SREDIŠČU POZORNOSTI Leto XXXVIII Št. 14 CENA 23 din Glavni urednik: Milan Bajželj KRANJ, torek, 19. 2.1985 Odgovorni urednik: Jože Košnjek GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO P 35-!etniC! izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod i sfeornn zmoto V petek se začenja v Kranju Teden slovenske drame Nekaj predstav že razprodanih Uvod v letošnji jubilejni Teden slovenske drame bo krstna uPrizoritev A. Goljevščkove »Zelena je moja dolina« v iz-Vedbi Prešernovega gledališča — Na otvoritveni slovesnosti **" govornik bo dr. Matjaž Kmecl — bodo podeljene tudi nagrade ■— Večina od izbranih dvanajstih predstav bo na obnovljenem odru Prešernovega gledališča . Kranj i^novljenem °dru že prvi dve poskusni predstavi, tako da bo do začet-šnjega jubilejnega 15. tedna z izborom slovenskih gledaliških — Predstava se lahko začne — namreč Teden slovenske v Prešernovem gledališču. Konec prejšnjega tedna sta bili na ka leto* Predstav zagotovo vse nared. V programu letošnjega jubilejnega tedna slovenske drame — iz-0r je delo dramaturga Gorana Schmidta — je dvanajst predstav, ki o Jih pripravila slovenska gledališča (razen celjskega); poleg slovenja Jj!*°krat slovenska dramska dela predstavljajo tudi Dramski teater Skopja, NK Avgust Cesarec iz Varaždina ter Atelje 212 iz Beograda. a otvoritveni predstavi v petek, 22. februarja, se bo občinstvu na obeljenem odru predstavilo domače gledališče z noviteto A. Goljevšč-ove Zelena je moja dolina. Večina predstav bo na novem odru Prešernega gledališča, le štiri predstave, ki zahtevajo posebno okolje, se bodo preselile, ena^na primer v garaže UJV Kranj. Izven Prešernovega ova Ana, saj bi preureditev dvorane, to je sede- v Cankarjev l^edališča bo tudi Šelig dom2** gledalce> stala Preveč, zato" bodo gledalce peljal ... Na svečani otvoritvi Tedna slovenske drame v Kranju bodo pode-[n\ tudi letošnje nagrade: nagrado Slavka Gruma za najboljše sloven-sko dramsko besedilo preteklega leta ter Grum - Filipičevo priznanje 2a dramaturgijo, ki se podeljuje vsako tretje leto. Na svečani otvoritvi v Kranju bo govoril dr. Matjaž Kmecelj. Letošnji pregled slovenske dramske ustvarjalnosti glede predstav okr-. Pa "»ze, ki urnike;ide"ja seveda nf pozabljena, saj jo bodo organizatorji obudi-11 v naslednjih letih. ... . . , . Zanimanje za Teden slovenske drame v Kranju je veliko, ce lahko sklepamo po tem, da so nekatere predstave že razprodane (na primer Jod Prešernovo glavo, Borutovo poletje, Pogovori v hiši Karlstein), za ruge pa je nekaj kart še na voljo. Zaradi predstav med letošnjim Tednom slovenske drame bo izjemoma dovolj( ne bo T V pregib stava 0pr^en' saj ne bo marvjkala nobena uspešnejša gledališka predrt b a° pa mec* spremljevalnimi prireditvami tokrat ne bo okrogle " kulti>»<-1;i''e Pr.eJšnj a leta s pogovori 0 gledališču razvnemala slovenske vecer --""'Jeno tudi parkiranje pred gledališčem za vse obiskovalce 'iko rt, ,prireditev- Zapora prometa v mestu se bo torej sprostila v to-'evo' v t - ° obiskovalci lahko pripeljali čez Kokrški most in zavili v Bavčarjevo ulico proti gledališču. _ L. M. J Operacijski rentgen Jesenice — Ko so pred leti v jeseniški bolnici zaprosili združeno delo in posameznike, da pomagajo v akciji za zbiranje prostovoljnega denarja za nakup ultrazvočnih aparatur, so se delovni ljudje in občani Gorenjske dobro odzvali. Uspelo jim je, da so zbrali dovolj denarja za nakup modernih aparatur, ki izredno zanesljivo ugotavljajo diagnoze srčnih obolenj in obolenj trebušnih organov. Delovni ljudje so v jeseniški občini še vedno pripravljeni zbirati denar za posodobitev bolnice, zato so se odločili, da pomagajo zdravstvenim delavcem pri nakupu operacijskega rentgena. Le-ta bi bil nadvse dobrodošla in koristna pridobitev, saj bi se operacijski posegi lahko opravljali zanesljiveje in bolj strokovno. Zdravnik lahko spremlja vso operacijo na ekranu in se tako veliko lažje, hitreje ter učinkoviteje odloča. Operacijski rentgen velja 25 milijonov dinarjev, ki jih bodo poskušali zbrati tudi s pomočjo delovnih kolektivov in posameznikov, d. s. kov vec elektrike Letošnji januar bo ostal v statistiki kot eden najbolj kritičnih pri oskrbi z električno energijo. V prvih petnajstih dneh je bila v Sloveniji poraba kar 20 odstotkov večja kot v enakem razdobju lanskega leta. Konec meseca pa je primerjava z lanskim januarjem pokazala za '10.3 odstotka večjo porabo elektrike. Na skokovito porabo je seveda vplival hud mraz. Vse rekorde smo potolkli 11. januarja, ko je dnevna poraba znašala kar 32,27 milijonov kilovatnih ur, v konici porabe pa je bilo vključenih kar 1.544 megavatov moči v toplotnih in vodnih elektrarnah. Zaloge premoga pri toplotnih elektrarnah so se zaradi tega zmanjšale in so manjše od načrtovanih. V ljubljanski toplarni in v toplotni elektrarni Trbovlje so še vedno zadostne, deponiji premoga bodo morali dopolniti pri toplotni elektrarni Šoštanj. Se bodo vrtci še praznili? Ze dolgo ni pred vrtci nikakršne gneče in najti prosto mesto za otroka v vrtcu ali jaslih je lahka naloga. Za to so poskrbele drage oskrbnine ali gledano z drugega zornega kota — družinam, potem ko poskrbijo za osnovne življenjske stroške, ostaja vse manj denarja tudi za varstvo otrok. To pa tudi pomeni, da v prenekateri družini mesečna položnica iz vrtca-ali jasli vse bolj povzroča skrbi. To pa ni nič čudnega, saj ni nikakršna novost, da ob večanju življenjskih stroškov živimo slabše. Žal pa ne živimo vsi enako slabše. Lani se je v prvem polletju v Sloveniji znižala življenjska raven v povprečju za 5,9 odstotka, najrevnejšim družinam pa celo za 7,3 odstotka. Čeprav med družine z najslabšimi dohodki ni mogoče šteti ravno vse mlade družine, pa je res, da je večina takih družin prav tako v zelo slabem položaju. Padanje standarda jih je ujelo sredi kreditov, ki so jih potrebovali za ureditev starta v življenje. Zato ni čudno, če so se že kje odločili za edini možni prihranek med množico računov, ki jih morajo obvezno poravnavati — prihranek pri varstvu otrok. Z majem, ko bo stopil v veljavo tudi samoupravni sporazum, po katerem smo v republiki tudi plačevanje oskrbnin v vrtcih postavili v odvisnost od stvarnega položaja družine, se bo ta poblem pojavil prav pri takšnih družinah. Po novem bo res okoli 10.000 družin oproščeno plačevanja oskrbnin ali bo le-ta zelo znižana, po drugi strani pa bo vrsta družin morala odmeriti za varstvo več kot doslej. Če bomo v naslednjih mesecih ugotavljali, da se vrtci praznijo, se bo kajpak celi vrsti družin z otroki brez družbenega varstva znižala kvaliteta življenja, ki jo zdaj za otroka pomeni vrtec. Ponekod so sicer že doslej skušali z zmanjševanjem stroškov vplivati tudi na nižanje oskrbnine, a uspeha ni bilo velikega. Tudi delež sredstev, ki ga skupnost otroškega varstva plačuje k oskrbnini, se je ponekod tudi povečal. Kolikšen bi moral biti ta delež, da bi za večino staršev pomenil sprejemljiv znesek, ob katerem se ne bi spraševali, ali bo otrok še hodil v vrtec ali ne? In kolikšna naj bi bila potem prispevna stopnja za morebitni večji delež otroškega varstva? Takšnim vprašanjem se prav gotovo ne bomo mogli izogniti, če bodo vrtci še bolj kot zdaj občutili upad družinskega standarda. Zaustaviti število otrok v vrtcih vsaj na sedanjem številu pa kaže že iz razloga, da je najdražji pač le prazen vrtec. L. M. Plesen in vlaga na novih stenah Jeseničani že od leta 1981 plačujejo občinski samoprispevek za šole — Pomanjkljivosti gradnje — Bodo prihodnje leto delovni ljudje in občani glasovali za tretji samoprispevek za gradnjo prizidka? Jesenice — Jeseničani plačujejo občinski samoprispevek za gradnjo šole na Beli in vrtca v Mojstrani od 1. avgusta leta 1981, plačevali pa ga bodo še do avgusta prihodnje leto. V tem času so zbrali 195 milijonov dinarjev, bilo pa je še 14 milijonov ostalih prihodkov za šolski in varstveni prostor. Za vrtec v Mojstrani so do zdaj namenili 16 milijonov dinarjev, za šolo na Koroški Beli pa 200 milijonov dinarjev. Šola na Koroški Beli, ki je bila ena izmed najbolj dotrajanih v občini, je pridobila 1794 kvadratnih metrov šolskega prostora, od tega 1030 kvadratnih metrov učilnic in kabinetov, skupnih prostorov pa 764 kvadratnih metrov. Cena kvadratnega metra PISAN ŠPORTNI KONEC TEDNA — Smučišči v Podkorenu in Starem vrhu, športna dvorana Podmežaklja in Kranjska gora so bili za konec tedna pisani, športni. Nastopali so moški v svetovnem pokalu, smučarski tekači na teku Treh dežel, alpski tekmovalci v konkurenci pionirjev so merili moči na Starem vrhu za pokal Loke, na Jesenicah pa je bil tretji in zadnji obračun za državni hokejski naslov med Jesenicami in Crveno zvezdo. Vse o tem na športnih straneh. Na ciljni ravnini v Podkorenu so podelili kristalne vaze najboljšim za pokal Vitranc. Od leve proti desni: Stenmark, Girardelli, Nilsson in Frommelt. Predsednik predsedstva hokejske zveze Jugoslavije Moinčilo Kovačevič je za enaindvajseti državni hokejski naslov pokal izročil kapetanu Jesenic Petru Klemencu. Na Starem vrhu so v veleslalomu ~a starejše pionirje slavili Jugoslovani: Jovan, Grilc in Miklavc. (-dh) — Foto: F. Pridan šolskega prostora, ki je bil dograjen lani, je bila 50 tisoč dinarjev, medtem ko so za opremo morali odšteti 15 milijonov dinarjev. Čeprav je šola terjala že precej denarja, ga bo še vedno primanjkovalo za izgradnjo telovadnice in za ureditev okolice šole. Zdaj se bodo morali odločiti, kako bodo kar najbolj racionalno porabili samoprispevek, ki bo pritekal le še dobro leto dni, kajti denarja si želijo tudi v Mojstrani, kjer bi radi rešili problem toplotne izolacije vse šolske zgradbe. Šolo na Beli je jeseniški Gradbinec gradil sorazmerno hitro, objekt so tudi priključili na vročevod. A s tem, ko je bila v radiatorjih vroča voda, še niso mogli odpraviti vlage v zaklonišču šole — v garderobah. Pravega vzroka še niso našli in pričakujejo, da bo vlaga izginila, ko bo šola zgrajena v celoti. Sprašujejo se tudi, če je talna obloga za šolski objekt primerna ali če so dovolj kvalitetno položili toplotno izolacijo. Vlaga se pojavlja povsod po šoli, saj je ob zadnji zmrzali počila cev centralnega ogrevanja, ki so jo sicer zamenjali in izolirali, učilnice pa se še vedno niso presušile in tako na zidovih opažajo plesen. Ob ureditvi okolice bodo morali paziti tudi na to, da preprečijo vdor vode s severne strani. Že zdaj je iz delegatskih klopi zbora krajevnih skupnosti prišla pobuda, da bi na Jesenicah avgusta prihodnje leto uvedli tretji občinski samoprispevek za šole. Tokrat naj bi gradili prizidek pri Centru usmerjenega izobraževanja in adaptirali sedanjo gimnazijo, v kateri bi bila potem tretja mestna osnovna šola. D. Sedej Vaš turistični servis KOMPAS KRANJ OLA82 STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 19. FEBRUARJA Ijjj TO! PO JUGOSLAVIJI Za Sinclair Spectrum 48 K kar 97 tisoč dinarjev Računalniki v naših prodajalnah niso poceni in jih bodo zasebniki le težko kupovali. Maloprodajna cena popularnega računalnika Spectrum 48 K znaša brez davka več kot 97 tisoč dinarjev, za zasebnike pa je naprodaj skupaj z davkom in velja 125 tisoč dinarjev. Podoben računalnik v ZRN stane manj kot 40 tisoč dinarjev, mogoče ga je uvoziti s plačilom (43 odstotkov) carine. Elektrika iz Albanije Predstavniki jugoslovanskega elektrogospodarstva in albanskega elektrogospodarstva Mineral-eksport so sklenili pogodbo, po kateri bo Albanija letos dobavila naši državi 650 milijonov kilova-tnih ur električne energije. Pomoč socialno šibkim Novo uveljavljanje socialno-varstvenih pomoči bo olajšalo socialni položaj okoli 10.000 družinam z najnižjimi dohodki. Od 1. maja letos bodo oproščene plačila prispevka za otroke v vrtcu ali pa se jim bo prispevek zmanjšal. Po novem načinu določanja prispevkov za otroke v vrtcih pa se bo povečal delež približno 5.000 družinam z višjimi dohodki na družinskega člana. Srečanje samoupra vlja vcev V Kragujevcu so slovesno odprli 16. srečanje samoupravljavcev Rdeči prapor. Ta tradicionalna slovesnost poteka vsako drugo leto v spomin na prve delavske demonstracije, ki so bile v tem mestu 15. februarja 1876. leta. Na srečanju so razpravljali o znanosti, tehnologiji, inovacijah in delavski ustvarjalnosti kot dejavnikih gospodarske stabilizacije in samoupravnega družbenega razvoja. Na letošnje srečanje je prišlo 1200 samoupravljavcev in gostov. Življenje v dveh družbah Sociološka raziskava, ki so jo napravili na Dunaju in obravnava življenje naših zdomcev, je zelo zgovorna. Tako pokaže, da jugoslovanski delavci, ki so začasno zaposleni v Avstriji, plačujejo ustanovam socialnega zavarovanja več, kot od njih dobijo. Tipični jugoslovanski delavec v Avstriji plača za kvadratni meter stanovanja dvakrat več od Du-najčana, njegova plača pa je za deset do dvanajst odstotkov nižja od povprečja. Delegate zanima KRANJ — Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj je na predlog delegacije krajevne skupnosti Zlato polje sklenila, da mora odbor za graditev obravnavati primere vlažnih stanovanj na Zlatem polju 2 a, odbor za samoupravni delavski nadzor pa raziskati vzroke. Stanovalci v tem bloku namreč že od vselitve (pred dvema letoma) opozarjajo Domplan in Gradbinca, da so stanovanja vlažna. Vzrok je, kot kaže, slaba izolacija, saj je temperatura v stanovanjih pozimi le od 13 do 16 stopinj. Delegacijo KS Jezersko je zanimalo, kdaj se bo začela revitalizacija objekta Korotan na Jezerskem. V odgovoru je rečeno, da v Korotanu predvidevajo 14 stanovanj in nekaj poslovnih prostorov. Vsi postopki v organih skupščine so v zvezi z adaptacijo končani in se le-ta lahko začne. Težava pa je, da je treba zagotoviti denar za urejanje prostorov, pri čemer je udeležena tudi krajevna skupnost. Kdaj je predvidena stanovanjska gradnja na Kokrici med Cesto na Brdo in Cesto na Belo, je bilo vprašanje delegacije iz te krajevne skupnosti. V odgovoru je bilo pojasnjeno, da bi v soseski Bobovek lahko zgradili 50 stanovanj. Vendar so kasnejše študije pokazale, da bi bilo stanovanj preveč in bi odpadne vode ne mogli speljati v bližnji potok. Potrebno bi bilo zgraditi kanalizacijo, to pa je v sedanjih razmerah predrago. Zato je ta lokacija za zdaj črtana iz programa možne gradnje in prenesena v naslednje srednjeročno obdobje. * Trgovina na drobno je v stiski Jeseniški komunisti, ki so na stalni akcijski konferenci razpravljali o položaju trgovine na drobno, so opozorili na vrsto težav in na zaostajanje razvoja trgovine — Turistični čeki in status posrednega izvoznika Jesenice — Komunisti delovne organizacije Golica so na stalni akcijski konferenci ZK v delovni organizaciji obravnavali gradivo za akcijsko konferenco komunistov v trgovini, ki bo 21. in 22. februarja v Beogradu. Jeseniški komunisti so bili mnenja, da so predlogi sklepov akcijske konference v nasprotju z analizo stanja, saj vsebujejo le splošne ugotovitve in ne ponujajo nobenih konkretnih predlogov in rešitev. Zato jih je treba nujno dopolniti in znatno več spregovoriti o perečem položaju trgovine na drobno. V mali trgovini je zaposlenih kar 61 odstotkov delavcev od vseh zaposlenih v trgovini, trgovina na drobno pa neposredno vpliva na osebno potrošnjo in življenjski standard prebivalstva. Materialni položaj delavcev v trgovini se poslabšuje, osebni dohodki zaostajajo za 15 odstotkov v primerjavi s povprečnimi osebnimi dohodki zaostajajo za 15 odstotkov v primerjavi s povprečnimi osebnimi dohodki gospodarstva in ostale trgovine. V tej panogi ne morejo zadovoljivo skrbeti ne za regrese ne za počitniške zmogljivosti, še manj za stanovanja zaposlenih. V trgovini na drobno je zaposlenih 55 odstotkov žensk, večinoma mlajših, ki delajo v dveh izmenah in v deljenem delovnem času. V primerjavi z gospodarstvom trgovina narrjenja večji del dohodka za obveznosti za splošne in skupne potrebe in manjši del za čisti dohodek. Akumulativna in reproduktivna sposobnost trgovine je nižja od gospodarstva, ostaja ji le malo sredstev za financiranje novih investicij iz lastnih sredstev. Trgovina je praktično brez lastnih obratnih sredstev in njen likvidnostni položaj se je tako poslabšal, da komaj zadovoljivo opravlja svojo dejavnost. Poseben problem predstavljajo poslovni prostori, saj jih ima večino v najemu, v novih stanovanjskih soseskah pa ni zmožna kupovati tako dragih prostorov. Pereč je razvoj trgovine v turističnih področjih, saj nezadostna ponudba in neustrezna trgovska mreža postaja zavora večjega deviznega priliva. Maloprodajna mreža v državi ni dovolj razvita in njen razvoj zastaja. Na eno prodajalno pride okoli 280 prebivalcev, medtem ko jih drugod po svetu pride manj kot sto. V strukturi v Jugoslaviji še vedno prevladujejo klasične prodajalne, za njimi so blagovnice, samopostrežne trgovine in kioski. Ko so jeseniški komunisti, zaposleni v trgovini, razpravljali o problemih svoje dejavnosti, so terjali, da se mora ekonomski položaj trgovine izboljšati, da se mora delo v trgovini enako vrednotiti, da se marže dvignejo, zmanjšajo obveznosti iz dohodka, da se trgovini vrnejo razlike v cenah blaga, ki nastanejo ob popisu blaga zaradi višjih cen sladkorja, moke, olja. Politiko obrestnih mer za kreditiranje je treba izenačiti z drugimi panogami, trgovina pa naj bi imela v turističnih krajih pri investicijskih vlaganjih enake pogoje kot turistična infrastruktura. Trgovci si tudi žele, da se jim prizna status posrednega izvoznika in da se jim omogoči prodaja na turistične čeke in možnost ukinitve dela prometnega davka za tujce, ki kupljeno blago odnesejo iz države. D. Sedej Objave v Uradnem vestniku Gorenjske Kranj — Prva številka Uradnega vestnika Gorenjske je letos izšla 24. januarja. V njej objavljajo predpise vse gorenjske občinske skupščine. Od samoupravnih organov pa so v tej številki objavljena določila Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Jesenice in Tržič, Območne vodne skupnosti Gorenjske, Občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti Škof j a Loka in Skupne strokovne službe SIS občine Radovljica. Občina Jesenice objavlja spremembe in dopolnitve statuta ter odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini. Z odredbo o oblikovanju cen stanarin in komunalnih storitev določajo nove cene za porabo vode, za odvajanje odplak in odvoz smeti. Te cene se povečajo s 1. februarjem. Cene ogrevanja se povečajo s 1. marcem in sicer za 38 odsotkov. Podobno odredbo objavlja tudi občina Kranj, vendar se podražitve nanašajo zgolj na cene v mestnem potniškem prometu. Avtobusne vozovnice so se podražile 1. februarja. Objavljena je tudi odredba o povečani višini stroškov za redne in izredne tehnične preglede. Tehnični pregled za osebni avto na primer znaša 450 dinarjev. Tudi te cene že veljajo. Nazadnje pa občina Kranj objavlja še sklep o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo mestnega zemljišča. Tudi nova vrednost točke že velja Občina Radovi jic;. o >javlja le odredbo o preventivnih cepljenjih, občina Škofja Loka pa podobno odredbo o cenah stanarin in komunalnih storitev kot Jesenice. 1. februarja so se tudi v Škofji Loki podražile voda, kanalščina in smetarina. Podražilo se je tudi ogrevanje. V nadaljevanju je objavljen tudi Družbeni dogovor o pospeševanju obnove in gradnje malih elektrarn v občini. Občina Tržič tokrat objavlja le odlok o priznavalninah udeležencev NOV. Od Samoupravnih organov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice objavlja spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti. Stanovanjska skupnost občine Tržič objavlja spremembo stop- NAŠ SOGOVORNIK nje za združena solidarnostna sredstva. Območna vodna skupnost Gorenjske objavlja samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in Sklep o stopnjah in tarifah vodnega prispevka za letos. Občinska samoupravna komunalna interesna skupnost Škofja Loka z objavo sklepa znižuje prispevno stopnjo za urejanje stavbnih zemljišč. Skupna strokovna služba SIS občine Radovljica nazadnje objavlja popravke statuta občinske zdravstvene skupnosti in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi te skupnosti v občini Radovljica. A. Žalar Kakovost namesto množičnosti Avgust Zupan, vodja sektorja za samoupravno organizira', nost in kadre Zavarovalne skupnosti Triglav — Gorenjski območne skupnosti Kranj: »Do 15. marca morajo biti izvov 1 jeni delegati v občinske konference delegatov Zavarovali skupnosti Triglav.« Kranj — Zbor delegatov Zavarovalne skupnosti Triglav je decem; bra lani razpisal volitve v organe upravljanja. Izteka se namreč drugi štiriletni mandat organom upravljanja. V Zavarovalni skupnosti Triglav se temeljne oblike upravljanja uresničujejo v občinskih konfererv cah delegatov. Pravico do izvolitve svojega delegata ima vsaka temelj' na organizacija združenega dela, občani pa uresničujejo to pravico preko svojega delegata v okviru krajevne skupnosti. Nosilci za izvedbo 1 volitev v združenem delu so osnovne organizacije sindikata, v krajeV' nih skupnostih pa krajevne konference socialistične zveze. O tem, kako potekajo priprave na volitve, smo se pogovarjali f vodjem sektorja za samoupravno organiziranost in kadre in namestni' kom direktorja Zavarovalne skupnosti Triglav-Gorenjske območne skupnosti Kranj Avgustom Zupanom, ki je zadolžen za organiziranje in potek priprav ter izvedbo volitev. »Zavarovanci se v Zavarovalni skupnosti Triglav združujejo v okviru rizičnih skupnosti. Glede na dejavnost imamo tako industrij' sko, kmetijsko in prometno rizično skupnost ter rizično skupnost KO' munalnih in družbenih dejavnosti in rizično skupnost osebnih zavarO' vanj. V okviru teh skupnosti so izoblikovane občinske konference de* legatov. V vsaki gorenjski občini bi tako morali imeti po pet takšni'1 konferenc. Vendar imamo zaradi manjšega obsega na Gorenjske^1 prometno in kmetijsko združeno. Še vedno pa to pomeni na Gorenj' skem 1900 delegatov za 19 občinskih konferenc« »Se vam ne zdi, da je takšen sistem precej razvejan! Ga morda n* bi bilo moč poenostaviti; seveda ne na škodo zmanjševanja sam"11' pravnih pravic? »Tudi naše ocene so bile takšne. Zato je bil že sprejet statuta^11 sklep, da se lahko več zavarovancev sporazume za skupnega delegat v občinski konferenci delegatov. Tako bi bila v vsaki gorenjski občin! le ena občinska konferenca; ne glede na to, iz katere rizične skupnog j bi bil delegat. To smo upoštevali tudi pri pripravi sedanjih volitev. Na mesto 19 bomo imeli v prihodnje na Gorenjskem pet občinskih kon# renc in namesto 1900) nekaj nad 400 izvoljenih delegatov. V Zavarova' ni skupnosti imamo namreč poleg teh konferenc še 12 vrst organo upravljanja. Zato je delovanje na tem področju včasih precej zaplete no in dolgotrajno. Tako od sedanjih uveljavljenih sprememb pričaka jemo kvalitetnejše, hitrejše in učinkovitejše delovanje.« »In do kdaj naj bi bile po programu končane volitve?« »Po rokovniku morajo biti delegati za občinske konference deleg^ tov izvoljeni do 15. marca. V osnovnih organizacijah sindikata in kra jevnih konferencah socialistične zveze se je že začel postopek eviden tiranja možnih kandidatov za delegate. Izvolili jih bodo samoupravn organi v združenem delu in krajevnih skupnostih. Aprila se bodo P°/ tem sestale občinske konference delegatov upravljavcev, na katerlfl bodo razpravljali o spremembah v samoupravni organiziranosti in x% volili ostale organe. Trenutno pri izvedbi volitev še posebno tesno s°J delujemo z občinskimi sindikalnimi sveti in občinskimi konferencam SZDL na Gorenjskem. Ob tem velja poudariti, da zavarovanci v Zav*j rovalni skupnosti Triglav združujejo velika sredstva iz svojega doho& ka. Zato naj bi v občinske konference in organe izvolili resnično del^ gate, ki bodo s temi sredstvi tudi odgovorno upravljali.« 1 J c m P< d, m je ni el zt U] 1» tr Pi 0] k, Vi si nn »I n< m či tr S $1 d« 0| di V; O; 3 Čl ir U d, g< si o< n< tr P< Vl z ni ni s| tx tr re Ul rn n< v: nilo: V sestavkih, ki jih obča-';. ivljamo pod naslovom Objavi _.radnem vestniku Gorenjske se večkrat zgodi, da zaradi obsežnosti objavljenega gradiva v Uradnem vestniku in tudi zaradi podrobnosti v posameznih določilih ne moremo razložiti vseh pomembnejših značilnosti določil oziroma objavljenih in veljavnih predpisov. Takšna objava bi nam v Glasu vzela preveč prostora. Verjamemo pa, da vas objavljeni predpisi v Uradnem vestniku Gorenjske zanimajo; posebno, kadar zadevajo vaše območje oziroma občino. Ker nas večkrat sprašujete, kako PRAVNIK SVETUJE OPROSTITEV DAVKA NA DARILO S. L. iz okolice Kranja Pišete, da ste lastnik večje kmetije. Kmetija je zaščitena. Vaš brat vam namerava podariti nekaj njiv v soseščini vašega posestva. Zanima vas, če ste res oproščeni davka na darilo? Odgovor: Po 103. členu zakona o davkih občanov je davka na darilo oproščen obdarjenec, ki se po določbah zakona šteje med kmete. Torej ste oproščeni davka na darilo zemljišča, prav tako pa bi bili oproščeni davka na darilo cele kmetije. NEZADOVOIJSTVO V DRUŽINI §. N.-iz Kranja V pismu nam precej na široko opisujete razmere v vaši družini, s katerimi vi kot otrok niste zadovoljni. Niste še polnoletni, vendar ste že zaposleni. Predvsem vas moti, če smo vas prav razumeli, da o »svojih stvareh« ne smete sami odločati. Odgovor: Pri odgovoru smo bili v dilemi ali odgovor na vaše pismo sodi v našo rubriko, saj večina problemov, ki ste jih opisali, ni pravne narave, ampak je problem vzgoje in odnosov v družini. Kljub temu pa naj povemo. da. roditeljska pravica traja do polnoletnosti, razen če mladoletnik prej sklene zakonsko /vezo. V izvrševanju roditeljske pravice so starši otroke dolžni preživljati in skrbeti za njihovo življenje, /dra- GRADNJA PRED DEDOVANJEM A. B. iz Bleda n Ke mi, stil »ha Odlr A. Žalar^Usrr - jvpis bi dobili Uradni vestnik Gorenj£ls (le-ta namreč ni sestavni del čaSJie. ' sa Glas), vam svetujemo, da ga 11 Jje čite. Sporočilo, da želite postati ^p0^ čnik Uradnega vestnika Gorenj* pošljite na naslov: ČP Glas r*I7či Kranj, Moše Pijadeja 1 (naroćn'i^ J oddelek). Lahko pa Uradni veSJ^J Gorenjske naročite tudi po tele* na številko 27-960. Jje h Če naročite Uradni vestnik gQ renjske vam zagotavljamo, da ^t^J dobili po pošti vse številke, ki iz'* med letom; hkrati pa tudi Kazal0! javljenih predpisov v minulem '*|$0| Uredništev Ni '0vr ni. Nit [ne* <1š*nimanje za metalurgijo med lese J,mi osnovnošolci upada, saj sta ^UtR)0 od,oči,a le 2 odstotka vseh Up*!/, od skupai 147'učencev in 198 finančni dejavnosti, za poklic kuharja in natakarja, vendar v zmernem obsegu. Več zanimanja je za opravljanje turističnih del, za poklic receptorja, ki ga izobražuje šola v Ljubljani. 18 deklet bo medicinskih sester, nekaj učiteljic in vzgojiteljic. V družboslovno smer bodo vpisali en razred, za naravoslovno smer pa se je odločilo 4 odstotke vse mladine. Trinajst učencev bi se rado izobraževalo za poklic miličnika. D. Sedej nejo na primer 25.000 dinarjev, vzidava pa 1.500 dinarjev. Pri podjetju, ki dobi vrata brez prometnega davka, morda vse skupaj stane 20.000 dinarjev. Investitor, ki zbira ponudbe, vedno pričakuje, da bo obrtnikova ponudba vsaj 20 odstotkov cenejša, sicer mu ne bo dal dela. Ti pa plačuješ tako visok prometni davek! Pri tem so pa še naše delovne ure obvezno okrog 30 odstotkov cenejše od družbenega sektorja. Lani, v drugem polletju, je bila zidarska ura 290 dinarjev, v prvem pa celo 220 dinarjev, ura manjšega gradbenega podjetja pa okrog 450 dinarjev. Ce bi bili obrtniki oproščeni prometnega davka, bi bili res lahko cenejši in bi s tem tudi zatrli šušmarstvo, ki se je prav v kranjski občini silno razbohotilo. Potem se pa dogaja, da ti šušmar zahteva za uro nekvalificiranega dela po 400 dinarjev pa še hrano hoče povrhu! Zaslužek pri obrtnikih je vse manjši. Eden od vzrokov je tudi čas, ki preteče od ponudbe do podpisa pogodbe. V veliko primerih traja to mesec dni in potem še mesec do pričetka del, v 2 mesecih se pa material, ki si ga ponudil po dnevni ceni, zaradi hude inflacije podraži že za 10 do 20 odstotkov. Tako obrtnik nima tistega zaslužka, kot bi ga moral imeti. Do tega bi ne prihajalo, če bi obrtnik imel več svojih obratnih sredstev ali pa če bi nam naši dobavitelji vsaj 14-dnevno dajali blago na poračun, kot velja to za delovne organizacije. Mi pa moramo denar takoj odšteti! Za gradbeni material porabiš kar nekaj novih milijonov dinarjev za material čez vse leto. Če bi imel denar, da bi kupil več hkrati, bi lahko ceneje nabavil in tudi ceneje ponudil. Pred leti je Beograjska banka nudila ugodne kredite obrtnikom, zdaj so pa pogoji nemogoči. Obresti so skoraj 50-odstotne, polog, ki je bil prej 10-odstotni, je danes 30-odstotni. Tak kredit se' ti ne izplača in če ne bo največja nuja, ne boš prosil zanj. Nekaj pa nas mojstre že bolj boli in skrbi kot prometni davek: to so vajenci, ki jih v usmerjenem izobraževanju ni več. Zlasti za naše poklice bo to pereče. Saj bomo dobili priučene delavce, toda zavedati se moramo, da priučen delavec nikoli ne bo mogel voditi obrti. Včasih je bilo zaželjeno, da si imel vajensko šolo, po petih do sedmih letih prakse pa si šel delat 3-letno delovod sko oziroma mojstrsko šolo. To je bil najbolj primeren kader za vodenje obrti. Teh ljudi, ki resnično poznajo svoje delo in svojo stroko, nam bo začelo zmanjkovati. Vemo, pod kakšnimi pogoji delajo zidarji. Nimajo toplih delavnic, ne toplih obrokov, večno so izpostavljeni vročini, mrazu, prepihu. Zaradi narave svojega dela so postavljeni v neenak položaj z drugimi delavci. Izključno tem delavcem bi morali v neki obliki dajati dodatke za težke pogoje dela, ki bi ne bili obremenjeni z nobenimi dajatvami. Odgovorni bi se morali malo zamisliti nad njihovim delom in že vendar nekaj ukreniti v njihovo dobro.« D. Dolenc Največ smuči je Elan prodal v ZDA Septembra bo minilo 40 let od ustanovitve tovarne športnega orodja Elan v Begunjah — Lani so v Elanu izdelali 700 tisoč parov smuči; kar 28 odstotkov so jih prodali v ZDA Begunje — Begunjski Elan, ki izdeluje alpske, tekaške in skakalne smuči, je v zadnjih letih prodajo razširil daleč po svetu. V deželah, kjer je smučanje močno razvito, ima svoja podjetja, ki skrbijo za prodajo njegovih izdelkov in sicer v ZDA, Kanadi, Švedski, Nemčiji in Avstriji. V Avstriji ima tudi svojo tovarno smuči. Lani so v Elanu izdelali 700 tisoč parov smuči, od tega v Begunjah 500 tisoč in v Brnci v Avstriji 200 tisoč parov. Največ smuči so prodali v ZDA in sicer kar 28 odstotkov letne proizvodnje, kar pomeni, da tam prodaja Elanovih smuči hitro raste. Doma so jih prodali 25 odstotkov, v Nemčiji 10 odstotkov, na Švedskem 10 odstotkov, v Italiji 9 odstotkov, v Kanadi 6 odstotkov in na Japonskem 6 odstotkov. 24. septembra letos bo minilo 40 let od ustanovitve Elana. V počastitev jubileja bodo pripravili vrsto prireditev, ki bodo potekale vse leto. Začeli so s prvim delovnim dnevom letošnjega leta, ki so svečano odkrili sliko Rudija Finžgarja, predvojnega smučarskega skakalca in ustanovitelja Elana ter njegovega prvega direktorja. Pred vhodom v tovarno bodo postavili grafični simbol štirih desetletij dela, dodali ga bodo na vse Elanove tiskovine. Izdali bodo posebno brošuro o tovarni. Posebnih nagrad in štipendij bodo deležni šolarji, ki se bodo lotili pisanja spisov ali diplomskih nalog o Elanovih izdelkih ter risanja slik. Sindikat bo odlikoval in nagradil najzaslužnejše delavce in inovatorje. Postavili bodo posebno razstavo o Elanu, spremljale jo bodo kulturne prireditve. Posebno pozornost bodo posvetili nekdanjim in sedanjim športnikom, ki so se z vrhunskimi rezultati izkazali na Elanovem športnem orodju. Sindikalno športno društvo bo priredilo več turnirjev. Več bo tudi obiskov poslovnih partnerjev, s katerimi je Elan dolgoročno povezan in s katerimi bo prav letos sodelovanje še razširil. Proizvodnjo bodo predstavili tudi domačim in tujim novinarjem. Pripravili bodo več razprav o Elanu, s poudarkom na gospodarskih temah. Tudi proizvodne programe razvijajo dalje. Novo serijo tekmovalnih smuči so pokazali na nedavnem svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah v Italiji. Izdelali so nov tip smučke, ki ji je za spremembo od lanske novosti moč le zadaj spreminjati stranski lok in je zato nekoliko cenejša. Če govorimo o Elanovih smučeh na tekmovanjih, velja posebej omeniti Planico in njeno 50-letnico poletov. Spomladi bodo predstavili novo jadrnico Elan 19. Lani predstavljena jadrnica Elan 31 je uspešno prestala svoj krst in zmagala kar na desetih mednarodnih regatah, kar je spodbuda za udeležbo na letošnjem svetovnem prvenstvu na Švedskem. V pripravi imajo izdelavo gliserja in več izboljšav pri plovilih. / Uspešnim jadralnim letalom enosedom se bo letos pridružil dvosed DG 500 Elan. Povečali bodo sodelovanje z avtomobilsko industrijo doslej je bilo uspešno s sarajevskim TAS-om in Volksvvagnom. Izdelavo športnega orodja bodo še bolj prilagodili zahtevnim tujim normativom. Razvijajo športno orodje za rehabilitacijo invalidov, pripravljajo opremo za več gimnastičnih objektov. o* C"1 a"1 i končujejo šolanje. 13 od- se jih namerava vpisati v l»nerj . vo» vendar je to malo v pri-višji z lani, ko je bil odstotek naj-Cah y* Gorenjskem prav na Jeseni- Se *' Vso družino elektropoklicev ltllud?hn-erava vPisati 12 odstotkov *ervu ln °b osipu so ti mladi »re-Nvo L Za metalurgijo. Za računalnika?* Rr»Hu avdušeno 15 mladih, nekaj T^no j *ab«ništvo, lesarstvo in obutvene jvt?Ustriio, presenetljivo pa je. da klet n?n r 7 odstotkov jeseniških de-Solj c i Ho Za šo,anie na tekstilni (,°mu , vec kot v Kranju, kjer je l»Odut [^kstilna industrija. Tudi ta *ficne kaže« na kako težkem po-sku m.m /azpotju je jeseniška žen- Vk • na-^to>kljctU< se jih namerava šolati za lrRovke, za delo v poslovno- V1 Bo prišlo do uskladitve? Kranj — Skupščina stavbnozem-ljiške skupnosti občine Kranj je na zadnji seji obravnavala pritožbo Ivana Jenka, zaposlenega v delovni organizaciji Sava Kranj. Ivan Jenko je namreč v tržiški občini kupil novo stanovanje, pri čemer pa je moral za kvadratni meter stanovanjske površine plačati 1.984 dinarjev več kot občani Tržiča. Omenjeni znesek namreč predstavlja pokrivanje stroškov za Opremljanje stavbnega zemljišča v tržiški občini, vendar je Ivan Jenko takšen prispevek plačeval v kranjski občini. Sprašuje se, zakaj stavbnozemljiška skupnost v kranjski občini ne bi mogla povrniti sredstev za ureditev komunalnih objektov samoupravni stanovanjski skupnosti v Tržiču, posebno, ker je delovna organizacija Sava doslej redno nakazovala tovrstne prispevke. Skratka, Ivan Jenko bi tako moral dvakrat plačati takšen prispevek. Na skupščini je bilo pojasnjeno, da primer ni osamljen. V praksi se to dogaja zato, ker med občjnami v Sloveniji s tem v zvezi ni sklenjen ustrezen dogovor. Dogaja se tudi, da vse delovne organizacije niso podpisale takšnega sporazuma in zato nekatere odvajajo tovrstne prispevke, druge pa ne. Ne glede na to pa bi veljalo spodbuditi morda vsaj odgovor ne v gorenjskih občinah, da bi tovrstne primere in probleme ustre/.no razrešili. Skupščina je zadolžila strokovno službo Domplan, da primer Ivana Jenka ponovno preuči, A. Ž. J Volitve v zavarovalno skupnost Kranj — Najkasneje do 15. marca naj bi bili izvoljeni delegati v občinske konference delegatov Zavarovalne skupnost Triglav. Mnogim je namreč potekel drugi mandat in v organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih bodo morali izvoliti nove. Nosilci kandidacijskih postopkov so osnovne organizacije sindikata in krajevne konference SZDL, ki so že dobile poziv, naj pravočasno predlagajo pristojnim samoupravnim organom primerne kandidate, ki bodo vestno in odgovorno opravljali delegatsko dolžnost na področju zavarovalstva. Ker bi bilo delegatov zelo veliko, je zbor delegatov Zavarovalne skupnosti decembra lani sprejel priporočilo, naj se temeljne organizacije v okviru organizacije združenega dela dogovorijo za enega delegata, ne glede na to, da združujejo sredstva v več rizičnih skupnostf. Podobno priporočilo velja za manjše organizacije, ki naj se dogovorijo za skupnega delegata. Tako naj bi imela občinska konferenca v Kranju 132 delegatov, v Tržiču 47, v Radovljici 82, na Jesenicah 67 in v Skofji Loki 87, skupaj torej 415. Število delegatov je predvideno glede na razvrstitev zavarovancev po občinah in temeljnih rizičnih skupnostih. Zbori temeljnih rizičnih skupnosti pa bi imeli (57 delegatov, od tega industrijska 15, kmetijska 11, prometna II, komunalua in družbena 15 in temeljna rizična skupnost osebnih zavarovanj 15 delegatov. Janko Anžič, revirni gozdar iz Spodnjih Luš: Nedostopen gozd je malo vreden »Kmetje radi prispevajo denar za izgradnjo gozdnih vlak in tudi za delo radi poprimejo, saj se zavedajo, da je nedostopen gozd malo vreden,« pravi. deh, letos jih načrtujemo v Logu. Stranišah in Zmincu. Med kmeti j( za gradnjo vlak veliko zanimanja Radi prispevajo denar za to, pripra vljeni so poprijeti tudi za delo, saj se dobro zavedajo, da je nedostopen gozd malo vreden. Z odprtostjo gozdov na našem območju še ne moremo biti zadovoljni, saj imajo le redki kmetje rešen dostop do vseh svojih gozdnih parcel. Tu je dela še veliko, najmanj za 40 let. Boljša je prepre-denost z gozdnimi cestami. Speljane so do vseh kmetij in v dobršni meri tudi do gozdov.« »Z gozdnogojitvenimi deli skušamo odpraviti ali vsaj omiliti napake slabega gospodarjenja z gozdovi v preteklosti.. To velja predvsem za listnate gozdove, v katerih se je nekdaj, ko je bil tovrstni les malo ce njen, tudi bolj malo sekalo. V zad njih petih letih so se razmere le za čele spreminjati na bolje; s tem pa ji tudi več možnosti, da manj vredni gozdove sčasoma spremenimo v do nosne. Lani smo v gozdnogojitvena dela zajeli 110 hektarov gozdov — 4,5 hektara površine smo pogozdili. 20 hektarov gozdov razredčili, 25 hektarov očistili grmičevja in pra proti. Nekaterim prija sedenje za pisar niško mizo, založeno /. raznovrstni mi papirji; gozdarji pa se tako koi kmetija jezijo nad odvečno pisarijo Te je iz leta v leto več, ugotavlja Jan ko,^n|if ,irl.djojjaja; da mu je ljubše delo v gozqu,;k£t med štirimi stena mi, še. posebej, če mu gredo odkazi la. trasiranje vlak, gozdnogojitvena in druga gozdna opravila dobro od rok. »Čeprav je gozdarstvo v škofjeloški občini pomembna gospodarska panoga, v hribovskem svetu pa celo prevladujoča dejavnost, se le male mladih odloča za ta poklic. V naši te meljni organizaciji kooperantov nam že več let primanjkuje delavcev in strokovnjakov. V domači občini jih ne moremo dobiti, zato prihajajo iz drugih občin in celo iz drugih re publik. Mladi fantje in možje, ki živijo takorekoč sredi gozdov, se namreč raje zaposlijo v bližnjih tovarnah. Morda je razlog tudi v tem, da je srednja go/.darska šola v Postoj ni,« ruzmišlja Janko Anžič. C. Zaplotnik Škofja Loka — 26-letni Janko An-/i( iz Spodnjih Luš je zaposlen kot revirpi gozdar v Gozdnem gospodarstvu Ki'anj, v temeljni organizaciji kooperantov Gozdarstvo Škofja Loka. Skupaj s kmeti in ostalimi gozdnimi posestniki skrbi za dobro gospodarjenje v 1900 hektarih zasebnih gozdov v delu Poljanske doline — v Ožboltu, Zmincu, Logu in Stani-šah. Lani je odkazal 5800 kubičnih metrov drevja ali približno 12 tisoč dreves. »Nekateri še vedno mislijo, da je bistvo odkazila žig, ki ga gozdar vtisne na drevo in s katerim da dovoljenje -za posek«, pravi Janko Anžič. »To ni administrativen poseg, marveč strokoven in dolgoročen ukrep. Njegove posledice bodo videli šele naši nasledniki — bodoči gospodarji gozdov. Pogosto je tudi težko uskladiti dolgoročne cilje gospodarjenja z gozdpvi z zahtevami ali željami kmetov, še zlasti, če ti ne zaupajo v naše delo. Pri tem je potrebno veliko prepričevanja, saj se učinki našega dela ne pokažejo v enem letu, niti »e v enem desetletju, marveč v pol stole tja rali še kasneje. V kmetijstvu je drugače: če bo kmet bolje gnojil, bo se tisto leto ver žel, več ko*,d, na-oral«. »Res je, da nas kmetje poznajo predvsem po odkazilu lesa, vendar to ni naša edina naloga,« pravi. »Z raznovrstnimi posegi moramo zago tovitt, da bo gozd tudi našim*-naslednikom dajal dovolj lesa in dohodka. Skrbeti moramo torej za celovito go spodarjenje z gozdovi. Pri tem mi slim predvsem na gozdnogojitvena dela m na izgradnjo gozdnih cest in a lak. Lani smo na tem območju /gradili 11 kilometrov vlak. največ v Logu, na Lavtarskem vrhu in na Bro- & L* A S i STRAN, GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 19. FEBRUARJA J3 T Obisk v Gasilskem društvu Britof Uspeh spodbuja in obvezuje Lanskoletno delo društva je Gasilska zveza občine Kranj visoko ^ ';f*s ocenila — Letos načrtujejo povečanje sušilnega stolpa, do 60. obletnice ustanovitve društva prihodnje leto pa bi radi kupili novo vozilo — Pozornost usposabljanju Britof — Gasilstvo ima v naših moška, preostali del pa sestavljajo krajih dolgoletno tradicijo. Tako je tudi v krajevni skupnosti Britof v kranjski občini, kjer so gasilsko društvo osnovali že 1926. leta. Danes je v društvu blizu 120 članov, kar je za majhen kraj soliden izraz pripadnosti tej organizaciji. Seveda je le del članstva usposobljen za izpolnjevanje gasilskih nalog. Poleg 35 operativnih članov sta v društvu dve mladinski desetini, ena ženska in ena podporni člani in podmladek. »S takšno organiziranostjo,« pripoveduje Franc Globočnik, ki je prevzel predsedniško dolžnost po letošnji letni konferenci društva in je v njem prej deloval dve desetletji, »zmoremo izpolnjevati osnovne društvene naloge. Skrbimo za požarno varnost v Britofu, kjer je prek štiristo gospodinjstev, pa v manjšem naselju Orehovlje. Ker so v našem po- V Tržiču so se srečale lutkovne skupine Gorenjske Vrsta svežih, zanimivih idej Tržič — Tržiški otroci so v petek, 15. februarja, imeli srečen dan. Skoraj na vseh šolah in v vseh vrtcih so namreč ta dan gostovale lutkarske skupine, ki so prišle v Tržič na IV. srečanje lutkovnih skupin Gorenjske. Tako je skupina KUD »Jože Papler« iz Desnice gostovala v osnovni šoli Kokrškega odreda v Krizah z Grdim račkom, lutkovna skupina osnovne šole Peter Kavčič iz Škofje Loke z igrico V cirkusu v vrtcu v Bistrici, v osnovni šoli v Podljubelju so gostovali lutkarji z osnovne šole Lucijan Seljak iz Stra-žišča z delom Vrabček najde prijatelja, lutkarji osnovne šole Bratstvo in enotnost s Planine pri Kranju so v Križah prikazali igrico Najmočnejši fant na svetu, lutkarji WO Kranj so na osnovni šoli heroja Grajzerja uprizorili igrico Piščanček Pik, cerkljanski lutkarji pa v Lomu Ukradeni nosek. Lutkarji Mladinskega gledališča Tržič so na osnovni šoli v Kovorju otroke zaba vali s Krtačko zobačko. To je bilo za tržiške otroke izredno doživetje. Zvrstile so se vse vrste lutk, nekaj igric pa je spremljala celo živa glasba. To je bilo četrto srečanje gorenjskih lutkarjev. Dvakrat so se srečali v Kranju, lani na Jesenicah, letos je bil na vrsti Tržič, drugo leto pa jih bo verjetno gostila Škofja Loka. Kot povedo poznavalci, so gorenjski lutkarji letos predstavili vrsto zanimivih novosti. Ne drže se togo lutkarskih besedil, temveč iščejo novih motivov in prijemov. Znova so mentorji lutkarskih skupin dokazali, da je med njimi- še živ entuzia-zem, da si še vedno utrgajo svoj prosti čas za delo z otroki, čeprav so vezani na popoldanske in večerne ure, ko so tako oni sami kot tudi otroci že utrujeni. Pa vendar kljub temu ustvarjajo. Vse skupine so mlade, polne novih zamisli. Veliko je k temu pripomogel seminar, ki so ga opravili pred časom. Že dva dneva sta rodila obilo sadov. Žele si le, da bi pritegnili še kamniške in domžalske lutkarje, ki prav tako gravitirajo na Gorenjsko. Popoldne so mentorji in kritiki sedli skupaj, da se o vsem dodobra pogovore. Enotni so si bili, da je IV. srečanje gorenjskih lutkarjev uspelo, da je prineslo vrsto zanimivih novosti, na katerih bodo gradili , naprej. • Maja Ahačič, predsednica Zveze kulturnih organizacij Tržič: »Lutkovne skupine smo povabili v Tržič zato, ker ta dejavnost v Tržiču ni najbolj razvita in so tako otroci prikrajšani za lepa doživetja. Danes sem videla dve predstavi: Vrab ček najde prijatelja in Piščanček Pik. Otroci so ju zelo lepo sprejeli. Navdušila nas je tudi živa glasba, saj pri obeh predstavah sodelujeta flavta in kitara. Tudi likovno so-lutke zelo zanimivo oblikovane. To je svet, ki je otroku tako blizu, da ga hitro in zlahka sprejme. Predstave smo porazdelili po šolah in vrtcih. Tudi učitelji so zadovoljni, da je bilo srečanje letos v Tržiču. Zagotovo bo to imelo odmev tudi pri naših mladih ustvarjalcih, ki jih privlači lutkarstvo.« • Janez Eržen, mentor lutkovne skupine KUD Jože Papler iz Besni- ce: »Letošnje srečanje lutkarskih skupin je zagotovo uspelo. Pogrešam le pravo srečanje skupin in mentorjev, tako da bi vsi videli vse predstave. Tokrat to ni bilo mogoče, tudi lani ne. V bodoče si bomo prizadevali za to. Ne morem reči, katero delo je najboljše. Tudi nikomur od nas ne gre za to, da bi bil najboljši. Prav v tem je posebna vrednota, kajti prikazana je bila izredna raznolikost. Vsaka skupina je prinesla nekaj svojega. Tudi lutke so bile vseh vrst: senčne, javajke — na palicah, marionete, kombinirane lutke in igralci itd. Izredno dobro je bil izbran tuđi repertoar. Ni zaprašenih besedil, iščemo nekaj novega, aktualnega in zdi se mi, da smo prav v tem uspeli.« • Edi Majaron, režiser, usklaje-valec programa zaključnega srečanja slovenskih lutkarjev: »Navdušen sem nad svežimi idejami, s katerimi so gorenjski lutkarji prišli na tržiško srečanje. Vsaka predstava ima svoj .rokopis'. To je tisto, kar smo si vsa leta želeli: da vsak poskuša na svoj način oblikovati to gledališče. Za zadnje obdobje je značilno, da poskušamo vzbujati sa-moniklost, ne pa predpisovati, kaj je dobro in kaj ne. Likovni delež je na profesionalnem nivoju. Danes se tudi amaterske skupine ne lotevajo več tekstov, ki so že napisani, temveč sami iščejo svoje motive. Na Gorenjskem, kot vidim, prav vsi po vrsti. Grdi raček, na primer, je tokrat podan brez besed, samo z glas bo. Najmočnejši fant je obvezno šolsko gradivo izpod peresa Lojzeta Kovačiča, a je na svoj način prede lano za lutke. Piščanček Pik je vzet iz navadne knjižice s slikami, brez besedila, pa so dekleta na tej osnovi naredile predstavo. Vse to so predstave, ki morajo med otroke. Priznati moram, da so gorenjski lutkarji zdaj že zelo blizu štajerskim, skupinam, ki so bile prejšnja leta daleč pred njimi.- Raznovrstnosti predstav sem resnično vesel.« D. Dolenc žarnem okolišu oljarica, več kmetij, dve večji mizarstvi in zelo prometna cesta, je požarna ogroženost dokaj velika. V bližnji preteklosti nismo imeli večjih požarov.« Čeprav ne gori pogosto, morajo biti gasilci stalno pripravljeni za učinkovito ukrepanje. Tega se člani GD Britof dobro zavedajo, posebno zadnji čas. Lani so se odločili poslati na usposabljanje za nižje gasilske častnike tri Člane, letos pa jih šest obiskuje strojniški in častniški tečaj. Izurjenost so izboljševali tudi z društvenimi vajami in sodelovanjem na rednih ocenjevalnih vajah, ki jih pripravlja občinska gasilska zveza. »Prav na teh vajah,« nadaljuje sogovornik, »smo si z resnim delom in prizadevnostjo lani priborili visoko oceno. Naša mladinska ženska desetina in članska dvojica sta bili najuspešnejši na občinskem tekmovanju. Zato so se naši člani prvič doslej uvrstili na predkongresno republiško tekmovanje, kjer se sicer nismo obogatili z vidnejšo uvrstitivijo, ampak smo dobili veliko izkušenj. Lani je naše društvo organiziralo v tednu požarnega varstva prvo meddruštveno tekmovanje. Čeprav sta se ga udeležili le sosednji društvi iz Predoselj in s Kokrice, nameravamo obdržati to obliko preverjanja usposobljenosti. Prav tako se naši člani udeležujejo raznih tekmovanj, ki jih pripravljajo druga društva.« Druga plat, ki ni nič manj pomembna od usposabljanja, je skrb za gasilsko opremo. V Britofu imajo gasilski dom, ki so ga prenovili pred osmimi leti, letos pa bodo morali povečati sušilni stolp. To bodo storili s prostovoljnim delom, kakor so lani uredili dva pristopa h Kokri za zajemanje vode. Težje bo uresničiti načrt za nakup novega gasilskega vozila; njihov stari kombi je dotrajan, vendar denarja za drago naložbo nimajo. »Letna dotacija 50 tisočakov,« naglasa predsednik Globočnik, »zadošča komaj za stroške za gorivo in nekaj malenkosti. Z njo bi lahko kupili, na primer, le pet gasilskih cevi, vozilo pa danes stane okrog 2,3 milijone dinarjev. Zato smo zaprosili delovne organizacije v Kranju za pomoč. Upamo na njihovo razumevanje, da bi lahko 60-letnico ustanovitve društva prihodnje leto označili z novo pridobitvijo. Kakšni so še naši načrti? Ohraniti želimo lanskoletno raven prizadevnosti članstva. Uspeh nas spodbuja k delu, vendar tudi obvezuje k doseganju vsaj tako dobrih rezultatov. Zato bomo še naprej posvečali pozornost usposabljanju članstva in si prizadevali pridobiti v gasilske vrste čimveč mladih.« Na tem področju je društvo lani storilo prve korake pri povezovanju z osnovnošolci v Predosljah, kjer jim je predstavilo svojo dejavnost. Sedaj bodo v kraju širili zanimanje ob pobiranju članarine. Gasilstvo pa popularizirajo tudi prek redne preventivne dejavnosti in sodelovanja na raznih prireditvah v kraju, g Saje Obisk muzejev manjši od pričakovanega Radovljica — Muzeje v radovljiški občini je lani obiskalo 80.565 ljudi, 2.030 več kot leto poprej. Najbolj je obisk narasel v Čebelarskem muzeju, kjer je bilo lani 16.449 domačih in tujih obiskovalcev, 2.464 več kot leto poprej. Šivcovo hišo si je ogledalo 9.944 ljudi. Podoben je bil obisk Linhartove spominske sobe, kjer so našteli H.000 mladih. V muzeju talcev v Begunjah je bilo 31.712 obiskovalcev, v kovaškem muzeju v Kropi 13.349, v muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici pa 1.212. Čeprav je obisk porasel, je bil pod pričakovanim. Čuti se upadanje življenjske ravni, saj je bil obisk manjši od pričakovanega predvsem na račun domačih obiskovalcev. J K IZLET INVALIDOV » Kranj •— Društvo invalidov Kranj vabi svoje člane na izlet v Strunjan, ki bo 9. marca. Člani se lahko prija vijo za izlet od danes naprej. Ce bo veliko zanimanja, bodo izlet ponovili še naslednjo soboto, 16. marca. ČRTOMIR ZOREČ PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU (3. zapis) Kljub vsem dozidavam in izboljšavam pa je hiša, v katero se je na jesen 1. 1846 naselil doktor Prešeren, ohranila prav do današnjih dni neko gotsko togost, razpored prostorov in njih oblikovanje kažeta na strogo racionalnost in težo, tako značilni za čas, ko še ni zaživela renesansa s svojimi pojmi in zahtevami po lahkotni in ubrani lepoti. V tej starinski, kar malce turobni in ubogi, na zunaj prav nič imenitni hiši, je novi kranjski odvetnik najel celotno prvo nadstropje obeh hišnih traktov. Spodaj je imel svoje poslovne prostore švicarski kavarnar Flori-an Pua. Mož je bil helvetsko-kalvin-ske veroizpovedi in zato v strogem katoliškem Kranju prava bela vrana. Vodil je prvo kranjsko kavarnico že nekaj let pred prihodom pesnika v Kranj in vse tja do 1.1860, ko je lokal in obrt prevzel sin kolnskega doseljenca Kristiana Geigerja Konrad. Lastnik hiše je bil v Prešernovem času trgovec in pivovarnar Franc Mayr, ki se je z doktorjem Prešernom pogodil tako, da mu odda vse prostore celotnega prvega nadstropja za 50 goldinarjev letne najemnine. Velja pa takoj povedati prijazno besedo o kranjskem pesnikovem hišnem gospodarju. Biti je moral zares dobrosrčen in uvideven mož, saj ves čas doktorjevega bivanja v njegovi hiši ni terjal plačila najemnine. Redki so bili takrat in redki so še danes taki hišni gospodarji in oddajal-ci stanovanj. Šele po pesnikovi smrti se je oglasil Mavrjev zastopnik in terjal zaostalo najemnino, vendar pri tem odštevši neki Mavrjev dolg pesniku za manjšo pravniško uslugo. Tako da je bil prijavljen zahtevek za plačilo dve in polletne najemnine dokaj majhen, komaj 75 goldinarjev in 43 krajcarjev. To vsoto je terjal Mavrjev pooblaščenec brez kakršnihkoli obresti, medtem ko je neki drugi upnik dr. France Rus, obresti krepko prira-čdnal k pesnikovemu dolgu. Zato bo kar prav, če vrlega Maveja, gotovo tudi Prešernovega prijatelja, nekoliko pobliže spoznamo. Franc Mayr (1803—1854) ni bil le kupčijski človek (trgovec in pivovarnar) pač pa tudi veljaven meščan. V letih 1843 do 1845 je bil občinski odbornik, v 1.1845 pa celo mestni blagajnik. Zanimal se je za slovenski preporod in bil med prvimi naročniki »Novic« v Kranju. V januarju 1.1848 je skupina meščanov pod njegovim in Karla Floriana vodstvom odločno odrekla plačevanje desetine dekanu Dagarinu in vložila s posredovanjem Prešernove pisarne tožbe-no zahtevo, da se uradno ugotovi ali obveznost plačevanja še obstoji ali je že ugasnila. Franc Mayr je bil tudi eden od volilnih mož za frankfurtski državni zbor. Skupaj z doktorjem Prešerno' sta se v stanovanje vselila njeg0 46-letna sestra Katra, da bi mu L spodinjila, in 19-letni Andrej RudOJ da bi mu ko pisar pomagal v ad katski pisarnici. . a Prav z gotovostjo in natanko D^ čas ne bomo mogli nikoli dog*1^ kako je pesnik uporabljal prostor tej hiši. Zagotovo moramo to trdifj o doktorjevi stanovanjski s0^« spalnici. Ta je bila v onem delu nln ki ima fasado na današnjo Prešel vo ulico. Zavzemala je dve trefl prvega nadstropja in imela dve 0* , Z enako gotovostjo moremo ■ trditi, kje je bila kuhinja — z? J druge prostore pa ne bi mogli prav določenega reči. Vemo le, da imel Prešeren v sklopu svojega.8 novanja tudi svojo odvetniško PlS no in da sta Katra in Rudolf i«*1, svoji sobici. Občasno sta pri prenočili tudi njeni nečakinji in Marijana, z Rudolfom pa je bl 1 sobi v času »vakanc« pesnikov J čak, Janez Vovk, morda tudi ona J »kmeta«, ki sta Katri pomagala P vzdigovati bolnega pesnika, verjetno je, da so v času hude đ, tor je ve bolezni razpored uP0^ prostorov nekoliko spremenili. da tako, da je bil pisar ležečemus bolj pri roki? Pogled na pročelje »Prešernove " ^ v Kranju« z glavne, Prešernove t*' ič\ št. 7 — tako, kot je danes rav JUdj Zdaj si zamišljamo, da je bila ^Mli šernova pisarna statuirana v OI!^Po, delu hiše, ki ima pročelje na Tavali jevo ulico. V času šefove bolej*stv; vsaj v zadnjih mesecih, je Ru~*°sti najbrž uradoval kar zraven jeve spalnice, v ozki sobi, ki '"n okno prav tako na današnjo PrcSl en, novo ulico. To domnevo utegne P°*i Še diti Ernestinino pripovedovanje ^an obisku pri že hudo bolnemu o^or da je bila v prednji sobi pred b<%yj kovo spalnico pisalna miza in on1'! za spise ter par blatnih škornjev T T, Sindikalni dom dobro Radovljica — Sindikalni izobraževalni center v Radovljici je lani nudil storitve 89 organizatorjem družbenopolitičnega in strokovnega izobraževanja, imeli so 176 oblik izobraževanja s 6.073 udeleženci. Šest enomesečnih sindikalnih šol je v povprečju opravilo nekaj več kot 20 udeležencev. V primerjavi z letom poprej je število izobraževalnih oblik naraslo za 11, število slušateljev za 5,3 odstotke. Center ima 63 le- I zaseden r; žišč in nudi prehrano za 200 'j| Lani je bil v povprečju nekaj ve^J 68-odstotno zaseden, imeli so 1°| nočitev s 30.750 obroki hrane. C«' je svoje prostore oddajal tudi d benopolitičnim organizacij arn društvom za različne oblike uSP| bljanja, srečanja in zborovanj ?g dogovoru pa je prostore odstop*! pa di delovnim organizacijam. Re^| sjj ti kažejo, da uresničujejo svoje| Vfi slanstvo. Otroško veselje v maskuh — Dopoldan pustne sobote je na kranjski ulicah minil v znamenju otroške maškarude. ki jo vsako leto prite),, luristično društvo iz Kranja. V sprevodu se je vila za godbeniki p^j hližno petstofilava množica najrazličnejših mask, med katerimi jebv l tud> veliko domiselnih. Po končani prireditvi so malčke povabili v jH žo občinske skupščine, kjer so njihovo sodelovanje nagradili s pus mm pecivom. (S) -r Fo 10: S. Saje Občinska pevska revija Kranj — Dva petka zapored, p-februarja in 1. marca, bo v Deškem domu v Kranju potekala ?yija pevskih zborov kranjske JJtine. Nastopilo bo 18 pevskih *»0 pevci. Obetata se torej dva pi-J*na in zanimiva koncerta, ki ne °°sta le prijateljski srečanji pev-*v> temveč tudi pregled uspešno-^vsake skupine, saj bo revijo že K tradiciji spremljala tudi stro- ko vna ko misija. Izšli so novi Listi TOMŠIČEVA ivtoiri ~~ Ker s0 se v gradu Kisel-f^aj iačela obnovitvena dela,so se bW0 končno dogovorili, da bodo ' Jlhel«^ Podstave v galeriji Nova v febr domu "*e druga letošnja številka ;i g ^šolskega glasila Plus minus, kep *zdaja novinarski krožek Šol-rstv Centra lslcra Kranj pod men- Mihev. Lično tematska številka je »ra ^ena slovenskemu kulturnemu L^niku in našemu mačehovskemu i J°su do kulture. L kontekst se vključuje že naslo-I a stran s Prešernovo osmrtnico in l J2* iz Poezij: Sem dolgo upal in se • slovo sem upu, strahu dal; srce Prazno, srečno ni, nazaj si up in V}h želi. 0 .v°doma je orisana kulturnozgo-^nska vloga Franceta Prešerna v °pskem prostoru in njegov ne-J9?njj»v prispevek k naši samobit-i- Ze v času njegovega življenja tr Pozneje Prešernova poezija ni ezala slovenski reakciji, ki se je «ni fičar - le z votlo donečimi bese-• *f n danes?« nas vprašuje uvod-'ravi r}0 v- dunu Bernarda Shavva J^di' • ??^e zato> da bi »zadovoljne a fjAli prisml misliti«. Nato nadaljuje: 0n4p0 j*10 dovolj zavzeti za vse, kar je avi%li '^ar notranje bogati, plemeniti? )leZ*stva 0V°^ neguJemo Vse ravni ludosti fJame dejavnosti zaradi umet-0ktiičnoln zaradi nas samih? Ali se res-i iljo Zavedamo bogate dediščine, ki 're^n q £° zapustili Trubar, Prese- li še —"var in še mnogi drugi?« Žal nj^ane^t,!10 P°g°sto morali uporabiti oMdor Prešernove verze: Slep je, oi s Petjem ukvarja, Kranjec J mu osle kaže. om1 jev- V nadaljevanju lahko preberemo zapis o obisku Tavčarjeve domačije na Visokem, ki je danes škofjeloška in hkrati vseslovenska kulturna sramota, saj so celo obiskovalci, ki bi si radi ogledali nekdaj ponosen dvorec pisatelja in politika Ivana Tavčarja, nezaželeni. Kot ugotavljamo v svojih prispevkih Klemen Zorman in Boris Ko-privnikar, zapuščamo zanamcem zelo slab kulturni zgled. Kot dokaz omenimo samo Prešernov gaj in pročelje njegovega spominskega muzeja v Kranju, grob pesnika in pisatelja Simona Jenka, našo barbarsko objestnost do družbene lastnine. Čeprav sami sebe prepričujemo, da kulturno-politično spadamo v srednjeevropski prostor, žal vsakodnevna praksa takšne trditve demantira. V zadnjem delu glasila prevladujejo paberki iz naše zgodovine, ki so poučni in zato dobrodošla osvežitev našega vse šibkejšega zgodovinskega spoi lin . Kljub tehnični usmerjenosti ŠC Iskra Kranj, ali pa prav zaradi tega, je potrebno s pravilnim pristopom na šoli vključiti v sooblikovanje glasila še več dijakov. Razmišljanje piscev šo preveč osredotočena na nizanje dejstev, premalo so nakazane rešitve. Janez Jelene 0* veC Ce[ ji* am. usP anj Pušan Premrl razstavlja v Sivčevi hiši v Radovljici aw V š'včevi hiši v Radovljici je do 24. februarja odprta razstava del o)ju ernskega slikarja Dušana Premrla iz Tržiča. Dvanajst portretov v pa . "a platnu, risba gole ženske figure, šest malih krajinskih slik v bet -n Pet grafik nam predstavlja slikarja, ki je zavestno obrnil hr- ^odernističnim likovnim iskanjem. V oljih, risbi in grafiki razkriva olji *8ori ar svoJo navezanost na klasično grško umetnost, italijansko op8'! pas?nJ° renesanso in holandsko oz. špansko 17. stoletje, medtem ko so slike P°et*cno obarvane, deloma pravljično učinkujoče krajine. Vse venri So..nastale po živih modelih, po resničnih krajih in predmetih, ar jim izredna natančnost v izdelavi pridaja nadih skrivnostnosti. n0 Pasten učinkuje najbolj magično Drevo, postavljeno v sredi- ti^rn-rr na 8r'cevnata ^a- S svojo nenavadno razgibano krošnjo se vesc ?'di kot poosebljenje življenja, kot nosilec panteistične misli. Dre-rnop^na nJe80vi desni s krošnjo, ujeto v tog trikotnik, le še poudarja UfiOf'n -o--------------J - > j---• -~e> —----------1 —--I-------J r'ain starega drevesa. Prav v pastelih, ki sodijo med slikarjeva njo 0veJša dela (od leta 1982-1984) načenja Dušan Premrl novo stop-tios^v°J°8a slikarskega razvoja, ki nosi v sebi elemente naivne umet-' 1rv plemenitem pomenu te besede. slik vend ar Du ar celotni opus razstavljenih del prepričljivo razkriva, da je y V*, pust svbi in" an Premrl predvsem figuralik, še posebej portretist, ki gradi ^ih ?u rjjkl izraz ob popolnem obvladovanju in upoštevanju klasi-liran- 0ynih norm. Njegovi'portreti so ostro izrisani, plastično mode-ri°hr ' Syetloba prihaja iz enega vira, barvna skala je najpogosteje mo- (sli|t&r s številnimi niansami tonov. Kontrastne barve uporablja glaDj.v skladu s svojim lepotnim kanonom zelo previdno in z njimi po-ga tJa Psihološko izraznost upodobljencev in draž slike. Iz nevtralne-0trojtrt)nega ozadja stopajo pred gledalca žive podobe žena, mož in Up0(j' *V. s svojo sugestivnostjo močno presegajo zunanji telesni izgled gov0 *Jencev. Dušan Premrl iz konkretno izbranega motiva lušči nje-£SPlošno in večno vsebino. vQsovni razpon med najstarejšim (1970) in najmlajšim portretom na razstavi ne kaže ostrih slogovnih skokov, vendar postajajo bni uP°d°bljenci ob vsem upoštevanju klasičnih likovnih norm PortreJ, "domači«. Emocionalno napetost, ki jo v nekaterih starejših naH Ustva''ia 1/- »zgodovine« izposojena oblika za sodobno »vsebi-q^Oomeščći bolj neposredno čustveno razpoloženje (1982) grafik nam predstavlja slikar odlične litografije in serigrafije. lz leta 1980 pa nam ga predstavi kot odličnega risarja, ki je I >m na grško in renesančno umetnost ustvaril lastno umetnino, 2u.je slikarjevo znanje z njegovim občudovanjem lepote«. Maruša Avguštin novimi, svežimi zamislimi, (kot je bila npr. nedavna pobuda za ustanovitev nove gorenjske revije, ki je bila s strani družbeno-političnih organizacij seveda uspešno zatrta) in ne s puhlim frazarjenjem in samozadovoljnim trkanjem po prsih ob raznih obletnicah. Lahko je biti ponosen na deset knjig Male Čufarjeve knjižnice, obenem pa zamolčati dejstvo, da bo ta zbirka hkrati s petnajstletnico ustanovitve vsak čas »praznovala« tudi desetletnico — ukinitve (zadnja knjiga je namreč izšla že davnega 1976. leta) in se ne zavzeti za to, da bi v njej izšla še kakšna knjižica mladega nadarjenega pisca, ki bi sicer težko prodrl v metropoli. In čemu se hvaliti z ljubiteljstvom, za-stonjskim delom in simboličnimi avtorskimi honorarji, dandanes ko je ustvarjalno umetniško delo že tako dovolj malo cenjeno in sramotno plačano? Se je mar že kdaj kakšno podjetje javno postavljalo s tem, da slabo plačuje svoje delavce? Ostane nam samo še, da na hitro preletimo vsebino najnovejše, 63. številke Listov, ki je ugledala luč sveta ob slovenskem kulturnem prazniku: Poleg (nepodpisanega) slavnostnega uvodnika ob petnajstletnici izhajanja, lahko preberemo prozo Zdrav-ka Kecmana, Miroslava Antiča (obe sta prevedeni iz srbohrvaščine), Eda Torkarja, Vinka Trinkausa in Ane Staze. Sledijo otroške pesmi Benjamina Gracerja in Miroslava Antiča (v Gracerjevi prepesnitvi), nato pesmi »za odrasle« izpod peresa Ane Staze, Valentina Cundriča, Sonje Korantar in Marinke Uršič. Učenci osnovne šole iz Kranjske gore so pod mentorskim vodstvom Benjamina Gracerja zbrali nekaj v domačem narečju povedanih (in zapisanih) pripovedk iz Gornjesavske doline, iz zapuščine pokojnega Črtomira Šinkovca pa je objavljen krajši spominski zapis iz NOB. Slavko Tarman piše o mojstru fotografije Slavku Smo-leju, Janez Meterc pa o zgodnji fevdalni kolonizaciji na jeseniškem območju. Likovno opremo sta prispevala fotograf Branko Čušin ml. in akademski slikar Pavle Pirih. Tokratna številka Listov nam — za razliko od nekaterih prejšnjih — nudi obilo kvalitetnega, umetniško dognanega, zabavnega in poučnega branja! Edo Torkar Jazzovski večeri s kvartetom Toneta Janše Tone Janša še naprej bije neutrudno bitko za uveljavitev domačega jazza, kar že samo po sebi zasluži priznanje. Po izidu svojega doslej najnovejšega albuma »Goa« je s svojim kvartetom veliko nastopal po klubih v Avstriji in Nemčiji, več nastopov pa je imel tudi po slovenskih šolah. Med najpomembnejše dogodke v zadnjem obdobju šteje nastope na dveh mednarodnih jazz festivalih — v Nurnbergu in Leverkusnu. Lepe spomine je prinesel tudi s turneje po Sovjetski zvezi. S svojo skupino je imel koncerte v različnih glavnih mestih sovjetskih socialističnih republik. »Zunaj me ljudje lepo sprejmejo, udeležba na koncertih je zelo dobra,« pravi Tone navdušeno. Potem pa z nekoliko grenkobe pristavlja: »Ko bi bilo tudi doma tako .. .!« Zdaj ni več član Plesnega orkestra RTV Ljubljana, čeprav občasno, kadar gre za pomembnejše prireditve, še nastopa z njim. Iz orkestra je šel med tako imenovane svobodne umetnike v želji, da čimveč svoje energije vloži v uveljavitev svoje lastne glasbe. Zasedbo njegovega kvarteta zdaj sestavljajo izključno domači glasbeniki: Dejan Pečenko — klavir, Vlado Rebrek — bas in Dragan Gajič — bobni. Te dni bodo začeli z rednimi nastopi v Kranju. Ljubitelji jazza bodo prišli na svoj račun vsak torek v novem kranjskem discu-baru »Kobra«. Prvi tak nastop bo 26. februarja, s pričetkom ob 22. uri. Kazimir Mohar Prizor z varaždinske uprizoritve Svatbe 15. Teden slovenske drame 85 Prešernovo gledališče Kranj R. Šeligo: ANA R. Šeligo: SVATBA ZAKAJ FANTKI JOČEJO Nagrajeni Še ligo vi igri na letošnjem TSD — Ponovno predstava iz jugoslovanskega gledališkega prostora — ZKOS delegirala lutkovno predstavo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane je v sodelovanju z Centrom za kulturno dejavnost iz Zagreba pripravilo noviteto Rudija Šelige: ANA. Sodelovanje ljubljanskega gledališča z različnimi skupinami v okviru skupnih projektov je že utečeno nekaj let, nova uprizoritev ANE, vsaj glede na postavitveni koncept predstave, pa je sploh zahtevala sodelovanje neslovenskih igralcev. Že poznano mešanje različnih jezikovnih nivojev, ter predvsem na trenutke želja po vtisu skrajne dokumentarnosti, opravičuje vsebinsko vključevanje različnih jezikov. Znameniti motiv Medeje je Šeligo dramsko prepesnil v pretresljiv lik revolucionarke Ane. Čas včerajšnjih zgodovinskih dogodkov z vsemi osebnimi višinami in padci posameznika in družbe z vso silovitostjo zaživi pred očmi sodobnika. Tragedija sodobnosti, ki se je začela včeraj. Številni igralski ansambel je režijsko vodil Dušan Jova-novič ob sodelavcih: kostumografki Doris Kristič, glasbeniku Davorju Roccu, asistentom režije in dramaturgije Laili Banani, Marinki Po-štrak in Vilmi Štritof, pokojnemu dramaturgu Marku Slodnjaku ter prevajalcema Silvu Torkarju in Gojku Janjuševiču. Uprizoritev ANE bo zaradi avtentičnosti okolja (kletni prostori Slovenskega mladinskega gledališča) v Ljubljani. Organizator TSD je za vse gledalce, ki si bod^ v okviru festivala ogledali predstavo organiziral brezplačni avtobi ;evoz (23. 2. ob 18,30 izpred hotelaCreina). Rudi Šeligo je ko. amatik že dvakrat dobil »Nagrado Slavka Gruma« za najboljše dramsko besedilo. Lani je bila nagrajena ANA pred leti pa SVATBA, ki jo kranjski gledalci poznajo tudi preko uprizoritve Prešernovega gledališča ter preko uprizoritve mariborske Drame, ki je z njo gostovala na TSD: Lani so se za predstavitev Šeligove SVETBE odločili v Narodnem kazalištu »August Cesarec« iz Varaždina, ki je v zadnjih letih doživelo izjemne uspehe v jugoslovanskem gledališkem prostoru (kopica nagrad na Sterijinem pozorju leta 1983 za »Hrvatskega Fausta«). Varaždinsko gledališče je prvo na Hrvatskem predstavilo dramatika Šeligo. Kot načrtujejo naj bi v prihodnjih sezonah predstavili še druge slovenske dramatike ter tako potrdili nujnost resničnih gledaliških izmenjav, ki niso le stvar gostovanj. Šeligova in varaždinska »Svatba« je takoj po premieri naletela na izjemno ugoden odziv tako pri publiki kot pri kritiki, na »Gavellinih večerih« v Zagrebu pa je interpretka Lenke Mirjana Sinožič dobila prvo nagrado za igro. Predstavo so pripravili prevajalec Franci Zagori-čnik, režiser Matija Logar, dramaturg Taras Kermauner in scenograf Jože Logar. Poleg Sinožičeve nastopajo še: Čedo Vujič, Ljubomir Kere-keš, Gordana Slivka, Liljana Jelačič-Plavšič, Vesna Stilinović, Zvonko Jelačič, Tomislav Lipljin in Ivica Plovanič. Šeligova »Svatba« v izvedbi varaždinskega ansambla bo dan pred nastopom v Kranju predstavljena tudi ljubljanski publiki v okviru treh različnih uprizoritev slovenskih del v jugoslovanskem gledališkem prostoru. Tako se bo poleg »Svatbe« zvrstilo v Cankarjevem domu še dvoje del Šeligova ANA v izvedbi Ateljeja 212 in Beograda ter Jovanovičevi, »Karamazovi« v izvedbi Dramskega teatra iz Skopja. V čašu TSD torej tudi izdatna informacija iz drugih republik. Vsakoletni gost na Tednu je tudi slovenska Zveza kulturnih organizacij, ki pripravi svoj izbor tiste gledališke predstave, ki naj bi na najbolj informativen način predstavila slovenski gledališki amaterizem, ki iz leta v letu vse bolj sega po slovenski dramski besedi. Tokrat so tu gledališčniki Vzgojno varstvenih ustanov Murska Sobota, ki so pripravili gledališko lutkovno lepljenko slovenske otroške poezije (v zadnjih letih so na številnih odrih ugledališčevali otroško poezijo — zgledi torej vlečejo) pod skupnim naslovom ZAKAJ FANTKI JOČEJO v režiji Jožice Roš. Predstavo bodo murskosobočani odigrali v šolskih kolektivih, med mladimi ter v vrtcih. Tudi pri tej uprizoritvi smo priča takemu inscenacijskemu zahtevku v sami predstavi, ki ne prenese klasičnega gledališkega odra. Naj tokrat še opozorimo na pobudo tistega dela slovenske ZKO, ki posebej skrbi za gledališče. Približno 40 »slušateljev« bo imelo v okviru TSD seminar pod vodstvom Bojana Štiha. Po seminarju pa si bodo ogledali še »Svatbo«. . M. L. 50 let prve dramske igre na Godešiču Godešič — Na pobudo Jožeta Hafnerja, tedanjega predsednika gasilskega društva Godešič, so leta 1934 osnovali dramski odsek. Prvo predstavo so uprizorili 25. novembra 1934 v društvenem domu v Retečah, 2. decembra pa so »Izdajalca« ponovili v društvenem domu v Škofji Loki. Iz kronike je razvidno, da st,a bili predstavi dobro obiskani. Igrali so: Peter Bei toneelj. Janez Drnovšek, Marija Biček, Franc, Lukančič, Alojz Novim, Ludvik Kure/, Josip Avdič, Štefanija Jenko, Amalija Hafner, Matov/ Križnar, Matija Rant, Franc Križaj, Marija Križnar, Matevž Križnar. Janko Bertoncelj Jane/ Križaj, Franc Jazbec, Jože Bertoncelj, Franc Križnar, Alojz Kober. Josip Jenko, Karol Bertoncelj, Kan Jenko, Franc Bertoncelj in Nikolaj Luske vec. Ker svojih prostorov tedaj še niso imeli, so gostovali. Vaje so imeli po domovih, leta 1938 pa jim je uspelo s prostovoljnim delom v gasilskem domu urediti oder in ob 1. maju so igrali »Dva para se ženita«. Zaradi naprednih idej so imeli težave s cenzuro. Dramski odsek je deloval do druge svetovne vojne, ki je iz njihovih vrst iztrgala sedem igralcev, ki so padli kot partizani. Po vojni je dramski odsek ponovno zaživel, leta 1950 se je na ustanovnem občnem /boni poimenoval po dveh padlih domačinih v KUD Bratov Križnar. Konec novembra lani so s proslavo počastili 50-letnicd prve dramske igre, povabili so še živeče igralce. Zve/a kulturnih organizacij Škofja Loka jim je podelila priznanja. J. Starman GLAS 6. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 19. FEBRUARJA 19«! Svetovni alpski pokal in štiriindvajseti pokal Vitranc '85 Vitranški pokal Marcu Girardelliju KRANJSKA GORA - Nad petin dvajset tisoč gledalcev je v obeh dneh na smučišču v Podkorenu res videlo vso moško alpsko druščino, ki se je borila za letošnji svetovni pokal v veleslalomu in slalomu. Kranjskogorci so na štiriindvajsetem tekmovanju za pokal Vitranc '85 ponovno dokazali, da znajo odlično pripraviti tekmovanje za svetovni pokal. Vse štiri proge v veleslalomu in slalomu so bile tako pripravljeno, da so bile kos vsem sedemdesetim nastopajočim. V borbi za nove točke v teh dveh tehničnih disciplinah so bili vsi najboljši na svetu, tisti, ki so se pred tednom dni v Bormiu borili za svetovne prvake. Pokal Vitranc je v svoje roke vzel reprezentant Luxemburga Marc Girardelli, ki je bil najboljši v slalomu in tretji v veleslalomu. Imeniten uspeh so v veleslalomu dosegli tudi Jugoslovani. Mladi Rok Petrovič je bil peti, Bojan Križaj sedmi, Jurij Franko osmi, medtem ko je bil Boris Strel petnajsti. V slalomu smo imeli obilo smole, saj sta se od deseterice naših uvrstila le Cerkovnik in- Kuralt, ostali naši pa so morali v sneg v prvi in drugi vožnji. Veleslalomsko prvo mesto je v Podkorenu za točke svetovnega pokala dobil Švicar Thomas Burgler. Oče svetovnega pokala Serge Lang je bil tudi v Kranjski gori navdušen nad organizacijo moškega svetovnega pokala v veleslalomu in slalomu. Po slalomski tekmi je izjavil, da ima Kranjska gora, ki kandidira za svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah leta 1989, vse možnosti, da to prvenstvo tudi dobi. Švicarjem spet dve prvi mesti Podkorensko smučišče je bilo v petek nared za veleslalomski obračun za točke svetovnega pokala. Imenitna je bila tudi startna lista, saj so bili na nji vsi najboljši. Bilo ni le Američanov, ki so doma imeli svoje državno prvenstvo. Prva petnajsterica najboljših je bila izžrebana tako, da je prvi startal dvakratni svetovni prvak iz Bormia Pirmin Zurbriggen, ki je že v tej vožnji imel najboljši čas. Za najboljšim Švicarjem je imenitno to progo izpeljal naš Rok Petrovič, ki je dosegel drugi najboljši čas na progi, ki jo je zakoličil njegov trener Filip Gartner. Enako kot ta dva so v stoti n-skem času mesta dodali še Švicar Burgler, Italijan Promotton, Šved Sten mark, Franko, Križaj, Girardelli, Strel in ostali. Za presenečenje in prvo mesto je poskrbel peti po prvem nastopu Burgler, dosegel najboljši čas in si nato po vožnji Zurbriggna, Girardellija, Stenmar-ka, Petroviča in Križaju zagotovil zmago. Petrovič je bil peti, medtem ko si je Križaj zagotovil sedmo mesto. To Petrovičevo peto mesto in Križajevo sedmo je oba spravilo v prvo jakostno skupino. Rezultati: 1, Burgler 2:10,21. 2. Zurbriggen (oba Švica) 2:10,22, 3. Giran!"l li (Luxomburg) 2:10,42. 4, Stenmark (Švedska) 2:10.45, 5. Petrovič (Jugoslavija) 2:10,47, 0. Frlacher (Italija) 2:10,99, 7. Križaj (Jugoslavija) 2:11,10, K. Promotton (Italija) 2:11.4«, 9. Franko (Jugoslavija) 2:11.69. 10. Sundquist (Švedska) 2:11,78, 11. Giorgi (Italija) 2:11.81, 12. Pieren (Švica) 2:12.00. 13 Ehn (Avstrija) 2:12.12, 14. Juien (Švica) 2:12,54, 15. Strel (Jugoslavija) 2:12,04. V slu h m j u le Cerkovnik in Kurnlt Sobotni slalom je dobil res pravo podobo, l.e jugoslovanski sobotni dan je Luxemburžan Marc Girardelli je v, Podkorenu zmagal v slalomu in bil najboljši tudi v pokalu Vitranc. »iiuui nun. reuuuic je on oaticen peti na veleslalomski tekmi. Bilje drugi v prvi vožnji. V slalomu je že v prvem nastopu imel prvi vmesni čas, a kaj kmalu je nato zajahal kolec in moral je odstopiti. bil izrazito slab za izredno odlične uspehe in uvrstitve. Za presenečenje sta v prvem nastopu poskrbela Italijana Edalini in De Chiesa, ki sta bila kar oba na tretji poziciji. Prvo pa je dobil Zahodni Nemec Beck, ki je premagal oba Italijana, Stenmarka in Nilssona ter Girardellija in ostale. Bojan Križaj je bil na desetem mestu z majhnimi zaostanki za vodilnimi. Za presenečenje v tem nastopu bi kaj kmalu poskrbel Rok Petrovič, ki je imel najboljši vmesni čas, a nato je imel smolo med kolci in konec je bilo njegove uvrstitve. Od naših so bili uvrščeni še Franko, Cerkovnik in Kuralt, ostali pa so odstopili. V drugem nastopu je že skoraj vse kazalo na osemdeseto zmago v svetovnem pokalu Ingemarja Stenmarka, saj je vodil vse do nastopa Girardellija. A Marc je z devetega mesta po svojem prvem nastopu prišel na prvega. Takoj po tem nastopu je bil na vrsti Bojan Križaj. Bojan je vse do tri četrtine progo izpeljal res tako kot jo samo on zna. A to ga je nato stalo uvrstitve in odličnega mesta med prvo peterico. Naredil je napako in moral je s proge. Od naših sta bila na zadnjihmestih uvrščena le Cerkovnik in Kuralt, ki sta bila sedemnajsta in devetnajsti. Le devetnajst je bilo uvrščenih. Vsi drugi so odstopili. Bojan Križaj je v veleslalomu zasedel odlično sedmo mesto, medtem ko je moral v slalomu odstopiti nekaj metrov pred ciljem. Rezultati: 1. Girardelli (Luxemburg) 1:43,11 2. Stenmark 1:43,16, 3. Nilsson (oba Švedska) 1:43,88, 4. Frommelt (Liechtenstein) 1:43,88, 5. Edalini (Italija) 1:44,11, 6. Heidegger 1:45,20, 7. Stan-gassinger (oba Avstrija) 1:45,25, 8. Bou-vet (Francija) 1:45,67, 9. Grigis (Italija) 1:45,69, 10. Vion (Francija) 1:45,82, 11. Berthold 1:46,08, 12. Riedlsperger (oba Avstrija) 1:46,09, 13. Tonazzi (Italija) 1:46,16, 14. Popangelov (Bolgarija 1:46,48, 15. Koehlbichler (Avstrija) 1:46,70. D. Humer Foto: F. Perdan Šesti tek treh dežel Šport ne pozna meja Prek tisoč tekačev in tekačic iz Slovenije, Koroške, Furlanije in Julijske krajine — Med moškimi prvi Albert Walder (Italija) in med ženskami Meta Munih iz Ljubljane — Lovoriko Julius Kugy četrtič osvojilo zastopstvo Slovenije, ki je bilo najštevilčnejše Kranjska gora — Zamisel, ki se je pred osmimi leti porodila med turističnimi in športnimi delavci Kranjske gore, Trbiža in Podkloštra in je bila prvič uresničena pred šestimi leti, je tudi letos privabila prek tisoč tekačev in tekačic iz Slovenije, Koroške ter Furlani-je-Julijske krajine. Jugoslavija, Avstrija in Italija so že šestič na stežaj odprle meje in dokazale, da šport ne pozna državnih meja, jezikovnih razlik, različnosti v družbenopolitični in gospodarski ureditvi, v zunanji politiki, kulturi. 30 kilometrov dolge smučine so vodile tekače od starta v Kranjski gori do italijanskih Belih peči in odtod do cilja v Selčah nad Podkloštrom na avstrijski strani, kjer so udeležence pozdravili župani vseh treh obmejnih občin, deželni glavar Koroške in njegov namestnik, Bogomila Mitič, predsednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo, zastopniki Furlanije-Julijske krajine in drugi ugledni gostje. Smučine so bile trde in ponekod tudi ledena proga razgibana s številnimi vzponi in spusti, na katerih ni bilo časd in možnosti za počitek. Do ene ure (start je bil ob devetih dopoldne v Kranjski gori) je v Selce priteklo 96 Avstrijcev, 216 Italijanov in 408 Jugoslovanov. Med moškimi je zmagal Albert Walder (Italija), ki je progo pretekel v eni uri 16 minutah in 58 sekundah. Drugi je bil Dušan Djuričič iz Mojstrane (1.17,47), tretji Italijan Gian Paulo Rupil (1.17,55), četrti Daniel Da-riguzzi in peti Janez Reberšek iz Radovljice s časom 1.19,56. Robi Kerštajn iz Rateč je bil 10., Miro Lebar iz Kranjske gore 12. in Iztok Kofler iz Mojstrane 14. Med ženskami je bila najhitrejša Meta Munih iz Ljubljane, ki je med vsemi udeleženci dosegla 77. najboljši čas - 1.45,27. Šesti tek treh dežel je bil doslej najhitrejši, saj je zmagovalec Walder potreboval za 30 kilometrov kar tričetrt ure manj kot, denimo, pr-vouvrščeni z lanskega teka, ki pa se je trudil po počasnih smučinah v novoza-padlem snegu. Razglasitev rezultatov je bila v Trbižu, kjer je že uro predtem igrala na prostem gorjanska godba. Po intoniranju jugoslovanske, avstrijske in italijanske himne so razglasili najboljše udeležence šestega teka treh dežel. Jugoslovansko zastopstvo, ki je bilo najštevilčnejši' (štelo je 595 tekačev in tekačic), je že četrtič prejelo priznanje Julius Kugy. Drugo je bilo italijansko in tretje avstrijsko zastopstvo. C. Zaplotnik Ingemarju se je izmuznila 80. zmaga Slovitega švedskega smučarja Ingemarja Stenmarka, kralja alpskih tehničnih disciplin v zadnjem desetletju, je v soboto ločilo do 80. zmage pa Elanovih smučeh in v tekmovanju za svetovni pokal vsega pet stotink se; kunde. Veliki Inge, kot ga nekateri imenujejo, še nikdar v letošnji sezon1 ni bil tako blizu zmagi kot v soboto. Imel jo je takorekoč že v žepu. Ko je se drugič mojstrsko presmučal strmo podkorensko smučišče, je v ciljni ravni' ni že sprejemal čestitke svojiH tekmecev. Le malokdo je verjel, da je še k3' teri izmed tekmovalcev sposoben izriniti s prvega mesta dobro razpoloze-nega švedskega smučarja. Z nasmeškom, ki se le poredkoma prikrade na njegov običajno resni obraz, je kazal, da je zadovoljen in vesel — še tolik0 bolj, ker je uspeh dosegel v Kranjski gori, kjer ima vedno veliko navijačev, ter nedaleč proč od begunjskega Elana, kjer zanj izdelujejo smuči. Prav ni' kogar ni bilo v soboto med večtisočglavo množico ljubiteljev alspkega srna; čanja, ki Ingemarju ne bi iz srca privoščil prve letošnje zmage za svetovni pokal. Mark Girardelli, letos najboljši smučar sveta v tehničnih alpskih disc1' plinah, je preprečil slavje Šveda in Elana. Čeprav je bil po prvi vožnji šeje deveti z domala petimi desetinkami sekunde zaostanka za Ingemarjem, Je na drugi progi dosegel daleč najboljši čas in prehitel v skupnem seštevku švedskega smučarja za pet stotink sekunde. Premagal ga je z »orožjem«' po katerem je v svojem najboljšem skalomskem in veleslalomskem obdob ju slovel veliki Inge: z drzno mojstrsko vožnjo na vse ali nič. Ingemar je tU' di v soboto dokazal, da je športnik v pravem pomenu besede. Ko je sema for izpisal ob Girardellijev skupni čas številko ena (1. mesto), je prvi po«11' tel k Avstrijcu z luksemburškim državljanstvom in mu stisnil roko. Nedvomno je, da Stenmark proti koncu letošnje tekmovalne sezone prihaja v vrhunsko formo. Kranjska gora je bila doslej njegova najuspeS nejša postaja na dolgi poti svetovnega pokala, saj je bil v petek četrti v ve leslalomu in v soboto drugi v slalomu Ob koncu sreče, ki jo v tako imeniO11 mednarodni konkurenci potrebujejo tudi takšni mojstri, kot je Ingertiar Stenmark, bo tudi 80. zmaga (na Elanovih smučeh) dosegljiva še letos. C. Zaplotnik Množični kurirski smuk Pristava — Člani krajevne organizacije ZZB NOV Javornik-Koroška Bela so v spomin na 51 padlih kurirjev pripravili na Pristavi v Javorniškem rov-tu tradicionalni, 31. smuk karavanških kurirjev. Prireditelji so imeli zaradi pomanjkanja snega kar precej težav, da so pripravili krajšo progo Kurir in daljšo, imenovano Borec. Na tekmovanju je nastopilo prek 300 pionirjev, vojakov, pripadnikov civilne zaščite, enot teritorialne obrambe, ZRVS, JlJ\, ZSMS, carine, milice in drugih organizacij; razveseljivo pa je, da se ga je udeležilo tudi veliko število borcev. Na krajši progi je bil najhitrejši Grega Čop z osnovne šole Tone Čufar Jesenice in na daljši Roman Podlipnik iz mladinske organizacije Blejska Dobrava. Rezultati — borci: 1. Jože Klinar-Moko (planina pod Golico), 2. Ivan King, 3. Matevž Lukanc (oba Tržič); borke: 1. Angela Šmid (Bled); ekipno: 1. ZZB NOV Tržič, 3. ZZB NOV Kranj, 3. ZZB NOV Javornik-Koroška Bela; učenci — od 1. do 4. razreda: 1. Aleš Pančur (Kranjska gora), 2. Jure Krš-manec (Prežihov Voranc — Jesenice), 3. Grega Mertelj (Mojstrana); od 5. do 8. razreda: 1. Grega Čop (Tone Čufar — Jesenice), 2. Vojko Lapanja (Heroja Smučarski skoki Bračiča - Tržič), 3. Janez Hla*1. (Heroja Grajzerja — Tržič); učenKe od 1. do 4. razreda: 1. Januša 2. Smilja Dolgan (obe Prežihov Voi* j — Jesenice), 3. Petra Panjtar (Koro* Bela); od 5. do 8. razreda: 1. Ro**, Škrilec (Kranjska gora), 2. Beti Bo*J 3. Andreja Javornik (obe Heroja Br. ča — Tržič); ekipno: 1. OŠ Kranjska J ra, 2. OŠ Mojstrana, 3. OŠ Heroja J čiča — Tržič; mladinci: — 1. ejska Dobrava), 2.-L Mulej (Zgoša), 3. Blaž Ravnik (CJj Jesenice); mladinke: 1. Pika * j (Blejska Dobrava), 2. Darja Bffl (Hrušica); članice 1. Olga PervanJ^ P«. ,, rfj| k; Podlipnik (Blejska Dobrava), ^Jjj b( st la rti Bi «M tr T; Hč zn Dr r"1 Milica Šega (obe Koroška Bela ek* 1. ŠŠD CSUI Jesenice, 2. OO i Zgoša, 3. OO ZSMS Javorniški /j vojaki, rezervne starešine, teritort 1. Matjaž Hafner (TO RadovljicaL Milan Rozman (TO Tržič), 3. Boris jak (TO Jesenice); ekipno: 1. TO M vljica, 2. TO Tržič, 3. TO Jesenice; ^ čniki, cariniki, pripadniki civilne ščite: 1. Gaber Gmajnar (Carinami Jesenice), 2. Slavko Pajntar (kornltV SLO Blejska Dobrava), 3. Andrej r lene (UNZ Kranj); ekipno: 1. Carin^ ca Jesenice, 2. Komite za SLO BleJ Dobrava, 3. UNZ Kranj. J. Rab'c Andraž Kopač slovenski prvak Pregled potnih lisiOV pred VHfdpoJH v šiurini prostor r Kranjski gori. Adergas — Športno društvo Ader-gas je kljub pomanjkanju snega uspešno pripravilo na 35-metrski skakalnici letošnje republiško prvenstvo v skokih za mlajše pionirje A (do 13 let). Nastopilo je 61 tekmovalcev iz 18 klubov. Naslov prvaka je zasluženo osvojil Andraž Kopač iz Žirov. Rezultati: 1. Kopač (Žiri), 2. Knafelj (Iskra Delta — Triglav), 3. Pogorelčnik (T.Velenje), 4. Jagodic (ID Triglav), 7. Vehar (Žiri), 8. Štele, 12. Kocelj, 13. Zupan (vsi ID Triglav). Simčič peti v Avstriji Obir — Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih za Atomic pokal je v konkurenci mlajših pionirjev do 11. leta starosti nastopila tudi ekipa skakalcev Iskre Delta — Triglav iz Kranja. Urban Simčič je bil 5.,' Aleš Markun 8., Rok Polajnar 11. in Matej Kepic 13. 80 skakalcev v Besnici Besnica — Na lepo pripravljeni skakalnici v Besnici pri Kranju je bilo prvo letošnje tekmovanje za mlajše pionirje do 11. leta starosti. Nastopilo je rekordno število tekmovalcev. Rezultati: 1. Oblak (Braslovče). 2. Zupančič (Žiri), 3. Jahdarevič (Ilirija), 5. Martinjak (Iskra Delta - Triglav), 7. Ravnik (Jesenice-Žirovnica}, 10. Sponko, 14. Simčič (oba II) — Triglav), 15. Jereb (Žiri). Tekmovanje naraščajnikov Šenčur - Smučarski skakalni klub Iskra Delta — Triglav je pripravil na 10-metrski skakalnici medšolsko 5 movanje za začetnike, ki so se 5-vpisali v eksperimentalno šolo K ^ ske občine. Nastopilo je blizu 60 ščajnikov, ki želijo trenirati pod J kovnim vodstvom trenerjev Braj Benedika, Mira Bizjaka, Mira Petef la in Janeza Grilca. Rezultati — 5. razred: 1. Aleš kun, 2. Miro Štern (oba OŠ ŠončU Jernej Mubi (OŠ Predoslje): 4. 1. Jure Umnik (OŠ Šenčur), 2. MJ Kogler (OŠ Cerklje), 3. Robert 2J tnik (OS Šenčur); 3. razred: 1. Ruf laj nar (OŠ Šenčur), 2. Erik Vese1 Predoslje), 3. Boštjan Udir (OŠ S)g če); 2. razred: 1. Rok Liebhard, I razd Bertoncelj, 3. Rok Trdina (v^| Stražišče); 1. razred: 1. Miha Šem«*' Bratstvo-enotnost); predšolski: 1-Zarnik (Šenčur). J. Javor" J HOKEJ Vsem ljubiteljem hok«! sporočamo, da bo tekma k° J črnce prvenstva slovensko-«1 J vaške medrepubliške lige rflc moštvoma TRIGLAV Kranj 1 AVTOPRFVOZ Maribor v M do, 20. februarja ob 18.30 dvorani Gorenjskega sejma- VABLJEN* .s'('( v obi ga ^l <>b, Pu 8U % vaj !> \ t« Deseti jubilejni mednarodni FIS pionirski Pokal Loka '85 Lep uspeh naših veleslalomistov STARI VRH — Loški smučarski k'ub Alpetour je na znanem smučišču na Starem vrhu spet odlično pripravil deseti jubilejni mednarodni alpski pionirski pokal v veleslalomu in slalomu. Vse Proge so bile tako dobro pripra- ,---0w ,jvj UI1C tunu t" "f" " v ]ene, da so za tekmovanje imeli ide-alne pogoje vsi nastopajoči. Ta loški mednarodni pionirski pokal je hkrati neuradno evropsko prvenstvo za te naJmlajše alpske kategorije. V konkurenci mlajših in starejših pionirjev in P'onirk se je za te mednarodne naslove Potegovalo nad sto osemdeset tekmovalk in tekmovalcev iz štirinajstih evropskih držav, med njimi pa so bili na starem vrhu in v Škof j i Loki prvič tudi jnladi pionirji iz Turčije, ki so pokazali a bodo izvrstni smučarji. Na nedeljskem veleslalomu v vseh štirih kategorijah so največ uspeha lfneli prav jugoslovanski pionirji, saj so zmagovali in bili na prvih mestih v kategoriji mlajših in starejših pionirjev in pionirk. Ti nastopi v veleslalomu So ponovno pokazali, da ima Slovenija res pravi in dokaj kvalitetni pionirski !od. ki bo kaj kmalu trkal na vrata nase moške in ženske alpske reprezentance. Odlični so bili tekmovalci in tek-movalke tudi iz Češke, Avstrije, Romu-. lIJ,ejn Finske, saj so se prav ti za najboljša mesta enakovredno kosali z na-*lrni najboljšimi. af V kategoriji mlajših pionirjev je bil Kranjskogorec Jure Košir na odličnem drugem mestu.' Prve so se na to veleslalomsko progo Pognale starejše pionirke in vse so pokazale kako je treba napadati za najboljša mesta. Najboljši čas in prvo mesto je osvojila Romunka Cladia Posto-lache, ki je bila hitrejša od Čehinje Ka-•"uakove in naše, članice mariborskega Kranika, Andreje Rojs. Odlično je ta nastop odpeljala tudi Alpetourovka Pe-ya Plajbes, ki je zasedla peto mesto. Aakoj za starejšimi pionirkami so šli na progo starejši pionirji. Tu se je spo-Znalo, da smo Jugoslovani daleč v ospredju. Triglavanu Gregorju Grilcu, a« Tržiški mlajši pionir Primož Jazbec je bil v tej kategoriji na tretjem mestu. Radovljičanu Mateju Jovanu in Alpe-tourovcu Andreju Miklavcu nihče ni mogel do prvih treh mest. Skoraj enak uspeh kot starejši vrstniki so v konkurenci mlajših pionirk dosegle tudi naše predstavnice. Bilo je le tako, da si je prvo mesto prismučala Avstrijka An-gelika Huebner. Od naših sta bila na drugem in tretjem mestu Barbara Brleč in Nevenka Simon. Enako se je nato zgodilo v kategoriji mlajših pionirjev. Tu je zmago zasluženo osvojil Avstrijec Franz V/errner, ki je bil le nekoliko hitrejši od Kranjskogorca Jureta Koširja in Tržičana Primoža Janeza Jazbeca. Tudi ostali naši so bili odlični, saj so se uvrščali med prvo deseterico. , Rezultati — st. pionirke — 1. Posto-lache (Romunija) 53,17, 2. Karnakova (ČSSR) 54,04, 3. Rojs (Jugoslavija) 54.45, 4. Fera (Romunija) 54,99, 5. Plajbes (Jugoslavija) 55,17, 6. Haidacher (Avstrija) 55,60, 7. Trzebjnia (Poljska) 55.66, 8. Peternel (Jugoslavija) 55,67, 9. Zannusi (Italija) 55,72, 10. Houkova (ČSSR) 55,73; ml. pionirke - 1. Huebner (Avstrija) 56,26, 2. Brleč 57,05, 3. Simon 57,70, 4. Skrjanc (vse Jugoslavija) 57,93, 5. Fant (Italija) 58,02, 6. M. Cerar 58,35, 7. B. Cerar (obe Jugoslavija) 58,65, 8. Tamore (Italija) 58,66, 9. Frank 58,71, 10. Wimmer (obe Avstrija) 58,79; st. pionirji — 1. Grilc 51,95, 2. Jovan 52,74, 3. Miklavec (vsi Jugoslavija) 52,82, 4. Kučer (ČSSR) 53,34, 5. Koeberl (Avstrija) 53,45, 6. Maatta (Finska) 53.46, 7. Schiestl (Avstrija) 53,61, 8. Sumi (Jugoslavija) 53,64, 9. Gappmaier (Avstrija) 53,72, 10. Leskinen (Finska) 55,96; ml. pionirji — 1. Werner (Avstrija) 56,87, 2. Košir 57,06, 3. Jazbec (oba Jugoslavija) 57,18, 4. Surovy (ČSSR) 57,49, 5. Kraigher 57,79, 6. Vrhovnik (oba Jugoslavija) 57,86, 7. Sibral (Avstrija) 58,25, 8. Slivnik 58,47, 9. Albreht 58.67, 10. Paščinski (vsi Jugoslavija) 58,69. D. Humer Foto: F. Perdan \ s*glj?i^a^0mf{,I1 ' Jugoslovanke Brleč. Simon in Škrjanec. ;f1 ^okejisti *fcrige občinski prvaki °k<-in ^'Cit ~ Prvenstvo radovljiško Kix \ ](' v hokeju na ledu — pripravila nih o rac*ovljiška zveza telesnokultur-Ofefj fSanizacij — je pokazalo, da je v Nl»ft' PreceJ zanimanja za to lunujici.iju /•.« w športno l*žil **0' tekmovanja se je namreč udo-gUtij šest ekip i/ Lesc, Bleda, iz Be nju Vn Radovljice, ena pa tudi iz Bohi-ifj,.' .Jer imajo prav tako možnosti za ^ka n°keja. Naslov občinskega pr ^Sko t° ? ^ točkami osvojili hokejisti du * ^enge, ki so po neodločenem l/.i-luVc P''vem kolu proti turističnim deli Vs ^ Bleda v nadaljevanju premag tli i0 bil drugi Flmont, ki je Vzdušje ob enaindvajsetem državnem naslovu za žele-zarje je bilo v Podmežaklji enkratno. Na ledje stopil tudi njihov navdušenec in igralec na trobento v ansamblu Avsenik France Košir. Jeseničani so bili na tem tretjem srečanju končnice državnega prvenstva z svezdaši res pravo hokejsko moštvo. V vseh treh tretjinah so igrali borbeno in kvalitetno. dosegel več golov, pa tudi sicer je v neposrednimi dvoboju premagal turistične delavce Sledijo slabše ekipe: Lian iz Begunj, radovljiški obrtniki ter Alpetour Radovljica; vse so /brale po po dve točki. Rezultati — I. kolo - Veriga : Turi stični delavci 5:5, Klan : Alpetour 5:5, Limoni : Obrtniki 85; 2. kolo Turisti čni delavci : Obrtniki 4:3. Alpetour : KI mont 4:9, Veriga : Klan 6:5; 3. kolo -Klan : Turistični delavci 3.4. Klmont : Veriga 4:5, Obrtniki : Alpetour 5:0: 4. kolo — Turistični delavci . Alpetour 5:0. Vorigav Obrtniki (i:0. Elan : Klmont 2:2: 5. kolo -- Klmont : Turisticni delavci 5:4, Obrtniki : Klan 1:5, Alpetour : Veriga 1:11. Zaključek državnega prvenstva v hokeju na ledu Jeseničanom enaindvajseti naslov! JESENICE - Dvorana Podmeža-klja, tretja tekma končnice državnega prvenstva v hokeju na ledu: Jesenice : Crvena zvezda 8:5 (3:2, 3:2, 2:1), gledalcev 6500, sodniki: Grepelj (Sisak), J. Vister (Jesenice), Lešnjak (Ljubljana). Jesenice: Pretnar, Češnjak, Pajič, Mlinarec, Ščap, Razinger, Pajič, Kozar, P. Klemene, Hafner, Horvat, Bor-se, Pristov, Kopitar, Razpet, Š. Ščap, Magazin, Klemene, Lah. Crvena zvezda: Sem.šidinovič, Dalo-vič, Ilič, Crawly, Bubnič, Kovač, Šu-menkovič, Aleksič, Salija, Piperski, Se-kelj, Ladocki, Jautović, Čečen, Pašič, VVillians, N. Ilič, Mitrovič. Strelci: 1:0 Mlinarec (5), 2:0 Kopitar (5), 2:1 VVillians, 2:2 VVillians (8), 3:2 Kozar (10), 4:2 Mlinarec (18), 4:3 Ladocki (21), 4:4 Kovač (22), 5:4 P. Klemene (23), 6:4 Š. Ščap (31). 7:4 P. Klemene (38), 7:5 Pašič (47), 8:5 S. Ščap (59). Jeseniški hokejisti so v soboto na domačem ledu s tretjo zmago v končnici letošnjega državnega prvenstva premagali beograjsko Crveno zvezdo in tako že enaindvajsetič osvojili državni Hokejsko moštvo Jesenic je s sobotno zmago nad Crveno zvezdo osvojilo že enaindvajseti državni hokejski naslov. Namiznoteniško prvenstvo radovljiške občine Med moškimi Lesce in med ženskami Ljubno Lesce — Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica in Namiznoteni-ški klub Lesce sta sredi februarja pripravila namiznoteniško prvenstvo radovljiške občine za minulo leto. Med moškimi so imeli največ uspeha igralci NTK Lesce in med ženskami igralke iz Ljubnega. V posamičnem tekmovanju so igralci iz Lesc slavili trojno zmago: prvi je bil Srečo Vida, drugi Borut Kokelj in tretji Darjo Mužnik. V ekipni moški konkurenci je zmagalo Ljubno I (Poljanec, Prestrl) pred drugo ekipo Mošenj (Globočnik, M. Potočnik) in prvo postavo Lesc (Kokelj, Vida), med dvojicami pa Vida-Kokelj pred parom Prestrl-Polja-nec (Ljubno) ter Kraljem in Praprotni-kom (Mošnje). V ženski konkurenci je bila med posameznicami najboljša Sabina Markelj (Ljubno) pred Majdo Do-brilo (Lesce) in Darinko Habjan (Ljubno), med dvojicami Markelj-Habjan (Ljubno) pred parom Dobrila-Gatej (Lesce) in dvojico Guzej-Gabrijel (Dobrava), med ekipami pa Ljubno (Markelj, Habjan) pred Dobravo (Gabrijel, Guzelj) in Lescami (Willewaldt, Jam-brašič). Antonija Marin — dobitnica srebrne Bloudkove značke Znanje razdaja mladim Tržič — Na novoletnem srečanju najuspešnejših tržiških športnikov in dolgoletnih telesnokulturnih delavcev je Antonija Marin prejela srebrno Bloudkovo značko kot priznanje za svoje strokovno in organizacijsko delo na področju gimnastike. Že kot učenka osnovne šole heroja Bračiča je bila odlična telo-vadka, uspešna igralka rokometa in atletinja; kasneje, na srednji šoli in na višji pedagoški šoli v Mariboru, pa se je posvetila le atletiki. Tudi potem, ko je končala šolanje in je sklenila bogato športno pot, gmma stiki ni obrnila hrbta. Kot učiteljica telesne vzgoje je nesebično delila /nanje šolarjem, ki še danes radi prihajajo na njene treninge. Mlade pripravlja za tekmovanja in /a priložnostne telovadne akademije; rada pomaga tudi pri izvedbi športnih prireditev, še posebej pri smučar skih tečajih za otroke. J. Kikel naslov! Tako kot dvajset prejšnjih je tudi ta enaindvajseti izredno zaslužen in iskrene čestitke vseh! Pred polno dvorano Podmežaklja so ponovno dokazali, da so najboljše moštvo v državi. Železarji so tretje srečanje končnice začeli izredno borbeno in napadalno, saj so že od prve minute naprej povsem nadigrali in razbili obrambo gostov iz Beograda. To se je pokazalo že v petih minutah srečanja, saj so z lahkoto povedli z dva proti nič. Toda zvez-daši se niso predali in po treh minutah nadaljevanja so izid izenačili. To ni pognalo strahu v noge in roke domačinom. Prevzeli so stvar v svoje roke in kmalu so spet povedli z dvema zadetkoma razlike. V d ropi tretjini so gostje spet z goloma Ladockeja in Kovača izid izenačili. In to je bilo tudi vse kar so mogli storiti proti razigranim Jeseničanom. Železarji so kmalu izenačenje izkoristili v svojo korist in rezultat povišali. Tudi v odločilni tretji tretjini so gostje sicer znižali izid, a to je bilo vse, kar so lahko storili. Resnično je bila to jeseniška predstava, takšna ki smo jih bili od njih navajeni, čeprav Beograjčani niso bili slab nasprotnik. Za jugoslovanski ho- kej je škoda, da nimamo v našem državnem prvenstvu osem takih moštev. Vsi ti bi dali res pravi hokej. Imamo pa le tri moštva, ki so si enakovredna in to je tudi vse! D Humer Foto: F. Perdan SPOROČILI STE NAM Tržič: prvi smučarski tek za Tri m pokal — Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja iz Tržiča je prvo letošnjo preskušnjo v smučarskih tekih za Trim pokal pripravil v Slaparski vasi nad Tržičem. Zaradi slabega vremena je nastopilo le 25 tekmovalcev in tekmovalk, ki so se, razdeljeni v osem kategorij, pomerili na en oziroma pet kilometrov dolgi progi. Vrstni red po posameznih kategorijah — moški — A: 1. Mitja Lončar, 2. Boro Jur-kič, B: Jože Bohinc, 2. Milan Rozman, 3. Jože Štefe, C: 1. Franci Dobre, 2. Stane Valjavec, 3. Rudi Tyrovsky, D: 1. Janez Ambrož, 2. Franc Jane, 3. Ludvik Soklič, ženske — B: 1. Lidija Ambrož, 2. Sonja Sajovic, 3. Štefka Gros. — J. Kikel Svetovni pokal v akrobatskem smučanju Kranjska gora bo organizator pomembne tekme KRANJSKA GORA - Smućišća v Podkorenu in v Kranjski gori bodo ta teden gostitelj svetovnega pokala v akrobatskem smučanju. Že v četrtek in petek pa bodo prizorišče jubilejnega članskega državnega prvenstva v smuku in super veleslalomu, v soboto in nedeljo se bodo naši alpski smučarji preselili na Krvavec in Stari vrh. Tu bosta SK Triglav in SK Alpetour organizatorja moškega ženskega veleslaloma in slaloma. Ženske in moški bodo veleslalom vozili na Krvavcu, medtem ko bo Stari vrh prizorišče slaloma za člane in članice. Kranjska gora pa bo že od četrtka naprej tudi prizorišče letošnjega svetovnega akrobatskega pokala. Le-ta je bil na smučiščih v Kranjski gori že na programu leta 1978, leta 1970 pa je bil tu evropski akrobatski pokal. Na tem svetovnem pokalu, ki bo od petka do nedelje, bo nastopilo nad sto trideset tekmovalcev in tekmovalk iz Evrope, Ameriki' in Kanade. Med temi bodo za točke nastopil) tudi jugoslovanski akrobatski smučarji. Tti so na tiskovni konferenci povedali zvezni selektor jugoslovanskih smučarskih akrobatov Bojan Kalčič, trener (io ra/d Vončina in Črt Kanoni. Tiskovna konferenca je bila v tovarni Union, ki je prevzela tudi pokroviteljstvo nad tem svetovnim pokalom. Vsi tekmovalci in tekmovalke bodo nastopili v treh disciplinah akrobatskega .smučanja. To je smučanje prostega sloga, baleta in skokov s saltami in vijaki. V prostem slogu bodo vsi nastopili na smučišču v Podkorenu, saj ta disciplina poleg odličnega alpskega smučanja mora za vse imeti tudi grbine. Balet bo na smučišču Kekec, skoki pa na smučišču Podles v Kranjski gori. Organizacija tega svetovnega pokala je hkrati tudi popularizacija tega smučanja v korist akrobatov v Jugoslaviji. Nastopili bodo tudi vsi vodilni v treh disciplinah. V prostem smučanju pri ženskah vodi Francozinja Frarier pred Švicarkama Kislling in Galizzi. Pri moških je v vodstvu Američan Desovich pred Fruncozo-mu Bronom in Bertonom. V baletu pn ženskah vodi Američanka Buc her, pri moških je v vodstvu Zahod ni Nemec Retberger. V skokih bo v ženski konkurenci tudi vodilna Ka nadčanka Gardner, pri moških pa rojaka brata Y. in A. Laroehe. Od Jugoslovanov bodo v prostem slogu nastopih Peternel, Jemc in Rubic. v baletu Bonač in Grohar, v skokih pa Čopič in Pergarec. Pri ženskah pa črv, Držaj BonaČ. Predtekmovanje v petek v prostem slogu bo ob 10.30, finale pa oh 13,30. Baletsko predtekmovanje bo v soboto ob 9.15, finale ob 14. uri. V nedeljo bodo skoki na Podlesu ob U. uri, ob 15.30 pa bo pred hotelom Larix svečana razglasitev rezultatov v vseh treh disciplinah. Vstopnina za vse tri dni je 200, za posamezne dneve pa le 100 dinarjev. D. Humer O LA8 8. STRAN KRONIKA TOREK, 19. FEBRUARJA 1985 Ponesreči se vsak deseti Jesenice — Lani je bilo v jeseniški Železarni, ki zaposluje 6.000 delavcev, 642 poškodb pri delu, od tega dve s smrtnim izidom. To je kar za 10 odstotkov zaposlenih in Železarna je zato lani izgubila 11.000 delovnih dni. V največjem jeseniškem delovnem kolektivu ugotavljajo, da število poškodb narašča ža tretje leto in ker se stalež zaposlenih stalno zmanjšuje, je pogostost poškodb pri delu dosegla 10 odstotkov povprečnega staleža. Pri delu se je poškodoval vsak deseti zaposleni, vendar primerjava kaže, da se je resnost poškodb zmanjšala. Do največ poškodb pride pri ročnem opravljanju del, pri zape-njanju in odpenjanju bremen ter pri reševanju raznih tehnoloških motenj, če so delavci nespretni. Odgovorni delavci bi se morali veliko bolj zavedati, kaj pomeni pravilna organizacija dela in uporaba ustreznih naprav ob zadostnem številu dobro usposobljenih delavcev. D. S. ' S SODIŠČA S pretvezo izvabil denar Ž. Budimirović je imel uglajen nastop, zato mu ni bilo težko tudi od nove znanke v Kranju izvabiti 12.000 din Kranj — Na eno leto zapora zaradi goljufije je bil pred temeljnim sodiščem Kranj, enota Kranj, obsojen 49-letni Živodrag Budimirović iz Smederevske Palanke. Budimirović se je lani januarja mudil v Kranju, kjer ima nekaj znancev. Eden od njih mu je bil tudi dolžan 9000 din. Ko je iskal znanca, je mimogrede spoznal tudi B. K., na katero je kot uglajen človek v modri šoferski uniformi naredil soliden vtis. Budimirović ni zaposlen, a se je izdajal za šoferja pri Lasti iz Beograda. Poznanstvo-je trajalo nekaj dni in v tem času ni Budimirović nikoli omenil, da bi potreboval denar. Nekaj ga je sploh imel, saj mu je znanec povrnil dolg. Zadnji dan bivanja v Kranju pa je Budimirović spremljal B. K. na pošto, kjer je nameravala dvigniti nekaj denarja. Malo pred tem ji je mimogrede omenil, da namerava prihodnji dan potovati v Trst, zato ga je prosila, če ji nekaj iz Vlom v bencinski servis Upanje, da bosta dobila kup denarja na bencinskem servisu, je splavalo po vodi, Murića so presenetili miličniki pri samem dejanju — Oba, tudi Šupuković, ki je jemal pri svojem delodajalcu, sta obsojena na zaporne kazni Radovljica — Na enotno kazen 2 leti zapora je bil pred temeljnim sodiščem v Radovljici obsojen 30Tetni Fehret Šupuković, medtem ko je bil Ibrahim Murić obsojen na enotno kazen 1 leto in 1 mesec zapora, oba zaradi tatvin. Šupuković in Maric sta 13. novembra lani nameravala oropati bencinski servis Petrola v Radovljici. Murić je bil že več kot leto dni brez zaposlitve in se je novembra lani oglasil pri Šupukoviču v Kamni gorici. Tu sta skovala načrt, kako priti do večje vsote denarja. Domnevala sta, da se ponoči v bencinskem servisu da priti do dnevnega izkupička. Šupuković si je sposodil avto in bone za bencin, da sta.se lahko pripeljala do bencinskega servisa. Šupuković je odpeljal kakih sto metrov proč od bencinskega servisa, medtem ko je Murić z železno palico razbil steklo in stopil v notranjost bencinskega servisa. Kb je iskal denar, so ga presenetili delavci milice. Šupuković je opazikkaj se je zgodilo in je odpeljal proti Radovljici, vendar so ga kasneje prijeH■acrtha v Kamni gorici. Ob tem so ugotovili, da ima Šupuković navesti že nekaj tatvin Vrsto let je delal v Kropi pri zasebnem obrtniku in kot je sam povedal, ni bil zadovoljen z osebnim dohodkom, zato je v delavnici kradel. Tako je vzel 62 kg medenine in zavitek hidroizo-lacijskega traku, skupaj vredno 27.900 din. V galvanizerski delavnici je vzel 8 kg bakra, 5,5 kg rabljenih bakrenih anod, 27 kg fosforiziranih bakrenih anod — skupna vrednost 39.700 din. Vse to je nameraval prodati na odpadu, vendar so njegov avto, poln ukradenih kovin, v Medvodah zaustavili miličniki. Ko je odločalo o kazni, je sodišče upoštevalo, da sta oba že bila obsojena. Šupuković je bil redno zaposlen in ni bil v stiski, da bi se moral preživljati s tatvinami. Obema je sodišče združilo prej izrečeno kazen v enotno. Med olajšilnimi okolnostmi j( sodišče upoštevalo, da imata oba otroke, da sta še razmeroma mlada in da z njunimi dejanji ni nastala večja škoda. Murić mora povrniti 4000 din Petrolu za povzročeno škodo ob vlamljanju v bencinski servis. Oba bosta na očnost sodbe poča- kala v p L. M. Zlorabil staro ženico Na dve leti zapora je bil obsojen Jože Š., star 47 let, ker je lani avgusta posilil 79 let staro ženico Radovljica — Jože S., star 47 let, bo v priporu počakal na pravnomočnost sodbe, s katero je bil obsojen na dve leti zapora. Lani avgusta se je Jože Š. ponoči splazil v sobo, kjer je spala 79-letna nepokretna starka, ter jo posilil. Jože Š. je v tisti hiši stanoval in je dobro poznal razmere. Ker so domači poznali njegovo nagnjenje do starejših žensk, so svojo mamo varovali tudi tako, da so ponoči snemali kljuko z vrat in jo spravljali v omaro v veži. Tudi tisti večer je bilo tako. Potem ko so domači poskrbeli za bolno in nepokretno mamo in odšli spat, je okoli 2. ure ponoči prišel iz gostilne Jože Š. in se splazil v sobo k ženici. Ta se je nasilneža očitno branila, saj so zjutraj ugotovili, da ima poškodovan obraz in roke. Jože Š. je pred sodiščem zanikal, da bi zlorabil nemočno ženico, ki je bila v celoti odvisna od nege domačih. Vendar so bile poškodbe tako očitne in tudi drugi dokazi so potrdili, da storilec ni mogel biti nihče drug kot Jože Š. Ta je sicer trdil, da se je poškodoval nekje drugje, očitno pa ga je po obrazu ranila ženica, ko se ga je hotela ubraniti. Zdravnik je ugotovil, da se ženska dejanja ne spominja in zato psihičnih posledic ne bo, očitno pa je vedela, da gre za nasilje in se je napadalca skušala ubraniti. Sodišče je Jožeta Š. obsodila za kaznivo dejanje posilstva na 1 leto in 11 mesecev zapora. Ker pa je junija lani splezal v stanovanje neke svoje znanke in jo verjetno hotel nadlegovati, ga je zaradi kaznivega dejanja nedotakljivosti stanovanja obsodilo še na 3 mesece zapora, kazen pa nato združilo v enotno — 2 leti zapora. Sodišče je pri izreku kazni upoštevalo, da je bil že obsojen tudi za dejanje z elementi nasilja. Olajšilnih okolnosti sodišče ni našlo, upoštevr lo je le obtoženčevo zdravstveno stanje. Pri izrekanju sodbe je upoštevalo tudi mnenje sodnega izvedenca psihiatra, ki je sicer ugotovil, da je obtoženi epileptik in alkoholik, da pa njegovo razumevanje dejanja zaradi tega ni bilo bistveno manjše. L. M. Znova v zapor Na dve leti zapora je bil obsojen D. 1 ljal na več krajih v radovljiški občini Trsta prinese. Tudi tokrat ni Budimirović omenil denarja. Ko pa je že stala na pošti v vrsti pred okencem, je nenadoma prišel do nje in na hitro zahteval, naj dvigne 15.000 din, kar naj bi rabil za nakupe v Trstu. Pri tem je omenjal nekega znanca, ki naj bi ga srečal pred pošto, tako da je bilo razumeti, kot da gre nemudoma čez mejo. V naglici je dvignila denar in mu izročila 12.000 din, več trenutno ni mogla. Budi? lirović je obljubil; da se bo že naslednji dan na povratku iz Trsta oglasil, vendar ga ni bilo več na spregled. Razumljivo, saj je moral na odsluženje kazni, na katero je bil obsojen pred vojaškim sodiščem, in sicer na poldrugo leto. Razen tega ni odslužil še dveh kazni (eno leto, drugo dve leti), na kateri je bil obsojen pred beograjskim sodiščem. Vendar prestajanje kazni ni bilo glavni zadržek, da Budimirović še do danes ni vrnil 12.000 din. Že ko jih je izvabil od B. K., jih ni nameraval vrniti. Kasneje se je v pismih oglašal iz zapora in obljubljal vse mogoče, le denarja ni omenjal. Budimirović pred sodiščem ni priznal, da je B. K. ogoljufal. Trdil je, da mu je denar sama izročila, vrnil pa naj bi ji njegov znanec, ki mu je-bil dolžan. Del denarja mu gre zato, ker je tri dni večinoma on plačeval za hrano in pijačo. Vendar sodišče takšnemu zagovoru ni verjelo, še"posebej zato, ker je zanikal, da bi se predstavljal za šoferja. Vendar so priče potrdile drugače. Budimirović sploh ni imel namena potovati v Trst in torej denarja ni potreboval za nakupe, saj je odšel v Portorož, kjer so ga kasneje prijeli. Sodišče se je prepričalo, da je premišljeno izbral »žrtev« ter z uglajenosto in prepričljivim nastopom izvabil od nje denar. Pri odločanju o kazni sodišče ni našlo nobenih olajšilnih okolnosti, pač pa le obtežilne, saj Budimirović velja za specialnega povratnika — v zadnjih dvajsetih letih je zakrivil večje število kaznivih dejanj in bil zanje tudi obsojen. ' l m. Zdrsnil po ledenem pobočju Krvavec — V nedeljo, 17. februarja, se je na Krvavcu ponesrečil 14-le-tni Blaž Pipan iz Ljubljane. Z očetom in sošolcema je dopoldne prišel smučat na Krvavec. Okrog poldneva pa s6 se otroci oddaljili in se po neurejenem smučišču spustili proti spodnji postaji žičnice. Od Srednjega grabna pod Strešnikom smuka ni bila več mogoča, zato so se otroci odločili nadaljevati pot peš. Na ledenem skalnatem pobočju je Pipanu spodrsnilo, padel je in drsel nekaj deset metrov po pobočju, nato pa trčil še v smreko. Zdravnik, ki je prišel skupaj z gorskimi reševalci, je ponesrečenca pregledal in zaradi hudih poškodb, ki jih je fant utrpel, odredil prevoz v Klinični center v Ljubljano. Tja je nesrečnega smučarja odnesel helikopter RSNZ. nirović, ker je lani vlam- Radovljica — Djemal Delimirovič, star 34 let, iz Bosanske Krupe, je bil brez zaposlitve in očitno ni našel drugega načina za preživljanje kot tatvine. Že pred leti je bil v Zapužah in okolici, zato je tu razmere kar dobro poznal. Ko je lani poleti v Kamniku iskal delo, je prišel še do Dvorske vasi, kjer je pred leti delal. Junija lani je ponoči v Dvorski vasi razbil okno vikenda Janeza S. in iz notranjosti odnesel le sekiro. I.e-to je naslednjega dne uporabil v Zapužah, ko je vlamljal v skladišče samopostrežne trgovine Špecerija Bled. Preiskal je vse prostore, našel 75.118 din ter vzel tudi nekaj jestvin in pijače. Z denarjem se je vrnil domov v Bos. Krupo, a je bil čez teden dni znova brez denarja, zato se je vrnil na Gorenjsko. Sredi junija je znova vlomil v vikend Janeza S. ter vzel štiri odeje. V isti noči je v Zapužah iz neke drvarnice vzel še dve sekiri. To je znova uporabil pri vlomu v trgovino Špecerije Bled v Zapužah. Vzel je neka) pijače in živil, našel je tudi dve denarnici z dokumenti in nekaj denarja. Nekaj dni kasneje se je pojavil v Begunjah, kjer je najprej iz nekega avtomobila vzel izvijač, da ga je nato uporabil pri vlomu v bife Špecerije Bled v Begunjah. Tu je našel 2900 din, nekaj jestvin in pi- jače, razbil je tudi steklo med bifejem in trgovino, kjer je tudi iskal denar, a ga ni našel. Pred temeljnim sodiščem Kranj, enota Radovljica, je Delimirovič priznal kaznivo dejanje velike tatvine v nada' vanju. To in pa obžalovanje mu je odišče upoštevalo kot olajšil-no okolnost, razen tega pa je tudi obljubil, da bo povrnil storjeno škodo Speceriji Bled v višini 80.028 din. Seveda sodišče ni moglo mimo tega, da je bil Delimirovič že večkrat kaznovan, tudi zaradi tatvin. Obsodilo ga je na 2 leti zapora. Kazen ga bo morda prisilila k razmišljanju, da življenje ni le krajše ali daljše bivanje v zaporu, kot se mu zdaj dogaja, pač pa ga kaže pametno izkoristiti za pošteno delo na primer. Sodba še ni pravnomočna. L. M. Padel po stopnicah Jesenice — V stanovanjskem bloku na Jesenicah se je v petek, 15. februarja, smrtno ponesrečil 40 letni Stanislav Krašnvec. Domnevajo, da je mož vinjen zašel v sosednji blok in šele v četrtem nadstropju opazil, da se je bil zmotil. Ko se je vračal po stopnicah v pritličje, je padel in si zlomil tilnik. Za večjo prometno varnost Pešci v prometu V zadnjih dveh letih je na gorenjskih cestah v prometu umrlo 29 pešcev. Prav gotovo bi bilo žrtev med pešci lahko manj. Na varnost na cesti namreč lahko v veliki meri vpliva spoštovanje cestnih pravil, ki pa se jih pešci ne drže vedno. Poglejmo nekaj opozoril: • med hojo po cesti izven naselja morajo pešci ponoči in ob zmanjšani vidljivosti nositi na vidnem mestu ustrezna odsevna telesa; • preden pešec stopi s pločnika na vozišče, da bi se ognil oviri na pločniku, se mora prej prepričati, če to lahko varno stori; • če se po prometnem pasu premikajo vozila v koloni, mora pešec, preden stopi na zaznamovani prehod za pešce, z dvigom roke nakazati svojo namero. Na prehod sme stopiti šele, ko so se vozila pred prehodom ustavila. To velja seveda v primerih,.ko prometa ne urejajo semaforji ali miličnik. Za nošenje kresničk se zdi, da jih bolj upoštevajo šolarji, medtem ko le redkokateri odrasli s takim svetlobnim znakom poskrbi za svojo varnost. Če bi bila kresnička stalno v žepu, bi jo lahko uporabili po potrebi — torej v mraku na cesti brez pločnika. Prav tako še vedno redko vidimo pešca, ki bi si z dvigom roke ob gostem prometu pomagal čez cesto. Pozimi je res neprijetno hoditi po zasneženih pločnikih, neredko se je treba izogibati snežnim kupom. Zato pešci raje hodijo kar po vozišču in s tem tvegajo, da jih zadene avto, če ga zanese na gladki cesti. Cesta pozimi ni prostor, ki bi dovoljeval brezbrižno hojo in nepazljivost. Sankcije žal ne morejo preprečiti nesreč, skrb za svojo varnost in varnost drugih v prometu bi lahko k temu prispevala več. Mrak Ni vračal zlatnine Četudi ni imel več zlatarske delavnice, je Ivan Meglic iz Sebenj jemal v popravilo zlate predmete, le redko pa jih je tudi vrnil -~ Osumljen enajstih kaznivih dejanj goljufije Kranj — Delavci UNZ Kranj so ovadili javnemu tožilstvu Ivana Meglica, starega 32 let, iz Sebenj, zaradi enajstih kaznivih dejanj goljufije. Meglic je bil pred kakimi desetimi leti še zlatar in je imel v Tržiču zlatarsko delavnico. V letu 1976 pa je obrt odjavil, lokal zaprl in odprodal orodje. Kljub temu se je še naprej izdajal za zlatarskega obrtnika, da je od ljudi izvabljal zlate predmete, vračal jih pa ni. Navadno je obljubil, da bo zlatnino popravil ali predelal, toda običajno je ostalo pri obljubah. Nekatere stranke je na ta način »vlekel« dolga leta, saj jim ni vrnil zlatnine niti dal denarja kot protivrednost. V letu 1981 mu je I. B. izročil v popravilo ženin poročni prstan, na katerem naj bi popravil gravuro, in štiri zlate zobe. Vendar kljub večkratnemu terjanju Meglic ni popravil prstana in ne vrnil zlata. Tako se je NESREČE USODNO SANKANJE Podbrezje — 29-letni voznik osebnega avtomobila Dušan Lamovšek z Drulovke je v četrtek, 14. februarja, na lokalni cesti Podbrezje—Bistrica v bližini domače hiše povozil 10-let-nega Roka Purgarja. Fant mu je pripeljal nasproti na saneh. V nesreči je bil otrok tako hudo ranjen, da je za posledicami čez dva dni umrl v Kliničnem centru. Za voznika so na kraju nesreče odredili odvzem krvi. HUDO TRČENJE NA NASPROTNEM VOZNEM PASU Črnivec — V petek, 15. februarja, se je na magistralni cesti pri Črnivcu smrtno ponesrečil 39-letni Florjan Trojar iz Škofje Loke. Vozil je od Podvina proti Kranju, na ravnem odseku pri Črnivcu pa je nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas. Tam je trčil v vozilo Avtotehne, ki ga je vozil 48-letni Jože Rezar iz Ri ovlji-ce. Silovito čelno trčenje je Lilo za Trojarja usodno. Na kraju nesreče je umrl, medtem ko so Rezarja ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico. MALČEK UMRL V TRČENJU Bistrica pri Tržiču — Voznica osebnega avtomobila Andreja Križnar, stara 23 let, iz Tržiča, se je v nedeljo, 17. februarja, peljala iz Bistrice proti Podtaboru. V blagem desnem ovinku jo je zaradi nepazljivosti zaneslo, zapeljala je na nasprotni vozni pas. Nasproti je tedaj pripeljal avto avstrijske registracije z voznikom Dušanom Jovićem iz Do-boja. Čeprav je Jović zaviral in se umikal, sta s Križnarjevo trčila. V nesreči je bila voznica hudo ranjena, njen 1-letni sin Aljoša pa je zaradi hudih ran umrl v razbitem avtomobilu. TRČIL V HIŠNI VOGAL Spodnje Bitnje — Neprimerna hi trost je botrovala prometni nesreči, ki se je pripetila vozniku osebnega avtomobila Dušanu Janši, staremu 50 let, doma iz Kranja. Med vožnjo skozi Spodnje Bitnje ga je v soboto, 16. februarja, zaneslo s ceste, tako da je trčil v hišni vogal. V nesreči je bil huje ranjen. Odpeljali so ga v Klinični center. j) £ zgodilo tudi R. Š. s Pristave. Ta mu je izročil v popravilo zlato zapestnico in več zlatih prstanov, kar naj bi Me* glič predelal. Od okoli 45 gramov zla' tih predmetov je Meglic vrnil le zlate uhane, vse drugo — okoli 42 gramov zlata — pa je pretopil, prodal ter tako oškodoval R. S. za oko" 54.000 din. Podobno se je godilo se nekaterim drugim oškodovancem- Meglic je jemal zlatnino, ne da bi dal kakšno potrdilo, ali pa ga je napisal le izjemoma. Zato ga tudi nis° prijavili, četudi jih je vlekel dolga le' ta, kot na primer A. Z. Ta mu je iz*"0; čil v popravilo poročni prstan, da p ga razširil. Četudi ga je opominjal i" terjal, Meglic ni popravil prstana> nekajkrat je res vzel mero, a niko11 naredil. Šel je celo tako daleč, da Je zahteval še ženin poročni prstan za vzorec, a tega na srečo ni dobi'; Oškodovanec niti po osmih letih f1 dobil nazaj svojega prstana in Je oškodovan za okoli 22.000 din. Kanalizacije ne čistijo Jesenice — Jeseniška komunalna služba Kovinar ima več kot skromno strojno opremo za čiščenje in vzdrževanje kanalizacijskih sistemov. Delovna organizacija razpolaga le s traktorjem s cisterno, za večja dela pa so morali skleniti pogodbo s komunalnim podjetjem. Radovljica in Kanalizacijo Celje, ki imata ustrezno mehanizacijo. > vemo, da je čiščenje fekaln'"1 < uk silno pomembno za zaščito vcaa in če obenem pritaknemo še ža; lostno dejstvo, da so kanalizacijski sistemi v večini krajev občine dokaj zastareli, pridemo do zaključka, da se fekalije sploh ne čistijo. Do odva' janja in čiščenja pride le tedaj, kadar ljudje resno zahtevajo interve"1' cije. Komunalno podjetje Kovinar imf premalo denarja, da bi vsaj v naj' krajšem času zgradilo ustrezno kanalizacijo tam, kjer je ni. Zato lahk° v svojih planih le priporoča in naćJ" tuje, kar pa nikakor ne pomeni, da bodo Jesenice kmalu dobile čistil"1? napravo ali da bi zgradili kanalizacf' jo na Hrušici, Javorniku in v Kranj' ski gori. Kanalizacijskega kolektor ja žal nima niti turistična Kranjsk* gora' D_ s_ ,-—\ Našli mrtvega Škofja Loka —- Blizu škofjeloškega gradu so v četrtek, 14. februarja, našli truplo 64-letnega Petra Sekula, državljana Zvezne republike Nemčije. Pokojnega S& videli prejšnjega dne s tovariš popivati v restavraciji Kn Škof j i Loki. Tleči ogorek zanetil požar Besnica — V petek, 15. februari*; je v domu družbenopolitičnih organ) zacij v Besnici nastal požar. Prejš^J. večer so v njem še sestankovali, sestankom kadili in metali ogorke ^ pleten koš. Tleči ogorek je v košu odpadki zanetil ogenj, ki se je n8^ raznesel na knjižno omaro. V njej,^ hranili kakih ."»:"■() knjig, ki jih n's več izposojali. Omara s knjigami J pogorela, nadaljnje širjenje poza1" pa so preprečili kranjski gasilci. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike za delovna razmerja temeljnih KRANJ, n. sol. o. Na osnovi sklepov komisij organizacij združenega dela objavljamo naslednja prosta dela oziroma naloge: TOZD TOVARNA MERILNIH NAPRAV KRANJ h VODJA FUNKCIJSKE KONTROLE 2. VIŠJI MERILEC II za orpavljanje del in kontroli delovanja elektronskih naprav in podsestavov 3- TEHNIČNI RISAR za opravljanje pomožnih konstrukcijskih del 4- ELEKTROMEHANIK za opravljanje montažnih del na napravah za kibernetiko in robotiko TOZD ORODJARNA KRANJ 5. SAMOSTOJNI GRAVER za graviranje orodij 6. DVA REZKALCA za enostavnejša rezkalska opravila Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje Posebne pogoje: Pod točko L:visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri, — 4 letne ustrezne delovne izkušnje, — poznavanje področja kontrole elektronske merilne opreme, — pasivno znanje tujega jezika. Pod točko 2.: — višješolska izobrazba elektrotehniške smeri, — 2 letne ustrezne delovne izkušnje. Pod točko 3.: — tečaj za tehnično risanje, — zaželene ustrezne delovne izkušnje, — uspešno opravljen preizkus znanja tehničnega risanja. Pod točko 4.:— 3-letna srednješolska izobrazba elektrotehniške smeri — 3 letne ustrezne delovne izkušnje. Pod točko 5. in 6.: — 3-letna srednješolska izobrazba ustrezne kovinarske smeri, — zaželene ustrezne delovne izkušnje. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA KIBERNETIKA, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. DOMPLAN KRANJ JLA 14 Odbor za medsebojna razmerja objavlja 1. ODGOVORNE STROJNIŠKE NALOGE 2. KURIRSKA DELA Za uspešno opravljanje objavljenih del morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati še: Pod 1. — da imajo poklicno šolo strojne ali elektro stroke in VK kvalifikacijo, — dve leti delovnih izkušenj na področju energetike in vzdrževanja naprav, — izpit za kurjača visokotlačnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem, — izpit iz varstva pri delu. P^lo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo je organizirano v izmenah. Za delo je določena poskusna doba dva meseca. Pod 2. — da imajo nepopolno srednjo šolo, — 8 mesecev delovnih izkušenj. °elo se združuje za nedoločen čas s krajšim delovnim časom — 21 ur tedensko. Za delo je določena poskusna doba dva meseca. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo n* naslov: Domplan Kranj, Cesta JLA 14, v roku 8 dni po objavi. rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po opravljeni izbiri. SUKNO SUKNO ZAPUŽE Komisiju za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: VODENJE OBRATA OPLEMENITILNICA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje Pogoje: ~~ višješolska izobrazbu tekstilne tehnologije — kemijska smer z 2 leti delovnih izkušenj, ~~ srednješolska izobrazba — tekstilno kemijski tehnik s 5 leti delovnih izkušenj, znanje tujega jezika, organizacijske sposobnosti. . Kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. <>ge sprejema splošno-kadrovski sektor Sukno Zapuže. Zapuže 10 a " Vloge a> Begunje. ,. "'zultatih objave bodo kandidati obveščeni v 15 dneh no oprav Metli izbiri. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu Na podlagi določb Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic (Ur. list SRS, štev. 26/84) ter statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica in v skladu s sklepom 21. seje Odbora za solidarnost Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica z dne 13.2. 1985 odbor objavlja naslednji NATEČAJ ZBIRANJA VLOG ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE ZA LETO 1985. I. UPRAVIČENCI DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE Pravico do delne nadomestitve stanarine do maksimalne višine 80 % imajo vsi imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih, vloženih v sklad stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica, ki izpolnjujejo pogoje po navedenem samoupravnem sporazumu. Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do delne nadomestitve stanarine so: — da občan ne oddaja stanovanja ali dela stanovanja v podnajem, — da občan ne uporablja stanovanja ali dela stanovanja za poslovne prostore ali za obrtno dejavnost, razen kadar gre za delo invalida na domu, — da nihče od družinskih članov občana ni lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali počitniške hiše; — da občan glede na število članov družine ne zaseda nadstan-dardnega stanovanja in ni odklonil zamenjave za standardno stanovanje po družbenem dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Slovenj j i, ki določa naslednji normativ: število članov gospodinjstva (osebe) površinski normativ (m2 32 45 58 70 in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še po 15 m'. Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od petdesetih let, se normativ površine poveča za 30 %. Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina stanarine, ki jo plačuje, višja od ugotovljene znosne stanarine, ki se izračuna od stvarnega mesečnega dohodka družine v letu 1984 po nas*lednji tabeli: tip gospodinjstva % znosne stanarine od dohodka gospodinjstva v letu 1984 enočlansko ^ 6,80 dvočlansko 6,00 tričlansko 4,60 štiričlansko 4,00 petčlansko 3,20 šestčlansko 3,10 sedem in veččlansko 2,20 II. UVELJAVLJANJE PRAVICE DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavljajo imetniki stanovanjske pravice z zahtevkom na posebnem obrazcu SPN-1 (obr. 8, 40), ki ga kupijo v knjigarni v Radovljici ali pri Centru za socialno delo v Radovljici, Kopališka 10. Zahtevek na posebnem obrazcu morajo vložiti do 5. 3. 1985 pri Centru za socialno delo Radovljica, Kopališka 10. III. SPLOŠNE DOLOČBE Pristojna .komisija stanovanjske skupnosti občine Radovljica, bo pri odločanju do delne nadomestitve stanarine upoštevala vse določbe Samoupravnega sporazuma o uveljavljanju socialno varstvenih pomoči, o odločitvi pa prosilce obvestila v 15. dneh po sprejemu ustreznega sklepa. . SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA p. o. KRANJ Razpisna komisija objavlja v skladu s 132. členom statuta šole in 13. členom Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev šole javni razpis za dela in naloge VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE za dobo 4 let. Pogoji: — kandidat mora poleg pogojev iz 511. členu zakona o združenem delu imeti višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodenju fi-nančno-računovodskih del Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Staneta Žagarja 33, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidat bo izbran v 30 dneh po objavi razpisa, 0 rezultatih izbire pa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstilne m obutvene šole Kranj objavlja dela in haloge V Z DUŽI VANJ I. DELOVNIH SRE DST EV 'ogo )dne prakse Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh pb objavi na naslov: Slednja tekstilna in obutvena šola Kranj. Staneta Žagarja 33. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ, Staneta Žagarja 19 Komisija za delovna razmerja pri VVO Kranj vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje naslednjih del oziroma nalog: 1. ČISTILKE v vrtcu Kekec — za nedoločen čas Pogoji: ' — najmanj 6 razredov osnovne šole, — do 1 meseca delovnih izkušenj , — popoldansko delo, delo se opravlja 6 ur dnevno. 2. TAJNICE RAVNATELJA za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom Pogoji: — srednja šola administrativne ali ekonomske smeri, — tri do šest mesecev delovnih izkušenj, — preizkus znanja iz strojepisja, — nastop dela v maju. Kandidati naj vložijo prijave v roku 8 dni od dneva objave oglasa na naslov: Vzgo-jnovarstvena organizacija Kranj, Staneta Žagarja 19, Kranj, tel.: 24-381. JUGOSLOVANSKI AEROTRANSPORT TOZD Komercialna dejavnost in storitve Potniška in blagovna operativa LETALIŠČE LJUBLJANA-BRNIK Objavlja prosta dela in naloge 1. 2 REFERENTOV V BLAGOVNI OPERATIVI ZA NEDOLOČEN ČAS 2. REFERENTA SPREJEMA IN ODPRAVE POTNIKOV ZA NEDOLOČEN ČAS Pogoji pod 1. in 2.: — višja šola prometne ali družboslovne smeri ali ustrezna srednja izobrazba, — aktivno znanje slovenskega, srbohrvatskega in angleškega jezika, — eno leto delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok. Rok za prijavo na razpis je 8 dni od dneva objave v dnevnem časopisju, vse informacije dobite po telefonu 064-21-112. Vsakoletni kranjski 6-dnevni ZAČETNO NADALJEVALNI TEČAJ SMUČANJA ZA ODRASLE od 3. do 8. marca 1985 v hotelu ALPINA -Kranjska gora (kat. B). Cena bivanja in tečaja: 15.650 din (5 polnih penzio-nov, 22 ur pouka smučanja, režija). Prevozi z žičnicami: 2.700 din za nadaljevalce (začetniki ustrezno manj). Prijave: d mest. o zasedbe prostih INFORMACIJE NA TELEFON: 064-22-564 (tov. Zaje) od 7. do 13. ure in 06-1-26-061 int. 15 (tov. Prešeren) od 6. do 8. ure. V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS GLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 19. FEBRUARJAJ98S Prvi korak je naš... Nočnemu skoku, prevozu cementa, hucke packu (oprtnemu prometu)... dodajamo še 3 novosti 1. Zajamčen transport, ki obsega prevoz blaga v dogovorjenih rokih med postajami Železniškega gospodarstva Ljubljana (s posebnim dogovorom tudi med postajami na mreži jugoslovanskih železnic) in zagotovitev potrebnega števila in vrste vagonov za dogovorjeni dan. 2. Prednostni zakup vagonov, ki zagotavlja dogovorjeno število invvrsto vagonov na vseh postajah na območju Železniškega gospodarstva Ljubljana za dogovorjeni dan. 3. Zakup vagonov, ki zagotavlja dogovorjeno število in vrsto vagonov na vseh postajah Železniškega gospodarstva Ljubljana. Naslednji korak je vaš... železniško gospodarstvo ljubljana Do konca februarja ugoden nakup gospodinjskih potrebščin, posode, keramike, kozarcev, zaves, prtov in še kaj. PRI VEČJIH NAKUPIH DARILO ZA KUPCE! Sodelujejo: Iskra, Velana, Ideja, Ferromoto. C) (JlsTiO Blagovnica et sozd GLG združeno gozdno in lesno gospodarstvo-bled I 1 DRŽAVNA ZALOŽBA J SLOVENUE ^ptet | mesec knjige DZS jI od 8. februarja do 8. marca I popust do ^ £o%' m » v knjigarnah in pri DZS K TEKSTILINDUS B Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ DS Skupne skužbe Po sklepu odbora za delovna razmerja objavljamo nasled; nji prosti deli oziroma nalogi v kadrovskem sektorju: 1. PLANIRANJE IN STATISTIČNO SPREMLJANJE OD Pogoji: — ekonomist in 2 leti delovnih izkušenj na strokovnih delih s področja nagrajevanja, — poskusno delo dva meseca. 2. IZDELOVANJE KADROVSKIH ANALIZ Pogoji: — organizator dela kadrovsko izobraževalne smeri, — dobro obvladanje strojepisja, — poskusno delo dva meseca. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v roku 8 dni od dneva objave. SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJ nazorjcva I SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADBINEC KRANJ Odbor za delovna razmerja De" lovne skupnosti Družbeni Standard Jesenice objavlja prosta dela in naloge 1. KV KUHARJA za menzo v Kranju Pogoji: — končana poklicna šola, — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo traja dva meseca. 2. DELAVKE v kuhinji za menzo v Kranju Pogoji: — osnovna šola, — poskusno delo traja en me-sec. 3. SNAŽILKE v samskem domu na Jeseni" cah Pogoji: — osnovna šola, — poskusno delo traja en mesec. Pod 1. in 2. se delovno razmerje sklene za nedoločen čas, pod 3-pa za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu in bolniški. Kandidati naj prošnjo z dokazi'' pošljejo v roku 8 dni po objavi V časopisu na naslov SGP Gradbinec Kranj, Jesenice, Titova kadrovska služba. poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj p, o. Poslovno prireditveni center GORENJSKI SEJEM KRANJ, p. o. Vabi k sodelovanju GOSTINCE za nuđenje gostinskih uslug na prireditvah, k» jih organizira v letu 1985. Pismene ponudbe pošljite do 10.3. 1985 na naslov: PPC Gorenjski sejem. Kranj, Stara cesta 25. NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS. __' ___• Mali oglasi teL: 27-960 prodam prodam JARKICE (stare 2 meseca), ^niška 1 - Kokrica, Kranj 1050 ■ Prodam po 30 kg težke PRAŠIČKE a! PRAŠIČA za zakol. Sv. Duh 41, *k°tja Loka 1413 .Prodam TELETA simentalca za na-n.jjnjo rejo ali polovico za v skrinjo. n»bno27,Bled 1422 -Prodam 20 do 120 kg težke PRAŠIČE n 3 mesece stare rjave JARKICE. Staji111' Log 9, Škofja Loka 1430 > Prodam 150-litrski HLADNILNIK. Tffon 22-208 1434 p°ddam več vrst PSOV. Posavec 123, °jjnart 1503 v, Prodam žametno, modro OBHAJIL-y OBLEKO, ženske bele DRSALKE ]n' 38 in ženski otroški PLAŠČ za pu 'et. Reteče 82, Škofja Loka 1504 j?odam rabljeno STREŠNO OPEKO. .elefon 62-716 - Franc Lušina, Goste-e°. Škofja Loka 1505 if Prodam globok otroški VOZIČEK, Članski, znamke PEG in dolgo PO-^JCNO OBLEKO, drap barve, št. 42 in l^ai delov za 125-P. Ziherl, Zg. Bitnje 3® 1506 Prodam 180-litrski HLADNILNIK ^Pas in vhodna macesnova VRATA. Elefon 47-256 1507 Prodam KOBILO, sposobno za vsa kmečka dela. Kepic, Zg. Brnik 37, pri Cerkljah 1543 Prodam novo KMEČKO PEČ, zelene barve (podkmečka ohcet). Naslov v oglasnem oddelku. 1544 Ugodno prodam novo HLADILNO SKRINJO LTH, 380-litrsko. Telefon 65-072 1545 posesti kupim Suhe smrekove DESKE, 25 do 30 mm debele, I. vrste, kupim. Kimo-vec, Repnje 24, Vodice 1521 vozila w Poceni pTodam knips PLOŠČE -^osčice za oblaganje zidnih sten, ali ?0l»tažnih hiš, dimenzije 260 x 125 x 1. v*n Kuralt, Britof 289, Kranj 1508 P^lo ugodno prodam novo PRIKOLI-2a motokultivator honda F 600. Te-efor, 60-366 dopoldan 1509 i Prodam mesec dni starega BIKCA " er> teden staro TELIČKO, oba si-ii\ontalca- Marjan Praprotnik, Ljubno °6d Podnart 1510 t Prodam plemensko TELICO simen-ai«0- Čirče 28, Kranj 1511 f Prodam otroški ŠPORTNI VOZI-tK za dvojčka. Telefon 061/627-190 u 1512 HITACHI stereo STOLP, zelo ugod-0 Prodam. Telefon 21-690 po 15. uri b 1513 p Prodam TELICO za rejo ali zakol. r£bačevo 30, Kranj 1514 Prodam SVINJO za zakol. Telefon '1/612-673 1515 AVTORADIO stereokasetar, nov, 2d°, m P° nabavni ceni. Telefon *»-76l - int. 07 popoldan 1516 Pl A°dam nov ženski, zimski, usnjen . ^ASC (velur), št. 40, cena ugodna. Te-lef°n 61-515 1517 Door°ndam PRAŠIČA, težkega 160 kg, *50 din za kg. Koritno 1, pri Bledu p 1518 7AA*°darn dobro ohranjeno 380-litrsko ^MRZOVALNO SKRINJO LTH. Ja-JPretnar, Poljšica 40, Zg. Gorje 1519 skn MP PRIKOLICO adria 450 (zim-J* ° - letno), prodam. Telefon 25-993, ranj. Dražgoška 5 1520 M Prodam malo rabljen 150 1 HLADIL-NIK. Tel.: 47-368 1547 Poceni prodam M 14. Breg ob Savi št. 66. 1546 Ugodno prodam ZASTAVO 101 me-diteran 1300. Kokrica, Partizanska pot 10, Kranj 1348 Prodam AMI 8, letnik 1972. Jugovec, Podlubnik 98; Škofja Loka 1522 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Druškovič, tel. 40-021 1523 Prodam AMI S (karoserijo komplet), registriran do julija 1985. Šarkan, Hrastje 49, Kranj 1524 Prodam VW 1303 S, dobro ohranjen. Hotemaže 44, Preddvor 1525 Prodam NSU 1100, letnik 1968. Telefon 22-542 po 19. uri 1526 Prodam ZASTAVO 750, po delih. Telefon 45-420 1527 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik december 1977. Vehovec, Šenčur, Pipanova 76 1528 stanovanja Medicinski tehnik išče SOBO, z možnostjo uporabe sanitarij, v Kranju za dobo dveh let. Ivan Šambar, Reševalna služba Kranj 1372 Iščem opremljeno GARSONJERO v Škofji Loki. Šifra: Dober plačnik 1529 Najamem ali kupim enosobno ali dvosobno STANOVANJE v okolici Kranja. Ponudbe pod šifro: Nujne 1530 Dvosobno STANOVANJE, 64 kv. m, v Kranju, I. nadstropi , mtralna, topla voda, prodam. Ponudbe pod: Najboljši ponudnik 1531 Starejše STANOVANJE, od 60 do 80 kv. m, z možnostjo adaptacije, ali manjšo PARCELO, za postavitev montažne hiše, v bližini Kamnika, Tržiča ali Radovljice, kupim. Ponudbe pod: Stanovanje ali parcela 1532 DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB ^eo* številnimi stojnicami z okrepčili je posebno pozornost vzbujala MIP, Mesna industrija Primorske iz Nove Gorice. Tam so lahko obiskovalci posku-S'H njihovo slovito mortadelo in kraški pršut. MIP je največji jugoslovanski Proizvajalec mortadele in večkrat naredijo tudi kakšno večjo. Največja doslej Je tehtala 420 kilogramov. Sodelovali bodo tudi na svetovnem prvenstvu v Srnuških poletih v Planici in za to priložnost tudi pripravljajo mortadelo — velikanko. Tudi na letošnji tekmi za svetovni pokal v alpskem smučanju v Kranjski gori je bilo za obiskovalce dobro poskrbljeno Knorr bistra juha iz kocke je na stojnici HP KOLINSKA Ljubljana je poleg številnih gledalcev med drugim v petek po naporni in uspešni veleslalomski tekmi okrepčala tudi Bojana Križaja m Roka Petroviča V najem oddamo LOKAL na kopališču ob Sori pri Medvodah. Informacije po tel. 061/611-562 od 7. do 8. ure 1533 zaposlitve Sprejmem kakršnokoli DELO VARILCA na dom. Telefon 50-914 1385 Zaposlim tri TESARJE V LESNI STROKI - Ponudbe pod: 40.000 do 50.000 din 1534 Zaposlim MIZARSKEGA pomočnika in a. MIZARSTVO Hafner, Zasav nj 1535 DELi nkajurno pomoč v ki- osku, rab. v v oglasnem oddel- ku. 1536 obvestila ELEKTROINSTAI^ACIJE napeljujem. Telefon 60-584 1537 prireditve_ TOREK, 19. 2. 1985 PUSTNI PLES v domu KS STRAŽIŠČE 1394 Ansambel SIBILA vabi na PUSTNI PLES na PUSTNI TOREK od 18. do 23. ure 1538 MLADINA KRANJA je vabljena na PUSTNI PLES v DELAVSKI DOM 19. 2.1985 1539 HOKEJSKI KLUB KOKRICA prireja na PUSTNI TOREK, veliko PUSTO-VANJE v kulturnem domu nas Kokri-ci. Zabaval vas bo ansambel STRMINA. Najboljše maske nagrajene! 1540 ostalo Takoj iščem VARSTVO za 8-meseč-nega otroka na območju Radovljice ali Bleda. Telefon 75-956 1541 Iščem VARSTVO za 16 mesecev starega otroka, en teden na mesec. Interesent naj bo iz KS Vodovodni stolp ali bližine. Stojan Kondič, Šorljivega 31, Kranj 1542 /-> Obisk v Podnartu Podnart — V petek, 8. februarja, sta Kemično tovarno in krajevno skupnost Podnart obiskala predsednik radovljiške občinske skupščine Bernard Tonejc in predsednik občinskega izvršnega sveta Janez Smole. V Kemični tovarni so ju seznanili s poslovanjem in povedali, da s kemikalijami za površinsko obdelavo pokrivajo že okoli 70 odstotkov jugoslovanskih potreb. Nekaj so tudi izvozili, 15 odstotkov surovin pa morajo še uvažati. Za večji izvoz bodo zgradili nove zmogljivosti. Predstavniki krajevne skupnosti pa so ju seznanili z letošnjimi krajevnimi načrti in z načrtom prihodnjega srednjeročnega razdobja. Ciril Rozman Zahvala Vsem prijateljem in znanečm, ki ste se me spomnili ob moji 90-letnici, iskrena hvala. Posebno lepo se zahvaljujem Občinskemu komiteju ZK Kranj in Občinskemu odboru zveze borcev Kranj, predstavnikom skupščine in vseh družbenopolitičnih organizacij občine Kranj ter predstavnikom družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Vodovodni stolp za prisrčno srečanje in vso pozornost, ki.ste mi jo ob tej priliki izkazali. Ana Pavlin. Ni Izobraževanje planinskih vodnikov Ljubljana — Komisija za vzgojo in izobraževanje pri Planinski zvezi Slovenije sporoča, da bo letošnji zimski zbor planinskih vodnikov od 22. do 24. marca na Vršiču. Tamkajšnje srečanje bodo izkoristili za izvedbo seminarja, med katerim bodo obnovili znanje vodnikov. V teoretičnem delu bodo govorili o vplivu telesnega napora in hoje v gore na srce in krvni obtok, opravili bodo test o poznavanju prve pomoči ter se seznanili s toplotnim omotom. Na sporedu bodo tudi predavanje o prerezu in testiranju snežne odeje, analiza zimskih nesreč v gorah in navodilo o organizaciji in izvedbi množičnih izletov. Med praktičnim delom bodo udeleženci seminarja obnovili znanje o vozlih in njihovi uporabi, urili se bodo v izdelavi sidrišč zu varovanje v snegu ter se poučili o organizaciji reševanja izpod snežnih plazov pa prvi pomoči in transportu pri tem. Načrtujejo tudi zimski vzpon po normalni poti na Mojstrovko in turno smučarski vzpon na Sleme pod Mojstrovko. Program /bora in seminarja je zu nimiv in poučen, zato organizatorji vabijo vodnike, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu. Zanjo se lahko prijavijo komisiji PZS do K), marca letos. £gj ZVEZA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN Kranj, Stritarjeva 8 razpisuje dela in naloge ADMINISTRATORKE Pogoji: — dvoletna administrativna šola in eno leto delovnih izkušenj Pozitiven odnos do samoupravljanja, socialistične ureditve in spoštovanja zakonitosti. Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Zveza rezervnih vojaških starešin Kranj, Stritarjeva 8, najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni o rezultatih razpisa v 30 dneh po izboru. V 72. letu starosti je umrl naš dragi mož, oče, brat, ded in praded JANEZ KLEČ ročni stavec v pokoju Pogreb pokojnika bo v sredo, 20. februarja 1985 ob 15. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: žena, otroci z družinami, sestri in ostalo sorodstvo Kranj, Celje, Nova Gorica Sporočamo, da je po težki bolezni v 48. letu starosti umrl sin, brat, stric in nečak PETER ŠENK Predoslje 79/A Na zadnjo pot ga bomo spremili v sredo, 20. februarja 1985, ob 16. uri na pokopališče v Predosljah. Do pogreba leži v hiši žalosti v Predosljah 31/A. ŽALUJOČI: mama, brata Jože in Franc, sestre Nežka, Milena in Francka z družinami, nečaki in drugo sorodstvo Predoslje, Britof, Breg ob Savi, 18. februarja 1985 V 72. letu je preminil naš upokojeni ročni stavec JANEZ KLEČ Od tujega se bomo poslovili v sredo, 20. februarja 1985, ob t"), uri na kranjskem pokopališču. OO ZSS Gorenjski tisk, Kranj V Kranju, 18. februarja 1985 ZAHVALA vsem sorodnikom, prijateljem, stanovskim kolegom, sosedom in znancem našega MARJANA ROBASA ki smo ga spremili v zadnji dom na pokopališče v Cerkljah, v.soboto, 9. februarja 1985. Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik in bolnišnice Dr. Petra Držaja v Ljubljani, pogrebnemu komunalnemu podjetju Kranj, delovni organizaciji Iskra—Te-lematika in Kibernetika, družbenopolitičnim organizacijam Cerklje in Kranj ter govornikoma za prisrčno slovo, šolskemu kolektivu in učencem osnovne šole Mirna peč. vsem, ki so mu darovali cvetje ali namesto venca prispevali za Onkološki institut in vsem, ki ste nam ob prerani i/.gubi možu. očeta, starega očeta, brata, strica, bratranca . . . stali ob strani, nam pomagali, izrazili so/.alje in ga spremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI Cerklje na Gorenjskem, 13. februarja 1985 V Kranju je bil konec tedna festival alpinističnega filma — Raznolik in zanimiv spored — Obe predstavi dobro obiskani, vendar bi prireditev gotovo še bolj uspela v sodobnejši dvorani Kranj — Gorenjska metropola, ki je znana po svojem festivalu športnih filmov, se je konec minulega tedna obogatila za še eno podobno prireditev. V kranjskem kinu Storžič je namreč dva večera zapored, v petek in soboto, potekal festival alpinističnega filma. Na njem so slovenski plezalci predstavili 13 svojih amaterskih stvaritev, ki so nastale med vzponi v tujih in domačih.gorah. »Prikaz skritih alpinističnih detajlov je izjemnega pomena za množično razumevanje plezalske dejavnosti,« je ob odprtju festivala naglasil predsednik Planinskega društva Kranj Franc Ekar, ki je med drugim ocenil, da naš alpinizem prerašča v vrhunsko kakovost. »Prav je«, je še dejal, »da vsaka generacija pokaže, kaj zmore, zato naj bi festival alpinističnega filma postal stalna prireditev.« Gorenjci v Cankarjevem domu Frakelj: Prava mera ob pravem času Toliko smo že slišali o Cankarjevem domu in njegovih lepotah pa o krepkih Fraljevih življenjskih resnicah, da smo sklenili: Glasovci popeljemo naše vrle Gorenjce v Ljubljano, da si ogledajo naš največji in najdražji hram kulture, za katerega so tudi oni prispevali prenekateri dinar, /raven pa slišijo še Fraklja in se od srca nasmejejo. Zanimanja je bilo veliko. Štirje Al-petourovi avtobusi so bili v nekaj dneh polni. Za veliko naših bralcev prehitro. Toda ne skrbite, vsi, ki boste želeli, si boste dom in posamezne prireditve še lahko ogledali. Kmalu vam bomo spet dali vedeti, da pripravljamo novo ekspedicjo v Ljubljano. In kako je bilo tokrat? V soboto, 16. februarja zvečer, se v Cankarjevem domu ni veliko dogajalo, zato smo bili Gorenjci več ali manj edini obiskovalci. Zato smo si Cankarjev dom ogledali pri dokaj slabi luči. Varčevati z energijo je danes naloga vsakogar, posebno pa si pri tem prizadevajo kulturne ustanove, ki jim je odmerjen vsak dan manjši proračunski dinar. Zato so luči v Cankarjevem domu ta dan bolj brlele kot svetile. A se vseeno ne moremo strinjati s takim ravnanjem delavcev Cankarjevega doma, saj smo si ga-vendar prišli ogledat in brez luči, ki dajejo vsaki dvorani poseben čar, ostaja Cankarjev dom moten) meglen. Ko bi vsaj hodnike in stopnišča malo bolje osvetlili, da bi človek videl hoditi, da se ne bi bal stopiti. Pa orgle v veliki dvorani! Impozantne so, res, toda če bi ob ogledih obiskovalcem spustili skoznje vsaj nekaj tonov, bi imeli vse drugačno predstavo, orgle bi nas pa brez dvoma bolj zgovorno vabile na koncerte. Upajmo, da bodo prihodnjič v Cankarjevem domu te naše pripombe upoštevali. No, ja, je bilo pa vsaj pri Frakeljnu v okrogli dvoranici bolj veselo. Zlatko Šugman je tokrat nastopil samo za Glasove bralce. Do zadnjega sedeža smo napolnili dvorano. In potem nam je Frakelj pripovedoval, kako pomembna je v življenju prava mera, sploh pa pri vincu. Ob kozarčku rizlinga je potem skoraj celo uro modroval o pravih gostilnah in pravih gostih, o tem, kako so ga pomotoma pobrali v eni izmed njih, da se je znašel v pravem zaporu, o novih prijateljih in o njihovih življenjskih izkušnjah, o tem, kako so jo družno udarili čez oblast in režim, o ljudeh, ki bi-jejo bitke v foteljih, o draginji in cenah in sploh o današnjih težkih časih, ki jih je ob kozarčku vinca, s pravo mero seveda, do črtice, kot pravi Frakelj, lažje prenesti. In kaj pravijo o obisku v Cankarjevem domu naši bralci? • Majda Knific iz Kranja: »Pri ogledu Cankarjevega doma me je motila medla osvetlitev. Za ta kratek čas bi ga bili morali polno osvetliti, da bi ga obiskovalec spoznal v vsem sijaju. Tudi stabilizacija ima svoje meje. Frakelj pa je bil odličen! Potrebni smo takihle Frakljevih resnic, da se nasmejemo in si damo duška ob nevoljah, ki nas zadevajo. Zlatko Šugman je enkraten!« • Franc Oman iz Žabnice: »Cankarjev dom sem že nekajkrat videl po televiziji, nikoli pa nisem imel možnosti, da bi si ga v resnici ogledal. Lepo, da ste se pri Glasu spomnili in nam organizirali ogled. Če bi bilo bolj razsvetljeno, bi si ga lahko natančneje ogledali. Prostori so dobro izkoriščeni. Veliko jih je v zemlji. Slovenija je resnično potrebovala tak dom. Ljubljana ima veliko »lukenj«, namenjenih kulturi, raztresenih vse naokrog, tu je pa vse lepo združeno. Drago je bilo, imamo pa vsaj nekaj lepega. Pri Frakeljnu sem se enkrat spet od srca nasmejal. Upam, da boste kmalu še kaj podobnega pripravili za nas.« • Dagarin Rafaela iz Puštala pri Škofji Loki: »Cankarjev dom je zares lep. Velika dvorana je enkratna. Človek je vesel, da tudi pri nas zgradimo nekaj vrednega. Prvič sem danes z Glasom, pa bom še šla, če boste še kaj podobnega organizirali. Sam se zlepa ne odpraviš kaj takega pogledat. Pri Frakeljnu sem se do solz nasmejala. Vse je po pravici povedal.« D. Dolenc Zlatko šugman in Fmkljevu vrnitev -■- Kar nekaj slovenskih fgraUvv je :e šlo po stopinjah njihovega starosta Staneta Sererja. ki je začel : monodrumum-i nastopati po naših odrih. Med njimi je tudi '/.lutko ŠiKpnan. ki s srojun Irukljcm. šeguvim in odkritosrčnim ljubiteljem dobre kapljice, preprosto, pO pirsko spregovori o naših napakah in tegobah. In ko slišiš, govorili o naših največjih težavah na šegav način } in si : igralcem vred daš duška, ti kar malce oilleže ... — Foto: I). Do- l lene Za to si bodo prizadevali tudi v Planinski zvezi Slovenije, je obljubil v nagovoru obiskovalcem načelnik kulturne komisije PZS dr. Tone Stroj in. Kot je povedal, bodo k sodelovanju povabili tudi snemalce alpinističnih filmov iz drugih naših republik in iz tujine, obenem pa bodo težili k dvigu kakovosti vsebine. Tudi izbor filmov za prvi festival ni bil lahek, je priznala sodelavka Vesna filma iz Ljubljane Neva Mužič, saj so pregledali mnogo zanimivih in dobro posnetih alpinističnih filmov. Izbrane filme so v organizaciji Cankarjevega doma že prikazali z velikim uspehom v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu. Nič manj navdušenja ni bilo zanje med publiko v Kranju; vstopnice za obe predstavi so hitro pošle in obiskovalcev bi verjetno bilo še več, če bi to dopuščala velikost dvorane. Prvi večer je minil v znamenju uspešnih jugoslovanskih alpinističnih odprav. Vanja Matijevec je gledalce popeljal v himalajske gore, najprej na Everest in nato na Lhot-se. Joco Balant in Silvo Karo sta jim pričarala težaven vzpon po Slovenski smeri na južnoameriški Fitz Roy, Kranjčan Peter Markič pa je duhovito predstavil kranjsko odpravo v Pamir. Izven tega okvira je sodil film o skrivnostih prostega plezanja, ki sta ga posnela Balant in Karo. Spored drugega večera je bil bolj pisan, saj je bila vsebina filmov širša od dokumentarne. Oton Naglost je ob vzponih v Štruci in Vranski Dragi posnel dve povsem različni lepoti našega gorskega sveta. Opazovanje tega sveta pa hojo in plezanje v njem je iz svojskega zornega kota prikazal tudi Matjaž Fistravec. Domačin Markič je predstavil krajši film o plezanju v ledenih slapovih. Kranjčan Marjan Ručigaj je spored popestril z dvema filmoma; s prvim je prikazal zapletene zdravniške preglede alpinistov, s kratkim animiranim filmom pa je na šaljiv način opozoril na nevarnosti v gorah in dolini. Naše alpinistične dosežke v tujih gorah so predstavili filmi Sal-cantav Zorana Bešlina, Grenland Janeza Bizjaka in Bojana Pajka ter Aconcagua Petra Podgornika. Slednji je za konec postregel tudi z izjemnimi snemalskimi kadri. Prav gotovo je večina gledalcev dobila več, kot je pričakovala. Žal so nekaterim filmom, posebno drugi večer, manjkali komentarji oziroma je bil pri nekaterih tonski zapis slabo razumljiv. Najbolj škoda pa je, da tako veliko mesto ne premore sodobnejše dvorane, ki bi organizatorjem podobnih prireditev ponujala boljše tehnične možnosti za predvajanje filmov in obiskovalcem udobnejši ogled v primerno.urejenem prosto- r Odlična zamisel, edinstvena prireditev Kranjska gora — Svet razvnemajo politične strasti in z njimi nastajajo tudi vse večje zapreke za sodelovanje med narodi in državami. V trikotu treh dežel Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške, v Kranjski gori, Pod-kloštru in Trbižu razmišljajo drugače — v korist sožitja in zbliževanja med narodi ter oživljanja prvobitne olimpijske misli. Tu se potrjuje, da jezikovne pregrade in razlike v družbenopolitični ureditvi niso ovira, temveč most za zbliževanje in sodelovanje. Izraz vsestranskega in uspešnega sodelovanja med obmejnimi kraji in deželami so vsakoletna srečanja planincev na tromeji, pobuda o skupni kandidaturi za izvedbo zimskih olimpijskih iger, skupna smučarska karta, športne igre Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške ter tudi smučarski tek treh dežel, ki so ga v nedeljo pripravila turistična društva Kranjske gore, Trbiža in Podklo-štra s pomočjo številnih smučarskih delavcev. • Eduardo Crociati se je skupaj z ženo in prijateljem pripeljal na tek treh dežel iz Trsta. Na pot je odšel ob petih zjutraj in kot je zatrjeval v lepi slovenščini (njegova mama je Slovenka, doma iz okolice Postojne), mu ni bilo žal-Poleti pogosto obišče Kranjsko goro, pozimi pride poredkeje, zanesljivo pa na tek treh dežel, na katerem je bil tokrat četrtič. »Zamisel o teku po smučinah, ki vodijo skozi tri sosednje dežele, je vredna pohvale in posnemanja. Če bi tako kot športniki ravnali tudi politiki in gospodarstveniki, ne bi vsak dan poslušali poročil 0 žrtvah vojnega nasilja. Proga je bila odlično pripravljena in razgibana, s spusti in strmimi klanci, med katerimi je bil najtežji tisti pred ciljem.« ru. S. Saje # Vinko Jerala s Podnarta je prišel na tek skupaj s prijateljema Jakobom Šolarjem iz Ljubne-ga in z Darkom Globevnikom iz Smokuča. Deseto leto teče na smučeh, udeležuje se vseh množičnih smučarskih prireditev, še posebno rad pa se odzove vabilu obmejnih turističnih društev za vsakoletni tek treh dežel. »To je edinstvena prireditev na svetu, saj jo je mogoče izvesti le v državah, ki so med seboj v prijateljskih odnosih,« pravi. »Tekači iz Avstrije, Italije in Jugoslavije, iz treh držav z različno družbeno in gospodarsko ureditvijo, smo se pomešali med seboj in se kot velika družina pomikali od starta v Kranjski gori prek Trbiža do cilja v Podkloštru, odtod smo se z avtobusi odpeljali še- na razglasitev rezultatov v Trbiž.« • Franc Blenkuš izhaja iz j Gozd Martuljka, zdaj pa živi v j Novi Gorici. Rad pride domov, saj j ima tu veliko prijateljev. Dvakrat! se je udeležil tudi teka treh dežel- I »Prireditev je sad športnih in pri; j jateljskih prizadevanj med vsemi I tremi deželami. Potrjuje odprtost naših meja in zgledno sodelova-nje med obmejnimi kraji. Tekači smo morali le na startu pokazati potni list, pozneje prehodov prek meja nismo občutili. Vsepovs od ob progi, pri nas, v Italiji ali v Avstriji, so nas spodbujali domačini, zamejski Slovenci in drugi ljubitelji teka.« c. Zaplotnik Kakovost mleka včasih izredno, slaba Mleko kot gojišče bakterij Ko bodo v jeseniški občini ustrezno uredili vse zbiralnice mleka po vaseh, bo mleko boljše kakovosti — 11 odstotkov vzorcev mleka slabe kakovosti. Jesenice — Včasih slišimo prav neverjetne trditve, da je mleko, ki ga pijemo, izredno slabe kakovosti. Pri tem so deležne naših obtožb predvsem mlekarne, ki naj bi mleku zaradi boljših poslovnih uspehov odvzele preveč maščob in kvalitetnih sestavin, pomislimo pa kajpak tudi na zasebne oddaj alce mleka. Laično smo se brž pripravljeni pogovarjati o tem, da zasebniki mleko zalivajo, da molznice slabo krmijo ali za ilustracijo privlečemo iz spomina tistega špekulantskega kmeta, ki je oddal mleko, v katerem so našli žgance — ostanke njegove večerje. Resnico o kvaliteti mleka nam lahko pove le veterinarski inšpektor, ki mora kvaliteto redno nadzorovati. Za jeseniško področje je inšpektor Alojz Hajnrihar, ki je pripravil poročilo o higienski kakovosti surovega mleka. Veterinarski inšpektor ocenjuje kakovost mleka po ugotavljanju števila bakterij v 1 ml mleka, metodi, ki je hitra, zanesljiva in učinkovita, čeprav ne tako celovita kot popolna hakteriološka analiza. Pravilnik do loČa, da v 1 ml surovega mleka ne sme biti več kot 3 oziroma, 4,5 milijona bakterij kontaminentov. V jeseniški občini letno preiščejo po en VZOrec surovega mleka vsake ga kooperanta. Le v primerih, ko je vse mleko posamezne zbiralnice zelo slabe higienske kakovosti, se vzorci kooperantov zbiralnice odvzamejo tudi večkrat. He/.ultati bakterioloških pregle-dov mleka so bili lani v primerjavi s prejšnjimi leti ugodnejši, saj 41 odstotkov mleka ustreza. Vendar je treba, pripomniti, da je bila večina vzorcev odvzeta od oktobra do junija, v hladnejših mesecih. Slabša higienska kakovost je bila verjetno bolj posledica nepravilnega ravnanja z mekom po molži, bolj zaradi nezadostnega hlajenja kot pa zaradi bolezni molznic. Pri tem se takoj postavlja vprašanje, kaj storiti z mlekom, ki ima preveč bakterij. Tako mleko se lahko uporabi kot živilo le tako, če se pasterizira. Torej vse mleko, kar 59 odstotkov, so morali obdelati pri temperaturi pasterizacije in ga predelati v mlečne izdelke. Treba pa se je zavedati, da še vedno obstajajo posamezniki, ki oddajajo mleko mimo organiziranega odkupa menzam in otroškim vrtcem, zato bo tudi za te potrebno uvesti nadzor. Razumljivo je, da vsega mleka, ki ne ustreza pravilniku, ne bi smeli ocenjevati enako. Velika razlika je, če vzorec vsebuje 10 milijonov bakterij, drugi pa več kot 100 milijonov v 1 ml. Veterinarski inšpektor je prepričan, da je kakovost mleka, ki vsebuje več kot 100 milijonov bakterij, tako slaba, da tako mleko sploh ne bi smelo biti uporabljeno ne glede na moderno tehnologijo predela- ve. Rezultati pa žal kažejo, da je bi«" v zadnjih letih kar do 11 odstotki vzorcev mleka tako slabe higiensk* kakovosti. Vse slabe pridelovalce mleka s° obiskali in jim poskušali pomagaj da odpravijo pomanjkljivosti. Če jij1 ne odpravijo, inšpektor prepove o» dajo za petnajst dni, po ponovni ug0' tovitvi pa za šest mesecev. V jesen1' ški občini je v takem postopku ose*11 pridelovalcev nehigienskega mlek* Dovoljenje za oddajo ima zdaj 1^ kooperantov. V zadnjem času so dobro uredi'1 zbiralnice mleka, urediti jih moraj0 v najkrajšem času še v Gozd M«*1" tuljku in na Dovjem. Veterinarsfc3 inšpekcija pa se je odločila, da bo W di letos nadvse vestno in dosledn0 nadzorovala kakovost mleka ti stil1' ki ga oddajajo mlekarni, in tudi ^ stih, ki niso tržni proizvajalci in od' dajajo mleko mimo organizirane^ odkupa. D Sedd Veseli večer v Škofji Lok' Škofja Loka - Drevi ob 19. uri W v Loškem gledališču premiera VeSe la večera, ki ima med Ločani vse^j velik odmev. V Turističnem društV? Škofja Loka na Mestnem trgu 10 & vstopnice v predprodaji. Ustanovitelji Glasu občinske konference SZDI. Jesenice, Krunj, Radovljica, Škof ju lx>ka in Tržič — l/ilaja Časopisno podjetje Glas Kranj (■lavni urednik Milan Bajželj — Odgovorni urednik Jože Košnjek ~~ Novinarji: iA-opoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Hcle"'1 Jelov čan, l