovoru, ki kaže: Dulee in fundo.
Juri.
Juri piše politiko
(Daljo.)
Juri in Principal sta si brata. Ne le brata po imenu, pač pa po krvi, jeziku in odnošajih. Juri je iz plemena Roš, kakor so bili Rurik, Igor, Oleg, Aslcold, Dir, Vseslav, Monomah in drugi, kakor je i njemu brat Principal. Brat ne sme črtiti brata. To bi bilo proti zakonu božjem in narave. Juri ne reče Principalu ni „raka11. Celo „raka“ je vreden peklenskega ognja. Juri je vedno podpiral svojega brata v „Rošu“. Tako mu je zaukazal njega praded „Vsevolod“. Ta je zapoved „otca v gospodi Boga počivavšago“. — Sovremennija izvestija pričajo, da se Juri drži pradedovih ukazov. Se njega pomočjo je bil Muhojed potolčen, Srb je zadobil krono in žezlo, Balkan deli Bolgara od brata — Macedon stoče in joka Solun. - - Balkan, Olint, Karadag — Olimp se obračajo proti Akvi-lonu, kjer je dom Iperborejca. Pačakaj ti Macedon, in ti Athos kaludjerski — solze roni i ti Solun, zibelj najsvitlejših zvezda na slovanskem obzorju : Kyrilla in Methodeja!
S Principalom sva oči obrnola na „Azijo11.
Ali ne veš, da je nam Azija pradomovina? Iran — Turan — Paropamiz — Himalaj in Thian-Shan pričajo o naših prarodovib. Tiger, Evfrat, Jaksart in Oksus — Heri-rud, Amur — Hind, Ganges in Bramaputra — nam so „beri11, „ary“, „agioi potamoi11: sviaty! Juri s Principalom se zdaj poteguje za materno zemljo slovansko. — Ni li to sveto delo?
„Da skupno delujeta uneto:
Za narod, dom, zemljo jima sveto.“
Azija: Bit noče več zaničevana! Kako pa to izvršiti? S Principalom sva v tem edina. — A misel je Jurjeva: continere in amicitia civitates, nulli spern aut causam dare armomm. Gospodi, usliši glas molenija inojego!
Pandorina skatuljica ali Ajševica pri Gorici
Preiskovalni sodnik pridno zapira povabljena slovenske priče, in ko bi stvar tako nadaljevala, naj bolje bi bilo, da se preseli goriški zapor v Ajševico.
Ako nameravajo Slovenci, postavno dovoljeno jim zastavo blagosloviti, to smatrajo laboni, kot draženje italijanske narodnosti, — ako pa društvo nekih laških goriškib doktorandov, učiteljev, uradnikov i enakih olikancev, na čisto slovenski zemlji i mej cisto slovenskim narodom, slovensko zastavo zasmehuje in z dreva vrže — to je le nedolžna šala in k temu, naj Slovenci molče ? —
Dijak Trampuš se je večkrat v goriški čitalnici dobro zabavljal, zdaj pa iz hvaležnosti Slovencem zabavlja in trga njih zastave.
Luzenberger sodnijski praktikant je bil tudi v društvu, da se paragrafov o draženji, ščuvanji i tepežu v praksi djansko nauči. —
Učitelj Schaffenhauer je imel priliko pri tem izletu patrijotičen duh opazovati, kateri veje v teh družbah in, kterega se vcepa mladini.
Sbisd ud te veselice, uverjen je, da ga bode sodnije prvosednik, kteri mu je slučajno duševni i telesni oče, dobro nasvetoval.
Lomsani sin vodje na goriški, od škofije odvisni zastavnici, nadeja se, da ako se vrvi potrgajo, v zastavnico stopi, kajti naš premilostljivi je jako milostljiv, a Lahom ; ne pa Slovencem.
Najbolje obnesla sta se Pontoni in vodja njih lekarne „pri zamorcu11 v Kaštelu. Pontoni je napadel prvi našo zastavo. Tako spoštuje Slovence, in dobro naj si vsak Slovenec zapamti, da Ponto-nijeva lekarna je v Raštelu na levici proti „Travniku !“
Pozor! toraj slovenski zdravniki! Ne pošiljajte Slovence po zdravila k nam sovražnemu lekarju.
Ranjene po vinu so pripeljali v lekarno Pon-tonija, da so jim rane zdravili, to je, dali so enemu „ricina11, drugemu „rebarbere11, tretjemu macaka-vala i grenke soli — da se sčistijo ker niso ravno „leskove11 masti pri rokah imeli!
Cincerela in Pukl kozarska modrijana pod „Svinjakom" n.
Cincerela: „Kutntok her Pukl! No ! te frdamite bues, al’ si že spet to ?“
Pukl: „Se ve da! Kaj je pa dejal Matija, ker sem mu jih zadnjič par povedal ?“
Cin.: „Kej poreče ! kej njemu mar ze vaše hecenje ! Kej njemu ze vse slobenske švajnplote. On je neš purgermojster, jen landesausšus mu use virje !“
Pukl: „Kaj je dejal pa „Nazenbruder11 Toneli in odlikovanca „Unterhosen-Frauenbandordentre-gerja11 Miheli in Tomaželi, vulgo Pličerštir ?“ Cin.: „Kej gre njim an ze vse slobenarske lačen-pergerje jen krajnerske hecenplote ! Al’ ne viš, vajst tu net, de so telirji des hern Matija, tud’ uridni lizanja. Tos is bos ja!“
Pukl: „No! Matija je šel v toplice. Pa mora biti že zelo umazan, da se je šel prat. Čemu to, saj sta „Slov. Narod11 in „Edinost11 za-nj prava žehta.11
Cin.: „Klogen vi kdrukt! Sej sem reku, de mu ze vse to hecenje še mar ni. Tri stu taužent hudiču!“
Pukl: „Zdi se mi že, da jim ravno veliko ni mar. Navadili so se takej „žehti11, kakor kak osel palicam. No ! zdi se mi, da je še več kandidatov za „Unterhozen- und Frauenbandorden11 namenjenih, ki so celč čitalničarji in ližejo ne le „telirje11 — ližejo Matiji pikelhaubarske pete.11
Cin.: Pst! Tisti so u tistem lezeferajnu, de kej slišijo, potem pa nesejo g. Matiji, de jeh potem pelona. Pa, štil švajgen !“
Piki: „Danes jih še ne imenujem. Če se pa ne poboljšajo, jih pa prihodnjič ožehtava, kaj ne ti „Incincerela11 ?“
Cin. : „Bos ? Jest žehtu ? Usak ze suj trebuh !“ Pukl: „Ti se pa že poteguješ za Matijo in njegove privržence. Ti, ti, ki si bil nekdaj cel6 za „štathal terja.11
Cin.: „I! tajfel, kje si pa tu fernemu ?:1 Pukl: Pretiš je imel priti v Bole, g. Matija pa se je imel naučiti nagovor — in tu je zbral tebe, da sta se učila, saj veš !“
Cin.: „Ben du net švajgst, tku jo dobiš auf den hinteren!“
Pukl: „Ti si stal v kotu, kakor „štathalter, a —11 Cin.: „Hudič, tajfel, mučiš ! — —
Pukl: „--------a Matija možko korači k tebi, vzame
raz glave cilinder, se prikloni in-------11
Cin.: (Zagrabi poleno): „Tri stu taužent teh suheh, če ne greš, šau to11 — pokaže poleno.
Pukl: „--------in začne govoriti: Ekscelenc — itd.,
ti pa si se smehljal, kakor da bi bil--------.“
Cin. (ga tleskne s polenom po hrbtu); „I! hudič! zdej pa le tec !“
Pukl: „Ojoj! — kakor da bi bil ti štathalter — Cincerela (tlesk s polenom): „Lump, šuft, liigner1 halunk — —“
Pukl: Pomagajte! — — in Matija se je zopet globoko priklonil in — —“
Cin. (govorilo je zopet poleno — Pukl ga pograbi za vrat): „Lačenperger! ojoj ! ojoj ! sv. Urh, hilf mir. Lump, raubar, krevlja, motovilo —11
Pukl: „--------in Matija je zopet odšel. Zdaj pa
nisi bil več-------11
Cin. (ga pograbi za lase): Švajg. oder---------11
Pukl (ga strese za brado): „— — nisi bil več
štathalter, ampak--------11
Cin.: „Pomagajte !‘‘ (Juri se prikaže s pušo).
Pukl:	— samo Cincerela. Ojoj, ojoj, poma-
gajte, moja glava, moji lasje, ojojoj !“
Cin.: „Oh ! moja brada, maju bort!“
Juri s pušo: „Kaj je to ? ! Božja oblast, kaj je to ?“
Pukl) }	0i0j0i> 0j0i0j°j!“ (Valjata se po tleh.)
Juri: „Zdaj pa le narazen! Pumf! Lasati pa se že ne smeta. Puinf11 — in bila sta narazen. JV. B. In tako je Cincerela brez brade, a Pukl brez las. Ker nimamo zdravnika, teddj jima je Matija cepil runje, in sicer Cincereli na „nos11 in brado, a Puklu na „nos“ in plešo. Tako pa ne bomo imeli samo „duett11 lepih nosev ampak pikanten, „kvartet11. Risum teneatis, amici!	Bezgelo.
Jezdurjev Jože
Diiber dan jim Biih daj gaspudje !
Jest vajm, de se Vam bo čildnu zdajlu, ker najsem tulku cajta neč povajdov.
V zadnji lumeri „Jiirja11 je pravil najkaj an „Jazdiirjev Jilože", ampak jest najsem biv tisti. Še v zadriego me je kriiota spravim Naš gaspud. fajmošter so me srajčale te dni, jen same začieli krajgat. „Na Juože si spiet navumnosti po Trstir dajlav, da se te v cajtenge dajli, na majstii, da be dama dajlav, kje tiilkil dajla zdaj; jen sa me pokazali „Jiirja11. Jest sem se pa vadrejzal: „Biih jen svet Ferjan naš patruon je za pričo, da najsem Trsta vidu že 6 majseov, in če ne verjamejo jem buom pa per spuovde velikanočni povajdal šenkrat. Na, pustimo tu.
Zdaj k sem podajlov to viečo rajč na grunti sem spiet fiijska, „kabilo11 čem rieči, naprajgu z luonci jen kozicame jen sem peršu, hvala buodi Bogii, srajčnu v Trst, brez dab šemi kaj pasieb-nega perpetilii.
Najprej vam muorem povajdat vad nesrajč k sa me zadajte med tem cajtam k se najsmo vidle.
Preredii sem jenico, prov fajst žvav. Naš suosed Berklač je jemii pa bika, vaba mlada, sta se najberž zaljubila, se vajda po žvinskii.
Najsrejča je tajla, de je bik Brklačev crknil, jen dva tiedna za njem muoja jenica. Gaspiid žvinski duohtar k suo muojo jenico vestirali so dajli, de je na srčne bolajzni crkenla. Na, se vajda sam jim riekii „Gaspud, jest sem tudi tti mislil, kriiota je blu v Brkiačevga bika zaliiblenii in kje zvajdlo, de je paginii, si je taki! grimalu, de ji je srce puočlu. Takti je šlu rakam žvižgat 60 gali-narjev.11
Miij sin Matevž, kje v bajli Leblani 4 lajta po šiilah hlače trgav jen je duopelt štediral, je šov v Ameriko srajce jeskat. Za rajžuo sem movgii 2 prešiča jen en griint predat. No pa naj buo, zanj naj blu v naše deželi, zatii k je prieveč kunšten. Uosem lajt je 4 šule štedirov, to zadnjo pa je kruota tov 3 lajta štedirat. Mje pravil, de ga imaju gaspiidja plefesari taki! rade, de ga ne piistijo dvaj lajti z anga klasa. Na za dvaj lajte, sem s mislil, naj be še Mii, ampak kar tri lajta v enmu klasu, pa ne. Zatrl pa ga najsem več piisti štedirat. Rajs je kruota dopelt štediranii, ampak kasta. Naj se gaspudje plefesari anga driizga zbierejo, de jim buo dopelt štediral; ti buoš pa dama vastav, sem se mislu. Za purkelmajstra si še preveč štediral. Videste dragi gaspiidje, deb človk gnar jemii, jen Matevža naprej zmiraj duopelh štedirov bi bil Matevž dopelh štediran jen, na Diinaj, kakšna zverina be z njega ratalii. Včieraj sem dabiv pismu vad njega. Hudii se mii je godilii pa puoti, pravi, dva majsca so se vozili po murji, pa po cajli puoti, naj blu ne ane vaštarije.
Šie ano nesrajčo vam muorem povajdat vad mujga brata Janeza.
Tudi njemu je šla kapčija slabii, jen na svetga Viirba dan mii je šlu cajlu premaženje na btiben.
Pa kaj mislite, de je kaj zatu žalasten ? Prav neč. Per našmi vaštirji „Piskru11 sedi ob nedajlah pa se hvali, de zdaj Biih buodi zahvalen, saj mi naj trajba zdaj franku plačat.
Pravijo, de bo šou tiidi van v Ameriko srajčo jeskat.
Za danes Vas pustim z Biigam, perhodneč bom povajdov, kaj sem blu v Trstu perpetilu.
DOPIS
Iz Gorice, 30. Jurjemam devetnajstega stoletja. Dragi „Juri!“ Pismar iz Gorice se nič več ne pojavi; kedo ve, da Te ni opeharil, potem ko je dobil za „polento'1, smuknol je ter se vrnol zopet v prvotni tabor k svojim „Frečarjem“, kder Te zdaj mogoče prav pošteno obira in to prav lahko, kajti Lah, naju „patrijot11 je zvitejši nego kozin rog in ob enem smeje se v pest, kadar koga tako ali tako opehari, osobito pa — „Jurja“. Opisoval Ti je, v tistej neumnej gonškej mešanici d la san JRokarija, neko vrsto ljudi, ki so podobni polenovki, in to v resnici, kajti polenovka ima glavo daleč od telesa, enako ti ljudje imajo glavo daleč od telesa, tam doli — nekde — „Juri“, saj veš kde, ali pa če ne veš, prašaj vašega Poldeta generala falirane cikorje, on Ti bo povedal. Nekdo mi je pravil, da ti ljudje lovijo muhe, pajke in komarje, da se od njih živijo in stoprav šinolo mi je v glavo, zakaj so tako medli, kakor „petek v posti“, če ne telesno pa — dušno Take golazni opisovati, je skoraj neumno, to je ravno tako, kakor bi človek glodal kosti, če ima meso na razpolago, — pa vsaj tudi ni potrebno, kajti ni vse črno, kar se — črni.
Mi Slovenci smo preveč svojeglavni, hočemo imeti od vlade, kar nima, toraj če nima, kako nam zamore dati? Abotnost! Mati vladaje prav dobra, še predobra je, a mi smo nemirneži in nič druzega, za to, ker jo vedno nadlegujemo, in s tem nadlegovanjem smo zmešali jej glavo tako, da ne ve, kaj znami dela, ali nas poljubuje ali — tepe. Sedimo pri polnih loncih mesa, kakor nekdanji Izraelski začetniki v prvotni domovini, in še nismo zadovoljni — kaj hočemo imeti prazne lonce?
Enakopravnosti smo uže tako presiti, da je še videti ne moremo. Slovenščina je povsod, bodi si v šolah ali v uradnijah — izključljiva. Toraj doba krasna, zlata doba za Slovence! Uže tudi celo po županstveuih uradnijah, kder imajo nad durmi nad-pise brez tistih dveh črk otroškega terorizma, začelo se je pisati v čistej slovenščini — izključljivo. Bravi! Vse hvale vredno! „Juri“, kaj ne?! Jaz in Ti, ki sva laške pasme, doma iz Tarčenta izpod Karnelskih gora, ki sva se uže v letu 1848. v cokljah puntala proti črkoma C. k. in proti Avstrijskej armadi z polento v rokavu, dokler niso prišli na konjih in s rudečimi kapicami in golimi rebri v rokah, da so nas razpršili, jih bova: Ti s pušo, jaz pa -n mokro cunjo in omelom, ako sa ne spokorijo ter začnejo pisati in uradovati v najinem blaženo sladkem laškem jeziku. — Če mož in vojak, ne /na držati pripravno puše v roki, tudi ne omela in mokre cunje ne! — zato treba biti uže vojak* če hoče orožje sukati — in ker sva, jaz in Ti baje oba vojaka, bova toliko ročnejše sukala, tako orožje proti naju prijateljem (?) Jeh ! kako jih bova, uže zdaj se v meni srce smeje I ker sva toraj oba odslužena vojaka, treba in spodobno je, da pristopiva k veteranskemu društvu, Ti k I. in jaz k II. na Primorskem. Jaz pokukam tukaj pri goriškem, kako je — nu, tukaj je vse izvrstno. Predsednik tega društva g. vitez Karol Catinelli je prav dobra slovenska dušica, tacega pokazal se je o priliki volitev vel. pes. v državni zbor, ki je tako močno agitiral za slov. kandidata grofa Atemsa proti vladnemu kandidatu knezu Hoheolohu; osobito pa se je pokazal unetega Slovenca pri Viljem Ritterjevem pogrebu dne, 24. julija t. 1., ko je pri „abtritu“ pozdravil veterane in se zahvalil za skazauo ranj-cemu čast, samo — izključljivo v slovenskem jeziku ter tako preziral Lahe in Nemce, katerih bilo je vse polno in Slovenca ne nobenega. A kdo mu zameri zato, ker — er Tcann nicht Dentsch und nicht Italienisch, je radi tega le Slovence pozdravil.
Končam, saj sem uže tako predolg. Kratka pridiga, pravijo, je vedno nekaj vredna, mej tem ko je dolga — nestrpljiva.	Servus!
Tvoj Jurjevič.
Kako je kmet Juda Baruh-Zakaj-a oTd kravo pripravil
Jud da kmetu kravo na „spolo“. Konec leta — po zimi — tuhta kmet, kako bi kravo za se prihranil ter si izmisli to le: Gre v mesto k Judu, ter mu reče:
Kmet: Dober dan, gaspud! Jud: Dober dan, ki si parnesu noviga, kaku stoji krava? Km.: Slabu, gaspud! J.: Slabu? ki slabu, povedi! Km : Krava •ift bolna! J.: Bolana?! ki bolana? ki fali? Kmet: ■^e vem, kaj ima, slaba je in drugi sa mi dali Svet nej ju pomažem s solju, da bo ozdravla, nej mi daju deset funtov soli! Jud: Sali, češ imet, sali? E jest ti ga bom dal! To imaš K) funta sali, omaži ga do glave v rep, de ne bo umrou. I
Kmet pride domov, vbije kravo, posoli meso in gre zopet k Judu. Dober dan, gaspud! Jud: Dober dan, ki si parnesu novega, koku staji krava? Kmet: Slabu gaspud! Jud: Slabu, ki slaba, povedi, kitali! Kmet: Krava je vkrepala! Jud: Krepala? ki krepala? Kmet: Ja, gaspud, je ni več? Jud: Ben, veš kaj — koza mene e mesa tebe. Kmet: Ja gaspud, ni še zadosti, jest sam mnogu plačet 1 gl. 50 kr. za komisiju. Jud: E jest te ga bom dal to imaš an guldinar in petdeset Solda, pej gladi, da boš parnesu koza, štopa? Kmet: Ja — gaspud! Predao je pa kmet prinesel kožo, so ga drugi ovadili, kako je kravo spravil! Kmet ne čuteč hudega pride k Judu: Kmet: Dober dan gaspud! Jud: Dober dan, kudic! si parsu? si snel kravu? Kmet videč, da je ovajen, reče drzno: A ja, san ju! Jud: Tat, tat, goljf caki, kudic e jest
ti bom skočil na.......Kmet: Magari, gaspud, ker
nimam denara za plačat . , . Jud: Vis ga, vig ga se za norca me če jemet; tozu te bom, tozu, tam v kancelo par rihtar. Kmet vzdigne roko proti Judu: Jest te bom tožu, preklet Jud, da tirjaš po 30, 40, 5O°/0, jest te bom tožu. Jud ostrašen: Vig ga se tepst me ce, bejzi, bejzi, le bejzi po moje oči. Kmet: Lepa hvala. —
Miče Crodrnjal
Za nekaj časa potem so pa drugi Juda nala-gali, da kmetu je bila res, krava poginila, in Jud jih vpraša: E je jedu tista mesa ? Drugi: Da go-spud! Jud: E ni krepu ta kudic?
Oblast jo poči! Ta naša gospoda je prav čudna. Kadar pride poletje, vse prinese zlodej na hlad. Eni gredo v Križ, drugi na Opčine, treći v Bazovico; večidelj sami lahoni, kakor pri nas v Bazovici je eden, oblast ga vdari, nekakšen Pra-skovič. Ja, pej ne znam, če je tisti od Operaje, ali je njegov brat. ma, oblast ga vdari ! vsako jutro zgodaj vstane in teče okoli vseh
Zidovski „Quartet“
Si videl Eajtel lsaka? — Šaftidlridiridi haj!
Kako stoji nek paprika! Šaftidiridiridi baj !
„Se s papriko več ne pečam,
Zdaj s kurjem repom baratam.11 Hajdiridiridirajtajtaj !
Odkar je voljen Nabergoj,
Podpisal Lahom sem pogoj,
Da mesto „ščava“ naš bo mož Prodajal za naprej kokoš’.
kantonov, da polovi to boljšo arijo; pej kej bojo jemeli uni druze, k e so v Trste, če bo uan vso to bidšo arjo polovu ? Oblast jih vdari! saj morejo crkniti cd smrada doli v mestu; peg ke) ? naj krepajo, ti prokleti irredentovci, vsaj niso druzega vredni, da ne bo več tega smradu v našem Trstu. Tako se bomo še lilble in pošteno veselili, s našimi poštenimi avstrijanskimi Labi.
Tisti neumni rogovila iz Ba-j zovice, oblast ga vdari! ki je I tistega ubozega junaka iz hiše | podil, mogel bi rajše tistega vražjega Praskoviča zapoditi, ki vsako jutro teka okoli kalov mazat, in ga ni sram, ne otrok ne ženskih ; marelo postavi pred se, obrne vse drugo nego obraz proti ljudem in bo onesnažil vso vodo, tem ubogim Bazovcem in tako, lahko pride kolara še prej k nam v Bazovico nego v Trst. Oblast vdari, vse takšne rogovile, kakor je naš, ki ne gledajo druzega, kakor, kje se bode nasrkal vina ali peteša.
Ako ne bi bilo tistega Lovrenca Kalčerja, vsi Bazovci bi dajali Solde, da se pokrije hiša junaka s dilami ; kakor so uže dali g. Lončaj 2 gl.; g. Urbančič 1 gl. in še nekaj druzih gg. po 1 gl. Dobri Bazovci bili bi zložili, da bi bil mož danes imel hišo pokrito s dilami. Ma, kadar jo Kalčer rekel, da jim ni treba dati
Konečno glej! nad šestnajststo
Krepanih je perut prišlo. — Šaftidiridiridi baj !
Kdo mi dobiček dal je vgani ? —
Železnica, Kranjc in Taljani. Hajdiridiridirajtajtaj !
O, Fajteles meni se zdi,
Da Kranjc bo plačan, ne zgubi
Edini ki je tu goljfan
Je piškosnedi Italjan. Šuinlašumlahaj phi!
O Šalah! kaj bom jaz počel ?
Sem Baškoviču nore vrjel, — Šafcidiridiridihaj ! Nesrečen bil sem spekulant,
Zato prišel sem pa na kant. — Hajdiridiridirajtajtaj !
O, vaj! — si zgubil na „stellage“,
Ali si Igral „Agiotage“ ? !
Aha! — že vem Afganistan
In pa ta šment! Herpeljebabn. -- Šuinlašumlahaj !
One! moj dragi ish Kerjot,
,,Cikorjau šla je bankerot,
Na njo igral sem d la hausse
Zatoraj sem pa tudi bos! — Šaftidiridiridibaj !
„gušta''; mož je vsakemu svoj denar nazaj povrnil. In sedaj stoji v hiši, kakor jo je naredil ; pej sej ne pušča na njega in na Pimpaba še manje, sej je „kapo-nera“ (kurnik) pokrit z našimi denarji.
Juri naznanja,
da je iz balona pogruntal v Radečah na Dolenjskem, pravega šviga-švaga čez dva praga ; pri volitvah v Radečah ni bil tamošnji nadučitelj, ampak je priromal agitirat iz Mokronoga ta Grčasti. Vdrihal je z svojo grčo, v resnici po grčar-sko ob vse trde stvari, da je celo razbijal, zato je pa prejel red mišjega repa vezanega v polževih slinah. Ta red je „taksfraju, zedinjen se baronatom, čegar grb bode :
„Sredi polja frakeljc strt."
JPJZTZJLiTJ
V Kenčah pri Gorici, pravijo, da je vse francosko ; ni se treba jeziti ne labonom ne Slovencem. Obe stranki imata svoje narodne patrone. Kenčan je razlagal, da imajo oni, to je lahoni, za svojega patrona sv. Pantalona, Slovenci pa sv. Cirila. Dobro si jo pogodil renčanski konzul.	Pahor.
Veš Juri, star sem 47 let, pevec v Dornbergu, z mladimi fanti sem dobro prepeval. Kar me vpraša moder stari mož, ki me je na stran poklical : Ti Tone, kako je to grdo, doma imaš ženo in otroke, pa s fanti prepevaš. Jaz sem pa dejal modrijanu : veste, tiči pojejo, kadar imajo mlade in res, na mab so mi fantje zapeli: KoVkor leaplic, tol’ko let, Bocf daj Tonetu živet! in perraejdiinaj niso bili žejni in bi tudi meni kmalu rekli Juri. Še bi ti kaj pisal, pa sem se pri tistih goriških Škarjah vrezal, ki so tako ojstre, da ako ne bi bile tako, ne bi kljukastih nosev rezale. Za danes dovelj! Pozdravi te Tvoj Tone.
,,Juri s pušo“piše.
G. C. P. v Poreču; Koroško Juri ima za koroške nemourje redno nabasano puško, spravil se bo na njo v kratkem zopet. — G. I. Dobro polje, pričakujemo. — G Gorjup I. Slavina. Prejeli za koledar. — G Dr. Falot na Igu; to ni vaše pravo ime, povejte nam pravo, potem objavimo. Ur. mora znati s kom ima posel. — Več vinorejskih družnikov Tomaj. Brezimnih pisem ne priobčimo. G. I. 1- na Stračini prejeli. Več eč. gg. dopisnikom. Prosimo potrpljenja, zato št. nism omogli porabiti.
Poslano *)
Slavno uredništvo !
Jeden onih dveh pred malo časom pri deželnem računarstvu v Gorici novoimenovanih uradnikov je moj sin Ludvik. — Jaz, ponosen na to, da sem Tolminec, nisem Italijanec in tudi nimam italijanskih mišljenj, ampak vse drugo ; — tako tudi moj sin, rojen v slovenskem trgu Kanalu, ni niti Italijanec, niti nema mišljenj italijanskih.
V moji družini se ne nahaja renegatov.
Toliko v popravek jedne v Vašem cenjenem listu, v dne 8. t. m. objavljenih resnic, ki takrat ni bila nikakor resnica.
Z odlrčnim štovanjem
Ludvik Bresnig
oče.
*) Za take članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dovoljuje dotični zakon.	Ur.
Tržaško podporno društvo
se je preselilo 24. t. m. nasproti kavarne Commercio,
via Caserma štv. 15 II n.
K
La Silak (kila Bauca ta
Trieste s'occupiv di tutte le opera-zioui di Uftncn •- Cambtovalate.
a) Aeeetta versamenti in couto corrente:
Abbuonando l’intoresse annuo per Uanconote S11'/ „ con preavviso di 5 giorni I n ,,	,, n ^ H ,,
47,% a quattro mesi fisso
per Napoleoni SV,0/« con preavviso di 20 giorni H’A0/« jt	■> 40	,,
S3/,0/«	..	.1	3 mesi
4 °/o ,,	,,	/i	6	,,
m IIANTCO tsnto abbuonando il 3% intoresso annuo Sino a qualunque somma, prolova-zioni sino a f. 20,000 a vista verso cheque-, importi maggior preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto.
ContegS>» por tutti i versamenti fatti a qual-siasi ora d’ufficio la valuta del medesimo giorno.
Assuine pei propri correntisti l’in-casso di eonti di piazza, di cambiali, per Trieste, Vienna, Budapest ed altro principali citta, rilascia loro assegni per queste piazze, ed accorda loro la facolta di domieiliare effetti presso la sna cassa franeo d’ogni sposa per essi. — b) S’ inearioa deU’acquisto e della vendita di effetti publici, valute e divise, nonohe đell’incasso d’ assegni, cambiali e coupons, verso V«0/« di provvigiono. — e) Aeeorda ai propri committonti la facolta di dopositare effetti di qualsiasi specio c ne cura gratis 1’incasso di coupons alla soadcnza.	12—8
La Filiale delta Banca Union
(Sezione Merci)
s’incarica dell’aequisto, e della vendita di merci in eommissione, aeeorda sovvenzioni ed apre erediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warants.
:x:
Optične in telegrafične vrstno električno gonilno in premakljive baterije deluje podpisani — ter venim predstojnikom in novejši iznajdeno strelo vršeno bode točno in v
inpm	aparate — kakor vsako-
rajjffigjfi	napravo, stroje, stalne
HR	za hiše in zdravnike iz-
JSSfiti	osobito priporoči eerk-
šč. duhovščini svoje naj-»pM	vode. Vsako naročilo iz-
najkrajšem času.
^.XjOTZ
24—11	Trst, Via S. Lazzaro N. 2020.
Agencija za posredovanje
služeb in stanovanj
E. GE ROMIHI-J A
priskrbuje službe vsake vrste v Avstriji in inozemstvu. Kupuje in prodaje hiše pod najugodnejimi
pogodbami.	24—17
Piazza Ponterosso N.ro 2,1. naflstrop.
Podpisani priporoča slav. p. n. občinstvu svojo gostilno
44K SI^O]VlI„
Na razpolago ima dobra vina in pivo po primernej nizkej ceni; kuhinja je izborna in postrežba točna. — Nadja se obilnega pohajanja od Slovencev I. MAVER.
Za vsakovrstno pecivo priporoča podpisan svojo obširno
|l*JEKARIjO^|
10 - NA GRETl -10
V zalogi ima na prodaj vsakovrstne moke. Prevzimlje v domačo peko: potice, pince, presniee in enako izdelke. Vsako naročilo se izvrši hitro in točno. IH'ag. Gruden.
G. A. Migliorini
je izdal ravnokar
Le Memorie di Giovanna
in
18 Agosto
katere priporočamo rojakom, ki so italijanskega jezika vešči. — Knjigi sta na prodaj pri Agenzia generale di gazzette, pal. Modello.
]jra in cvetj£
zbirka vsakovrstnih pesnij
dobi se pri našem uredništvu po
60 kr. franko na dom.
Dobro znana pekarija
Josipa Seleša
»TTia. d. e 11’-&.ccrJLeca.©tt©«
ima vsak dan in vsako drugo uro svež (frišen) kruh — Sprejemajo se naročila vsakovrstnih finih pekarij za »ohceti« itd.
Anton Bonne
krojaški mojster
TRST — Piazza S. Caterina 1 — TRST
odlikovan z svetinjo m razstavi leta 1882. v Trstu, izdeluje vsakovrstne obleke za gospode po najnovejšem kroju in primernej ceni. V svojej zalogi ima na razpolago nctjbolje blago iz prvih čeških in drugih tovarn. Naročila na deželi izvrši točno v najkrajšem času. Priporoči se čč. duhovščini in drugim rodoljubom za obilna naročila. — 12-6
Filijalka t Trstn c. kr. pri?.
avstrijs. U-moia
za trgovino in obrt.
Novci za vplačila
vbankah pri	24—17
4-dnevni odkaz 3%
8-dnevni odkaz 3 V,0/0 30-dnevni odkaz .D/^/o
v napoleondorih pri 30-dnevni odkaz S”/«
3-mesečni odkaz S1/,0/,,
6-mesečni odkaz S1/,0/«
Okrožni otdel
lankah 27a7o kamate na vsako vsoto, a v napoleondorih brez kamat. potnice za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, pavo, Levov in Reko. Nadalje Zagreb, id, Grac, Hermanstadt, Inomost, Celo-ee’, Ljubljano, Saloburg brez troškov. pnja in prodaja diviz, efektov, tako včenje kuponov pri 78°/0 provizijona. ovizija na AVarrante, uveti na spora-iljenje pri otvorenju kredita v Londonu Parizu %% provizije za 3 mesece.
Na efekte 6% letnih kamatov od ;ska od f. 1000 ; za večje vsote gla-i posebnega sporazumljonja.
IT moemrt 1

ISfc
!Kdor se hoče smijati!
naroči naj se na
II. letn-Ilš:, za,- leto 1QSS,
J
kateri bode prinesel obilo smešnega gradiva, pripovedk in humoresk z ličnimi podobami. ,,Jurij“ bode v svojem Koledarja bril burke s prerokovanjem raznih stvari, katere se imajo prihodnje leto zgoditi Ugank, izrekov in smešnih pesnij mu ne bode zmanjkalo. — Izšel bode uže oktobra meseca. — Cena mu je kr.
— Pisma in naročnino
upravnistvu „Jurja s pušo“, v Trstu
V novi prodajal-nici
frišnega sadja
Via S. Giovanni, prodaja izvrstne pomidoro' kilo po kr.: 14-36, krompir 12, grah frišni 24, mandarini2 in banano 10 k. kom., pavova peresa za nakit 24 kr. dvanajstina. Vsak dan prevzame naročila zaodpošiljatev sadja, rib in zelenja od 5 kilgr daljo po primernej ceni. Ambalaža in od-pošiljatev sta prosti stroškov.
Polil i sini
Trst-Grac.
POZOR PROTI PONAREJENJU
lek
odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patentovan od zjedi-njenih držav Ameriških.
Dosežni uspeh :	vsakoršna nerazpoložnost,
ji ^neprebavljivost, kolika, gliste, krvavica (he-©3 jj moroide), povračljive mrzlice, vodenica, pra- i| •g i' niča, lenost, slabost, čiščenje krvi. Čisti po-\\ 1 lugoma in okrepčuje zdravje. Z vsako ste-1 klenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
NB. Pozor proti ponarejenju !
Da bi dobivanje leka olajšal, zaloga ž njim j izdelovatelj vse kavane, mirodilnice, sladiča-rije in likerije v glavnih mestih po celem i svetu.
Tf-VT-OTnica,: Romano ATahov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu:	Via S. Lazzaro 1.
firniimvNOii nosa nozoa
!!
£
s.
I
s
P	knjigotržee na bor-
*■ AVaiitlCiilj znemtrgu,priporoča slovenskemu občinstvu svojo zalogo vsakovrstnih knjig. Tudi se dobi nedavno izašla knjiga „Slavia Italiana“ po gld. 1.20 zv. „Lira in Cvetje“ po 55 kr. in druge zabava« in poučljive knjige več jezikov.
NB. Na „Jurjev koledar* se more naročiti pri našem uredništvu. — „Lira in Cvetje11 se dobi tudi pri knjigotržcu Ratfaelli-u, Borsni trg.
•(»••O •o*o«** •••••••••••
9
Begriindet von
Otto von Corvin und Fr. W. Held.
Irk	Ol
YiWeite giinzlich umgearbeilele Auflage.
Mit 2500 AbMldungen,
[o 90 Tontafeln, 19 Karten etc. Qjj
Zu beziehen in 4 Ausgaben:
In 142 Lieferungen a 50 Pf.
In 24 Abteilungen a 3 Jk In 8 Banden geheftet Ji 69. 50.
In 8 Banden eleg. gebunden Ji 82. ©I
S®
MF Prospekte werden uberallhin gratis
und portofrei gesandt. 'M	Oj
BestelluDgen auf das Verk nehmen entgegen alle Buchhandlungen some auch
die Verlagsbuchhandlung.
Leipzig.	q Berlin,
••••••••• 9 • • ——