Glas
KRANJ, 1. NOVEMBRA 1956 LETO IX. — ST. 87 DIN 10.—
I ■d a J a : OO SKDL / Direktor: Slavko BnoNlk   / Ureja:
Uredniški odbor  /   Odg. urednik: Miro Zakrajfrek Tel  .uredništva — Uprave
#S5 — Tek. račun pri Komunam-: fcetaki Kranj št. 61-KB-1-Z-135 —
iKhaia v ponedeljek in petek Uaročnina: letna 603, mes. 50 din
Glasilo SZOL za Gorenjsko
Gorenjske
Povečanje storilnosti
je poglavitna družbeno-politična naloga
Povečanje delovne storilnosti na vsakem delovnem mestu, na oko še tako nepomembnega obrtnega ali industrijskega obrata, da «e Tečemo tovarne, sodi prav gotovo med poglavitne gospodarsko-po.litične naloge vse naše družbene skupnosti. To ni proglas ali geslo, marveč nujna ekonomska potreba, ki lahko edilna zagotovi nenehno; in postopno- dviganje življenjske ravni našega delovnega človeka. Zategadelj nj nepomembno, kako se bomo lotili te naloge. Smotrno proučevanje tega problema mora postati stalna skrb tako političnih organizacij kot organov delavskega samoupravljanja in vodstev podjetij.
PROBLEMI TARIFNIH PRAVILNIKOV
Spričo kratkega roka za sestavo1 novih tarifnih pravilnikov letos spomladi, je bilo povsem upravičeno pričakovati tudi napake pri njihovem sestavljanju. In te se zlasti sedaj tudi kažejo, nekje bolj, drugje manj. Na hitrico ocenjene tairifne postavke za posamezna delovna mesta, niso mogle biti dejanski ekonomski odraz vrednosti dela. Napake, ki so se pri tem pokazale v nekaterih tovarnah, zlasti pa v manjših podjetjih, v neki meri že destii.mulativ.no vplivajo na sam delovni proces in tudi obseg proizvodnje.
Te pomanjkljivosti pa bomo lahko in jih tudi moramo odpraviti. Nekatera podjetja (Železarna Jesenice, »Planika« in »Iskra« iz Kranja, BPT iz Tržiča), kri. so morda prva začutila, da nekaj škriplje, so se že lotila analitične ocene delovnih mest v svojih obratih, medtem ko so nekatera druga pokazala glede tega le malo več kot dobro voljo. Slednja se izgovarjajo, da jim primanjkuje ustreznega kadra, da bi to delo opravili. Dejstvo je sicer, da kadra ni dovolj, vendar je treba vložiti nekoliko več truda in težave bi bilo moč premostiti. ■ Analitična ocena delovnih mest pa daje razen neposrednega ekonomskega vpliva na proizvodnjo in seveda na prejemke delavcev, tudi možnost spremembe in izboljšave sedanjih tarifnih pravilnikov v prihodnjem letu. To pa bo veljalo le za tista podjetja, ki bodo opravila to nemalo odgovorno in obsežno delo do konca letošnjega leta.
PREMIJE NISO DODATNA PLACA
Premije so tisto ekonomsko gibalo, ki lahko v največji meri pripomorejo k dvigu storilnosti. Ali pa so se pri sestavi premijskih pravilnikov podjetja ravnala po tem načelu?
Tega ne bi mogli trditi za večino podjetij, čeprav so med njimi tudi redke izjeme.
Premije pomenijo v večini podjetij v našem okraju zgolj neke vrste legalno obliko dodatnih prejemkov. To trditev označuje dejstvo, da je skoraj povsod prevladovalo ob sestavi premijskih pravilnikov mnenje, češ da je treba premirati vsa, zlasti pa še tista delovna mesta, kjer je nemogoče uvesti norme. Taka mnenja, ki so bila in so tudi še bolj aH manj ukoreninjena v miselnosti vodstev in tudi organov samoupravljanja v nekaterih podjetjih, so seveda .popolnoma napačna, kajti premija mora imeti razen ekonomske utemeljenosti tudi' svoj gospodarski smoter. Se pravi, da mora biti plačilo za večji delovni uspeh od povprečnega, ki pa se odraža tudi V finančnem u-činku.
Več razlogov Je, na podlagi katerih lahko trdimo, da se premije v večini podjetij izplačujejo bolj na oko kot pa r. ekonomsko utemeljenostjo: to so slaba organizacija dela, pomanjkljiva in neenotna evidenca, nesistematična tehnična kontrola in analiza proizvodov in podobno. Vsi ti vzroki zatorej zamegljujejo osnovno funkcijo premiranja v gospodarstvu in tako v neki meri tudi hromijo politično akcijo subjektivnih sil v podjetju, za pravičnejše in ustreznejše nagrajevanje.
Premij, kot ekonomskega instrumenta, ki lahko neposredno vpliva na dvig storilnosti, podjetja, kot kaže, še niso sprejela »za svoje.« Večinoma ne za-
radi lagodnosti pri delu, katero je deloma opravičevalo obdobje pred uveljavitvijo premijskoga sistema. Ponekod se izdelave premijskih pravilnikov niso lotili že zavoljo tega, ker 3e zavedajo, da bo le-ta spravil na površje celo kopico drugih organizacijskih problemov, ki bodo ob tem terjali rešitev.
Lo nekaj podatkov: od 59 industrijskih podjetij, 21 še nima premijskih pravilnikov; obe gozdarski podjetji na Gorenjskem prav tako ne, medtem ko so le 4 gradbena podjetja — od 9 — sestavila premijske pravilnike; premiranja prav tako ne poznajo v nobenem
podjetju na Gorenjskem, ki se peča s prometom.
To, da je še precej podjetij, ki nimajo premijskih pravilnikov, je vsekakor pomanjkljivost, katero bo treba slej ko prej odpraviti. Podjetja se bodo morala lotiti ne le formalne izdelave omenjenih pravilnikov, marveč tudi vseh drugih, iz tega izhajajočih problemov proizvodnje, saj je vprašanje povečane delovne storilnosti enovit in nemalo kompliciran problem. — Pri tem delu pa je treba dejansko doseči popomo mobilizacijo vseh sil, ki lahko pri tem aktivno in vzpodbudno sodelujejo. I. A.
V RESEN PREMISLEK
44 otrok brez šolskega pouka
Zagotoviti osnovnošolski pouk, po- cev nepismenih, 12% pa zelo slabo meni pravzaprav zadostiti najosnov- pismenih. Po večini so bili to mladi nejšim vzgojnih zahtevam, ki jih je ljudje iz oddaljenejših hribovitih kra-naša doba ne samo uzakonila, marveč so jev.
se pokazale domala že kot nezadostne. Svet za šolstvo pri Okrajnem ljud-Danes se z vsemi močmi trudimo, da skem odboru, predvsem pa Okrajni damo doraščajoči mladini čim večje ljudski odbor v celoti, bi se moral možnosti za šolanje in ji nudimo čim zavzeti, da se sedanje stanje čimprej višjo izobrazbo. Precej materialnih odpravi. Na vsak način bi bilo treba sredstev žrtvuje vsako leto družba za zagotoviti najnujnejša sredstva za nate namene. Ogromno denarja je bilo bavo avtobusa, hkrati pa za pospeši-izdanega in še se izdaja za to, da se tev šolske in splošne prosvetne dejav-izkopljejo mnogi naši ljudje iz pode- nosti na tem področju, če nočemo iz dovane zaostalosti. Pomembna akcija tega napraviti v najkrajšem času pe-za odpravljanje nepismenosti v neka-- reč družbeni problem. S. B.
terih   najbolj   zaostalih   področjih v Jugoslaviji se uspešno zaključuje.
Toliko bolj žalostno in nepojmljivo je zategadelj dejstvo, da se obenem s temi napori — ne vem po čigavi krivdi — tu pri nas na Gorenjskem, kjer nepismenosti (Jo pred kratkim ni bilo, ustvarjajo vsi pogoji zanjo.
V vaseh Račeva in Brekovce v ži-rovski občini jo trenutno 44 otrok brez šolskega pouka. Obe šoli — če se jim sploh lahko tako reče — sta v tako slabem stanju, da ne dopuščata, da bi bil v njih šolski pouk. Dveh novih šol za 44 otrok (v vsaki vasi jih je po 22) se ne izplača graditi. Najbolje bi bilo torej, če bi dobili kje kako prevozno sredstvo, s katerim bi vozili otroke iz obeh vasi in okolice v žirovsko šolo. Tu bi bili otroci deležni organiziranejšega pouka in bi vsekakor dobili temeljitejšo osnovno znanje.
Zaradi takih in podobnih težav se predvsem v teh hribovitih predelih spet vkoreninja nepismenost. V nekem taboru za predvojaško vzgojo kmečke mladine so n. pr. preizkušali znanje tečajnikov v posebno anketo. Pri tem so prišli do poraznih ugotovitev. Spoznali so, da jo 8% mladin-
V Dragi bo na Dan mrtvih ob 9. uri dopoldne proslava v počastitev padlih borcev in talcev, ob 10. uri pa bo žalna komemoracija na skupnem grobišču v Begunjah. Kip, ki ga prikazuje  slika, stoji na vrtu begunjskih zaporov in je delo Borisa Kalina.
Kako deluje cerkljanski ljudski odbor
Od lanske jeseni dalje imajo v Cer- membe. Zdaj obsega občina 30 vasi, v kij ah sedež komune. S tem v zvezi so  katerih   živi   4865 prebivalcev, njena
nastale tudi nekatere teritorialne spre-
.   KRANJSKA RAZGLEDNICA Listje, listje ... — jesen na kranjskih ulicah
Razmišljanje ob Dnevu mrtvih
Da uresničili davne bi sanje, boj so izbrali...
Gozdovi žare v razkošnih jesenskih barvah, kdo ve, če ne poslednjič v letošnjem letu. Hladna sapa zibljo drobcene, živahne plamenčke lučk in cvetove rož na tihih domovanjih pokojnikov. Listi, posušeni, omrtveli, pa vendar čudovito pobarvani, odpadejo na gomile kot v pozdrav.
Dan mrtvih je tu, danes se še bolj kot druge-krati spominjamo številnih dragih pokojnikov, ki Jim veliko, veliko dolgujemo. Ob grobovih, urejenih z nežno skrbjo, se tkejo pogovori, tihi, brez besed; tako se pogovarja 6rce s srcem. Živi se pogovarjamo z mrtvimi.
Njihova imena niso še vsa vklesana v marmor. Toda bolj trdne kot klen} marmor so njihove ideje, ki smo jih povzeli za njimi...
Borci, revolucionarji so bili to. Kratki, stvarni opisi, ki jih najdemo o njih v arhivih, nam ne morejo prikazati vsega, kar je polnilo bogato vsebino njihovega življenja, njihovega boja za bolj sončno prihodnost našega delovnega ljudstva.
Poznamo jih še iz tistih dni, ko so se borili zoper krivično družbo, ki je delila ljudi na gospodarje in hlapce. Nato smo jih srečavali med organizatorji borbe proti okupatorju in domačim izdajalcem. Mnogo, mnogo jih je, toda naj navedemo samo nekatero . ..
Jože Fink, čevljarski delavec iz Križev je pomagal organizirati veliko stavko leta 1936 v t'ržiču. Zaradi svojega revolucionarnega delovanja je bil ob kruh. Padel je leta 1942 v Udenborštu. Kaj-
žarjev sin Jože Ažman iz Nomenja se je boril proti kapitalistom in so ga leti vrgli iz službe. Po zlomu stare Jugoslavije je takoj sledil klicu Partije. Leta 1941 ga je nad rojstno vasjo zadela fašistična krogla. Proletarski pisatelj Tone Cufar se je uprl krivični družbi tudi s peresom; vodil je izo-ril kulturo ter politično braževalne krožke in š.i-obzorje delavcev. Padel je leta 1942. Jeseničana Albin Pibernik in Slavko Federl sta bila zaradi svojih naprednih idej preganjana že pred vojno, potem pa sta bila prisiljena izseliti se v Srbijo. Obadva sta padla kot borca v NOV.
Organizatorji naprednega ...
Seveda bi morali vsaj omeniti tudi heroje Ma-
tijo Verdnika, Staneta Žagarja, Jožeta Gregorčiča in še vse številne druge neuklonljive borce - re^lucionarje, tiste, ki so ostali v taboriščih smrti, pa tudi tiste, ki so po osvoboditvi nadaljevali svoje delo za lepše dni delovnega ljudstva, a jih zdaj ni več med nami.
Mirno počivajo zdaj, tihi, mrtvi ... In vendar niso mrtvi, saj njihova misel in njihovo delo živita; povzeli simo ju za njimi vsi, ki gradimo življenje na neuničljivih temeljih, skovaaih iz sadov njihovega dela, borbe in žrtev. Tako občutimo v naših srcih, ko se ob o-krašenih grobovih brez besed pogovarjamo z njimi .. . J. O.
površina pa meri 7622 kma. Prevladuje agrarna proizvodnja. Manjše podjetje Je ediinole Opekarna Cešnjevk. Obrtnikov je v občini 85. Kakih 20 je šuš-marjev. 40% prebivalstva predstavljajo delavci, ki so večji del zaposleni v industrijskih podjetjih kranjske občine. Na področju ObLO Cerklje so 4 kmetijske zadruge — v Zalogu, Brni-kih, Velesovem in Cerkljah. Gospodarijo razmeroma dobro, le odkup poljskih pridelkov in živine je premajhen.
V Cerkljah je tudi državno kmetijsko posetvo, ki obsega 150 ha zemlje. Zaradi slabega gospodarjenja je bil spomladi zamenjan upravnik. Sedaj posestvo uspešno vodi tovariš Janez Zalokar. Potrebujejo le več poljedelskih strojev, da bi zemljo bolje obdelovali. V načrtu imajo gradnjo večjega hleva s silosi.
Ta hitni napredek posestva pa nekaterim kmetovalcem ne gre v račun, zlasti tistim, ki so jim z agrarno reformo odvzeli zemljo. Letošnjo pomlad je več odbomikov-kmetov — na seji ObLO, ko so razpravljali o dodelitvi kratkoročnega kredita, glasovalo proti podpisu garancijske izjave. Hoteli so doseči likvidacijo posestva in razdelitev zemlje. Do tega pa po zaslugi zavednejših odbornikov ni prišlo in posestvo je dobilo kredit.
Stanovanjski problem v občini ni pereč, ker zasebniki hitro gradijo lastne stanovanjske hiše. Potrebo po stanovanjih občutijo le prosvetni delavci in uslužbenci. ObLO je že pričel graditi štiristanovanjski blok, v načrtu pa ima še enega. Nekateri odborniki so na sejah skušali preprečiti gradnjo teh stanovanj, češ da občini niso potrebna, da se s tem povišujejo davki in povečuje število prosvetnih delavcev in uslužbencev.
V Dvor j ah stojita dve žagi. Ena je privatno, druga pa socialistično podjetje. Zaradi zmanjšane sečnje lesa je pričelo primanjkovati dela za obe žagi. Zato so na sejah ObLO razpravljali o ustavitvi dela na privatni žagi. Zopet so se našli odborniki, ki so zahtevali, da se zapre socialistični obrat. Tudi za temi zahtevami se skrivajo sebični osebni interesi na škodo družbe
Vse to kaže, da nekateri odborniki ne razumejo oziroma nočejo razumeti, kakšne so njihove naloge. Lastni interesi jim pomenijo več kot splošne koristi. Nekaj odbornikov pa je tudi takih, ki se niti volitev niso udeleževali. Pri bodočih volitvah bi bilo prav, če bi tudi v Cerkljah izvolili v odbor več mlajših tovarišev in tovarišic ter opustili staro miselnost, da so občinski odborniki lahko le starejši možaki.
S SEJE DELAVSKEGA SVETA TOVARNE
V LESCAH ✓
.VERIGA"
Nadoknadili bodo zamujeno
Higieno v pekarnah bomo TE DNI PO SVETU
izboljšali le s skupnimi napori
O planu investicij za prihodnje leto je pred dnevi razpravljal deiavski svet tovarne »Veriga« iz Lesc. Sklenili so, da bodo sklad za samostojno razpolaganje, ki ga ima tovarna v letošnjem letu, uporabili za gradnjo dveh stanovanjskih hiš. 4 milijone dinarjev so namenili za nepredvidene izdatke, 2 milijona pa za počitniški dom, medtem ko bodo preostala sredstva omenjenega sklada uporabili za dopolnitev osnovnih sredstev. Predvidevajo, da bodo v prihodnjem letu s kreditom iz občinskega kreditnega sklada za stanovanjsko izgradnjo gradiii še dva stanovanjska bloka. — Delavski svet je tudi potrdil predlog plana popravil in zamenjave osnovnih sredstev. Ker pa so potrebe znatno večje kot razpoložljiva denarna sredstva, bodo najprej določili vrstni red nujnih popravil.
Kot v vrsti drugih podjetij, so tudi v »Verigi« ponovno dopolnili premijski pravilnik, ker so nastalo v posameznih oddelkih v zvezi s proizvodnim planom nekatero nepredvidene spremembe. Tudi prvotno sprejeti družbeni plan za prihodnje leto, glede na posamezne obrate, so nekoliko spremenili, in sicer količinsko, medtem ko bo vrednostni plan v letu 1957 ostal neizpremenjen.
Delavski svet je tudi sklenil kupiti avtobus, ki bo služil predvsem prevozu delavcev iz oddaljenih krajev na delo.
Zaradi pomanjkanja električne energije jo delavski svet sklenil, da bodo zamujeno nadoknadili z nedeljskim delom in tako zajamčili izpolnitev letnega proizvodnega plana tovarne.
C. R.
Akcija za pregled lokalov, ki prodajajo prehrambene proizvode, bo vsekakor pripomogla, da bomo hitreje odpravili pomanjkljivosti, ki povzročajo nehigiensko prodajo, pa tudi proizvodnjo kruha.
Strokovna sekcija pekov in slaščičarjev pri Obrtni zbornici za okraj Kranj je na svoji zadnji seji razpravljala, kako čimprej odpraviti te nepravilnosti vsaj v takem obsegu, kolikor jih posamezno podjetje zmore ter tudi o tem kaj pokreniti, da se vsaj v industrijskih središčih dokončno uredi preskrba prebivalstva s kruhom. Na seji je bilo možno ugotoviti, da se delovni kolektivi pekarn ln mojstri resno zavedajo nujnosti rešitve tega vprašanja. Ugotavljajo, da So pri reševanju teh problemov preveč osamljeni. Na seji je bilo sklenjeno, da Obrtna zbornica predlaga inšpekcijskim organom, naj komisije dosledno ugotavljajo vso pomanjkljivosti od vskladiščenja moke do prodaje
BELEŽKA ŽIROVCI IN TISK
Med vsakodnevno poštno pošiljko, ki prispe na pošto Zirj> utegnemo naleteti tudi na zajetne svežnje časopisov: dnevnikov, tednikov in revij. Morda se bomo vprašali; mar Zlrovci tako radi bero? Na pošti nam lahko postrežejo tudi s številom stalnih naročnikov iz Zlrov, o-koliških vasi in zaselkov po hribih.
Slovenski poročevalec imr* 110 naročnikov, »Ljudska pravica« 17, »Ljubljanski dnevnik« 74. »Glas Gorenjske« 53, Kmečki glas 140, Naša žena čez 200, TT 112 itd. Pri tem pa ni zajeta soke številke, zlasti še, če upo-kolportaža. Vsekakor so to vi-števamo, da je v Zireh in okolici čez 300 radijskih sprejemnikov.
Da bi bilo ustreženo tudi priložnostnim kupcem — in teh nI malo — se prebivalci Zirov in okolice močno potegujejo za postavitev kioska, kjer bi mogli tudi ob nedeljah kupovati časopise. S tem bi bilo ustreženo zlasti prebivalcem iz oddaljenih vasi, ki obiščejo Ziri le ob nedeljah, ko jim dopuščajo domač?, opravila.
O postavitvi kioska so sicer že razpravljali, vendar pa so vprašanje preložili na čas, ko bo dograjen Zadružni dom in pred njim urejen park, kjer bo moč najti — kakor menijo odgovorni — tudi ustrezno mesto za kiosk. In kdaj bo park urejen? Morda čez leto ali dve ... Ali ne bi mogli postaviti kioska začasno kjerkoli v vasi, kasneje pa, ko bo park urejen, bi leseno konstrukcijo prenesli vanj.
Več prožnosti v reševanju takih vprašanj! S.
Cene mesa je moč znižati
Pododsek mesarskih podjetij odseka za kmetijske pridelke pri Trgovinski zbornici za okraj Kranj je v torek razpravljal o stanju na tržišču z živino in o možnostih znižanja cen mesu.
Glede na precejšnjo ponudbo živine lahko sedaj pričakujemo določeno znižanje cen mesu, čeprav morda le za nekaj dinarjev. Sedanje cene govejemu mesu se gibljejo od 230 dinarjev (Skofja Loka) do 240 dinarjev za kilogram v Kranju in na Jesenicah.
Iz razprave na tem sestanku je bilo moč ugotoviti mnenje nekaterih podjetij, da se cene mesu ne izplača zniževati za dinar, dva ali pet, ker to
ne bi imelo nekega večjega učinka. Predstavniki teh podjetij so bili mnenja, da naj se z zniževanjem cen počaka. Podjetja naj bi pri sedanjih cenah poslovala nekaj časa z izgubo, nekaj časa z dobičkom, kar bi se v končnem denarnem  učinku izravnalo.
Tako stališče je seveda neopravičljivo. Cene mesu naj se ravnajo po ponudbi in povpraševanju. Temu primerno naj se zvišujejo oziroma znižujejo. Prodajne cene namreč ne morejo in ne smejo temeljiti le na povprečnih, marveč na dejanskih kalkulacijah. Na ta način bodo podjetja dosegla pri potrošnikih tudi večje zaupanje.
I. A.
»Puškama« Kranj v likvidaciji
Sklepanje o likvidaciji Tovarne lovskih patron je na petkovi seji ObLO Kranj povzročilo precej burno razpravo. Razen odbornikov so se seje udeležili tudi predstavniki kolektiva »Puškarne«. Predsednik Sveta za industrijo in obrt je pojasnil navzočim, da bo podjetje pri nadaljnjem plasiranju svojih izdelkov nujno zašlo v težave, ker je tovrstna proizvodnja v obratih vojne industrije mnogo cenejša.
Puškarno je zaradi tega treba čimprej reorganizirati. Delavski svet je na svojem zasedanju že sprejel sklep, da gre podjetje v redno likvidacijo. To je trenutno zanj najboljša rešitev. Nekateri predstavniki kolektiva so na seji ObLO sicer predlagali preusmeritev proizvodnje oziroma združitev z »Remontom čevljarskih strojev« in »Kovinarjem«, nakar sta predsednik Sveta za industrijo in načelnik oddelka za gospodarstvo pojasnila, da je bilo o ki pa i ju tudi
ukrepu ne obetajo zadovoljive ekonomske perspektive. Na preusmeritev proizvodnje bi moralo podjetje misliti žo zdavnaj prej, ker je potrebno precej ča9a, da poizkusna proizvodnja novega izdelka steče. Nekatera naša podjetja še vse preveč pričakujejo nasvetov od zunaj. Le kvaliteta in pravilna izbira asortimana lahko zagotovita uspeh, to pa je njihova lastna skrb.
Ljudski odborniki so glasovali, da se
tem precej razprav, ki pa. so vse pokazale, da se podjetju tudi po takem
industrijsko podjetje »Puškama« likvidira in ustanovi obrtno podjetje usluž-nostnega značaja. To podjetje bo popravljalo puške, izdelovalo nadomestne dele, lovske patrone in nove puške po naročilu. Imenovana je bila posebna tehnična komisija, ki 'bo proučila, kako naj hi se obstoječi strojni park najbolje izkoristil. J. O.
V ZAČETKU NOVEMBRA BO ZAČELA  V  KRANJU OBRATOVATI ŠOLSKA KUHINJA
Občinski ljudski odbor Kranj je na svoji zadnji seji sprejel sklep o ustanovitvi šolske kuhinje z dnevnim zavetiščem v prostorih nekdanje gostilne Pri Peterlinu. Da se bodo otroci v njej čim ceneje oskrbovali, bodo tudi podjetja prispevala nekaj finančnih sredstev. Odborniki so predlagali, naj bi zahajali v dnevno zavetišče le tisti otroci, katerih starši so zaposleni in nimajo doma nikogar, da bi pazil nanje. Šolska kuhinja bo obratovala za vse kranjske šole.
kruha. Na podlagi ugotovitev bi organizirali širšo razpravo s predstavniki pekarn, inšpekcijskih organov in občinskih ljudskih odborov, kjer bi vse probleme temeljito proučili in ugotovili, kaj je potrebno in kaj je možno takoj urediti.
Po sklepu seje sekcije bo Obrtna zbornica opozorila vse pekovske obrate, naj takoj izdelajo predračune stroškov za ureditev lokalov, proučijo vprašanje namestitve blagajničark v prodajalnah ter ugotovijo možnosti za zavijanje kruha in stroške, ki bi tako nastali. Pekarnam bo predlagano, da naj z razpoložljivimi sredstvi takoj začno z ureditvijo obratov.
Vseh osem prodajaln kruha, ki so v okrilju »Pekarne« Kranj, je v večini primerov v manjših lokalih, kjer ni mogoče namestiti več kot eno prodajalko. Koncentracija manjših prodajaln v večjem lokalu z več prodajalkami in blagajničarko pa ni v interesu potrošnika, kateremu je treba omogočiti, da se oskrbuje čim bliže. Da so prepreči prijemanje kruha in denarja, bi bilo potrebno nabaviti za to primerne škarje, posebno v prodajalnah, kjer je manjši promet.
Pekovski mojstri so mnenja, da bi moralo biti prizadevanje za higiensko prodajo kruha splošna težnja, ne samo pekov, temveč tudi potrošnikov. Nabava prtičev in vreč iz polivinila jo dane/, možna. Potrošniki bi tako lahko higiensko odnašali kruh iz prodajaln. Prav nič nc pomaga prizadevanje inšpekcijskih organov za higiensko ureditev prodaje kruha, če se nezavit kruh znajde v tobrici ali mreži potrošnika, poleg neoprane zelenjave ali sadja. Kruh se v pekarnah z izjemo Bleda ne zavija. Kruh pa se ne prodaja samo v prodajalnah pekarn, temveč tudi v špecerijskih trgovinah. Upravniki pekarn in pekovski mojstri so mnenja, da bi zavijanje kruha bistveno povečalo režijske stroške.
K reševanju problema preskrbe prebivalstva s kruhom je v zadnjem času pristopila občina Tržič. Pekarna Tržič bo začela s sredstvi investicijskega sklada občine in delno sklada za pospeševanje prometa s kmetijskimi pridelki graditi novo pekarno, ki bo glede kapacitete in higiensko-sanitar-ne ureditve popolnoma ustrezala potrebam Tržiča in okolice. Na Jesenicah ima podjetje »Pekarna« odobrene načrte za večjo adaptacijo, s katero bo vsaj nekoliko rešila vprašanje preskrbe Jesenic. Tudi v 2ireh si prizadevajo zgraditi novo pekarno v Zadružnem domu. V Kranju pa o gradnji pekarne že dalj časa razpravljajo. Pekarna Kranj ima že nekaj načrtov, predvidena je tudi že lokacija, vendar sredstev ni. . .
Vprašanje preskrbe prebivalstva s kruhom v našem okraju terja nujne rešitve. Mogoče bodo ugotovitve Iri-šprkcijskih organov pospešile ureditev pekarn. Rešitev pa ne moremo prepustiti samo pekarnam, temveč mora postati skrb celotne lokalne skupnosti.
I. M.
Kot poroča radio Kossuth iz Budimpešte, je prišlo na madžarskem sko-raj do normalizacije položaja po tragičnih dogodkih, ki so izbruhnili pred dobrim tednom dni.
Poročajo tudi, da so se začele sovjetske čete umikati iz Budimpešte, službo javne varnosti pa so povsod tam prevzeli madžarski vojaki, policija in oborožene čete delavcev in mladine, ki bodo odslej tvorile policijo državne varnosti. Včeraj   in  danes  je  v Budimpešti skoraj popolnoma mirno, le tu in tam jo prišlo šo do manjših izgredov ln spopadov. Madžarski radio poziva vse delovno ljudi, delavce in mladino, naj napno vso sile, da bi Čimprej prenehalo prelivanju krvi.
Tudi v vodstvu budimpeštanske«?« komitejr. Partijo delovnih ljudi Madžarsko jo prišlo do sprememb. Dosedanjega sekretarja Istvana Kovicza, so  zamenjali s članom politblroja CK. PDLM Jožefom Kobelom. Novi komito jo hkrati poklical vse komuniste,  naj  sodelujejo pri vzpostavljanju,  reda in  miru v državi ter v obrambi   oblasti delavskega razreda. Hkrati je pozval tudi komuniste, naj se takoj zglase v organizacijskih središčih narodne garde. Tudi preskrba prebivalstva glavnega mesta Madžarske - Budimpešte, se še kar zadovoljivo razvija. V mestu je razmeroma dovolj živil in tudi zdravil.    Organizacije   Rdečega   križa rt mnogih evropskih držav so poslale v Budimpešto posebne avione z zdravili in krvjo. Notranjo ministrstvo se je zahvalilo za dosedanjo pomoč ter sporočilo, da so ranjenci preskrbljeni in da nadaljnja pomoč ni več potrebna. Ob tem pa prihaja tudi do ustanavljanja prvih delavskih svetov. Ta težnja je pokazala, da hoče delavski razred Madžarske soodločati pri neposrednem upravljanju v gospodarstvu.
V torek pa je prišlo na izraelsko-egiptovski meji do odkritega vojaškega spopada, ki predstavlja resno nevarnost za mir. V Varnostnem svetu Združenih narodov je prišlo do izredne seje, na kateri je imel tudi stalni predstavnik Jugoslavije v tem mednarodnem organu govor.
Dr. Jože Brilej je dejal, da mora Varnostni svet delovati naglo. Kot prvi ukrep mora odrediti prenehanje sovražnosti in zahtevati takojšen umik izraelskih čet na demarkacijsko črto. Ce bi se to ne zgodilo, je treba seveda uporabiti stroge ukrepe, predvidene v Ustanovni listini, jo dejal naš predstavnik.
UREDNIŠTVO   GLASU GORENJSKE TELEFONSKE ŠTEVILKE: 475—397
LJUDJE IN DOGODKI
Nevarna igra se nadaljuje . . .
Pred nekaj dnevi smo prav na tem mestu objavili komentar z naslovom »Nevarna igra na Bližnjem vzhodu«. Tedaj smo razpravljali o jordansko - izraelskem spopadu. Zdaj pa lahko ugotovimo, da se ta nevarna igra nadaljuje Ln da je ogrozila mir na tem področju in tudi v svetu. Gre za nevarno pustolovščino Izraela, ki je s svojimi četami prodrl na egiptovsko ozemlje in tako sprožil akcijo, ki ji jo težko videti posledice in konec.
Tako potezo so že dalj časa potiho-ma in naglas zahtevali nekateri prenapeti skrajneži v Izraelu. Toda težko je verjeti, da bi bili ti krogi toliko vplivni, sovraštvo do Arabcev pa tako močno, da bi zameglili trezne glavo v izraelski prestolnici Tel Avi-vu. V ozadju so drugi računi ln načrti. Vsi zadnji dogodki v tem delu sveta, od »maščevalnih akcij« na arabsko obmejne postojanke preko splošne mobilizacijo tik preden se je začel sedanji izzivalni napad na Egipt, kažejo, da je razvoj dogajanj plod preračunanih kombinacij. Glavni pobudnik pa ni v Tel Avivu, marveč ga je treba iskati drugod in sicer — bodimo odkriti — v zahodnih prestolnicah.
Toda četudi nam je tako stanje že dalj časa jasno, vendar ne moremo docela preprosto razložiti sedanjega zamotanega položaja na Bližnjem vzhodu. Tudi med zahodnimi silami namreč ni pravega soglasja v oceni položaja. Vse so sicer zainteresirane na Bližnjem vzhodu z njetovim petrolejem in sueškim prekopom, vendar vsaka drugače. Za Anglijo je to 5e t dino področje, kjer lahko britanski lev še kolikor toliko pometa s svojim
repom. ZDA so žo previdnejšo in rajši opravijo Z dolarji tisto, kjer drugi šo vedno uporabljajo pest. Francija pa vso skupaj zaskrbljeno gleda skozi prizmo lastnih težav v Severni Afriki.
ZDA so tudi zdaj verjetno nasprotovalo agresivni politiki Izraela, ker lahko napravi tako gosto kašo, da se tudi kuharji v njej ne bodo več spoznali. Po drugi strani se ZDA tudi pred volitvami novega predsednika ne želijo vpletati v tvegane igre z vojnim požarom. Takemu stališču Washingto-na lahko zato pripišemo posredovanje Eisenhovverja, ko jo izrazil zaskrbljenost spričo splošne mobilizacije v Izraelu, medtem ko so v.JLondonu »brezskrbno« zatrjevali, da gre le za »mobilizacijo iz opreznosti«. ZDA so bile tudi tiste, ki so zahtevale sestanek Varnostnega sveta ZN. Možna je sicer tudi druga razlaga, da je to vse skupaj samo pesek v oči in da gre v bistvu le za enotno akcijo Zahoda, v kateri pa so vlogo razdeljene. Ukrepi ZDA bi bili potemtakem le kamufla-ža, s katero bi si zahodne sile pilatov-sko umile roke v tej nevarni zadevi. Vendar jo po dosedanjem razvoju dogodkov dosti verjetnejša prva varianta.
Francija sicer podpira akcijo Veliko Britanije in je njen zvesti partner pri tem pustolovskem podvigu, vendar pa uradni krogi kot tudi tisk, ne skrivajo zaskrbljenosti spričo takšnega poteka dogodkov. V nekaterih vladnih krogih z obžalovanjem govorijo, da je »Francija šla na žalost v sueški krizi
po stopinjah Anglije; s tem pa, ko je podpirala njene, je  zgubljala lastne
pozicijo na Bližnjem vzhodu.« V Parizu se upravičeno boje, da ne bi takšna politika združila vsega arabskega sveta od Maroka do turških meja v enotno fronto proti Zahodu. Tako bi se v tej fronti nasproti Franciji znašli tudi Tunis, Maroko in Alžir. Zato desničarski časopis »Aurore« odkrito piše, da mora '»Francija preprečiti to potezo Britanije«.
Kakšne koristi naj bi imela Velika Britanija od nevarnega netenja ognja na puščavskem pesku Bližnjega vzhoda? Za odgovor nam ni treba biti v zadregi, saj ga daje tudi tisti del časopisja, ki sicer podpira zahodno politiko brez zadržkov. Neodvisni »Pa-risien Libere« piše, da se »z napadom Izraela na Egipt, Velika Britanija lahko sklicuje na britansko' - egiptovski sporazum, po katerem imajo Angleži pravico v primeru vojne ponovno zasesti področje -sueškega prekopa.« Izraelci so torej odigrali vlogo povzročitelja vojne, medtem ko Britanci nameravajo nastopiti v obrabljeni vlogi »razsojevalca in miritelja«. Za odgovor na taka ugibanja ni bilo treba dolgo čakati. Britancem se je očitno zelo mudilo, da Čimprej izvlečejo koristi iz napetega položaja ob Suezu. Eden je objavil, da sta Velika Britanija in Francija poslali ultimat Egiptu in Izraelu, naj takoj umakneta svoje enote 10 milj od sueškega prekopa, da bi lahko ključne položaje v prekopu zasedle francoske in britanske čete. Ce bi do roka, navedenega ultimatu, ena aLi obe strani ne pristali na omenjeno zahtevo, bi britanske in francoske čete nasilno izvršile zasedbo. Se pravi, da jo bil ultimat sicer formalno
naslovljen na obe strani, egiptovsko in izraelsko, namenjen pa v bistvu le eni — egiptovski. S tem sta Velika Britanija in Francija dosegli cilj, ki ga doslej kljub vsem naporom tradicionalne britanske in francoske diplomacije nista mogli.
Razvoj dogodkov bo prav gotovo preraste! okvir našega komentarja in bo od trenutka, ko pišemo te vrstice pa do tistega hipa, ko bodo prišle do bralcev, obilje dogodkov marsikaj spremenilo in postavilo na drugačne mesto. Toda osnovne ugotovitve, ki smo jih navedli, bodo ostale. Velika Britanija in Francija s to potezo delata medvedjo uslugo svojemu ugledu in tudi svojim koristim, ki jih hočeta »zaščititi« s takšnimi dvomljivimi koraki. Izrael pa si je nakopal pridevek »mednarodnega provokator j a« in »napadalca«, ki ne samo da mu ni v čast, pač pa mu bo očitno škodoval še dolgo vrsto let. Državna sekretar za zunanjo zadeve Koča Popović je zato upravičeno označil izraelsko akcijo kot dejanje, ki nosi vse značilnosti agresijo in spravlja v nevarnost svetovni mir.
Naloga Varnostnega sveta OZN teh kočljivih trenutkih bo vse prej kot lahka. Vendar tokrat ne bo mogel mimo dogodkov le s splošno resolucijo, ki bo obsodila početje Izraela, ali nemočnim opazovanjem francosko-bri-tanske samopašnostl. To že zaradi ugleda svetovno organizacije, kaKor tudi'koristi miru v svetu ne. Svetovna javnost bo vsekakor na strani tistih, ki 'bodo obsodili izraelsko agresijo kakor tudi francostko-britansko vmešavanje v notranje zadeve drugih držav.
Mir na tako občutljivem področju, kot je Bližnji vzhod, pa je vse preveč krhka stvar, da bi se z njo lahko brez nevarnosti igrali.
MAR TEN TOMAZIC
f—" KRATKO--
TODA ZANIMIVO
KITAJSKA MLADINSKA DELEGACIJA BO OBISKALA GORENJSKO
V soboto, 3. novembra bo prišia v Kranj kitajska mladinska delegacija. Gostje si bodo najprej ogledali tovarno »Iskro«, nato pa se bodo zadržali nekaj časa na ObLO, kjer jih bo sprejel predsednik Vinko Hafner. Obiskali bodo tudii Naklo. Tam *majo na sporedu mladinsko prireditev.
PROMETNA NESREČA NA SPOLZKI CESTI
V torek, 30. oktobra ob 13. uri se je na cesti od Visokega proti Jezerskem pripetila prometna nezgoda pri srečanju dveh avtomobilov. Ko sta se drug drugemu umikala, je tovorni avtomobil zavozil preveč na desno. Cesta jo bila spolzka in prevrnil se je v grapo. Hujših posledic ni bilo.
OTROKA JE RESILA
Pred dnevi je žena kamniškega brivskega mojstra Blanka Iskra na cesti v Spodnjih Mekinjah zaslišala vpitje otroka, ki je tekel ob bregu prekopa Mlinščice in kazal z roko v strugo. Ko jo prihitela tja, je zagledala v valovih 3-letno sosedovo punčko, ki je iz neprevidnosti zašla preblizu strugo in padla v vodo. Tovarišica Iskrova je brez oklevanja skočila za njo ln deklico v zadnjem hipu rešila iz deročo Mlinščice tik pred grabljami Tovarno kovanega orodja. Voda je ta dan zelo narasla in bi gotovo potegnila drobno punčko čez grablje v kanal, kl vodi v turbino. Tovarišica Blanka Iskra zasluuži za svojo požrtvovalno dejanj o javno pohvalo.
POŽAROV NI BILO
Požarov v tem tednu na Gorenjskem ni bilo. O nedeljskem požaru v Tovarni kos in srpov v Tržiču smo že poročali, vendar pripominjamo, da ni pogorela vsa tovarna, temveč le mizarska delavnica za izdelovanje sla-moreznih klin in skladišče za premog s kurivom in opremo.
Zadružna mlekarna Kranj obvešča cenjene potrošnike v Kranju, da bo s 3. novembrom začela prodajati mleko ob sobotah popoldne za nedeljo.
GORENJ$
ADRUZNIK
Po ustanovitvi prve proizvajalne zveze Bohinj-Bled
Izdelan je gospodarski program, ki zajema vse dejavnosti kmetijske proizvodnje na
področju poslovne zveze
izdelan je gospodarski program, ki sajema vso dejavnosti kmetijske proizvodnjo na področju poslovne zveze.
Poročali smo žo v našem časopisu, da je bila 6. oktobra 1956 ustanovljena v Bohinju prva Kmetijska proizvajalna Poslovna zveza. V to zvezo so se združilo KZ: Boh. Bistrica, Srednja vas, Stara Fužina, Boh. Bela in Ribno z namenom, da bi čim uspešneje Izvrševalo svoje nalogo in si ustvarile pogoje za skupno upravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti.
Zveza imr. nalogo, da s poslovnimi odnosi r. združenimi kmetijskimi zadrugami dela za napredek kmetijskega gospodarstva in socialistične preobrazbo vasi.
Celotno njeno poslovanje ima namen doseči ta cilj. Zveza bo morala
skrbeti za gospodarsko krepitev zadrug ter jih v svojih poslovnih odnosih usposabljati za čim uspešnejše upravljanje njihovih dejavnosti.
Nudila bo vsestransko pomoč svojim zadrugam pri izdelavi njihovih gosp. programov, ureditvenih načrtov za pašnike, sadovnjake ali za posamezna področja.
Njena skrb je, da organizira proizvodnjo plemensko živine, kvalitetnih semen in novih kmetijskih proizvodov. Zato bo skrbela tudi za organizirano prodajo, za urejanje in gradnjo potrebnih skladišč, predelovalnih obratov in drugih potrebnih kmet. naprav. Organizirati bo morala tudi mehanizacijo v širšem področju, posameznim zadrugam pa bo nudila na-
POSPEŠEVANJE ČEBELARSTVA PREKO KMETIJSKIH ZADRI G NA GORENJSKEM
Čimbolj napreduje znanost, zlasti naravne vede, tembolj se uveljavlja v javnosti spoznanje o važnosti čebel v kmetijski proizvodnji zaradd opraše-vanja kmetijskih rastlin po čebelah. Naš znani 'čebelar Anton Janša je že Pred 200-timi leti pravilno ocenil pomen čebelarstva v kmetijstvu. V tistih časih so Gorenjski čebelarji čebeiariii predvsem v kranjičih na' roje. Pomladi so čebele prodajali domačim čebelarskim trgovcem, ki so jih razpošiljali daleč pO' svetu. Kranjska čebela si je pridobila velik sloves, zato je bilo vse do prve svetovne vojne po njej veliko povpraševanje. Takrat je bilo na Gorenjskem kljub ostrejši klimi So dovolj čebelje paše za dober in
Vedno bclj pa se je pojavljala potreba po lastni organizaciji v okviru KZ, da bi se mogli razni čebelarski problemi, kakor so zatiranje čebeljih bolezni, preskrba s krmilnim sladkorjem itd., urejati bolj operativno in učinkovito. S tem namenom so se že v lanskem letu začeli pri KZ ustanavljati prvi čebelarski odseki. Doslej jih je ustanovljenih že 23. Delegati čebelarskih odsekov KZ so zato pri OZZ Kranj izvolili svoj čebelarski odbor. Vsi čebelarji se zelo zanimajo za to novo čebelarsko organizacijo, katere namen je združiti vse gorenjske čebelarje v skupnem delu za boljše uspevanje čebelarstva, s tem pa tudi za dvig onih kmetijskih panog, ki so po svoji na-
SODOBEN ČEBELNJAK Last J. Strgarja v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici
hiter razvoj čebeljih družin. Čebele so Prevažali takrat le na jesensko pašo ajdo, da so si nabrale za zimo potrebno zalogo dobrega medu, nekaj pa 8a je ostalo tudi čebelarjem. Na srenjah gmajnah je bilo dovolj raznega l^edovitega grmičevja, drevja in cvetja. Agrotehničnih ukrepov kmetje takrat še niso poznali. Danes pa prav ti ukrcpi tudi nekoliko pripomorejo k Usihanju raznih medenih virov. Vse *em!jiške kulturne vrste z gozdovi ter Pašniki, se danes gojijo mnogo intenzivneje, zato je vedno manj medonos-**ega grmičevja, gozdnih plevelov, do-c'm nepreoranih strnišč že davno ni Več. Tudi industrializacija na Gorenjskem vpliva na nekatere probleme v .pbclarstvu. Vs.i ti vzroki, vplivajo na ^vljenjski razvoj divjih opraševalcev ^Vetja, kakor so čmrli, razne divje če-r^'le in ose, katerih je vedno manj. ^ako postopoma prehaja funkcija o-Pfaševanja cvetja sadnega drevja in ^fugih kmetijskih rastlin vedno bolj ^a čebele. Pri tem je važno tudi to, ^a prezimujejo čebele v družinah, zakadi česar morajo množična epraševati ^vetje že v zgodnji spomladi. O vseh
eh čebelarskih problemih so večkrat Ispravljali v zadnjem času tudi naši
ebelarji zadružniki. Prišli so do prepričanja, da bo mogla te probleme ^Pešno reševati predvsem kmetijska ^družna organizacija, ki je zaintere-
'rana pospeševanju čebelarstva ne le **radi pridelkov medu in voska., tem-g.eČ zlasti zaradi večjih in kvalitetnej-pridelkov sadja in semen predvsem ^ deteljah.
S tem namenom je OZZ Kranj navala najprej stike s predstavniki g^belarskih organizacij ter z njimi rezala   tekoče   čebelarske probleme.
ravl vezane na čebelarstvo. O delu čebelarskih odsekov pri KZ in čebelarskega odbora OZZ ter o pomembnih gospodarskih vprašanjih naših Čebelarjev, bo prihodnji teden razpravljal omenjeni odbor. O ugotovitvah in sklepih tega sestanka pa bomo poročali pozneje. B. V.
PRISPEVEK K DOMAČI
ČEBELARSKI
LITERATURI
Ing. Jože Rihar: „Praktično čebelarjenje"
Naši čebelarji so že dolgo pogrešali čebelarsko učno knjigo, ki bi na poljuden, pregleden in razumljiv način vsebovala vse temeljno znanje, ki je potrebno praktičnemu čebelarju. Tudi izkušeni Čebelarji potrebujejo priročnik za izpopolnjevanja svojega znanja, saj pri nas kljub dolgi in slavni čebelarski tradicij] čebelarstvo ne napreduje tako, kakor bi želei. V zadnjih letih se skoraj redno, zlasti v zimskih mesecih, pojavljajo hude izgube na čebeljih družinah, ki jih povzroča pomanjkljivo znanje. Da odpomoremo temu nedostatku, je izdala te dni založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani priročnik inž. Jožeta Riharja: Praktično čebelarjenje. Na 310 straneh opisuje znani čebelarski strokovnjak vse, kar je potrebno vedeti praktičnemu čebelarju. Zbrano gradivo pojasnjuje 138 slik in risb. Cena je 850 din za knjigo, vezano v polplatno. Knjiga Praktično čebelarjenje bo vsem našim čebelarjem dobrodošel priročnik, saj že dolga leta ni izšla tako praktična in dobra strokovna knjiga za čebelarje.
svete pri uvajanju nove mehanizacije. Ob potrebi bo lahko ustanovila poskusne selekcijske postaje ali laboratorije.
To pravkar omenjeno poslovanje je zajeto v pravilih naše prve gorenjske Kmetijske proizvajalno poslovne zveze.
Iz gospodarskega programa zveze je razvidno, da zadruge z njenega področja združujejo skupno 1257 kmetijskih gospodarstev. Ta gospodarstva imajo naslednjo strukturo zemljišč po kulturah: Njiv in vrtov 1450 ha (2,5%). sadovnjakov 91 ha (0,16%), travnikov 4155 (7,8%), senožeti 4493 ha (8%), pašnikov 97G1 ha (17%), trstišč in močvirij 333 ha (0,C%), gozdov 25.189 ha (47,4%) in nerodovitnih površin 8639 ha (16%).
Poleg gozdov, ki zavzemajo skoro polovico celotne površine, je največ travnatega sveta. Zato je za gozdarstvom živinoreja glavna panoga kmetijstva. Rešiti so bo moral pereč problem paše za živino, kakor tudi problem naraščajoče proizvodnje mleka in mesa. Vso skrb bo potrebno posvetiti predelavi mleka v sir, saj se na tem področju odkupi letno 1,500.000 litrov mleka. Od te količine pa gre vsaj 70% mleka v predelavo. Kvaliteta bohinjskega sira so bo nujno morala izboljšati, zgraditi pa bo potrebno v ta namen tudi moderno skupno zorilno klet za potrebe vseh zadrug.
Ker tržni viški, predvsem živalskega izvora, iz leta v leto naraščajo, bo morala zveza poskrbeti za organizirano prodajo zlasti plemenske ln klavno živino ter sira. Vso skrb bo morala zveza posvetiti nadaljnji selekciji živine. Pod mlečno kontrolo je 900 krav ali 36% od celotnega števila. Kljub temu, d?, je povprečna molznost teh krav cca 2500 1 letno, je na splošno živina po svojih kapacitetah izkoriščena le 60%. Za prodajo živine bo KPPZ uredila sejmišče v Bohinjski Bistrici.
Za ureditev pašnikov po novem zakonu o gospodarjenju z zemljišči bivših agr. skupnosti bodo potrebna visoka denarna sredstva. Za ta dela bo Kmetijskim zadrugam kot investitorjem zveza izdelala investicijske programe in melioracijske načrte. Kontrolirala bo, da bodo sredstva pravilno izkoriščena ter da bodo dela strokovno izvršena.
Izboljšanje proizvodnje in pa dvig številčnega stanja živine je prav tako naloga proizvajalne poslovne zveze. Potreben bo temeljit študij za izvršitev investicijskih elaboratov za ureditev posameznih planin. Pri tem bo važen rentabilni račun in sodobna načela v pašništvu.
Kvaliteta ter kvantiteta krme za živino se mora povečati z uporabo umetnih gnojil, ureditvijo gnojišč in gnojničnih jam, s spremembo posevkov v korist krmnih rastlin ter melioracijo slabo rodovitnih površin.
Zveza bo v sadjarstvu organizirala predvsem več nasadov jagodičevja, ki so lahko visoko rentahilni. Področja, primerna za sadovnjake, pa bo obnovila z drevjem kvalitetnih sadnih sort.
Ker jo za to področje pomembna tudi turistična dejavnost, je v gospodarskem programu predvideno tudi urejanje planšarskih zgradb v te namene. To dejavnost bo zadrugam tudi lahko nudila vir dohodkov. Pogoji za zadružno turistično dejavnost pa so v Bohinju vsekakor dani, le izkoristili jih jo potrebno!
Zveza bo po svojih zadrugah do 31. decembra 1956 izdelala za 1. 1957 gospodarske načrte v okviru splošnega kmetijskega programa v okraju ter svojega perspektivnega načrta.
Pričakujemo, da bo ta vsebina dela Kmetijsko proizvajalne poslovne zveze Bohinj — Bled upravičila njeno ustanovitev ter njen gospodarski pomen.
—er
DA BO REPA DOBRO PREZIMILA
POSKUSI Z ŽITI NA GORENJSKEM
Boljše seme - več pridelka
Kakor vsako leto so bili tudi letošnjo jesen napravljeni poskusi z različnimi sortami in vrstami ozimnih žit. Poleg raznolikosti sort je vsak poskus izpopolnjen z različnimi načini gnojenja. Hočemo namreč dobiti že pri enem poskusu odgovor, kako se obnese ta ali ona sorta pšenice, rži, ovsa in ječmena ter kako deluje na rast in pridelke posameznih posevkov uporaba raznih vrst gnojil. Ze več let delamo poskuse s 5 sortami pšenice. Letošnjo jesen smo ta poskus prekinili ter ga nadaljujemo le še z dvema sortama, ki sta se v vseh pogledih najboljše izkazali. To sta sorti ka-dolška (uvožena) in plantahofski. Poleg tega uporabljamo v poskusu 4 različne količine gnojil in 'to v obrokih 650, 700, 800 in 950 kg na ha. V teh količinah so zajete vse tri osnovne vrste gnojil. Prvi obrok gnojil so potrošili pred setvijo, drugega pa dobi pšenica spomladi. Omenjena poskusa sta napravljena pri tov. Gašpircu na Pšenični polici in pri tov. Kristancu v Srednji vasi pri Šenčurju.
Nekoliko drugačen, vsaj kar se tiče količine umetnih gnojil, pa je poskus na kmetijskem posestvu v Zabnici. Ze sami obroki gnojil: 800, 1250 in 1500 kg na ha. kažejo na večjo intenzivnost pri pridelovanju žita. Tu so obroki gnojil visoki tako, kakor jih menda uporabljajo Italijani in Avstrijci. Predlog za omenjeni poskus je dala Zbornica za kmetijstvo, namen poskusa pa je ugotoviti, če je mogoče doseči pri nas še večje pridelke ter tako v zveznem merilu doseči takšne pridelke, da bi nam ne bilo potrebno pšenice uvažati. V ta poskus so vklju-
čene tiste sorte, ki nam nekaj pomenijo. Med njimi sta dve italijanski sorti, odpadle pa so štiri avstrijske sorte ker jih uvozniki niso, ali pa so jih prekasno dobavili, ker lahko upravičeno kritiziramo! Od tega poskusa pričakujemo uspešnih rezultatov prav vsi pridelovalci žit.
Tretji večji poskus s tremi sortami ozimnega ovsa, 6 sortami ozimnega ječmena, 4 sortami rži in 12 sortami ozimne pšenice je 'posejan pri tov. Zormanu v Šenčurju. Na 150 parcelah so izmenoma posejane vse te sorte. Polovico parcelic je gnojenih, druga polovica pa negnojenih. Ta .poskus zajema vse sorte, ki sploh prihajajo v poštev za naše podnebne in talne prilike. To je namreč ekološki poskus. Teh poskusov je v letošnji jeseni v Sloveniji narejenih na 32 krajih.
Demonstracijski poskusi so razmeroma poceni in prepričevalen poskus kmetijskega pospeševanja. Stara navada pa je, da kmeta največkrat pritegne le pridelek, manj pa se zanima za samo gnojenje in to iz razloga, ker je našim kmetom najvažnejši krompir, pšenica pa je postala drugotnega pomena. Ti poskusi pa so postal! tudi glavni vir preskrbe z dobrim semenom. Prav tu so začeli ljudje misliti, da se oskrbijo z boljšimi sortami. Semenska služba je v let. letu prodala kmetom 4 vagone semena ozimnih žit, povpraševanje pa je bilo še večje.
Poleg pravkar omenjenih poskusov je zasejanih še nekaj manjših tudi z žiti, ki pa so le orientacijskega pomena za posamezne predele na Gorenjskem.
ing. M. G.
Pomen in naloge Poslovne zveze za gozdno in lesno gospodarstvo v Radovljici
USPEL GOSPODINJSKI TEČAJ Udeleženke gospodinjskega tečaja, ki so  ga  organizirale  zadružnice iz Bukovice
20. oktobra so kmetijske zadruge triglavskega gozdno gospodarskega območja (bivši okraj Radovljica) ustanovile Poslovno zvezo za gozdno In lesno gospodarstvo. Ni čudno, da so bile kmetijske zadruge s toga področja prve pri ustanovitvi te vrste poslovno zveze, saj je gozdna proizvodnja v teh predelih glavni vir dohodkov kmečkega prebivalstva, pa tudi Kmetijskih zadrug, ker predstavlja odkup lesa v mnogih primerih 80 in več odstotkov njihovega celotnega prometa.
Priprave za ustanovitev zveze so bile temeljite in so potekale že od meseca maja dalje. Pripravljalni odbor je pri svojem delu naletel na nešteto strokovnih in organizacijskih vprašanj, ki jih je bilo potrebno rešiti, kajti za to zvezo ni bilo nobenega vzorea. Potrebno je bilo vskladiti interese zadružništva, z gozdarskimi in pri tem vključiti v odločanje o gospodarjenju z gozdovi tudi neposredne gozdno proizvajalce — kmete.
Iz pravil zveze je razvidno, da je pripravljalni odbor to nalogo pravilno rešil, saj je temeljna naloga zveze ta. da nudi strokovno pomoč zadrugam in jih usposablja za samostojno Izvajanje gozdnih dejavnosti: v zvezi z gojitvijo in varstvom gozdov, izvajanjem gozdno tehničnih del, vzdrževanjem gozdnih poli, izkoriščanjem gozdov, odkupom gozdnih sortimentov in sestavljanjem letnih planov za navedene dejavnosti.
Poslovna zveza bo sama opravljala le tiste naloge, ki zahtevajo široko področje dela in katere narekujejo enotni gospodarski cilj, to je: urejanje gozdov, novogradnje gozdnih poti in cest, hudourniške gradnje, promet z gozdnimi sortimenti, razrez in predelava lesa ter prodaja sortimentov lesne stroke. Vse te naloge pa bo opravljala v interesu zadrug. Osnovno načelo zvezo je namreč poslovanje z zadrugam! na odprt račun, tako da zveza ne bo prikazovala dobička, temveč bo vse viške odvajala zadrugam.
V odločanju o gospodarjenju z gozdovi pa bo preko odborov za gozdar-
stvo pri Kmetijskih zadrugah, odborov pri obratih in družbenih organov zveze sodelovalo nad 250 gozdnih posestnikov, kar daje široko osnovo za razvoj samoupravljanja gozdnih proizvajalcev v gozdarstvu.
Zgledu zadrug radovljiškega področja bodo sledile tudi zadruge bivšega okraja Kranj, ki bodo v nedeljo 4. 11. t. 1. ustanovile Poslovno zvezo za gozdno in lesno gospodarstvo v Kranju.
Tako bosta z novim letom na področju OLO Kranj dve specializirani poslovni zvezi prevzeli skrb za pospe-ševanjo gozdarstva in izboljšanje gozdno in lesne proizvodnje. To nam zagotavlja, da bo ob dobrem sodelovanju zadrug in gozdnih proizvajalcev krenilo gozdarstvo v nedržavnih gozdovih na pot zavestnega in umnega gospodarjenja. ing. J. M.
Mladi zadružniki iz Velesove^a na ekskurziji po Dolenjski in Štajerski
Pred kratkim je imel aktiv mladih zadružnikov skupno s člani Kmetijske zadruge Velesovo, poučno i kmetijsko ekskurzijo pO Dolenjski in Štajerski. Na tej poti smo si udeleženci ogledali znano kmetijsko šolo na Grmu. Upravnik te šole nas je gostoljubno sprejel in nam razkazal hlev, svinjake, sadno drevesnico ter trsnico. Ob tej priliki nam je sam predaval o cepljenju in gojenju sadnih dreves ter o vzgoji žlahtne trte. Z zanimanjem smo si o-g ledov al i dobro reje.no govejo' živino sivorjave pasme in plemenske svinje.
Na poti proti Štajerski smo si mimogrede ogledali tudi znamenito knjižnico samostana v Pleterjah. Tu smo videli tudi dobro urejen hlev, zeie-njadni. vrt, sadovnjak in sadno klet. Na poti proti domu pa smo si na Bi-zeljskem ogledali tudi vinograde, kar je bilo za nas Gorenjce še posebno zanimivo. Mladi zadružniki smo ob tej priliki videli mnogo zanimivega1 in poučnega, kar nam bo lahko koristilo pri pospeševanju kmetijstva v naši zadrugi.
„GLEJTE, MOJI SINOVI!"
Stari lehovski župnik Je zavil s ceste na kolovoz In obstal pred križem na razpotju. S trepetajočimi prsti Je snel pokrivalo in zašepetal:
»Oče, usmili se jih, ki tavajo v zmotah. Saj ne prosim zase, le Tometove se usmili!«
Iz prsi mu je privrela molitev — okrvavljeno obličje križanoga pa je ostalo nemo in togo.
Trudna in blatna je zavila pot v breg, in truden je bil korak župnika, ki je stopal navkreber proti Tometovi domačiji.
Plaho je pritisni na kljuko in vstopil v izbo. »Hvaljen Jezus!« — Glas je zamrl pod zakajenim stropom.
Na postelji v kotu je ležala Tometova in težko sopLa. Trudoma se je ozrla proti vratom, nato pa mimo obležala s pogledom uprtim v prazno.
Župnik je nebogljeno obstal sredi izbe, ne vedoč, kaj bi. Mučno tišino je pretrgala s slabotnim glasom bolnica.
»Kaj bi, gospod?«
Primaknil je stol k postelji in sedel.
»Davi so mi povedali, da .. . No, kako bi dejal. . .?« — Tu je starec obtičal in čeprav si je še tako prizadeval, pravih besed le ni našel.
»Povedali so vam, da gre z menoj h koncu — kajne?« je pomagala bolnica župniku iz zadrege.
»No, čisto tako mi niso povedali, toda nihče ne ve za dan in uro. . . Kako lahko je človeku, ki stopi pred božje obličje s čisto vestjo ...«
»Kaj mi očitate, gospod?« je planila starka župniku v besedo.
»Vsi grešimo...!« se je branil ta ln z nemirnimi pogledi blodil po hrapavem podu, kakor bi se od tod nadejal besed, kti bi bolnico omečile. Nato je začel s toplim glasom:
»Poglejte, skoraj ne pomnim, kdaj ste bili zadnjikrat v cerkvi ...«
»Molčite in pri miru me pustite s to vašo cerkvijo ln bogom!« Starko je popadel krčevit kašelj. Počasi se Je umirila, nato pa je s tihim glasom nadaljevala:
»O, da, nekoč sem bila drugih misli. — Se še spominjate, gospod, kako je bilo v tej hiši pred dvajsetim', leti? Takrat je tu gospodarila možka roka. Se spominjate Franceta, mojega moža? Se spominjate mojih otrok, Viktorja in Andreja? Vsega smo imeli na pretek, pa tudi vere ni manjkalo. Pa so napočili težki časi. Lakota . . . revščina.. . Nismo ji bili kos. — France je odšel v Belgijo, jaz pa sem ostala sama z otrokoma — »Nič ne maraj!« mi je dejal ob slovesu.« Bom že toliko pošiljal, da vam ne bo hudega.« — Mar veste, gospod, kako mi je bilo tedaj pri srcu? Sama sem bila z dvema otrokoma ... Zatekla sem se k molitvi. Kdo more prešteti noči, ki sem jih preživela tamle pod razpelom. ..? Molila sem ... molila in verovala, da se bo France nekega dne vrnil. Tri leta sem molila in verovala, in nato... — Franceta je nekje v belgijskih rudnikih zasulo. Odsihmal sem molila za njegovo dušo. . . svoje življenje pa sem posvetila otrokoma in molitvi. Pa je prišla vojna . .. Viktor je imel 24 let, Andrej 2 leti manj . .. Hudi časi so bali . . , Viktor je odšel v gozdove. — »Oprosti, mati!« mi je dejal m odšel. Kdo prešteje noči, ki sem jih prebila v molitvi, kdo izmeri solze, ki sem jih pretočila v strahu in ponosu na mojega partizana? Molila sem in verovala, da se moj fant vrne — a zaman ...«
Tp je starka utihnila in usta so se ji spačila v bolestnem krču.
»Tri in štiridesetega je padel. . . Ob Novem letu je bilo...« je nadaljevala . .. »Kaj veste vi, gospod, kako Je bilo tedaj meni — materi pri srcu!
Se Andrej mi je ostal — v pomoč in uteho.. . Noč za nočjo sem molila in prosila boga, da mi obvaruje vsaj njega. — Tri mesece po Viktorjev! smrti se je zgodilo . . . Prekleti — odpeljali so mi Andreja! Se pomnite, gospod, kako je bilo tedaj?«
»E, da, spominjam se,« je mukoma pritrdil župnik ln segel z roko v sive pramene las, kakor bi. hotel pregnati žalostne spomine. »Vse sem poizkusil, da bi fanta rešil. Zaman. Kruti so bili Italijani.. . Obdolžili so ga sodelovanja s partizani...«
Starka je mukoma lovila sapo, ko je nadaljevala:
»Vsi so obupali, le jaz nisem. Zatekla sem se v cerkev . . . padla na kolena, in molila goreče kot še nikoli. Vsi so molili z menoj . . . Nemi svetniki in angeli okrog oltarja, moje srce in duša, in grehi bi molili z menoj, če bi jih imela. — In takrat sem menda zadnjikrat upog-nila koleno k molitvi. — Kaj veste, gospod, kako mi je bilo pri seru, ko sem sinovo okrvavljeno glavo prižemala na prsi! Andrej je umrl in z njim je umrla tudi moja vera. Zagreb 11 so jo v njegov grob. — Cemu sta padla moja fanta? Za svobodo! ... Njej sem odsihmal posvetila svojo materinsko ljubezen ... Skrivala sem partizane, jih zdravila in tolažila, jih bodrila ln se z njimi veselila uspehov... — »Mati«, so me klicali ln jaz nje: »Sinovi moji!« — Bila sem srečna. Srce mi je probadalo, ko so ml umirali na rokah... Kaj veste  vi,  gospod, koliko
zmore ljubeče materino srce...! Molitv« pa ni zmoglo več .. .!«
»Bogokletno^ govorite, mati!« ji je segel župnik v besedo, starka pa je, kot bi bila preslišala njegove besede, nadaljevala":
»Glejte — dočakala sem tisto, za kar so umirali moji sinovi — svobodo! Oni žive . .. srečni so, jaz pa . .. — Pojdite zdaj, gospod — ničesar več si nimava povedati!<
»Ce je taka vaša volja, mati, vas ne bom več nadlegoval,« je trudoma spregovoril župnik in stopil proti vratom. .
Tiho je zaprl duri in odšel. Pred hišo je srečal starega preužitkarja Boštjana.
»Dober večer!« je pozdravil ta; župnik ga ni slišal.
»No, tebi bodo tudi kmalu zvonili,« se je zarezal starec za duhovnikom, nato pa je urno vstopil v hišo.
»Ali je župnik odšel?« ga je pozdravila starka.
»Ahm! kaj so pa hoteli?«
Bolna starka je vprašanje preslišala in s prosečim glasom iztisnila iz sebe:
»Boštjan, ne bom več dolgo . . . Saj mi ni do življenja, le svoje fante bi rada še enkrat videla .. .«
»Nikar tako!« je skušal tolažiti starec. Nič bodrilnegn ni bilo v njegovem glasu.
»Boštjan, obljubi mi, da boš skrbel za Andrejev grob. . .!«
Boštjan je prikimal. - A A A ---
Drugi dan zarana se je po vasi kot blisk razširila vest, da je stara Tometova umrla. Ljudje so staknili glave in š uši j ali čudne stvari. Tudi o tem, da se ni hotela spraviti z bogom, so vedeli marsikaj povedati.
»Sam zlodej jo je obsedel,« je na vse pretege trdila mežnarjeva žena in pri tem v eni sapi preklinjala in molila.
Stari Boštjan pa se ni dosti brigal za govorice. Zarana se je odpravil v mesto. Važne stvari je moral urediti. - A A A -:-
Prišel je dan pogreba.
Sive jesenske megle so se vlačile čez blatna polja . . . Pršelo je.
Mrko je bilo vreme in mrkih lic so stopali vaščam krog hiš, se pomenkovali in se skrivoma ozirali proti rebri, kjer je samevala Tometova domačija. Danes se poslavlja od zadnjega gospodarja.
Le nekateri so sklenili, da pojdejo za pogrebom. Kdo bi tudi hodil za krsto človeka, ki je zatajil boga . . .!
Uboga Tometova .. . malo bo ljudi, ki te bodo spremili k počitku . . . Kako žalostno . . .
Sprevod je krenil po blatnem kolovozu v dolino. Spredaj trije venci, nato krsta in za njo... Začudenih in hkrati zaprepaščenih obrazov so se vaščani vprašujoče spogledovali, ko so izza hiš skrivoma gledali za pogrebom. — Kdo so ljudje, ki nosijo krsto? In kdo tisti v sprevodu?
Stari Boštjan je vedel in zmagoslaven nasmešek mu je od časa do časa preletel lice.
Vaščane pa je radovednost gnala, da so v varni razdalji sledili krsti.
Pogrebei so zavili na farno pokopališče in se ustavili pred izkopanim, grobom. Krsta je z zamolklim ropotom zdrknila v temno odprtino in mrki obrazi neznanih po-grebcev so zadobili še trpkejši izraz.
»Mati. . . Naša dobra mati . . .!«
Vaščani — oni, ki so ostali zunaj pokopališča, so prisluhnili glasu, ki je vztrepetal in zamrl v sivih meglah jesenskega popoldneva. Pomaknili so se bliže, se vzpenjali na prste in iskali z očmi človeka, ki se je poslavljal od pokojnice.
»Glej mati — prišli smo do razpotja . . .! Ni nam bilo prizanešeno — ne tebi ne nam. . .«
Piš vetra in šuštenje ovelega listja na drevju je oglu-šil besede. Vsega ni bilo moč slišati in vendar so žalostno ubrane besede govornika segle ljudem do srca. Preneka-tera solza je zdrknila po licu ...
»Nikdar ne pozabimo tvoje požrtvovalnosti, ko si nam darovala svoja sinova, in materinske ljubezni, s katero si nas — partizane v najtemnejših dneh borbe za svobodo odevala in bodrila, nam gostoljubno odpirala vrata svoje hiše in delila z nami zadnji košček kruha. Boljše matere si partizani ne bi mogli želeti...! Za vse, kar si nam dobrega storila — tisočera hvala, naša blaga mati!«
V tihem ihtenju so zamrle besede nekdanjega partizana in ni se jih sramoval. . .
In ljudje so govorili: »Tako je, kadar umre partizanska mati!«
O, mati, ko bi se v tvoje mučeniško srce vrnila le iskrica življenja, ko bi mogla le z enim samim pogledom objeti te svoje fante — partizane, tedaj bi z radostjo in ponosom pokazala nanje: »Glejte — moji sinovi!«
SA-SA
OD 28. OKTOBRA DO 4. NOVEMBRA
TEDEN BORBE PROTI TUBERKULOZI
Okrajni odbor RK za Gorenjsko je imel pred nekaj dnevi sejo, na kateri so obravnavali problematiko dela komisij, ki v okviru RK skrbijo za dvig zdravstveno in higienske ravni. Ugotovili so, da so se nekatere komisije Okrajnega odbora RK zavedale svojega poslanstva, da pa so nekateri člani komisij preobremenjeni z mnogimi drugimi funkcijami. Tudi množične organizacije vse premalo upoštevajo pomembnost RK v borbi proti neznanju, stari miselnosti na vasi, proti malomeščanskim navadam in predsodkom, torej zoper slabo pro-svetljenost na zdravstvenem področju.
Zaradi tega je potrebno posvetiti med drugim tudi vso pozornost tečajnicam iz zdravstvene—prosvetnih tečajev. V preteklem letu je bilo na Gorenjskem 32 tečajev s 607 tečajnicami. Naloga odbora je, da tečajnice organizira v aktive in jih pod vodstvom dobrega zdravstvenega kadra stalno dviga in aktivizira pri opravljanju drobnih nalog.
Sekcija za borbo proti TBC bo morala utrditi svoj odbor ter ustanoviti sekcije v vseh industrijskih središčih Gorenjske. Sekcija ima pred tednom borbe proti tuberkulozi, ki bo pod geslom   »Obvarujmo  otroka tuberku-
loze« v času od 28. 10. do 4. 11. 1956 ljo zaradi preobremenjenosti razre-važne dolžnosti. Sena.
Ce bo komisija za borbo z alkoholizmom naletela na pravilen odziv pri) množičnih organizacijah in mero-dajnih faktorjih ljudske oblasti, bo tudi borba proti alkoholizmu rodila sadove. Na Gorenjskem bi bilo potrebno ustanoviti večje število mlečnih in brezaikoholnilh restavracij. Finančna sredstva, ki se na podlagi odloka OLO Kranj o 5% taksah na alkoholne pijače stekajo v fond za borbo zoper alkoholizem, morajo občinske komisije RK smotfno uporabljati v borbi za omejevanje pijančevanja.
V življenju podmladka RK je bil zabeležen velik napredek, kar je zasluga posameznih pedagoških delavcev na šolah.
Razen o smernicah za bodoče delo komisij je upravni odbor razpravljal tudi o nekaterih nerešenih organizacijskih vprašanjih. Namesto tov. Pavla Šinkovca, kil kljub obljubam ni izpolnjeval dolžnosti, so za novega tajnika izvolili Emila Močilnilka, za predsednika komisije za borbo proti alkoholizmu dr. Marijana Ogrizka, za predsednika komisije za male asana-cije pa Avgusta Ovsenika. Bivša predsednika sta bila namreč na njuno že-
2ALOIGRA V PLANINAH
V nedeljo zvečer sta se v Kamniških planinah smrtno ponesrečila direktor gradbenega podjetja »Graditelj« Albert Stupar in šofer Nace Zupan iz Kamnika. Člana GRS Albert Stupar in Alojz Cebular sta odšla v planine že v soboto, kjer sta imela naslednji dan tečaj Gorske reševalne službe. V Kamniški Bistrici sta se jima pridružila Nace Zupan in njegov 13-letnl sin. V megli so zgrešili pot, zaradi česar so morali noč prebiti na prostem. V nedeljo pa se jim je na stezi, ki vodi Iz Kamniškega sedla na Okrešelj, okoli 18. ure utrgal plaz. Vse štiri je potegnil za seboj kakih 400 metrov navzdol. Ustavili so se skoraj na robu 180 metrov globokega prepada. Klicali so na pomoč in dajali na vses trani svetlobne znake. Graničar j i v kar avli na Okrešlju so jih zaslišali in takoj obvestili gorsko reševalno službo v Celju. Ta se je nemudoma odpravila na pot in rešila le prezeblega Načeta Zupana mlajšega in Alojzija Cebularja. Albert Stupar je že pred prihodom reševalcev izdihnil, nato pa še Nace Zupan.
Prihodnje leto več sredstev za elektrifikacijo
Obtcžitev nizkonapetostnega omrežja v Kranju se je v 20 letih za sedemkrat povečala — V mestu bo treba zgraditi centralno transformatorsko poslajo
Električno omrežje v Kranju je potrebno temeljite obnove. Svet za komunalne ;in gradbene zadeve pri ObLO se s to problematiko že nekaj časa resno ukvarja. V osnutku proračuna za leto 1957 predvideva znatna sredstva za elektrifikacijo občine Kranj.
Nizkonapetostno omrežje je bilo na področju mesta zgrajeno pred 20 leti in dimenzionirano skoraj izključno za razsvetljavo. V tistem času je bilo namreč zelo malo gospodinjstev, ki so uporabljala električni tok tudi za kuhanje, ogrevanje itd. V današnji dobi pa je obtežitev na istem omrežju narasla za več kot sedemkrat, ln to samo zaradi zvišane gospodinjske potrošnje.
Visokonapetostno omrežje je v Kranju glede na voltažo zelo neenotno, saj niha napetost med 3000 in 20.000 volti. Transformatorske postaje so preredke. V Kranju bo nujno treba zgraditi centralno transformatorsko postajo. Težave v zvezi s pomanjkljivo elektrifikacijo se pojavljajo v prvi vrsti na novih zazidalnih območjih, to je na Planini, na Smidovem travniku in na področju vodovodnega stolpa.
Zaradi majhne kapacitete transformatorjev ponekod ne bo mogoče izvesti priključkov niti za gradbene stroje niti za stanovanja.
Občinski ljudski odbor je iz kreditnega sklada za stanovanjske gradnje nedavno tega najel 18 milijonov posojila za gradnjo komunalnih naprav na zazidalnih okoliših Zlato polje, Planina, Smidov travnik in vodovodni stolp. Del teh sredstev je namenjen tudi elektrifikaciji, ki naj bi vsaj začasno rešila kritični položaj. Potrebne elaborate že pripravljajo.
Za obnovo električnega omrežja v Kranju bi bilo potrebno za prvo silo investirati 40 milijonov dinarjev. Zaradi težav, ki so nastopile, lahko t upravičenostjo pričakujemo, da bo problematika elektrifikacije v prihodnjem letu zavzemala najvažnejše mesto v občinskem proračunu. Ne smemo Je več zanemarjati, ampak nadoknaditi vse zamujeno, da ne bo prišlo d» neljubih posledic. Prvi korak k izboljšanju tega stanja naj bi bil Čimprejšnja izdelava načrta elektrifikacije mesta, ki bi poenotil sistem visokonapetostnega omrežja in predvidel tudi kablovode.
V RADOVLJICI SO USTANOVILI AKTIV KOMUNISTOV TRGOVSKIH IN GOSTINSKIH DELAVCEV
V četrtek, 25. t. m. se je sestal v Radovljici aktiv komunistov trgovskih in gostinskih delavcev ter članov ZK, ki delajo v organih družbenega upravljanja v trgovini in gostinstvu. Sestanek je vodil sekretar Občinskega komiteja Franc Jere, ki je podal tudi uvodni referat o delu in bodočih nalogah aktiva.
Poročilo o problemih v trgovini in gostinstvu je podal načelnik oddelka za gospodarstvo, ki je med druSim poudaril, naj bi se ta aktiv sestajal najmanj enkrat na tri mesece, da bi razpravljal o tekočih problemih in nalogah.
Ta referent je navedel tudi nekaj ugotovitev iz dela občinske tržne inšpekcije. Obsodil je neupravičene primanjkljaje, izgube in druge manipulacije, neurejeno materialno evidenco ter tiste privatne gostilničar je, ki skušajo prikazati čim manjši promet. Za pospeševanje gostinstva in turizma bodo potrebni skupni napori za sistematično ureditev in vodenje materialne evidence. Treba bo poostriti kontrolo in urediti delavsko samoupravljanje ter preprečiti zlorabe in pasivnost podjetja; skrbeti za boljšo zasedenost obstoječih kapacitet zlasti pred sezono in po njej dvigniti kakovost gostinskih storitev in porabe materiala.
Po poročilu je bila živahna razprava, v kateri so govorili o pomanjkljivostih, ki zavirajo pravilen razvoj ter delo trgovine in gostinstva; priporočili so Svetu za gospodarstvo, naj te
pomanjkljivosti prikaže svetom potrošnikov in hkrati poživi njihovo delo.
Aktiv je izvolil tričlanski sekretariat in sekretarja tovariša Milana Gc-ratiča.
C. R.
V Mengšu so odkrili spominsko ploščo stenografu Novaku
Preteklo nedeljo je bilo v Mengšu slavje ob proslavi 100-letniice rojstna utemeljitelja slovenske stenografije profesorja Franca Novaka. Proslave* sta organizirala ObLO Mengeš in Zveza stenograf o v in strojepiscev Slovenije. Na rojstni hiši na Glavnem trgu so vzidali spominsko ploščo, ki so jo v nedeljo odkrili.
Tekmovanje pionirjev v Tržiču
Pionirske gasilske desetine v Tržiču so pred nedavnim izvedle svoje prvo pionirsko tekmovanje. Pionirji so izvajali redovne vaje in praktične vaje z vedrovkami. Razen tega je vsak od njih moral odgovoriti pred komisijo na tri teoretična vprašanja. Vsi so s» dobro izkazali, tudi ženske desetine. Po končanem tekmovanju so jih pogostili in najboljšim razdelili lepe diplome. Predsednik občinske gasilske zveze tov. Tone Dornig se je vsem sodelujočim lepo zahvalil.
VSEH MRTVIH DAN Cvetje, cvetje na grobovih
4 Glas,
ST. 87 / 1. NOVEMBRA 1956
6ofiflj$b
KULTURNI TEDNIK
Prešernov muzej v Kranju opravlja veliko likovno vzgojno delo
IZ RAZGOVORA Z AKADEMSKIM SLIKARJEM FRANCETOM GODCEM
»V Kranju sem že večkrat razstav- umetnostne  akademije, sem se prav  ga mojemu temperamentu. S tem pa Tj al;   kranjskim   ljubiteljem   likovne dobro  odrezal.  iZa vidljiv  uspeh sem  ni rečeno, da ml slikanje v oljni teh-umetnosti pa sem se s svojimi deli dosegel tudi v Rangooniu, kjer so listi  niki ni ljubo. Priznati pa moram, da prvič predstavil 1939. leta,« mi je pri- poročali o otvoritvi razstave na pr-  se z akvarelom ne bavim posebno rad. povedoval   akademski   slikar   Franc? vih straneh. Prav tako je razstava v Menim,  da zna to   kranjski slikar, Godec, ko sem ga ondan našel v raz- Indiji  sprožila  vrsto  zelo  pohvalnih  Ljubo Ravnikar mnogo bolje.« stavnem prostoru Prešernovega muze- izjav v časopisju države Bombay. Naj-ja, kjer prav te dni razstavlja svoja lepše pa so bila ocenjena moja dela -dela. letos  maja  na  Danskem; tamkajšnji
Ker menim, da bi številni ljubitelji tisk iih J° ■postavil za zgled mnogim likovne umetnosti kaj radi prisluhnili danskim slikarjem. Doslej sem prire-najinemu razgovoru, bom obnovil ne- dil kakšnih 26 aM 28 samostojnih razstav, v tem številu pa niso zajete udeležbe na skupinskih razstavah.
Ko je tekel ponaenek o njegovi razstavi gvašev v Kranju, je razstavlja-lec pripovedoval:
»Pravzaprav sem odšel na Rab čisto nepričakovano — odzval sem se nam
Moliere je odprl vrata letošnji sezoni ▼ Mestnem gledališču na Jesenicah
V Mestnem gledališču na Jesenicah pal v vrečo zamotanega Geronta, doje letošnja gledališka sezona nekoliko kaj uspešen.   Tudi   ostali   igralci kot zakasnela.  V  predsezoni  so ponovili Ivko Kos  (Silvestre), Janko Markelj Patrickovo »Vročo kri« ter z njo go- (Geronte),   Vinko Zorman (Argante), štovali v Tržiču in Kamniku. Franjo  Lotrič,   Slavko   Polanc, Jana Kljub zakasnitvi pa bo dalo gledali- Smidova  in  Nuša  Grbčcva so vloge šče še letos tri premiere. Prva je bila lepo podali. Morda sta bila Markelj v soboto zvečer. Režiser Marijan Stare in Zorman  malce  okorna. Nastopala si je izbral delo francoskega komedio- sta tudi Jožica Fonova in Stane Ro-grafa Jeana MoMera »Scapinove zvi- van kot začetnika. Vse kaže, da je do-jače«. Zlasti je imel srečno roko pri bilo   jeseniško   gledališče  v letošnji Predno sem se poslovil od zgovor-  izbiri igralcev. K lahkotnemu podaja- sezoni nekaj novih članov, med kate-nega slikarja, ml je še povedal, da bi nju Molierovo komedije je pripomogel rimi  je  omeniti   zlasti   Smldovo, ki
katere drobce iz razgovora.
»Kakšni nagibi so vas privedli do odločitve, da razstavljate svoja dela tudi v Kranju?«
»Za današnjo razstavo se imam zahvaliti zlasti prijaznemu vabilu Pre-
rad izkoristil čas, ko razstavlja v Kranju, in zajel na platna čimveč motivov učinkovito zasnovano sceno, iz naše čudovite okolice.
Sa-Sa
tudi   scenograf   s  preprosto,   vendar mnogo  obeta.   Vsekakor   se režijski
koncept ni bistveno oddaljil od avtor-Scapina je igral režiser Stare sam JevJe zamisli, kar dokazuje tudi stik z in bil, razen v prizoru, kjer je prete- občinstvom.
SVOBODA JESENICE BO MORALA IZOBRAŽEVATI SVOJE ČLANSTVO
šernovega muzeja in krožka likovnih ^ billu prijateljev. V naglici sem -delavcev  Gorenjske. Toliko rajši pa
zbral material in barve, ki so za prenašanje   najpriikladnejše.   —   Cas, ki
»Svoboda«   Jesenice,   v   kateri je vključeno 435 članov in ima 8 odsekov, je v minuli  sezoni posvečala glavno pozornost uspešnemu delovanju posa-sem ga porabil na Rabu, sem zelo rar- meznih odsekov, ni pa .posvečala po-cionalno izkoristil. Napravil sem vrsto  trebn,e pozornosti   izobraževanju čla-slik, ki sem jih pred kratkim razstav-  nov- Sv,°l obračun delovanja v minu-ljal tudi  v Ljubljani pod naslovom  lem letu Je P°dala jeseniška Svoboda »Loparske  impresije«.   Del  teh  slik na obžnem zboru preteklo soboto.
Kakor iz poročil, tako je bilo moč članov.   Posebno delaven   je mešani posneti tudi iz razprave veliko aktiv- zbor, žal pa ne vključuje zadostnega Slikanje  v gvašu  zelo  cenim, ker nost v  posameznih  odsekih, medtem števila mladine.
vodstvo^ešernover'gT1nuzeja 'posveča fŠ ivK,J'°1 *>redni°stL Barva Je v ™di ko 0 ^obrazovanju članstva ni bilo Ansambel narodnih plesov ima 42 vodstvo Prešernovega muzeja posveča lahk)0 topl iva G svetla dopušča de- govora. Domala vsi odseki so delali članov skorai same mladince Pozmn tako pogostim likovnim razstavam?« (m^^Ju     „„________ Z*^~~ ___1^4*1.  „„ ______Hi--__u.("uv' ^k-oraj same miaaince. foznan
sem se odzval, ker me vežejo na Kranj
lepi spomini in privlači slikovita okolica, ki nudi slikarski paleti in čopiču neizčrpno zakladnico motivov. Tega bogastva se rad poslužujem zlasti tedaj, kadar mi druguje moj. prijatelj,
profesor Ljubo Ravnikar. Le-tega ce- r~z^v]:'am "s^a) v Kranju     d na_ mm kot našega najvidnejšega akvare- sk>vom >>RazstavB gvašev«. lista.«
Gledališče ima v Studiju še Jožeta Tomažiča »Lepo Vido« in Roussinovo komedijo »Otroci prihajajo«; prva bo uprizorjena v začetku novembra, druga pa v decembru. U.
PG gostovalo v Kamniku
Pretekli petek je gostovalo v Kam-stavljajo številni mladinci, so uspehi, niku Prešernovo gledališče iz Kranja
jah in nastopih, med temi ima samo ansambel narodnih plesov 6600.
Godba na pihala šteje 50 članov. Kljub temu, da to glasbeno telo se-
ki jih dosega godba na svojih nastopih, vredni vsega priznanja.
Pevski odsek tvorita moški in mešani pevski zbor in štejeta skupaj C0
»Vsekakor opravlja muzej v Kranju veliko vzgojno delo, za kar zasluži vso priznanje in podporo. Številni ljudje, ki posečajo te razstave, si širijo obzorje, brusijo okus in se hkrati seznanjajo z različnimi umetnostnimi problemi in pojavi. Nedvomno pa se vrednote tega vzgojnega dela povečajo, čo pomislimo, da je Kranj izrazito industrijsko mesto z zelo raznorodnim
korativne transkripcije in se naglo su- redno, prirejali so samostojne prire- ni   le   na  Jesenicah, temveč   tudi i
ši, in kar je glavno — v obdelavi do- ditve   ter   nastopali tudi   na   raznih drugih krajih, saj je gostoval v lanski
pušča mnogo svoboščine. Gvaš tehniko .proslavah in akademijah. Odseki be- sezoni z velikim uspehom na Bledu*
cenim tudi zato, ker se nekako prile- ležijo nad 20.000 študijskih ur pri va- Golniku, Mariboru,  Celju, Polzeli in
drugod. Pripravil je obširen in kvali-
POMANJKANJE PROSTOROV OVIRA DELO STRAŽISKE SVOBODE
teten program jugoslovanskih narodnih plesov.
Dramsko-lutkovni odsek je pripravil 17 dramskih ln lutkovnih del. Odsek
z Linhartovo komedijo »Veseli dan ali Matiček se ženi«. V tesno zasedeni dvorani kulturnega doma so igrali po-poldno za mladino kamniških šol, zvečer pa za ostalo občinstvo. Tudi večerna predstava je bila lepo obiskana. Kamniškemu občinstvu, ki je vajeno dobrih iger, je uprizoritev »Matička« zelo ugajala, kar jo dokazalo tudi dolgotrajno in živahno odobravanje po vsakem dejanju (zlasti pa ob koncu). Hvaležni smo Prešernovemu gledališču iz Kranja, da je z gostovanjem omogočilo tudi Kamnlčanom, da so se vključili v proslavo 200-letnice rojstva A. T. Linharta, utemeljitelja slovenskega gledališča.
Na občnem zboru  dne  22. oktobra prireditvah, baletna sekcija je nasto ni bila podana samo bilanca dela v pila 4 krat, šahovska sekcija pa se je ima velike   težave,  ker   je  dvorana j xi
socialnim sestavom prebivalstva, ki ga preteklem letu, temveč je bilo dokaj udeležila vrste turnirjev   in   zavzela Delavskega doma stalno zasedena, ra-   1 TOSVelllO UTUSlVO moramo z vsemi razpoložljivimi sred-  govora tudi o tem, kakšno naj bo delo povsod vidna mesta, Izobraževalno de- zen tega Pa se večina članov ude j-    A.  T.   Linhart  V Radovljici stvi in vzgojnimi metodami izobl.iko- stražiško Svobode v bodoče. Vse ob-  lo se izkazuje z desetimi predavanji, stvuje tudi v drugih odsekih, vati v zavestne nosilce naše soeiali-  stoječe sekcije  so  bile  v  preteklem  akademijami in s tremi angleškimi te-     Delaven je tudi odsek likovnikov, •stično tvornosti.« letu zelo delavne. Dramska sekcija je čaji (za odrasle in mladino) ter s le- ki pa nima skupnega študijskega pro-
O svojih uspešnih razstavah pri nas  naštudirala štiri dela. Dala je 27 upori- čajem nemškega jezika. štora.   Člani   delajo individualno, na
in v inozemstvu mi jo takole pripove-  zoritev,  od   tega   8   na   gostovanjih.     Ti suhi podatki seveda ne pokažejo rednih sestankih  pa  se .posvetujejo.
Tamburaški zbor je sodeloval pri 20 vsega  notranjega  življenja   stiražlške Odsek priredi letno po eno razstavo.
Svobode. Mnogo je bilo načrtov, ki se     Zelo delovna je tudi Ljudska uni-  društvo  117 rednih  in  45 podpornih kljub   požrtvovalnim   naporom   niso verza, saj redno prireja v sezoni te- ^lST^°v' med kat6rimi je največ name-mogli uresničiti. Na občnem zboru je denska  predavanja,   ki   so dostopna bilo največ besede ravno o tem, kaj vsem  svobodašem   in  prebivalcem z bi morala Svoboda v prihodnje na- Jesenic. Posebno zvrst izobraževanja praviti. tvorijo jezikovni  in strokovni tečaji,
Osrednje  vprašanje  je bilo,  kako ki jih obiskuje nekaj sto tečajnikov, združiti vse sekcije v trdno celoto. Zaradi pomanjkanja prostora v domu
doval
»Razen v domovini, sem razstavljal tudi v inozemstvu. V Burmi, kjer sem imel kolektivno razstavo s prof. Su-lentićem, bivšim rektorjem zagrebške
Z občnega zbora Svobode Javornik
pred novimi nalogami
Letni občni zbor prosvetnega društva »A. T. Linhart« v Radovljici je bil dobro obiskan. Iz poročil članov upravnega odbora je razvidno, da šteje
Svoboda Javornik žanje uspehe z opereto
Za letošnji krajevni praznik je naštudirala javorniška »Svoboda« Ingri-ševo opereto »Tam na gorah«. Razen nastopov na domačem odru so gostovali tudi v drugih krajih. Pred krat-
V okviru društva delujeta še zabav-
ščencev in gospodinj, najmanj pa kmetov ln delavcev. Društvo ima 4 sekcije: dramsko, pevsko, izobraževalno in 'knjižnico.
Predsednik društva, prof. Stane Mule j je v svojem poročilu med drugim tudi načel vprašanje mladine, ki je po
Udeležba na letnem občnem zboru  kim so obiskali Bohinjsko Bistrico in
ni in hsrmotniikcirski o,dsG,lc  ki, di sli >     •* f
delajo sekcije v različnih stavbah, zato ,      V>   • •     k     i • končani osnovni šoli pogostoma prepu
manj pomembna. Prvi je obnovljen in
javornlške »Svobode« je bila lepa. Po- doživeli velik  uspeh; razprodani  sta ni med nJimi trdne povezanosti. Prav deluje y manjšem obsegU) medtem ko
ročila so v glavnem zajemala delova-
bili obe predstavi, hkrati pa so bili tako ni Primernega prostora, kjer bi
nje posameznih odsekov. Dotaknili so povabljeni k ponovnemu gostovanju.     se            v večW meri gojiti družab-
se tudi finančnih težav, s katerimi se V letošnji sezoni bodo naštudirali še  nof > zato so sklenili, da bodo opre^
"bori društvo, društvenih prostorov in eno opereto. Pri tem pa so postavljeni  miU m? od soi> v ^°mn: J«ipiU radio
obravnavali možnosti gradnje kultur- pred vprašanje  pravilnega  delovanja m narocili revije; tu naj bi bilo sre-
nega doma  na  Javomiku.  Za  člane javorniške »Svobode«. Studirati lahke  gjjf? večernega družabnega ^življenja,
nameravajo  prirediti  razne  izlete, s stvari in nuditi  občinstvu dvomljivo PoIeŠ dejavnosti, ki so jih že razvili,
katerimi bodo utrdili družabnost, dalje kulturno hrano, prav gotovo ni pra-
bodo priredili čimveč gostovanj, in se vilno. Po eni strani se razvajajo igral-
pri   vsem dosledno  držali smernic s ci, po drugi pa gledalci, ki bodo po-
konference predsednikov  »Svobod« v stali do resnih in vzgojnih del hladni.
Ljubljani. Za 200-letnico rojstva A. T. Zategadelj   bi   bilo   svetovati, da bi
"Linharta bodo naštudirali »Zupanovo »Svoboda«   pripravljala   vzporedno z
Micko« in priredili »Linhartov večer«, operetami tudi vzgojna dela, ker bo
V novi upravni odbor so bili izvoljeni sicer društvo zgrešilo svoje prave ci-
dosedanji odborniki.                 P. U. lje. U.
drugi odsek še nastopov.
ni  imel samostojnih
ščena sama sebi in le prerada zaide na kriva pota.
Dramski krožek je v pretekli sezoni
nameravajo ustanoviti ženski pevski zboir, plesni orkester in razviti nekatere nove oblike Izobraževanja. Mnogo
Da je dejavnost odsekov jeseniške uprizoril 3 premiere s 15 ponovitvami:
»Svobode« hvalevredna, je potrdil'tudi Gervaisovo komedijo »Zaradi stanova-
občni zbor. Manj razprave pa je spro- nJa«- Spicarjevo mladinsko igro »Mar-
žil predsednikov uvodni referat, ki je tin  Napuhek«   in  Mullerjevo dramo
dal   smernice  za   bodoče   delovanje »Lov na čarovnice«,
društva, ki bo moralo posvečati več Izobraževalni krožek je priredil 17
pozornosti društvu kot celoti, in pred- predavanj, ki se jih je udeležilo 1355
si obetajo tudi od ozkotračnega zvoč- vsem ideološkemu izobraževanju član- ljudi, razen tega pa je priredil tudi
V NAKLEM: GLEDALIŠKA DVORANA ALI KINO?
nega filma in dela z lutkami
S tem vprašanje dejavnosti straži-ške Svobode ni izčrpano. Z vprašanjem, kako bi odgovorili na rastoče kulturne potrebe stražlških prebivalcev s kvalitetnimi gostovanji tujih odrov in pevskih zborov, z organiza-
stva. — Vse kaže, da bo novo izvoljeni odbor dosedanje nepravilnosti odpraviL U.
Pevski koncert v Smledniku
Pevski zbor »France Maček« iz Pu-oijo obiskov opere in drame v Ljub- štala pri Skofji  Loki  je priredil v
ljani, raznih razstav itd. — je tesno nedeljo v dvorani. KUD »Smlednik« bodoče .poskrbeli za čim tesnejše so-povezano finančno vprašanje. pevski koncert narodnih, partizanskih delovanje z DPD »Svoboda« Lesce.
dva tečaja angleškega jezika.
Pevski zbor, ki šteje 55 članov, se je med letom povečal za 16 članov. Delo zbora je zadovoljivo.
Upravni odbor je posvetil mnogo pozornosti tudi knjižniei, ki je dobila nove prostore v graščini.
Sklenjeno je bilo tudi, da bodo v
Vedno  bolj   stopa  v ospredje tudi in umetnih pesmi. Koncert je zado-
Pred dnevi je bil v Naklem občni davanj ljudske univerze, je odbor zbor KUD »Dobrava«. Vodje .posamez- sestavll načrt za letošnje delo. S pre-
nih sekcij so orisali delo v lanski se- davanji ,bodo začeli takoj v zaieikn  vprašanje prostorov. Za takšno široko voljivo uspel.
zoni, obenem pa nakazah smernice za                      .-------         _           _    .       dejavnost  dom  več  ne  ustreza. Po- Poslu,šaIci ,so z aplavzom nagradJi
trebna bi bila dograditev novih pro- nastopajoče  za bogat  in dobro pri-
storov (godbene, pevske sobe, preda- pravijen program ter hkrati izrazili
Dramska sekcija je dala lansko le-  valnice, lutkovne dvorane itd.), s če- žeij0) da       t»ilo takih nastopov še
to na oder dve mladinski igri. Letos mer ne bo več moč dolgo odlašati. več
S.
letošnje delo. Na podlagi ankete, ki novembra, priredili pa bodo letos tudi so jo izvedli ob zaključku lanskih pre- posebna predavanja za mladino.
mislijo z delom nadaljevati. Borijo pa se z dvema problemoma: režiser in dvorana. V »Domu kulture«, ki je bil
Delo glasbenega sosveta pri Okrajnem svetu Svobod
Razen drugih strokovnih sosvetov je
organiziral okrajni  Svet  Svobod   in dokončno zgrajen po vojni in name-
prosvetnih društev v Kranju tudi glas- . n    redvscm dramskemu življenju,
beni sosvet, da bi proučeval vpraša- , .      _, .          , ...
nja    instrumentalne   glasbe,    vzgoje gospoduje kino. Zdaj se s kranjskim
glasbenih kadrov in vsega, kar je v Kino-podjetjem pogajajo za čas, v ka-
zvezi z delom instrumentalnih skupin terem bo dvorana na razpolago KUD
pri Svobodah in .prosvetnih društvih. }z Nm   Nakeljčani zahtevajo 12 dni.
V prvem letu svojega obstoja se glas- ,. ,
beni sosvet še ne more ponašati z vid- Kino-podjetje pa je pripravljeno od-
nejšimi rezultati. Da bi globlje pro- stopiti le 12 predstav. Mislimo, da bi
učil problematiko teh skupin, je skli- morala dvorana služiti predvsem svo-
cal za 7. oktober sestanek vseh diri- ,prTOtnemfU namenu, da se dela
gentov godbe na   pihala,   orkestrov, '
tamburaških in harmonikarskih zbo- dramske sekcije ne bi zaviralo:
rov, ki pa ni zadovoljivo uspel, ker je Problem zase pa jo v Naklem pev-
bila udeležba slaba. ska sekcija. Ta sicer> k<>t .sekcija KUD
Namen posveta je bil, kako oskrbe- [n ^ nasl      na razrvih
ti instrumentalno skupine z ustrezni- •
mi skladbami ter, na kakšen način bi slavah> vendar P^eg drugih nepraVil,
najuspešnejšo vzgajali mlade kadre. nosti, del njenih članov sploh ni vpi-
Ker se glasbeni sosvet zaveda, da bo san v KUD. Ali ni edino pravilno, da
pri svojih prizadevanjih uspel le  s je 5ian sekcije, ki aktivno obstoja kot
skupnimi napori vseh posameznih god- sefcoija nekega družt     tudi ^lan te_
benih skupin, sklicuje za 4. november ,    , .
ob 8.30 uri ponoven posvet vseh di- ga društva? Pričakujemo, da bodo s
rigentov in vodij glabenih sekcij v pametnimi ukrepi vse te nepravilnosti
dvorani OLO v Kranju. čimprej odpravljene.
Ivan 2e* Drejo
B.
V LJUDSKI KNJIŽNICI V KRANJU Kranjsko Ljudsko knjižnico je v prvih 9 mesecih letošnjega leta obiskalo 25.454 obiskovalcev, ki so si izposodili 42.450 knjig
FILMI, KI JIH GLEDAMO
„Deset ljubavnih pesmi"
Italijanski film »Deset ljubavnih pesmi-« je za italijanske razmere sicer nadpovprečno delo — če ne upoštevamo mojstrskih stvaritev italijanskega neorealizma — je pa vendar v tolikšni meni solzav in naiven, da nas ne more do kraja navdušiti. Zgodba o oslepelem komponistu, ki dobi obenem z vidom nazaj tudi svojo ljubezen, ni v bistvu nič novega, pa tudi ndč .resnično umetniškega.
Komur so všeč sentimentalne filmske zgodbe z glasbo in petjem — temu bo film ugajal, vendar zahtevnejših gledalcev ne bo zadovoljil. lj
„Praznik v Rimu"
Audrey Hepburn in Gregory Peck igrata v veseli zgodbi o norčijah angleške princese na rimskih ulicah. Film — mimogrede: njegov pravi naslov ni »Praznik v Rimu«, temveč »Rimske počitnice« — sicer ni pretresljiva umetnina, je pa spretno, naravnost mojstrsko izdelan in ga poleg dobre igre obeh glavnih igralcev odlikujeta vedrina in prisrčen humoir.
Prijetna osvežitev sicer ne najboljšega sporeda kranjskih kinematografov! in m
Jož. Fister      SlOVO     OCJ     P t j Č J C
Tri ptičice vidim leteti, leteti nad našo vasjo, tri ptičice slišim žgoleti, takole te ptičke pojo:
»Kje, kje je pa tisti Matjažek,
ki jemlje cd nas že slovo,
smo zvedele, da so zdaj z nami
potepati smel več ne bo.«
Matjažku oči zastrmele, so tja se nad sinjo goro, tja, kjer mu tri ptičice drobne pojo to prebridko slovo.
O, še bi za ptičkami letel, v naravo svobodno, lepć, a že so se, glej, mu speljale, zaman mu jih išče oko.
Ko prvič mu torbico daje, mu mamica pravi tako:
Moj sinko, moj sinko najmlajši da zletel boš sam nad goro!«
A vendar, Matjažek, le hodi, le hodi mi v šolo srčno, saj krila ti umu bo dala, da zletel boš sam nad goro!
/japonska pravluica/
Zgodilo se je to v deželi sonca in rož, tam na daljnem Japonskem. V borni kodi je živela lepa deklica, ki ji je bilo ime Krizantema. Bil je je sam smeh, sama dobrota. Očeta ni poznala, mater pa je ljubila nad vse.
In ko je mati zbolela, ji je kot stu-denček ob suši usahnil njen smeh, iz duplirnic na lepem obrazu pa so otožno zrle v praznino njene oči. Noč in dan je bedela ob materini postelji in ji stregla.
Vsa skrb in ves trud pa sta bila zaman. Jesenskega jutra je mati umrla. Krizantema je obupno zajokala. Hotela je priklicati mamico k življenju. Mamino oči pa se niso več odprle, dobra mamica se ni več nasmejala in ni se več dvignila njena roka, da bi ji pogladila mehke lase.
In potem so deklico odvedli iz sobe, mamico pa so odnesli na pokopališče ln zakopali.
Krizantema je prejokala vso dolgo noč. Ko se je zdanilo, je šla na mamin
KRIŽANKA „VEVERICA"
Vodoravno: 1. 12. in 19. črka abecede; 3. podzemeljski hodnik; 6. staro-slovanska pijača ali  16. in 13. črka
abecede; 7. privezati na vrv; 9. pri- pojem pri nu0jmek\i\ 2. tisto, ki slika; devnišika končnica; 10. del živalskega 3. grška črka; 4. opremljen z orožjem; telesa; 12. pritrdilnica; 13. izdelovalec 5. ljubka gozdna žival s košatim re-•rožja; 15. lahko jemo, nestrupen,; 16. pom; 8. veznik; 11. prepoten, pokrit gora na Koroškem; 17. gora na No- s potom; 12. ta dan, no jutri; 14. pri-tranjskem — nad Postojno. slov, nasprotno od šele; 15. nada, upa-
Navpično:   1.   geometrijski   pojem, nje.
Ali že veste?
Vem, da je že marsikdo obiskal, ko ga je pot pripeljala v Kranj, staro pokopališče. Saj ta košček slovenske zemlje mora biti vsakemu Slovencu drag, ker so tu shranjeni ostanki pesnikov Franceta Prešerna in Simona Jenka.
Morda pa še ne veste,
da smo se ravno pretekli teden spominjali obletnice rojstva in smrti Simona Jenka - škrjančka sorskega polja, ki je bil rojen 18. oktobra 1835. leta, umrl pa 27. oktobra 1869. leta, star komaj 34 let,
da je mali Simon iz Praš obiskoval osnovno šolo v Kranju, bil zelo priden učenec, večkrat pohvaljen in nagrajen,
da se je šolal še v Novem mestu in Ljubljani, tu stradal in preganjal revščino,
da je odjadral po maturi na materino željo v bogoslovje, dal temu kmalu slovo in raje nastopil trnjevo pot gladovanja in samozataje-vanja, ki ga je privedla na. visoko šolo na Dunaj,
da se je z Dunaja vrnil že po par letih brez izpitov, ker ni mogel dokončati študija zaradi revščine in nastopil službo pri notarju Str-garju v Kranju,
da se je pozneje preselil v Kamnik in se ponovno kmalu vrnil t Kranj, kjer je nekega jesenskega dne onemogel,
da je začel Simon Jenko pesnikovati že, ko je bil v četrtem razredu gimnazije,
da so mnoge njegove pesmi in povesti iz dijaške dobe bile natisnjene v dijaškem listu »Vaje«, ki so ga izdajali dijaki sami,
da so pesmi, ki jih je pozneje sam izdal, polne domoljubja in hrepenenja po domači zemlji, vem da mnogi poznajo že pesmi: Adri-jansko morje, Slovenska zgodovina, Slovencem, Na Sorskem polju, vsi pa poznate našo himno Naprej,
da so se uresničili njegovi verzi, uklesani na nagrobnem spomeniku:
Ko jaz v gomili črni bom počival, in zelen mah poraste nad menoj, veselih časov srečo bo užival, imel bo jasne dneve narod moj.
grob. Bil je pust in prazen, brez zelenja in rož. Da bi imela vsaj eno cvetlico in bi z njo okrasila grob.
Sla je Krizantema v gozdove, na polja, v vrtove. Stikala je med drevjem, med grmovjem, med travo. Vse zaman. Bila je hladna jesen. Sive megle so se podile nad umirajočo pokrajino. Suho listje je padalo z vej na. travo, vso ožgano od slane in mrzlih vetrov.
Vsa žalostna se je vrnila na pokopališče. Pokleknila je na grob in zajokala: »O mama, mamica moja. Nit: cvetke nimam, da bi jo položila na tvojo gomilo. O — ko bi vsaj lama
postala cvetlica in krasila tvoj borni domek!« Zgrudala se je na vlažno zemljo in jo pojila z gorkimi solzami.
Začelo je pršiti, kot da se nebo samo solzi. In glej —■ iz lepega obrazka deklice, iz njenih mehkih las in njene pisane obleke so pognale čudovite cvetke, ki so zagrnile vso gomilo.
In tako so se porodile iz same gorke ljubezni krizanteme, te lepe jesenske rože.
Priredil —fi—
„Dobro! Če je prisegel in če se sedaj kisa, mora že biti nekaj res," je odločno posegel Ivo v prepir. „Se bomo pa sami prepričali. In če je res, bomo bogati."
„Je j a — res, huuu. S-s-samo, uuuh, s-s-samo sveče je treba."
„Prav! Si jih bomo pa nabavili," je dejal Ivo. „Jaz bom prinesel vrv, ti Marjan prinesi vžigalice, Stane bo svečo, Joža pa baterijo, če nam slučajno sveča ugasne. Vsak naj pa ima pripravljen velik robec, kamor bomo zavili denar. Gotovo je kak turški denar, ki je vreden suhega zlata. Vsaj tako mi je pravil oče."
Vojska s Primskovljani je bila pozabljena, ribe prav tako, zdaj je rojil vsem po glavi le zaklad.
„Jaz bom kupil takoj avto. Kaj boš pa ti, Stane?"
„Jaz pa konja!"
„Uh, konja! Kaj ni boljši kinoaparat? Vsak dan imaš kar doma kino in ni treba potem prositi vratarja, naj te spusti v dvorano."
„Če pa imaš avto, se pa lahko voziš iz kraja v kraj in vse vidiš. Tudi to je lepo!"
„Pa na naše mame ne smemo pozabiti!"
„Joj, saj res, naše mame. Le kje nas sedaj že iščejo. Saj je že mesec posvetil, mi pa še kar klepetamo. Če je že oče doma, mi bo trda predla," je dejal Jože.
„Pa pojdimo. Jutri pa prinesite ono, za kar sem vam dejal. Popoldne ob dveh se dobimo v koči. Toda nikomur ne smete niti besedice reči o tem."
„Ne, ne bomo! To je naša skrivnost!" Zvili so bojno zastavo in jo spravili v koči. Zaprli so vhod in se potuljeno splazili venkaj.
Ponoči so se premetavali po posteljah in mame so jih zaman spraševale, kaj jim je. Vsi so molčali in mislili le na prihodnji dan, ki jim bo prinesel srečo.
Ob dveh popoldan je bil prvi na mestu Ivo. Razvil je zastavo Belega galeba in čakal prijatelje. Okoli telesa je imel ovilo vrv, ki jo je na skrivaj zmaknil mami. Ko bo obešala perilo, bo vrv že spet. na svojem mestu in mama o tem sploh ne bo nič vedela. Sicer pa, ko bodo našli zaklad, mami ne bo treba več prati. To ji bodo že druge ženske naredile. Jim bo že Ivo plačal. Dovolj se je mama že namučila.
Takoj za njim je prišel Stane. V žepu je imel nekaj končkov sveč, ki so ostali še od novega leta sem. Marjan je tudi prinesel vžigalice, ki jih je speljal v kuhinji. Saj bo porabil samo eno, si je mislil. In za tisto vžigalico bo tudi povedal potem mami, ko bo bogat. Ostale pa bodo zvečer že spet na svojem mestu. Na Joža so pa dolgo časa čakali. Končno je tudi on prišel.
„Mama me ni pustila," je dejal. „Moral sem iti z njo v mesto in ko sem se vrnil,
sem moral še očetu pomagati na vrtu. Komaj sem ga sprosil za baterijo."
„Ali si mu povedal, zakaj jo rabiš?"
„Nisem. Kje pa! Ali misliš, da bi me potem pustil?"
„Nu, prav! Zdaj smo vsi tu. Marjan in jaz veva za tisto luknjo. Povem vam to," je svečano spregovoril Ivo, „vse kar dobimo, bo last vseh. Pravično si bomo razdelili in potem naj vsakdo dela z denarjem, kar koli hoče. Ali je prav tako?"
„Prav!" so vsi prikimali.
„Pa pojdimo! Ste pripravljeni?"
„Smo!"
In odšli so. Počasi plazeč se so odšli iz
koče in se napotili pod Erženovo hišo. Ozirali so se, da bi jih kdo ne zapazil. Če bi jih kdo videl, potem bi bilo vse zastonj. Spet bi morali čakati nekaj ur ali pa lahko še kak dan, a oni bi radi imeli zaklad takoj v rokah.
„Na cilju smo!" je zaklical Marjan.
„Kaj, tukaj naj bi šli?" je vprašal Jože. Res so vsi začudeno zrli v malo odprtino, ki se je temnila pred njimi in iz nje je vel neprijeten hlad. „Tu notri se še psiček ne bi hotel splaziti!"
„Mi se pa bomo!"
„Jaz že ne grem," je odločno dejal Jože. „Ali te je strah?"
„To ne, ampak bojim se, da ne bi mogel ven. Kdo bi me pa potem zvlekel? In če bi morali zato še razstreljevati z dinamitom? Joj, raje ne poskušam. Kar sami si razdelite zaklad, če je sploh zaklad notri."
„Da si tak strahopetec, si pa nisem mislil," je zaničljivo odvrnil Marjan. „Tri leta si starejši od mene, pa si še ne upaš. Kar k mami se pojdi držat za krilo!"
„Oprosti, Marjan, samo dve leti sem starejši. Ampak tudi ti nisi preveč pogumen. Zakaj si pa zadnjič bežal pred navadno žabo?"
„Ne prepirajta se. Če si Joža ne upa, si pa ne upa. Naj bo pa za stražo. Če bi se kdo bližal, naj počepne k luknji in zažvižga naš znak: Fi, fe, fo. Mi bomo v luknji čisto mirni in nas ne bo mogel nihče slišati. Saj nekdo mora pa vendar tudi ostati zunaj, da bo držal za vrv. Kdo ve, kakšne velike sobane so v luknji. Brez vrvi se lahko še izgubimo. Baterijo daj kar meni!" Tako je odločil Ivo in tako je tudi držalo. Jože je ostal pred luknjo na straži, ostali pa so plazeč lezli pod zemljo.
(Nadaljevanje in konec prihodnjič)
te
OBJAVE • OGLASI
► ma
Harmoniko dri a tc nič no ! tonsko »Hohner« rdeč celuloid, prodam —-Gostilna Krtina, Cirče, Kranj.
Poceni prodam železni štedilnik. Kalvarija 25.
Hišo v centru Kranja na prometni točki, primerno za obrt in trgovino, prodam. Naslov v upravi.
Travnik 6G0O kvadrat, metrov v Stražišču prodam. — Vidmar Mara. Kranj, Cankarjeva 3.
Kegljaški klub »Triglav« Kranj sprejme v službo 4 stalne postavljača kegljev za novo štiristezno kegljišče. Javijo se lahko tudi mlajša dekleta. Prijave sprejema do 15. novembra Vreček Anton, kegljišče Kranj, poleg potovalne pisarne Triglav.
10.000 dinarjev nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi družinsko stanovanje v (Kranju ali bližnji okolici. Naslov V upravi lista
jišče« ob 10. in 20. uri. V glavni vlogi Van Johnson, John Hodiak in Mara Cordav.
3. in 4. novembra, ameriški filr* »Mladi begunec«, v soboto cb 18. in 20. uri; v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — dopoldne o>b 10.30 uri matineja mladinskega filma.
KINO ŽIROVNICA
3. šče< 4.
Boji-
KINO »STORZlC« KRANJ
novembra,  ameriški film ob 20. uri.
novembra, ameriški film »Sled v pristanišču« ob 17. in 20. uci.
KINO DOVJE MOJSTRANA
1. novembra, ameriški barvni film »Bobni preko reke« ob 20. uri.
3. novembra, ameriški kriminal, film »Skrivnostna cesta« ob 20. uri.
4. novembra, ameriški film »Bojišč* ob 18. in 20. uri.
KINO KOROŠKA BELA
predvaja iste filme kot kino »Radio«. — Za slučaj gledaliških predstav kino odpade.
Slandrova ul. 6 in Milena Sunkar, Zapriča 50.
Poročili so se: Ivan Špeh, mizarski pomočnik in Ana Trojan, tov. delavka, oba iz Kamnika; Fabijan Krpelnik, u-službenec in Veronika Kalivoda. uslužbenka, oba iz Zagreba; Jakob Učakar, mizar :z Hudega in Marija Šuštar, tov. delavka iz Duplice; Jurij Mihelčič mizar iz Olševka in Matilda Klanšck. tov. delavka iz Tunjic; Janez Krušie. tov. delavec in Jožefa Lipovšek, tov. delavka, oba iz Duplice; Milan Raz-devšek, lesni tehnik iz Volčjega potoka in Ana Stebe, tov. delavka iz Gmajnice; Viljem Vrtačnik, strojni ključavničar in Vida Berlec. kmet. delavka, oba iz Srednje vasi.
Umrla jo Alojzija Beč, roj. Wind-šnurer. stara 71 let iz Kamnika.
V SKOFJI LOKI
Rojstva:  Albina  Bence  iz Starega
S SODIŠČA
Kahel ju je zamikal
Prostovoljno gasilsko društvo V*r« maše je 8. septembra letos priredilo vrtno veselico' in uredilo tudi »bar* Okrog polnoči tega dne sta prišla tja s svojo družbo tudi S. P. in S. J. V »baru« je bil napeljan 7 metrov dolg dvožilni kabel, od stikala skozi okno na vrtni del veseličnega prostora. S. J. je na neznan način ta dvožilni kabel snel z zidu, kjer je bil obešen, ga zvil v kolobar in vtaknil S. P. pod suknjič, kajti sam suknjiča ni imel. S svojim plenom sta odšla preko dvorišča. Ta dogodek pa je pri vratih ob vhodu v »bar« opazoval J. J. O tem je obvestil dva gasilca, ki sta ju pre-stregla še na dvorišču, nedaleč cd kraja kaznivega dejanja. Vzela sta jima kabel, ki si ga je prostovoljno gasilsko društvo Virmaše izposodilo dvorr'387 rodila "sina "Danila; Franci- Pf1' *U.D Jvan Cankar J? Sv- Duha-ška Brdnik iz Gorenje vasi 41, rodila  KabeI ^ bll vreden oko11 8000 dinar
znesek obdržal sam. Od neke poznane ženske v Srednji vasi pri Šenčurju si je 8. avgusta izposodil kolo, z izgovorom, da ima nujni opravek v škof j* Loki. Ni ga bilo niti čez štiri ure, kot je ženski obljubil, niti kasneje. V Ljubljani je kolo prodal za 15.000 dinarjev.
Nekega dne v juliju ali avgustu letos je na domu neke znanke v Kranju sprejel par ženskih čevljev v vrednosti okoli 4000 dinarjev, da bi jih izročil dekletu v Mrzli vasi. Tudi te čevlje je prodal za 5000 din. Ženski v Srednji vasi, od katere si je »izposodil« kolo, je obljubil, da ji bo popravil zimske dolge hlače. Ko mu jih je prinesla pa jih je zopet prodal za 400 dinarjev.
Razen vseh teh kaznivih dejanj je 4. avgusta na škodo dveh znancev spet kradel. Vsa ta dejanja je na obravnavi v glavnem priznal, zanikal je le ne-
na tanki žici, prav lahko bi se razbili  sodišče ponovno obsodilo na 13 mese-
1. in 2. novembra, ameriški film »Dama s kamelijami«, ob 16., 18. in 20. uri — brez tednika. V gl. vlogi Greta Garbo in Robert Tavlor.
3. novembra, ameriški fiiim »Dama s kamelijami« ob 16., 18. in 20. uri --brez tednika in ob 22. uri premiera amer. filma »Klic divjine«, v glavni vlogi Clark Gable, Loretta Young.
4. novembra, ob 9.30 uri ameriški url-film »Klic divjine«; ob 14. uri jugoslovanski film »Dve jagodi grozdja«, v glavni vlogi S. Bijelič, L. Stefani-di; ob 16., 18. in 20. uri ameriški film »Dama s kamelijami« — tednik samo pri zadnji predstavi.
KINO RADOVLJICA
1. in 2. novembra, jugoslovanski film »Veliki ln mali«, v četrtek ob 18. in 20. uri, v petek ob20. uri.
3. in 4. novembra, ameriški barvni fant. film »Vojna svetov«, v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 15.30, 17.,?0 in 20.
KINO »SORA« SKOFJA LOKA
Od 2. do 4. novembra, ameriški film »Tajna zapuščenega vrta«.
KINO »KRVAVC« CERKLJE
hčerko Danico; Marija Dolenec iz Sta-  Jev- s tern> ko sta snGla kabel ie bi-a katere manjše tatvine. Ker gre tu za rega dvora 38, rodila sina Franca.        v   nevarnosti  tudi  ostala   električna precejšnjo nevarnost proti družbi, po-Poročili so se: Roman Rupar, lesni napeljava^ Dve svetilki sta obviseli le kvarjenost  in   nepoboljšljivost, ga je delavec, Log 22 in in Stanislava Pusta-vrh,   roj. Burjek,   lesna   delavka iz Loga 21.
Preteklo soboto se v Škofji Loki ni poročil Ciril Pleško, kot smo napačno izvedeli, temveč njegov brat Janez Pleško.
in povzročili škodo. Drzna storilca sta bila za svoje de-
cev zapora, oprostilo pa ga je zaradi pomanjkanja   dokazov   neke manjše
janje obsojena vsak   na   tri   mesece tatvine. Obdolženec je ponovno v ka zapora. S. P. pa je z ozirom na odkrito priznanje izrečena kazen odložena za eno leto. J.
ženskem postopku, ker je osumljen, da
je celo v zaporu kradel na škodo so-pripornikov.
NA JESENICAH
Kraja mu jc prešla v kri
Rodile so: Jožefa Cenček, tov. delavka z Jesenic — dečka. Jelka Zubcr, uslužbenka iz Potoka — dečka, Marija Kotnik, knjigovodkinja iz Mojstrane — dečka, Marija Zore, gospodinja z Bleda, Grad  —  deklico,   Jožica Slibar,
Prikrivanje ji ni uspelo
J. J. iz Dvorij pri Cerkljah je bila
KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO
1. novembra/ ameriški film »Dama s kamelijami« ob 19. uri, v glavni vlogi Greta Garbo in Robert Tavlor.
2. novembra,, ameriški film »Aretacija« ob 19. uri.
3. novembra, Jugoslovan, film »Dve jagodi grozdja« ob 19. uri, v glavni vlogi S. Bijelič in L. Stefanidi.
4. novembra, italijanski film »Nezahvalno srce« ob 15., 17. in 19. uri, v
glavni vlogi Carla Del Poggio, Frank pinli-art: »Ta veseh dan ali Matiček se
zeni«. /
3. in 4. novembra, ameriški barvni film »Daj gas Džo«, v sebeto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 20. turi.
»PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ
Nedelja, 4. novembra ob 16. uri — izven in za podeželje: Anton Tomaž
Poročali smo že, da je bil F. Z. iz Gorenje  Save  pred  kratkim obsojen
na Okrajnem sodišču v Kranju na 13 pred sodiščem zaradi kaznivega deja-
mesecev zapora zaradi tatvine kolesa nja — prikrivanja.   Lani  je namreč
in 5000 dinarjev. Pred nedavnim je bil sprejela od raznih oseb prejo v pre-
ponovno pred sodiščem zaradi kazni- delavo, čeprav bi lahko zaradi okoii-
tkalka iz Žirovnice — dečka, Angeia  vih dejanj, ki jih je zagrešil že pred ščin vedela, da je bila ta preja ukra-
Praprotnik, tov. delavka iz Ljubnega  navedenima tatvinama. Tako je 17. ju- dena. Obdolženka je sicer na zagovoru
— dečka, Terezija Jan, gospodinja z  lija letos dobil z lažno pretvezo od vse to zanikala, sodišče pa je na pod-
Jesenic — deklico, Angela Tekavčič,   svojega dekleta v Mrzli vasi pri Kr- lagi večih dokazov zaključilo, da je gospodinja z Jesenic — deklico, Bog-  škem 5000 dinarjev. Seveda pa je ta dana Trbižan, gospodinja iz Gor. Ce- mmmmmm^mm^mmmmmmmm———«.
Latimore.
KINO »SVOBODA« STRAZlSCE
1. novembra, ameriški film »Aretacija« ob 19. uri. 3.  in  4.  novembra,   ameriški film
rovega — deklico, Tatjana Dolinar, gospodinja z Jesenic — dečka, Pavla Berce, gospodinja iz Mlake — 2 deklici, Marija Dulovič, gospodinja z Jesenic — deklico, Angela Znlderšič, gospodinja z Jesenic —■ dečka, Marija Železni k, gospodinja z Jesenic — dečka, Ana Golmajer, gospodinja iz Sp. Lipnice — dečka, Ljudmila Smrekar. uslužbenka iz Bovca — deklico.
ŽIVILSKI TRG V KRANJU
Ponedeljkov vrvež na živilskem trgu v Kranju je precej obetal. Toda večina, biranjevk je prinesla na trg le kirizanteme, ki so bile od 45 do 60 di-
obdolženka morala vsaj sklepati, d3 je preja sumljivega izvora. Obsodilo jo je na 3 mesece zapora pogojno za dobo dveh let.
IZ KAMNIKA
V prvem poletju 1956 -je bilo pri sodniku za prekrške občine Kamnik vloženih skupno 813 ovadb in 21 pro-
»Klic divjine«, v soboto ob 19. uri in  Nedelja 4. novembra ob 19.30. url Jože v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. V gl. vlogi Clark Gable in Lorette Young.
narjev -za komad.. Ostale cene so bile
naslednje: koren j ček 30 din, pesa 30 šonj. Od tega je bilo z izrekom kazni din, sladko zelje 20 din za kg, kislo rešenih 446 primerov, med njimi 406 Poročili  so se:  Anton  Ferčej,  tov.  zeije 50( jajca 22 do 23 din, krompir  pravnomočno izrečenih. Največ uprav-delavec   z   Jesenic, Industrijska 3 in  12>j medtem ko vse kaže, da se je cena Sobota 3. novembra 1956 ob 19.30. ur:  Pavičevič, gospodinja z Jesenic, Indu- ce5uIi že ustalila na 100 dinarjev za krstna predstava Jože Tomazlč »LE- atrijska 3; Srečko Noč, ključavničar z  kg  _ Zims.ka jabolka so bila napro-Rezija Jože Tomaiic, Bl. Dobrave 66 in Elizabeta Jakopič, daj  po  25 do 30,  hruške  40  do 50,
MESTNO   GLEDALIŠČE JESENICE
PA VIDA«
KINO NAKLO
1. novembra, italijanski film »Deset ljubavnih pesmi« ob 19. uri.
3. novembra, Italijanski film »Nezahvalno srce« ob 19. uri.
4. novembra, italijanski barvni film »Atila« ob 15., 17. in 19. uri.
Tomažič »LEPA VIDA«. — Režija Jože Tomia'žič, scena Jože Tomažič. Zveze z vlaki ugodne.
VSEM REZERVNIM OFICIRJEM IN PODOFICIRJEM NA PODROČJU OBČINE KRANJ!
KINO »RADIO« JESENICE
1. in 2« novembra, ameriški film »Mladi begunec« ob 18. in 20. uri. — Zadnjikrat.
3. in 4. novembra, angleški barvni  bor UROJ Kranj, film »Zvezda Indije«, v soboto ob 18. in 20. uri; v nedeljo ob 16., 18. in 20 Uri, dopoldne ob 10. uri matineja mladinskega filma.
Dne 2. 11. ob 15.30 uri bo odhod izpred Sindikalnega doma v Kranju z avtobusi na ogled sredstev za vezo v Ljubljani. Prevoz bo brezplačen. Udeležba za vse obvezna! — Upravni od-
delavka z BI. Dobrave 66.
Umrli so: Ignac Melinc, osebni upokojenec, star 71 let, umrl na Jesenicah v bolnišnici, nazadnje bivajoč na Hrušici 62; Marija Pernuš, osebna upokojenka, stara 60 let, umrla na Jesenicah v bolnišnici, nazadnje bivajoča na Bledu — Grad 25; Ivana Križaj, roj. Gorzeti, druž. upokojenka, stara 82 let, umrla na Jesenicah, Strelska 1, nazadnje bivajoča na Jesenicah, Do-bravska 11; Gabrijela Vogelnik, roj Bohinc, gospodinja, stara 48 let, umrla na Jesenicah v bolnišnici, nazadnje bivajoča v Radovljici, Erjavčeva 6
no kazenskih odločb (210) je bilo izdanih zaradi kršitve cestno prometnih predpisov, ostale kazni pa zadevajo kršilce raznih predpisov v zvezi
grozdje (malenkostne količine)  po 45  s prijavo bivališča, osebnimi izkazni-
dinarjev.
Bilo je tudi nekaj piščančkov po 2S0
cami, motornimi vozili, javnim redom in mirom itd. Za vse izrečene denarne
dinarjev za komad. — metroma dobro založen.
Trg je bil raz- kazni' je bilo plačanih 328.000 dinar-
o.
jev.
Radio Ljubljana
v TRZlCU
KINO »PLAVŽ« JESENICE
1. in 2. novembra, ameriški film »Bo-
n    v KAMNIKU
Rojeni: Ida Marvič, Perovo; Franc Korošec,   Mekinje;    Jelka Poljanšek.
10. 24.
Rojstva: Pušavec Anton, roj. 21. 1956 Hudo 3. Ropret Slavko, roj. 1C. 1956. Proleterska cesta 12 Tržič.
Poroka: Miklavčič Janez, mizarski penročnik iz Hušice 2 in Jankovec Pavla, predilka iz Bistrice pri Tržiču 134.
- gorenjske bodice
povedano! — MLO Kranj«. — Vse bi ni prvi primer junaštva, oz. strelskih
bilo v najlepšem redu, če ne bi bila sposobnosti     nekaterih tamkajšnjih
tabla, ki prepoveduje sekanje drv, pri- lovcev, ki niti domačih živali — mačk
tirjena prav na kostanj, ki je popol- in psov — ne puste pri miru. Meni nič
Da ne 'bom vedno le za grehi stikal noma suh in bo prišel slej ko prej pod tebi nič hodijo okrog hiš in kozolcev
in nergal, bom tokrat tudi malo po- sekiro. — Sicer pa, — spomladi, ko bo in postrele vse, kar jim pride na mu-
pravljal.                                              ostalo drevje zbrstelo, to drevo ne bo ho. — Menim, da je pravilno poslati
C>  V zadnjih bodicah sem napisal, da  ravno parku v okras ... v večna lovišča pse in mačke, ki se
nudi kino »Svoboda« v Stražišču bube ©  Vsem, ki cenijo tekstilne proizvo- zatečejo  v  gozdove,  kjer preganjajo
kapusovega belina po najnižjih d.nev- de, priporočam, da si ogledajo »veliko divjačino, v vasi pa res ni potrebno
flih cenah in da jih goje na stenah in tekstilno razstavo«  ob  glavnii   cesti streljati.
Mlinoi—Zaka na Bledu. Razstava je od- $  Motoristu  iz  Iskr.inega   bloka na
prta neprekinjeno 24 ur dnevno. Raz- Zlatem polju se sostanovalci in sosedje
stavljeni so najrazličnejši vzorci tek- toplo   zahvaljujejo   za vsakodnevno
stilne domače in tuje proizvodnje v budnico - kanonado, ki jo povzroča
vseh barvnih odtenkih — namreč cu- sleherno jutro z dolgotrajnim vžiga-
stropu izhodne veže. — Glejte, pa se Je stvar obrnila! Uprava kinematografskega podjetja, Kranj me je ljubeznivo opozorila na pomoto. Vse ka-
že, da so lastniki bub, stanovalci in
&PD Svoboda Stražišče   ki je hkrati  nJe in podobni odpadki, ki so nastlani njem motorja. Motoristu naj povem,
tudi glav™ najemnik doma. V najem- P° tej cesti. - Prospekte dobite pri1 da ni posebno prijetno, če se otroci
cestnem nadzorniku Bled — Mlino! Ne od oglušujočega ropota motorja prebu-
zamudite priložnosti! de in nato sitnarijo! — Bojda so pri-
O  V jeseniški kolodvorski restavraciji zadeti   sklenili   kupiti nadebudnemu
velja geslo: »Postreži si sam!« — Ce motoristu novo, boljše motorno kolo.
sedeš za mizo, zalsti zjutraj, zlepa ne Slišal sem žensko, ki je dejala dobe-
•H pogodbi tudi ni postavke, ki bi nalagala upravi kina dolžnost čiščenja te Veže. — Ce pa je med DPD »Svoboda« ^h stanovalci hiše domenjeno, da bo-^o gojili bube kapusovega belina v
koprodukciji, me pa naposled nič ne boš  priklical  natakarja.   Zdi  se  mi,  sedno tako: »Boste videli, toliko časa
briga!
t> Mimogrede ... — No, pa recite, če šmarno pri naših cajtngah brihtnega W dalekovidnoga vremenskega prero-Pfc Pred tremi tedni je napovedal *sneg do nižin«, pa smo ga res dobi-
Ko sem ga zavoljo njegovih dalekovidnih napovedi pohvalil, mi je de-J^l: »Strela skrtačena, to ni še nič. ^e hočeš, napovem vreme za celih 6 PjU več mesecev naprej. Glavo stavim,
bo spomladi topleje, poleti pa vro-
da so debate za kuhinjskimi vrati ze- ga bo biksal s tisto krlpo, da ga bom lo zanimive! Ce pa že natakarja pri- lepega dno s kahlo polila!«
kličeš., boš pa segel precej globoko v denarnico; žemlje so n. pr. po 7 dinarjev, v 5 minut oddaljeni pekarni jih dobiš po 5 dinarjev, f)  Ves žalosten in zapuščen kot slam-
O AH ste že razmišljali o tem, čemu obiskujejo nekatere zastopnice lepega spola gledališke predstave? Se ne? No, prav, vam bom pa jaz povedal. — V PG v Kranju je pred kratkim
noto strašilo sredi polja, sameva avto- gostovala  eksperimentalno gledališče
mat - tehtnica na jeseniški železni- iz Ljubljane z Roussinovo komedijo
ški postaji. — Rešite tehtnico počas- »Mož, žena ln smrt«. Po končani pred-
nega propadanja! 6tavi sem vprašal neko znanko (naj
O  Ko sem zadnjič   krivoritil   okrog ne zameri!), kako ji je gledališče v
^ina!« — No. pa recite, če nima prav! Predoselj pri Kranju, me je zaneslo kr0,^u ugajalo. Dobil sem takle odgo-
• *2ivljenje se pogostoma ponorčuje na Suho (tako približno kakor bar- vo,r: »Najlepše je pač to, da so gle-
P nas,« sem sklenil ondan, ko sem ko). Ko sem vohljal za grehi, mi je dala razvrščeni v krogu in se lahko
Pešačil po Savskem drevoredu proti v bližnjem gozdičku udaril v nos duh nemoteno opazujejo. Komad sam pa
Strževski mlaki. Na nekem kostanju po mrhovini. Odkril sem mrtvo srno nič kaJ Prida- Ima Prekratke pavze.
8e*n zagledal tablo z napisom: »Seka- — ugotovil sem, da je bila ustreljena. — Res- hntačna presoja!
in lomljenje vej v drevoredu pre- V vasi so mi kasneje povedali, da to Vas pozdravlja Vaš Bodičar!
Poročila poslušajte vs«ak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00 in 22.08 uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« poslušajte vsak dan ob 14.40 uri. Kmetijski nasveti in kmetijska univerza so na sporedu vsak dan ob 12,30 uri.
Četrtek, i. novembra
7.15 »In memoriam«, (skladbe posvečene spominu prijateljev).
8.00 Oddaja za pionirje; Dve partizanski zgodbi.
8.30 Spored orkestralnih skladb.
9.15 Beli so češenj cvetovi ... (v spomin padlim slovenskim umetnikom).
10.00 Dopoldanski simfonični koncert Marijan Kozina: Padlim.
11.30 Pester operni spored.
14.00 Reportaža: Srečanje z usodami partizanskih otrok.
14.20 »Prečuden cvet jev grapi črn. . . . (spored partizanskih samospevov in zborovskih pesmi).
15.15 Posnetki s komemorativnih svečanosti na pokopališču talcev v Ljubljani in pri Urhu.
16.00 Igrajo gorjalni orkestri Morton Goiuld, Mantovani in Malachrino
16.30 Prežihov Voranc: Ajdovo strni-šče.
17.45 Radijska igra — Ivan Potrč: Zločin (prva izvedba).
20.00 Tedenski notranje-politični pregled.
20.10 »Venite rožce moje . . . (spored slovenskih narodnih pesmi).
21.00 »Jesen razgrinja sive pajčolane (literarno glasbena oddaja).
22.15 Nočni preludij.
PETEK, 2. novembra
8.00 To in ono ilz arhiva slovenskih
narodnih pesmi. 8.30 Radijski roman - William Woods:
Manuela — XVI. 9.45 Radijska šola za  nižjos topnjo
— a) Vojko Novak: Albinci —
b) Leon Frapie - Miro Kopač:
Fanor.
10.15 Od Straussa do Melachrina (lahka in zabavna glasba). 11.00 Za dom in žene. 13.15 Melodije za razvedrilo. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo.
orkester Radia dirigent Wilhelm — prva izvedba.
17.10 Športniki, pozor!
18.00 Ljudje med seboj.
18.15 Slovenske narodne pesmi iz Benečije poje vokalni kvintet Anton Neffat.
18.45 Igra tamburaški orkester p. v.
Matka Sijakoviča.
20.00 Tedenski zunanje-politični pregled.
20.15 »Virtuozna orkestralna glasba« (Posnetki Radia Frankfurt).
22.15 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana.
SOBOTA, 3. NOVEMBRA
11.00 Igra Ilemer Kiss s svojim ciganskim ansamblom (Posnetki ob gostovanju ansambla v Ljubljani).
13.15 15 minut s Kmečko godbo.
13.30 Od arije do arije.
14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
15.40 Nove knjige. 17.30 Igra zabavni
Ljubljana —
Dumka (Graz) 18.00 Okno v svet. 18.15 Poje ženski vokalni kvartet. 18.30 Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer.
NEDELJA,  4. NOVEMBRA
8.30 Otroška predstava Friednich Feld (prev. Jože Zorn) Izbirčni Gogo (radijska igra).
9.22 »Pod vaško lipo«.
9.45 Se pomnite,, tovariši — Jože Me-kinda — Franci: Komandant Stane.
12.00 Pogovor s poslušalci.
10.00 Dežela, (ki jo oblivajo pljuski kontinentalnih velemest.
17.30 Radijska igra — Henrik Ibsen: Junaki s Helgelanda.
18.40 V zabavnem ritmu.
20.00 Večerni operni koncert G. Verdi: Nebukadnozar, uvertura - Verdi: Othello, duet iz ?.. dej. A. Boro-din: Knez Igor, duet in finale 1. dej. Ch. Gounod: Faust, pesem o kralju iz Thule in arija o draguljih — R. Wagen,r: Mojstri pevci numberški, uvertura.
15.40 Utrinki iz literature: Ob 70-let- 21.15 Don Kihot, Sančo Pansa in mo<r-nici Josipa Ribičiča. je (vesela glasbena oddaja).
znanost in tehnika * zanimivosti j film
Sklenitve in razveze zakonov v Sloveniji nevihte in ljud je
ALI JE M0GOCE PREPREČITI NEVIHTE?
Sklenitev zakonske zveze, poroka, je pravno dejanje, ki se izvrši no veljavnih predpisih. Statistika sklenjenih zakonskih zvez, umrljivosti zakoncev in razvez nam daje zanimiv pregled sklepanja in prenehanja zakonskih zver. ter kaže tudi sliko ponovnih zakonskih zvez po starosti moža ali žene.
Od vseh v letih 1950 do 1954 v LR Sloveniji razvezanih zakonov, jc povprečno 86,8% takih, kjer je zakonska zveza prenehala zaradi smrti ene-
DVE ZNANI IGRALKI NASTOPATA V DVEH FILMIH NA ISTO TEMO IN Z ISTIM NASLOVOM (ANASTAZIA), KI JU ISTOČASNO SNEMAJO AMERIKANCI V PARIZU IN NEMCI V MUNCHENU. PRVA JE ING R ID BERGMAN, KI SMO JO PRI NAS ZE VEČKRAT VIDELI, DRUGA PA JE PRI NAS NEZNANA LILLI PAL-MER,   KI   JO   VIDITE   NA SLIKI.
ga od zakoncev. 13,4% pa je takih, kjer je zakonska zveza prenehala zaradi sodne razsodbe. Pri zakonskih zvezah, ki so prenehale zaradi sodne razveze, jo število primerov za može in žene seveda enako: pri zakonskih zvezah, ki so prenehalo zaradi smrti enega od zakoncev, pa števili nista enaki. Umira mnogo več poročenih mož, zaradi česar je število vdov večje od števila vdovcev. V zadnjih petih letih je bilo med umrlimi zakonci 66,3% mož in le 33,7% žena.
Letno se razdere v LRS povprečno 6448 zakonskih zvez, od tega 5586 zaradi smrti enega od zakoncev in 863 zaradi razveze zakona. Ce primerjamo število prenehanih zakonskih zvez s številom sklenjenih zakonov v posameznih letih, ugotovimo, da je bilo v zadnjih petih letih na tisoč sklenjenih zakonskih zvez povprečno 415 zakonov, ki so prenehali zaradi smrti enega od obeh zakoncev in le 64 razdrtih zaradi razvez. Število zakonov, ki so prenehali zaradi smrti enega od zakoncev, pada že od leta 1951 dalje — število razvez, to je ločitev, pa od leta 1950 naprej stalno narašča.
Povprečna storost mož, ki so se ločili, je 38 let, povprečna starost poročenega moža ob smrti pa 63 let. Pri ženah je starost nekoliko manjša in je povprečna starost ločene žene 35 let, umrle zakonske žene pa 61 let.
V zadnjih petih letih je bilo sklenjeno v Sloveniji povprečno 13.432 zakonskih zvez na leto. Prvič je skleni-
Trdna goriva bodo še dvajset let glavna goriva
Po izjavah britanskih strokovnjakov bodo trdna goriva, to se pravi premog, v prihodnjih 20 letih kljub nenehnemu razvijanju izvorov atomske energije še vedno poglavitna goriva v industriji in drugih gospodarskih panogah. Pravijo, da bodo leta 1975 v Angliji potrebovali okrog 350 milijonov ton premoga, medtem ko bodo iz nafte in atomske energije dobili samo količino energije, ki bi odgovarjala 100 milijonom ton premoga.
Milijon kilogramov zlata letno
Svetovna produkcija zlata dosega nad milijon kilogramov letno. Največ zlata proizvajajo Južna Afrika (skoraj 400.000 kg letno), Sovjetska zveza (200 tisoč) in Združene države Amerike (300 tisoč kilogramov letno).
Eden še vedno priljubljen
Kljub vedno ostrejši kritiki politike angleškega predsednika Anthony Edena je neka časopisna anketa ugotovila, da odobrava predsednikovo ravnanje še vedno 92% konservativcev in 60% vseh volivcev. Po priljubljenosti med Angleži je torej Eden še vedno na boljšem kot Churchill, za katerega se je po prvih sedmih mesecih njegovega predsednikovanja izjavilo samo 51% volivcev.
Kovinska tkanina,
prevlečena s plastično maso
Britanski strokovnjaki so izdelal: kovinsko tkanino, prevlečeno s trdno plastično maso. Trdijo, da je ta tkanina zlasti primerna za tapeciranje avtomobilov, za pohištvo v prodajalnah, za ženske večerne čevlje in za mnoge druge proizvode. Novi material, ki je poznan pod imenom splen-dex, je imitacija kože. Prevlečena je z aluminijem, za tem pa s plastično maso, ki je zelo odporna zoper praske.
Novost v gradnji kinematografov
Najmodernejši kino v Cehoslovaškl bo 'zgrajen v Karlovih Varih. Kino bo Imel amfiteatersko gledišče s 7000 sedeži, platno bo 20 m široko.
KO SE NIHČE NI KADIL
Nedaleč od tovornega kolodvora v Nimesu v Južni Franciji so skromno počastili ime sinu tega mesta, ki je danes znano, po vsem svetu. Jean Ni-cot je bil pred 400 leti francoski poslanik v Lisboni. Imel je nalogo poročiti 5~let.nega portugalskega kralja Sebastijana s 6-letno hčerko francoskega vladarja; prav zato so ga poslali v tujino. Ime tega veleposlanika je postalo nesmrtno zato, ker je prinesel na svoj dvor v Francijo rastlino indigo in seme tobaka, ki je takrat veljal za zdravilno rastlino. Tobačno liste so polagali na gnojne rane, z dimom pa so si zdravili glavobol. Poslanikova zdravilna zelišča so hitro prišla v modo in kajenje se je najprej razširilo v obliki nosnega kli-stira s tobačnim dimom. Tako je nastal tobak za njuhanje. Da pa tobak lahko tudi kadijo, tako kot ga kadimo danes, takrat ni še nihče vedel.
Ko jo prvi kirurg francoskega kralja iz Nicotovih semen vzgojil prve tobačno rastline, Nicot ni bil več v službi. Na tobak je že zdavnaj pozabil — saj v svojem slovarju, ki ga je sestavljal na stara leta, ni imel besede »kaditi«.
Prvi v olimpijski vasi
Prvi športniki, ki so se nastanili v olimpijski vasi blizu Melbournea, so bili Malajci, za njimi pa so prišli športniki iz Nigerije.
Melbournska olimpijska vas je naj-udobnejše doslej zgrajeno naselje te vrste. Uradno jo bodo odprli 29. oktobra. Največji priliv športnikov pričakujejo dva tedna kasneje, ko se bo v vasi naselilo okrog 4500 športnikov in športnih funkcionarjev iz vsega sveta.
Vled povojnimi uspehi francoske letalske tehnike so lovska letala »Mvstere« prejkone na prvem mestu. Prvo letalo te vrste MI) 452 so izpeljali iz nekoč najmodernejšega francoskega lovskega letala »Oura-gan«. Kmalu so ga delali v več izvedbah in ga še danes nenehno izpopolnjujejo. Hitrost 1100 km na uro so sprva povečali na hitrost Mach 1 (zvočna hitrost), »Mvstcre XX« pa jc že dosegel Mach 1,2. »Super Mystere« doseže zvočno hitrost celo v vodoravnem poletu. Konstruktorji se zdaj ukvarjajo z izvedbo »My~ stere XXIV«, katerega zunanje oblike kaže naša slika. Opremljen je kot vsa- druga letala tega tipa s francoskim reakcijskim motorjem Attar.
lo zakonsko zvezo 12.493 nevest in 12.000 ženinov. Razlika med številom nevest in ženinov, prvič stopajočih v zakon, izvira od tod, ker ponovne zakonsko zvezo sklepajo pretežno moški, kajti od 100 sodno ločenih se ponovno poroči 74 moških in le 46 žensk. Razmeroma v isti relaciji sklepajo ponovne zakonske zveze ovdoveli. Od 100 ovdovelih moških se jih 32 ponovno poroči, od 100 ovdovelih žensk pa se jih poroči še enkrat 15. Kakor vidimo, prevladujejo pri ponovnih zakonskih zvezah predvsem moški — tako pri razvezancih kakor pri ovdovelih. Ovdovele osebe, kakor tudi razve-zanci, se po večini (dve tretjini) poročajo s samskimi osebami in le ena tretjina vseh ovdovelih ali razvezanih se v drugo poroči z ovdovelimi aH razvezanimi. Pri tem zopet pred-njačijo moški, kajti mnogo več vdovcev in razvezancev so ponovno poroči s samskimi ženskami kot pa vdov in razvezank s samci.
Nevihto niso povsod na zemlji enako pogoste. V nekaterih vročih tro-pičnih krajih nastajajo nevihte vse leto, skoraj vsak dan. V krajih, ki imajo severno lego, pa so nevihte razmeroma redke. Med eno samo nevihto je lahko zelo mnogo bliskov. Nekateri izmed njih nastanejo visoko v oblakih in se ne dotaknejo zemlje. V nekaterih krajih Ukrajine jo videti toliko bliskov in bliskavic, da je zemlja od njih skoraj vso noč razsvetljena.
Učenjaki so dognali, da nastajajo na zemeljski obli v raznih krajih ves čas nevihte. Ob istem času jo na svetu povprečno okrog tisoč neviht. Vsako sekundo udari v Zemljo okrog sto strel.
Blisk jo razelektrenje zračnih plasti, nabitih, z elektriko. Zato udari strela največkrat tja, kjer je plast zraka med oblakom in katerimkoli predmetom na površju zemlje manjša: v vi-
TO NI STRAŠILO Z MARSA, TE M V EC   PREDNJA   STRAN NAJNOVEJŠEGA TIPA DIRKALNEGA AVTOMOBILA BUGATTI.
KAKO BO Z LJUDMI DO LETA 2050
Ljudi rVeprenehorna zanima, kako bodo živeli čez sto in več let. Bodočnost je snov številnih posvetovanj in kongresov. V Pasadenl (Kalifornija) je kongres ameriških znanstvenikov in predstavnikov 27 vodilnih industrijskih organizacij zdelal podobo bodočnosti do leta 2050.
Predstojnik biološkega oddelka na kalifornijski tehniški visoki Soft dr. James F. Bonner je vzbudil veliko pozornost s svojim poročilom: »Svetovne
Ko je grški učenjak Pitagora odkril svoj znameniti izrek, je daroval bogovom sto volov.
Pravijo, da od takrat vsi volt trepetajo, če kdo odkrije novo resnico.
Švedski filozof Bergson, ki je spisal znano knjigo o smehu, je pripovedoval, kako smešnica deluje na različne narode:
»Anglež se jim smeje trikrat: prvič iz vljudnosti, drugič, ko mu jo razložijo in tretjič, ko jo razume. Nemec se smeje dvakrat: prvič iz vljudnosti in drugič, ko mu razložijo. Da bi jo kdaj razumel, o tem ni govora. Francoz se smeje enkrat, ker takoj vse razume. Amerikanec se ne smeje nikoli, ker je bil smešnico slišal že prej.«
Q
Slikar Utrillo se je peljal s taksijem. Po vožnji je dal šoferju napitnino, rekoč:
»Vzemite tole, pa ga popijte kozarček na moje zdravje!«
Šofer je vzel denar, premeril slikarja od nog do glave in odvrnil:
»Hudo bolni se mi zdite, gospod, zato ne vem, ali bo en sam kozarček dovolj za vaše zdravje!«
©
Bivši egiptovski kralj Faruk se je pogovarjal z znancem o nezgodah, ki se zgrinjajo nad kralji po vsem svetu.
»Kaj mislite, veličanstvo,« ga je ta vprašal, »koliko kraljev bo še ostalo po 25 letih?«
»Pet,« je odvrnil Faruk. »Srčni kralj, karov kralj, pikov kralj, križev kralj in angleški kralj.«
ENA O SUEZU
Ferdinanda Lessepsa, graditelja sueškega prekopa so izvolili za člana Francoske akademije, kar je najvišje znanstveno odlikovanje na Francoskem. V družbi pisatelja Anatola Fran-cea je nekdo pripomnil: »Saj ta Les-seps vendar ni nič napisal!«
»Dovolj,« jo pripomnil Anatol France, »dovolj je bilo, da je podpisal akcijo sueškega prekopa.«
prehrambene rezerve — potrebe in možnosti«. Vsako leto, je poudaril dr. Bonner, bodo dajale rastline v vodi in na suhem dovolj hranilnih snovi, da bi lahko zadovoljivo prehranili do 500-krat več ljudi, kakor jih šteje Zemlja danes. Toda nihče ne je divjih rastlin. V prehrani se poslužujemo kultiviranih rastlin, ki pa predstavljajo le četrtino rastlinstva na zemlji. Temu je treba dodati, da gre približno tretjino rastlinstva za krmljenje živali. Tretjina rastlinstva propade kot žrtev žuželk in bolezni, le okoli 20 odstotkov rastlinstva odpade za prehrano človeka. Da bi se povečale prehrambene zaloge na svetu, je dr. Bonner predlagal kultiviranje okoli 400 milijonov ha agrarnotehnično zapuščene zemlje in namakanje puščavskih in suhih predelov z destilirano morsko vodo.
Kongres ameriških znanstvenikov je izhajal iz predpostavke, da bo leta 2050 živelo že okoli 7 milijard ljudi, ki jih bo treba dostojno obleči in nahraniti. S tem v zvezi so zanimive tudi ugotovitve geofizika dr. Harisso-na S. Brovvna. Srž problema bodočnosti človeštva je po njegovem mnenju v energetski preskrbi močno naraščajočega števila prebivalcev na zemlji. Dr. Brovvn je navedel naslednje energetske vire; zrak, morsko vodo, granitno kamenje in sončno svetlobo. Postopki za proizvodnjo energije iz teh snovi so deloma znani, deloma pa jih bo treba še osvojiti. V 50 letih naj bi znašal delež jedrske energije v energetski preskrbi sveta že približno polovico. Energijo bo dobilo človeštvo tudi s pomočjo izkoriščanja navadnega granita. Nastajale bodo tovarne za predelavo granita. Ena tona navadnega granita vsebuje namreč okoli 4 grame urana in 12 gramov torija. Ce upoštevamo, da ta torij uporabimo v reaktorjih, potem lahko računamo pri takšni predelavi granita s proizvodnjo energije, ki bi ustrezala (pri eni toni granita) 50 tonam premoga. Tehniška visoka šola v Kaliforniji ima na tem področju za seboj prve praktične izkušnje v svojih laboratorijih.
Ce pa bo imelo človeštvo na razpolago dovolj jedrske energije, je zagotovljena tudi preskrba z vodo in sicer s pomočjo destilacije morske vode. Pridobivanje težkega vodika ne bo noben problem, brž ko bo razen proizvodnje energije s cepitvijo uranovega in plutonijevega jedra ekonomična energetska proizvodnja tudi s pomočjo termonuklearne reakcije. Potem tudi ne bo težavno pridobivanje kovin iz morja. Celo v apnencu vezani ogljik bi s pomočjo atomske energije in fotosinteze lahko služil za proizvodnjo tekočih goriv in raznih organskih kemikalij ter umetnih snovi. Toda takšno delo za povečanje blagostanja človeštva bo možno le v popolnoma mirnih obdobjih, v času, ko ne bodo poznali vojn.
soko zvonike, jambore, drevesa in drugo visoko predmete.
Toda strela se ne usmerja samo k visokim predmetom. Izmed dveh sosednjih jamborov enake višine, ki stojita drug ob drugem in od katerih je eden iz lesa drugi pa iz kovine, se bo strela usmerila h kovinskemu. Na tem načelu jo zasnovan strelovod.
Ce udari strela v ljudi ali živali, jo ta udar v večini primerov smrten. Oktobra leta 1868 se je v okolici francoskega mesta Bonn Eleana zateklo 7 ljudi pod veliko bukev. Strela je uda-, rila v drevo in ubila eno žensko, medtem ko ostalim ni storila ničesar. Obleko ubite je raztrgalo na majhne koščke, nekatero izmed njih so našli visečo na drevesu. 11. avgusta 1855. leta jo na cesti blizu drugega francoskega mesta strela nekega popotnika podrla in slekla. Razen kosa z žeblji podkovanega škornja in enega rokava srajce ni ostalo od njegove obleke nobenega sledu. Ko se je 10 minut po tem pripetljaju zopet zavedel, je bil mož zelo začuden, da leži slečen, in je tožil, d?, ga zebe. Odnesel je samo rahle poškodbe.
Da ne udari strela v nas, se med nevihto ne smemo približati strelovodom ali visokim osamljenim predmetom (drogovom, drevesom) na razdaljo, ki je manjša od 10 metrov. Ce človeka zaloti nevihta daleč proč od bivališč, so na noben način ne sme zateči pod drevesa. Zelo nevarno jc muditi se med nevihto na vzvišenih krajih (gričih ali gorah) ali na odprtih ravninah. Priporočljivo je skriti se v majhno kotanjo, ki naj leži, če je mogoče, med dvema drevesoma, ki sta približno 25 metrov oddaljeni drugo od drugega.
Znanstveniki se mnogo ukvarjajo 2 vprašanjem, kako preprečiti nevihte. V zadnjem času je tudi pri nas razvita metereološka služba, ki preprečuje nevihto z izstreljevanjem raket. Eksplozija rakete sredi oblaka prepreči, da bi se kapljice strdilc v točo.
Mnenje, ki je bilo dolgo časa razširjeno, da je mogoče preprečiti nevihto z zvonenjem, no drži. Znan je primer, ko je v nekem odprtem zvoniku v Južni Italiji strela ubila cerkovnika, ki jo zvonil še med nevihto. Po od dežja mokri vrvi in preko njegovega telesa je blisk šinil v zemljo. Zvočni valovi, ki jih oddaja bron zvona, so mnogo prešibki, da bi mogli kakorkoli vplivati na nevihtne oblake.
JAPONSKI POSKUS KONSTRUKCIJE CENENEGA IN UPORABNEGA PREVOZNEGA SREDSTVA ZA ŠIROKE SLOJE. JAVNOSTI SE JE PR' VIC POKAZAL NA TOKIJSKIH ULICAH, IZDELALA PA GA JE AVTOMOBILSKA DRUŽBA FUJI IZ YO-KOHAME. NAMENJENO JE DVEMA POTNIKOMA, VOZI NA TREH KOLESIH IN DOSEŽE 60 km NA URO-NJEGOVA TEZA JE MINIMALNA — SAJ GA LAKO PREVRNE ODRASL° DEKLE! ZE LETOS NAMERAVAJ0 ZAČETI Z MNOŽIČNO PROIZVODNJO.
B 61«
ST. 87/1. NOVEMBRA 1956