Hovotyp ^STO - Košarkarji , prve slovenske Bieriu Tdanes zvečer po-priS/, Ljubljani s Prulami. V •-iS jesenski del tekmo-njihova prva tekma. r‘'^Ćiladv^ ~ Včeraj sta se ~ pna Ogledala sku- fe‘2ingena.?!? Jemcev iz ^oveni «?!-. počitnicah V J na p Žuže emberku in ~ Jutri zvečer kometa?! p hali Tivoli ro- J^’^boto moštvom. Jjiniiriu /a T « ?®vnici imeiiT^ memorial v Jj«b Dervemn rokometni ^^^dS-;'^‘«tnicoga. J^slavili v obiniL ^^ostecu v ribniški Z Arcevio Giach^- ^ j^*bnici župana listi?®^*eig J DjvBogo ° Pobrati fUbmce podpisala podelili L delegacgi iz iSt P^ravS ^°*^“^ska odliko- 8ostu^*^ali Šolo vasi m v Dole-- • ^ “ bili Matere, žene, vzgojitEKice - in ob vsem tem vsak dan še proizvajalke za tekstilnimi stroji! Glava je v^no polna ^i: treba je dose^ti proizvodne naloge, doma čakata družina in gospodinjstvo pa šol^e naloge otrok in še marsikaj. Taka je podoba slovenske zene^elame. Vsem ženam v NOVOTEKSU: prisrčne čestitke za njihov veliki dekž pri razvoju domače tovarne in Novega mesta! - Na sUki: novomeške tekstilke ob letošnji proslavi 8. marca. (Foto: Tone Gošnik) JUBILEJ V NOVEM MESTU: ponedelj S? ‘NLES potoku v ponedeljek in novo šolo v 25 let novomeških tekstilcev Sovjeti J. P. V torek je slavil NOVOTEKS, skoraj zanesljivo najboljša tekstilna tovarna v Jugoslaviji - Ob jubileju: uresničevanje novih načrtov vlpl^mstvii plemstvu Uprave pri nove In di-uvozno-izvoz- »potekarske Kiklja Stanislava J'’’®'« ®>t nk SO se ga iz ^is a direKtor tehnični «0(ieiav^*‘*tut4 ° Cimerman in di-t Jerman s obrate ogkdaU nove ?J>teze\.&adbi5& n°va skla- J°ncemH* kemijske Četrt stoletja je za zgodovino kajpak hudo kratka doba, toda v zgodovini novomeške tekstilne tovarne NOVOTEKS predstavna ta obletnica spomin na leta veUkih naporov, samoodpo vedo vanj, garaškega dela — in hkrati velikega napredka. tkalnice novomeških -tekstilce so po produktivnosti na prvem mestu v Ji^oslavifi, visoko nii jugoslovanskim poprečjem. V Jugoslaviji slovi NOVOTEKS tudi po tem, da je tehnična oprem- Z ogromnimi koraki so novomeški tekstilci lovili napredek, dohitevali in prehitevali nekdaj bolj razvite in močnejše. Danes, kot trdijo uradni podaflŠ^ predstavljajo v Jugoslaviji pojem: predilnice in V NEDEUO: ^tske Vitlih ni^K?^"a.dela pred prvi obisK iz "a prodajo največ poslanih 3.000 planincev na Lisco! Odprli bodo obnovljeno Jurkovo kočo in razvili prapor mladinskega odseka PD Lisco Ijenost njegovih delavcev več^a kot v drugih tekstilnih tovarnah. Zato ustvarjajo delavci v poprečju za polovico več dohodka od delavcev v drugih tovarnah. NOVOTEKS s takimi u^hi še ni zadovoljen: neprestano modernizira svoje poslovanje in širi proizvodnjo. Za novo konfekcijo v Novem m^tu prih, ki sojo pri/adejiile |v»pl;ive / neuriili poiloseilanjih ocenah znašala Skoda I ()6,K4().()(K) ilinarjcv, verjetno j^' se veoja, ker ocenjevanje >Se ni končano. tedenski zunanjepolitični pregl^ Hoteli v Georgetownu so zopet prazni, udeleženci ministrske konference neuvrščenih držav so že doma, ostali so zgplj dokumenti, sprejeti na sestanku v gvajanski prestohiici. Ena najpomembnejših odločitev je nedvomno dklep, da bo četrta konferenca neuvrščenih na vrhu veijetno že prihodnje leto v Alžiru, velja pa poudariti tudi željo, da bi se poslej ministri sestajali redno vsako leto ob zasedanju Generalne skupščine v New Yorku. Kaj pomeni pravkar končan sestanek v George-townu? Zvezni sekretar za zunanje zadeve Milko Tepavac je po prihodu v Beograd izjavil, da je bil to zelo pomemben zbor, vendar pa ni bil pripravljen pohiteti z oceno, da je bil tudi najpomembnejši sestanek (z izjemo sestankov na vrhu) predstavnikov neuvrščenih doslej sploh. Po mnenju Miika Te-pavca je ministrski sestanek v Georgetownu pokazal, da se neuvrščenost spreminja in prilagaja sedanjemu političnemu trenutku v svetu. Ta trenutek označuje predvsem zbliževanje med nasprotujočimi si velikimi stranmi. V tem svetu in v tem trenutku neuvrščeni niso nekaj, kar bi imelo zgolj antiblokovski značaj. Ne gre za to, da bi se samo branili, marveč predvsem za to, kaj lahko svetu nudimo, kaj lahko predlagamo in kaj lahko zahtevamo, da bi se razmere razvijale v smeri nadaljnje demokratizacije odnosov in enakopravnega sodelovanja vseh narodov v mednarodnih zadevah. Vse to je bilo, po besedah našega zunanjega ministra, izraženo v Georgetownu v največji možni meri. V zvezi s tistim, kar bi utegnilo Jugoslavijo še posebej zanimati, namreč s sestankom na vrhu neuvrščenih sredozemskih držav, je Mirko Tepavac med drugim izjavil, da so se ministri sredozemskih dežel posebej sestali v George-townu in se domenili, kaj bi bilo treba storiti, da bi do ta^ kega sestanka na vrhu tudi prišlo. Sestanek zunanjih ministrov neuvrščenih sredozemskih držav v Georgetownu je bil poslovni dogovor, je izjavil ^f jugoslovanske diplomacije, o tem kaj naj bi neuvrščene države Sredozemlja storile, da bi dosegle še višjo stopnjo medsebojnega sodelovanja. Tako sodelovanje je zlasti potrebno v luči bližnjevzhodne krize, pa tudi zaradi tega, da bi omogočilo pravilnejše vplivanje neuvrščenih držav tega področja na dogajanja v Evropi. Sredozemlje je sestavni del Evrope, in tisto kar se dogaja na celini, ima svoje odmeve na tem področju in seveda tudi obratno. Mirko Tepavac je tudi poudaril, da so v Georgetownu zelo veliko razpravljali o tem, kaj pomeni neuvrščenost kot gibanje, pa tudi o iK'katerih medsebojnih odnosih. Tudi naša delegacija je bivanje v gvajanski prestt)lnici izrabila za pomembne izme- njave mnenj s katerih drugih neuvršpeiw|^ žel in takih stikov je Georgetownu zelo \jj. med drugimi delegacija"^^ bo seveda lahko precg valo k poglobitvi bojnega razumevanja k • lovanja med neuvrščen«!«' bodoče. , Medtem pa se v ^ državah Amerike Georga napadi demokratskega kandidata, na charda Nixona zaradi Vietnamu, hkrati pa se ,(( Heniy Kissinger sestaja ^ novietnamskimi P da bi našli ključ za ^ v Indokini vojne v inaoKuu. ^ George McGovem 0 xonu, da ^odi iutereso^^^ Vrh neuvrščei" v Alžki! Ženih držav Ame*i|^ ' smislu je celo dejal, predsednik vara svoj . saj je resda um^^^ it' sile iz Vietnama, zato jetno okrepil ^ aktivno* ' J sploh letalsko se je zvedelo, Bela hiša nov načrt ^ vojne v Vietnamu. U vkleva, tako se je • ustanovitev dveh v bi s* w ,dvojne“ vlade, eliaio zBolj v veljalo zgolj dobju. Ena ozemlje, ki vlada if saigon^ega bUa pristojna za ‘ nadzorujejo y jj> Težava .je VVashington ne ^ lep način znebU ^ predsednika ^*^ybljcH Vražen in nepr#*^ veru do te godel^iii^ niso priprav>rt^ njim v nik^^ ^ razgoTOtih. He se v Panzu vemovietnaro* oi J niki, je Bel« najnovejši n»f . poro, kar ima natrt aje. %: uspeh. VpraSa^^e oziroma, f e ^ resnice. O "'j^aen^f' bilo namreč . bil liko. objavtjei^'iV''-!^''-’^ vnjjjli naer.ov'in'^f',rPj»3 boljšem letala ozen>K porojjj amerišl^ napadajo Vietnami napadajo .j^^der K Vietnama. mrtvih in potrdilo - Sl. 33 (116! 'ifcN' '' ' '' ' «• % V ^ v'"| },';W •'."''v ' !- v ' > :WS$?<¥ ^lehi Ht j® s paikimega prostora pri Etnika 7^ J v Kiko žaba-avtomobil Ž^a je Vedlina iz Slavonskega Broda. se ie * površini plavala deset minut, ^^eflci Paso jo izvlekli novo-gasuci. Skoda je precejšnja. (Foto: S. Narobe svet: meščan si želi miru, kmet pa hrupa kmetijskih strojev na kmetiji. Posebno kmečki otroci se navdušujejo nad njimi, zato ima traktorsko tekmovanje, kakršno je bilo na Draškovcu, velik pospeševalni pomen. Na sUki; na traktoiju SAME iz Črnomlja: (Foto: Legan) Zraven črnomaljskega sodišča so bili dolga leta zapori, potem stanovanja, zdaj pa stavbe ni več. Na tem mestu gradijo s^obno t^nico z mesnico in delikatesno trgovino. (Foto: R. Bačer) še velja: obrzdati je treba porabo . Potrošnja nam še iitvAn: , 12 okvirov nm<». 3itveni u]^- - P okvirov, ome-so več ali manj ^^^no boli vS ^ ® spoznanje, *rov, ki mso prora- ^^jmi isca skl ^ poprečer?^* ^ Ponedeljek je ie Za 1kupčije so starih® Šest Naprodaj u tednov &!da-aam ^ P^sjčkov, starih ?o? P° 13 din kilo- kiloJ?5^cev. u 21 starejših od ’ ^^3iejših pa 13. pro- čunski, in da jo bomo lahko zajezili le na nove načine. V zvezi s tem je zadnje Čase vedno več slišati o nujnosti novega davčnega sistema, v katerem naj bi ne bili več glavni vir proračunskih dohodkov prispevki iz osebnega dohodka, kot so zdaj, pač pa obdavčitev dobička. Naslednje, nič manj pomembno spoznanje, ki ga je slišati vedno bo^‘ glasno, je zahteva po razbremenitvi gospodarstva. Vsekakor ne moremo v nedogled nalagati in povečevati gospodarstvu obveznosti, iz katerih se mnogokrat nekontrolirano napaja splošna potrošila. Prav tako ne moremo dopuščati, da bi velikost proračunskih dohodkov oblikovali po zahtevah tistih, ki žive iz proračuna. Razumljivo Je, da bodo zahtevali iz leta v leto več tako dolgo, dokler jim bomo to pustili Če prelistamo podatke o delitvi med družbeno skupnostjo 'NDUSTRIJA obla Tolstojeva 9/a ČIL zaposliti in Krka večje število novih “aelkov v podjetju. I I i fn priučene delavce 2 nedokončano osnovno tečaje za priučevanje v obra-rtiesece v času tečaja, ki traja 3 . 500 din nagrade na mesec. prevoz na delo ni rednega prevoza. na *** rednega prevoj 1.450,oSl* dohodek iz tistih krajev, v podjetju znaša regres pri nakupu konfek- Pog/ioi® osebno prijavijo v obratu Trebnje in ^ I^ublian« Pi^^’^ene ponudbe kadrovsko socialni Tolstojeva 9/a. *^**iska postaja uubuaka-moste ® p r c i m ® takoj v delovno razmerje ^l^.'l^l-AVCEV *»ofc tfonsporfu blaga Pria«itve sa skladUčnlke ^bnj J 1.250 din. jjj 1®^* po možnosti vojaščine prosti. ®Prejem u ’ J^drovska služba postaje Ljubljana- *>«, Kajuhova 51. in podjeli v novomeški občini za lan^o leto, bomo ugotovili, da se je lani delitev (po sestavu!) izboljšala za 3,5 odstotka v dobro podjetij. V absolutnem znesku pa so se obveznosti do družbe zmanjšale za 32 odst. Vendar so se hkrati za skoraj še enkrat večji znesek kot je ta olajšava, povečale že lani pogodbene obveznosti podjetij. Te so letos še večje, ker brez kreditov in dolgoročnih naložb kapitala v gospodarstvu ne gre. Tudi zato pa bi morali gospodarstvo kar najbolj razbremeniti. M. J. Prodornost Junijske težave s surovinami ^ nekoliko zaustavile tudi prodornost novomeških izvoznikov. Tako je bil devizni iztržek v zadnjem mesecu prv^a polletja z nekaj več kot 2,6 milijona dolaigev le povprečen. Sicer so podjetja v prvih petih mesecih redno dos^ala in večkrat tudi presegla izvozne naloge. Na splošno je bilo prvo polletje boljše od lanskega. Če ne bodo do konca leta posegle vmes vige sile, bo izvoz (nekaj več kot 38 milijonov dolagev) dosežen. Želijo, da bi jim šlo bolje na konvertibilnem področju, odkoder največ pričakujejo (okoli 34 milijonov dolarjev). Precej podjetij je letos povečalo izvoz. Predvsem so poiskali nove kupce: IMV za avtomobile in prikolice, Labod za srajce, Novoteks za kakovostna blaga in Novoles za pohištvo in druge izdelke. V prvem polletju so izvozniki iztržili več kot 17,4 milijona dolarjev, od tega skoraj 15,7 milijona dolaqev od kupcev v zahodnoevropskih in ameriških' državah. Spet je več kot polovico izvozn^a iztržka občine dosegla IMV: prek 10,8 milijona dolarjev. Ta mali iztržek številk ia dejavnosti, ki jo tudi vodilni gospodarstveniki in politiki postavljajo na prvo mesto v bitki za gospodarsko ravnovesje, kajpak ne pove vsega. Nedvomno še vedno velja, kar je med spomladanskim obiskom v Novem mestu dejal zvezni selaretar za finance Janko Smole o izredni gospodarski prodornosti in gospodarskem smislu novomeških podjetij. I.Z. ZGP MLADINSKA KNJIGA Temeljna organizaci|a združenega dela TRGOVINA, pravna oseba, Ljubljana, Titova 3 objavlja prosto delovno mesto SEFA POSLOVNE ENOTE NOVO MESTO Pogoj za sprejem je ustrezna šolska izobrazba, predvsem pa veselje do knjigotrSko-papirniSke stroke. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema splošno kadrovski oddelek ZGP Mladinska knjiga, TOŽB TRCjOVINA p. o., Ljubljana, Titova 3/1, soba št. 6, do 25. avgusta 1972. ••••••••••••••••••••• »ISIS«, podjetje za farmacevtske, kozmetične In druge izdelke. Novo mesto razglaSa prosto delovno mesto ANAUTICNEGA KNJIGOVODJA 8 sedeiem v Novem mesta Prosto delovno mesto lahko zasede kandidat, ki Izpolnjuje naslednje pogoje: — ekonomski tehnik, zaželena praksa v poslih analitskega knjigovodstva ali podobnem d^lu. 0 Nastop dela je možen takoj. % Osebni dohodki po pravilniku podjetja. ® Ponudbe pošljite v roku IS dni od datuma objave raz-# glasa na naslov: **-ISIS«, podjetje za farmacevteke, koz-A metične in druge izdelke. Cesta komandanta Staneta 19, ^ Novo mesto. •••••••••••••••••••••< Novomeško kopališče je več fet zanemaijeno in se nanj v vročih dneh zateka vse manj ljudi. Še na najboljšem so otroci, ki se hladijo na vsakem primernejšem, večkrat zanje nevarnem delu Krke. Koliko časa se bomo morali hladiti v Kolpi in po toplicah? (Foto: Pezelj) I I r " Komisija za delovna razmerja in strokovno izobraževanje ^ podjetja »DOMINVEST« Novo mesto OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta: 1. SAMOSTOJNEGA PRAVNEGA REFERENTA ZA UREJANJE ZEMLJiSC, 2. EKONOMISTA-PROGRAMERJA ZA UREJANJE ZEMLJiSC 3. ODGOVORNEGA URBANISTA-ARHITEKTA (DVE MESTI) 4. ODGOVORNEGA PROJEKTANTA ZA KOMUNALNE OBJEKTE, 5. GLAVNEGA PROJEKTANTA (DVE MESTI), 6. PROJEKTANTA I (DVE MESTI), 7. PROJEKTANTA H (DVE MESTI), /8. PROJEKTANTA m (DVE MESTI), 9. PROJEKTANTA IV, 10. REFERENTA ZA UPRAVLJANJE STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV, 11. REFERENTA ZA SPLOSNE ZADEVE UREJANJA ZEMLJISC, 12. TEHNIČNEGA REFERENTA ZA UREJANJE ZEMLJISC, 13. SAMOSTOJNEGA OBDELOVALCA ZA URBANISTIČNO DOKUMENTACIJO, 14. REFERENTA ZA URBANISTIČNO IN GEODETSKO DOKUMENTACIJO, 15. TAJNICE SEKTORJA (4 MESTA), 16. ADMINISTRATORKE SKUPNIH SLU2B, 17. ADMINISTRATORKE. POGOJI: • • i| Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpol--njevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.— visoka strokovna izobrazba pravne smeri s strokovnim izpitom in 6 let delovne dobe; pod 2.— visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovne dobe; pod 3. — diplomirani inženir arhitekture s strokovnim ^ izpitom in 5 let delovne dobe; ^ pod 4.— diplomirani inženir gradbeništva ali diplomi-^ rani inženir komunalne tehnike s strokovnim % izpitom in 5 let delovne dobe; J pod 5. — diplomirani inženir arhitekture ali diplomi- ^ rani inženir gradbeništva s strokovnim izpi- j tom in 5 let delovne dobe; ^ pod 6.— diplomirani Inženir arhitekture ali diplomi- ^ rani inženir gradbeništva in najmanj 3 leta ^ delovne dobe ali inženir arhitekture ali in- 5 ženir gradbeništva in 5 let delovne dobe s % strokovnim izpitom; ^ pod 7. — diplomirani inženir arhitekture ali diplomi- ^ rani inženir gradbeništva in najmanj eno leto N delovne dobe ali inženir gradbeništva ali in- ^ ženir arhitekture in najmanj 3 leta delovne % dobe ali gradbeni tehnik in najmanj 5 let ? delovne dobe s strokovnim izpitom; ^ pod 8.— inženir arhitekture ali inženir gradbeništva 2 in najmanj eno leto delovne dobe ali grad- 5 beni tehnik in najmanj 3 leta delovne dobe ^ s strokovnim izpitom; ^ pod 9.— gradbeni tehnik in najmanj eno leto delov- ^ ne dobe; ^ pod 10. — višja izobrazba pravne, upravne ali ekonom- ^ ske smeri in pet let delovne dobe ali srednja % izobrazba ekonomske smeri in najmanj 8 let ^ delovne dobe; ^ podu.— srednja izobrazba ekonomske smeri in naj- ^ manj 5 let delovne dobe; ^ pod 12. — inženir gradbeništva s strokovnim izpitom in ^ 5 let delovne dobe; ^ J pod 13. ~ Inženir arhitekture ali inženir gradbeništva 5 in 3 leta delovne dobe; ^ pod 14. — geometer s strokovnim izpitom in 5 let de- lovne dobe; pod 15. in 16 — srednja Izobrazba ekonomske ali administrativne smeri in 3 leta delovne dobe; pod 17. — dveletna administrativna šola. Zasedba delovnih mest Je možna takoj. In to za nedo-lo^n tes. Cteebni dohodek po pravilniku podjetja. Vsi interesenti naj svoje ponudb z dokazili o izobrazbi in strokovnim Izpitom pošljejo na upravo podjetja. Rok za prijavo je 16 dni po objavi. Natančnejše informacije lahko kandidati prejmejo na upravi podjetja Dominvest, Novo mesto, Prešernov trg 8. JE EMERSON FITTIPALDI ŽE SVETOVNI PRVAK? Prvo mesto z Lotuspm na nedeljski „Veliki nagradi AVstrije“ na Oesterreich-ringu pri Zeltwegu je Brazilcu prineslo tako veliko prednost, ^upaj ima zdaj 52 točk, da ga tudi lanskoletni svetovni prvak Škot James Stewart (27 točk) praktično ne more več ujeti. Formula 1 pri naših sosedih priv^lja čedalje več gledalcev; tokrat jih je bilo kar 150.000, med njimi tudi precej navdušencev iz naše dežele. (Foto: Maijan Mo^on) Poletna politična šola Šole se bo udeležilo okoli 400 slušateljev! Republiška konferenca ZMS organizira od 20. do 27. avgusta mladinsko poletno politično šolo, ki predstavlja najširšo in najtemeljitejše obliko usposab^anja mladih družbenih delavcev. Udeležilo se je bo okoU 400 slušateljev, ki bodo razdeljeni na sedem skupin. V prvi bodo predsedniki OK ZMS in za-TOsleni v OK ZMS, predsedstvo in člani RK ZMS, v dnigi predsedniki za SLO, v tretji predsedi^ komisije za idejno^liticno delo, četrto sku- pino bodo zastopali informatoiji v OK ZMS (mladi novinaiji), peto vodje komisij za OS, šesto vodje komisij za S S in sedmo vodje komisij za politični sistem in volitve. Udeleženci bodo predelali splošni in posebni program, na javnih tribunah se bodo srečevali z vidnimi predstavniki našega političnega življenja in se pogovorili o problemih v družbi in organizacijah. D. SKUPEK Medved spet napadel Motorka, uspešno obrambo proti medvedu Uboga Kolpska dolina je že pusta in prazna. To peščico prebivalcev, kar nas je še, pa bodo iztrebili medvedje, la postajajo zaščiteni gospodarji naše lepe Kolpske doline. 2. avgusta letos je sredi lepega in sončn^a popoldneva medved spet napadel človeka. Jože Majetič se je s sinom Slavkom odpravil iz Kružlja v gozd podirat smreke. Ko sta s polj-*ske poti zavila na gozdno pot, ki gre skozi globok vsek, se je medved vrgel na Slavka in ga podrl. Raztrgal mu je obleko in ga ugriznil v nogu nad kolenom. Sreča je bila, daje bil z njim oče, ki je začel kričati in je hitro vžgal motorno žago. Brnenje motorke je medveda preplašilo, da je odnehal in odšel. Slavka so odpeljali k zdravniku v Ljub^ano. Ljudje nismo več varni v gozdu in ne na poteh, ki vodijo od vasi do vasi. Ne vemo, kje preži na žrtev zaščiteni kosmatincc. Če bo šlo tako naprej, bo divjad zavladala Kolp-ski dolini. JOŽE KRIŽ Dolenjevaški stoletnik slavil Parado, štiri razstave, novo brizgalno in kombi, da o govornikih niti ne govorimo Take svečanosti kot v nedeljo, 13. avgusta, Dolenja vas gotovo še ni doživela in je tudi kmalu ne bo. Obiskovalce proslave ob 100-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Dolenja vas je gotovo najbolj presenetila parada, v kateri so sodelovali domači konjeniki, lovci, narodne noše, športniki, partizanska enota, enote civilne z^čite, godba, gasilci iz raznih društev in drugi. Po paradi so botri krstili in predali PGD novo gasilsko brizgalno in kombi, društvu in več njegovim članom pa so podelili priznanja oziroma odlikovanja republiške gasilske zveze in druga. Na tribuni se je nato zvrstilo več govornikov, med njimi tudi Član republiške konference SZDL Franc Kimovec-Žiga. Svečanosti ob 100-letnici PGD Dolenja vas in krajevnem prazniku so se,začele že v soboto, ko so v osnovni šoli odprli zanimvo lončarsko in lovsko razstavo ter razstavo del akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja, ki je tokrat prikazal tudi nekaj svojih najnovejših del, se pravi, takih, ki jih je prvič razstavil. s V gasilskem domu so v soboto popoldne odprli še gasilsko razstavo, Id je bila posvečena razen društvu tudi utemeljitelju slovenskega gasilstva, domačinu Ignacu Merharju. Oba, PGD in I. Merhar, sta za svoje uspešno delo prejela celo mnoga mednarodna priznanja. V soboto je bila še svečana seja gasilskega društva, ki so se je udeležili mnogi gostje in vaja gasilskih enot, civilne zaščite in partizanskih enot. J. PRIMC Na svečanosti ob 100-letnici PGD Dolenja vas so krstili tudi novo motorno brizgalno. (Foto: J. Primc) 27, in 28. avgusta 1972 LICITACIJI pri carinarnici Ljniiljana Carinarnica Ljubljana bo TJ, in 28. avgusta prodajala osebne avtomobile in ostalo blago: avtomobile v nedeljo, 27. avgusta, v prostorih Šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka 33, od 8. ure naprej, ostalo blago pa 28. avgusta, od 8. ure naprej v prostorih Carinarnice Ljubljana, Šmartinska 152 a, soba 13/n. Ogled vozil in ostalega blaga bo samo dne 26; avgusta 1973, od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v carinarnici Ljubljana. -A AVTOMOBILI ZACETNA cena DIN L o. a. OPEL CARA VAN, letnik 1972, zaleten 30.000 2. o. a. BMW 200, letnik 1969, zaleten 30.000 3. o. a. MERCEDES 300 SEL automatik, letnik 1968, nevozen 30.000 4. o. a. AUDI 100 LS atuomatik, letnik 1972, zaleten 28.000 5. o. a. PEUGEOT 404, letnik 1965, zaleten 20.000 6. o. a. OPEL KADETT L, letnik 1966, nevozen 20.000 7. o. a. VW 1302, letnik 1971, zeleten 20.000 8. o. a. BMW 2000, letnik 1968, zaleten 18.000 9. o. a. OPEL KADETT COUPE, letnik 1970, zaleten 15.000 10. o. a. FORD, letnik 1971, zaleten 15.000 11. o. a. VOLVO 121, letnik 1967, zaleten 15.000 12. o. a. OPEL KADETT COUPE, letnik 1965, nevozen 13.000 13. o. a. LANCIA FULVIA COUPE, letnik 1969, zaleten 13.000 14. o. a. OPEL REKORD, letnik 1970, zeleten 12»000 15. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1966, zaleten 11.000 16. o. a. AUDI 600, letnik 1972, zaleten ' 11.000 17. o. a. FORD GT, letnik 1971, zaleten 11.000 18. o. a. OPEL REKORD, letnik 1968, zaleten 10.000 19. o. a. VW 1300, letnik 1970, zaleten 10.000 20. o. a. OPEL KADETT, letnik 1966, zaleten 10.000 21. o. a. OPEL REKORD, Ićtnik 1966, zaleten 10.000 22. o. a. MERCEDES LK 312, kiper, letnik 1958, nevozen 10.000 23. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen . 10.000 24. o. a. MERCEDES 190 C, letnik 1964, zaleten 9.500 25. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, nevozen 9.500 26. o. a. SIMCA 1301, letnik 1964, zaleten • 9.000 27. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, nevozen 9.000 28. o. a. OPEL REKORD, letnik 1966, zaleten 8.500 29. o. a. OPEL REKORD, letnik 1966, zaleten 8.500 30. o. a. VOLKSWAGEN 1300, letnik 1967, nevozen 8.500 31. o. a. VOLKSWAGEN 1200, letnik 1964, zaleten 8.000 32. o. a. AUSTIN MORIS* 1100, letnik 1963, nevozen 8.000 33. o. a. OPEL REKORD, letnik 1971, zaleten 8.000 34. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, nevozen 8.000 35. o. a. BMW 1600, letnik 1966, zaleten 7.500 36. o. a. FORD TAUNUS 15 M, letnik 1966, zaleten 7.000 37. o. a. FORD TAUNUS CARA VAN, letnik 1968, zaleten 6.500 38. o. a. VAUXHALL CRESTA, letnik 1968, zaleten 7.500 39. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten 7.500 40. o. a. FIAT 1500, letnik 1965, nevozen 7.000 41. o. a. VOLKSWAGEN 1200, letnik 1965, nevozen 7.000 42. o. a. VOLKSWAGEN 1200, letnik 1966, nevozen 7.000 43. o. a. FORD TAUNUS 15 M, letnik 1970, zaleten 6.500 44. o. a. OPEL REKORD CARA VAN, letnik 1962, nevozen 6.500 45. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten 6.000 46. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten 6.000 47. o. a. AUDI 90 Super, letnik 1966, zaleten 6.000 48. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten 6.000 49. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen 6.000 50. o. a. FORD TAUNUS 15 M, letnik 1968, zaleten 5.500 51. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1964, nevozen 5.500 52. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen 5,000 53. o. a. MERCEDES 190 D, letnik 1959, nevozen 5.000 54. o. a. FORD TAUNUS CARAVAN, letnik 1966, zaleten 5-000 55. o. a. FORD CORTINA, letnik 1966, nevozen 5.000 56. o. a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1965, zaleten 5.000 57. o. a. FORD TAUNUS 17 M. letnik 1963, zaleten 4.500 58. o. a. VOLKSWAGEN 1200, letnik 1959, nevozen 4.500 59. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, zaleten 4.500 60. o. a. VOLKSWAGEN 1200, letnik 1960, zaleten 4.500 61. o. a. VOLKSVVAGEN 1500, letnik 1963, zaleten 4.500 62. o. a. RENAULT 10, letnik 1967, nevozen 4.500 63. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1963, zaleten 4.500 64. o. a. VOLSKWAGEN 1200, letnik 1962, nevozen 4.500 65. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1964, zaleten 66. o. a. FIAT 124, letnik 1959, zaleten 67. o. a. VOLKSWAGEN 1200, letnik 1964, reg. karoserije 68. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten 69. o. a. RENAULT 4 L, letnik 1965, zaleten 70. o. a. VW 1200, letnik 1966, zaleten 71. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen 72. o. a. VOLKSWAGEN, letnik 1960, zaleten 73. o. a. FIAT 1500 L, letnik 1965, nevozen 74. o. a. VW 1200, letnik 1960, zaleten 75. o. a. RENAULT DAUPHINE, letnik 1960, nevozen 76. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964, zaleten 77. o. a. VW 1500, letnik 1965, zaleten 78. o. a. BORGWARD ISABELLA TS, letnik 1960, nevozen 79. o. a. VW 1200, letnik 1963, zaleten 80. o. a. ISETTA BMW, letnik 1968, nevozen 81. o. a. VW 1500 Variant, letnik 1966, zaleten 82. o. a. VW ČARMAN GHIA, letnik 1960, nevozen 83. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten 84. o. a. TRIUMPH HERALD, letnik 1966, zaleten 85. o. a. OPEL KADETT, letnik 1963, zaleten 86. o. a. RENAULT GORDINI, letnik 1961, nevozen 87. o. a. FIAT 600, letnik 1962, zaleten 88. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, zaleten 89. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1962, nevozen 90. o. a. OPEL REKORD, letnik 1960, nevozen 91. tovorna prikolica, nosilnost 24 ton, nevozna 92. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, zaleten 93. o. a. FIAT 1100, letnik 1960, nevozen 94. o. a. PEUGEOT 404, Caravan, letnik 1968, nekompleten 95. o. a. OPEL KAPITAN, letnik 1962, nevozen 96. o. a. FORD TAUNUS 15 M, reg. samo motor 97. 0. a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1962, * reg. motoija 98. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1955, nevozen PONOVNO NA LICITACIJI 99. tov. avto MERCEDES BENZ 322, kiper, letnik 1965, nosilnost 6 ton, nevozen 100. o. a. MERCEDES 190 D, letnik 1963, nevozen 101. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965, zaleten 102. o. a. MERCEDES 230, letnik 1968, reg. motoija 103. o. a. RENAULT FLORIDE, letnik 1962, nevozen 104. o. a. VW 1200, letnik 1957, nevozen 105. o. a. FIAT 1300, letnik 1961, zaleten 106. o. a, FORD TAUNUS 12 M, letnik 1963, nevozen 107. o. a. VW 1200, letnik 1957, nevozen 108. o. a. VW kombi 1200, letnik 1960, zaleten 109. o. a. FORD TAUNUS 17 M, Caravan, letnik 1963, zaleten 110. o. a. VW 1200, letnik 1958, zaleten 111.0. a. CITROEN ID 19 BREAK, nevozen 112.0. a. VW 1200, letnik 1952, nevozen 113. o. a. FIAT 750, letnik 1963, nevozen 114. o. a. FORD COMBI, letnik 1955, nevozen 115. o. a. OPEL REKORD, letnik 1959, nevozen 116. o. a. FIAT 600, letnik 1958, nevozen 117. o. a. VW COMBI FURGON, letnik 1961. nevozen 118. o. a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1968, zaleten 119. razni rabljeni avtomobilski deli (motorji za VVV, OPEL, Rekord in drugo bl^o) cca 6.900 kg in ostalo blago (mopedi, motoiji, itd.) 4.^00 4.500 4.500 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 3.500 3.500 1.500 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 2.500 2.500. 2.500 2.000 2.000 I.9OO 1.500 1.000 1.000 1.000 900 900 100 600 54.0^ lO'OOj 10.05J 7.5^ 7.00J 6.00^ 4.5OO 4.000 i.oo; 7OO 5OO' 3.^ lO.< Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, ki so določeni zb v soboto, 26. 8. 1972, vplačati 10 % kavcijo od začetne cene v carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa predložiti še pooblastilo svojega podjetja. V nedeljo, 27. avgusta ne bomo sprejemali vplačil kavcij, temveč v soboto, 26. avgusta 1972. Vse informacije o javni dražbi lahko dobite po telefonu 316-588 od 22. 8. 1972 dalje. Spisek ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo objavljen na oglasni deski carinarnice Ljubljana , UV^ IZ carinarn*^ ■ To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! t • I % I • I t t ••• A Z p I s oktobrskih nagraq občine BREŽICE člena statuta sklada za podeljevanje »‘Obrskih nagrad otninc BREŽICE razpisuje UPRAVNI ODBOR SKLADA • podeljevanje oktobrskih NAORiAD OBČINE BRE2.LCE »OKTOBRSKE NAGRADE« za leto 1972 *i3Srada občine Brežice se daje za po-dosežJce na družbenih/ ekonomskih, Dnri P^°-‘’'^®tnih, tehničnih, kulturnih m drugih rocjih ustvarjalnosti in za dela, ki imajo poseben len za razvoj in napredek občine Brežice. podelitev oktobrskih nagrad lahko tgj. sklada, delovne in druge organizacije Obrazložene predloge je treba poslati do vključno unra ®^bra 1972 Občinski skupščini Brežice — odboru sklada za podeljevanje oktobr- nagrad. nagrade bodo podeljene na svečani seji nske skupščine Brežice 28. oktobra 1972. •- \ UPRAVNI ODBOR SKLADA za medsebojna razmerja “Prave občinske skupščine NOVO MESTO Razpisuje P*’osia delovna mesta za: J* 2 urbanističnih inšpektorjev, * ^vodnogospodarskega in gradbenega >>'spektorja, * Srodbenega inšpektorja in inšpektorja ^0 ceste, * in svetovalca za urbonizem ^ gradbeništvo, urifgradbene, komunolne, i^anistične in prometne zadeve, 20 cene. In svetovalca za splošne «Kie delovnih organizacij, • referenta za invalidske zodeve, • referenta za javni red in mir, • ^^ja matične službe in referentu ® ®sebna stanja, za odmero od obrti - «lrugih dejovnosti, analitika, obrambno vzgojo , ‘n civilno loSCIto. " * geometrov ®-2stotisaifov •••'ogajnlko. POd Pod Pod Pod Za l., 2. delovna mesta se zahteva: 5tvo in'” fakulteta za arhitekturo, gradbeni- 'Visoka ® delovnih izkušenj; 'delovnih -I pravne smeri in 3 leta Sola in o ali višja upravna ali pravna ®-pravna ,Pizkušenj; ekonnm«lf!i f-jU.iUofo izkuk* fakulteta in 3 leta delov- nom«tt,N 1 upravna, pravna ali eko- ^ kušonj " in 6 let delovnih iz- Dori PodobniK^® delovnih izkušenj na 8-in 10 mestih; Port ‘^elovniK*-^ upravna ali pravna šola in 3 leta unr^ ^ delovnih izkušenj; šola pravna ali ekonomsko-komerci- PoH 1- ^elih- delovnih izkušenj na podobnih Podi, ®''onomo?i^'?^^^*'°'^®rcialna šola ali I. stopnja Sola in 3 leta delovnih izkušenj; §ola in'^ 1 smeri, višja upravna ali prav- '^^rodne obramb delovnih izkušenj na področju Pod le ^®lovnih* srednje tehnične Sole in 2 leti ■prednja pu« delovnih izkušenj; in o , ‘JP'^ska ali upravno-administrativna ^ delovnih izkušenj. i»» ’^eseCriA strokovno izobrazbo je pred- ^'*8nrv\®rednln ^ delovna mesta z ^deio^^®- rokovno izobrazbo pa 2-mesečno po- ^ dokazi?! ®*^"ovanje na razpolago. j!n». • ^^P^^njevanju pogojev in kr pogojev in kratkim l!prave komisija za medsebojna raz- skupščine Novo mesto 8 dni gd Po npPt*Ti? ® razpisa pismeno obvestili preteku razpisnega roka. w ^IJA ZA MEDSEĐOJNA RAZMERJA i i S S 2 Nismo cirkus, ampak kulturno-zabavna ustanova Tovariš urednik! V vašem cenjenem listu sta bila iz Kočevja objavljena dopisa „Cirkus okoli cirkusa" (22. junija) in „Cirkus se nadaljuje" (6. julija), podpisana s psevdonimom GAL. V obeh so prikazana netočna dejstva, ki mečejo slabo luč na gostovanje Zabavnega parka te ustanove v Kočevju. V članku ,.Cirkus okoli cirkusa“ je naš Zabavni park, ki ^stoji iz sodobnega avtodroma in otrošk^a vrtiljaka, imenovan kot cirkuški šotor. Njegovo delo se zlonamerno navezuje na prometno nesrečo, v kateri je bilo prizadeto neko dekletce. Z vso odgovornostjo izjavljamo, da naš Zabavni park ni noben cirkus, pa tudi tista prometna nesreča ni v zvezi z našim delom. V članku „Cirkus se nadaljuje" je podvržena posmehu dgavnost nale ustanove in se trdi, da meščani niso pokazali veliko zanimanja in razumevanja za kulturno poslanstvo naše ustanove. Zabavni park pa je obiskalo 50.000 otrok, mladine, deklic in njihovih staršev, a nobeden ni imel pripomb zoper naše delo. Mnogi so se celo zahvaljevali našemu , osebju, ker smo obiskali njihovo mesto v času, ko je kultumo-zabav-no življenje v mestu posebno slabo. Dalje je bilo navedeno, daje neka deklica vzela materi 500 din, da je 50 din porabila v Luna parku in da so ji miličniki preprečili, da bi porabila vse. Deklica je res prinesla na bl^ajno Luna parka bankovec za 500 din in zahtevala za 50 din vstopnic. Za toliko sipo ji tudi vstopnic dali. Preostalih 450 din pa je naš blagajnik zadržal in obvestil milico. Tu se jasno vidi, da je prišlo do zmote o vrednosti bankovca, ki so jo naši delavci disciplinirano, in pošteno odklonili. Zakaj je bilo treba dopisniku to dejstvo obračati in izvajati iz njega nepošteni sklep? Navedeno je bilo tudi, daje starše zapustila mladoletna deklica, ki so jo našli v Zabavnem parku, kjer seje neprimerno zabavala. Po lastni izjavi te deklice, ki jo je dala našemu organizatorju v prisotnosti prič, je izjavila, da ni bila v Luna parku, da je miličniki niso vrnili domov iz Luna parka, ampak daje bila pri svoji rodbini in se je po nekoliko dneh prostovoljno vrnila. Zabava našega Zabavnega parka ustreza vsem sodobnim zahtevam zabave za mladino in otroke, ki so splošno sprejeta tako pri nas kot v svetu. Obdofeevanje, da je ta zabava sumljiv^a značaja in da nevzgojno deluje na mladinp, da povzroča prestopništvo, ne drži in govori o dabi nameri pisca teh člankov. Po odobritvi direktorja organizator turneje Dejan GRGUR OPOMBA UREDNIŠTVA: To pismo smo prevedli iz srbohrvaščine. Napisano je na papirju z glavo ,ADRL\ Kulturno-zabavna ustanova". Podpis je bil nečitljiv. Žiga ni bilo. Ko §mo pismo preverjali, smo dobili odgovor, daje pismo res napisal organizator Dejan Grgur, žiga pa spet ni bilo noben^a. V drugem pismu je pisec zaprosil, naj dodamo še, da je Zabavni park vplačal naslednje prispevke: - davčni upravi občine Kočevje 16.538 din Nagradni natečaj o delu OZN Upravni odbor Društva za Združene narode za SR Slovenijo v Ljubljani razpisuje nagradni natečaj za najboljše sestavke o delu Or^ni-zacije Združenih narodov in njenih specializiranih agencij. Natečaja se lahko udeleže študenti, absolventi in diplomanti vseh višjih in visokih šol na območju SR Slovenije. Kandidati imajo pri izbiri snovi za pridevke domala neomejene možnosti, saj je delo Organizacije Združenih narodov in njenih specializiranih agencij še posebej tako raznoliko, da zadeva prav vse oblike in področja človekovega udejstvovanja: politično, kulturno, prosvetno, gospodarsko, zrunstveno itn. Zlasti želimo opozoriti študente biotehniške, medicinske in ekonomske fakultete, ki se doslej skorajda niso odzivali na naš razpis daje tudi zanje obilo zanimivih tem s področja dejavnosti ustreznih agencij Zdru- ženih narodov (npr. Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo - FAO, Svetovne zdravstvene organizacije - WHO, regionalnih go^odarskih komisij. Mednarodne zveze za razvoj itn.) Za vsa pojasnila naj se kandidati obrnejo na tajništvo društva, ki jim bo ddo vse potrebne napotke in event. tudi preskrbelo ustrezno gradivo. Napade v skupni vrednosti 4100 dinarjev (štiri nagrade v vrednosti od 500 do 1000 dinarjev ter tri nagrade po 400 dinarjev) bodo razdeljene na dan človekovih pravic, dne 10. decembra 1972, v prostorih društva, Cankarjeva 1 /II. Naloge v treh izvodih je treba oddati v tajništvu društva ali poslati na naslov društva najkasneje do 15. novembra 1972. Izvršni odbor Društva za Združene narode VOZNI RED Avto promet, gostinstvo in turizem >»€k>rjanci«. Novo mesto-Straža objavljajo nov oziroma dopolnjen vozni red na avtobusnih linijah VINICA-eRNOMEU-METLIKA 4.50, 13.10, 21.10 5.15, 13.35, 21.35 5.32, 13.52, 21.52 Vinica Črnomelj Metlika 6.35, 15.05, 22.55 6.10, 14.40, 22.30 5.32, 14.15, 22.05 Avtobus vozi samo ob delavnikih. NOVO MESTO—Škocjan preko Šmarjeških Toplic odslej vsak dan! Avtobus je vozil samo ob nedeljah. Od 21. avgusta do 31. oktobra 1972 pa bo vozil vsak dan. Odhod iz Novega mesta ob 8.30 — prihod v Škocjan ob 9.15. Povratek iz Škocjana ob 9.20 in prihod v Novo mesto ob 10.03. TOVARNA USMERNISKIH NAPRAV NOVO MESTO V ZP »ISKRA« , KRANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA NORMIRSKE SLUŽBE 2. VODJA PLANSKO-ANALITSKE SLUŽBE 3. VEČ NK DELAVCEV Poleg splošnih veljajo še naslednji pogoji: pod 1. višja strokovna Sola elektro ali strojne smeri ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 2. visoka ali višja šola ekonomske smeri ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 3. zaželena osnovna šola. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Rok prijave: 15 dni po objavi razpisa. - občinskemu odboru RK 2.758 din in - krajevni skupnosti 3.0CK) din. V teh zneskih niso v^eti drugi stroški, ki jih je imel zabavni park v korist občine Kočevje. Na vse to pisanje „Adrie“ moramo dodati, da smo v članku „Cirkus okoli cirkusa" jasno napisali, da je občinska skupščina sprejela sklep, da se cirkusom in podobnim skupinam ne sme dovoliti v Kočevju delo med šolskim letom, v počitnicah pa le na prostoru pri Zdravstvenem domu (križišče Roške in Črnomaljske ceste). Navedli smo tudi vzroke, zakaj je bil tak sklep izglasovan, in sicer: otroci ne prDiajajo k pouku, proga-čijo ali doma izmikajo denar itd.. kar tudi tokrat ni odpadlo. Tudi kar se drugega članka tič£, je bil napisan na podlagi posledic, ki so nastale tudi zato, ker sklepa občinske skupščine občinska uprava ni upoštevala. Nikjer pa ni bilo očitano ADRII, da je počela kaj nezakonitega, ker bi potem tudi zahtevah, da je treba odgovorne za tako početje kaznovati. Podatke smo dobili ozi- osebni avto Zdravka Vedlina iz Slavonskega Broda. 2aba je bila parkirana ^red hotelom Grad Otočec. Avto so ojtegnili iz Krke novomeški gasilci, škode pa je za 7000 dinaijev. CEROVEC: PREHITRO - 13. avgusta popoldne se je Ciril Voljčjak iz DoL Suhadola peljal proti Novemu mestu. V bl^em desnem ovinku med Koroško vago in Cerovcem ga je zaneslo na levo, ker je vozil prehitro. Pravi, da ga je začelo zanašati, ker mu je naproti pripekal neznan avto. Voljčjakov avto je vrglo s ceste 18 metrov daleč na travnat nasip. Voznik si je zvil gleženj, škode pa je za 10.000 dinarjev. PRETEP - Na gasilski veselici v Hmeljčiču so se v nedeljo stepli s steklenicami Poškodovanih je bilo vsaj šest ljudi iz Hmeljčiča in Trebnjega. Preden so prišli miličniki, so se pretepači lazbež^i. Miličniko zdaj zbirajo podatke o nasilnežih. Okrogle in špičaste iz Materade v počitniški skupnosti krške občine v priljubljeni Materadi pri Poreču srečaš vsak dan vrsto obrazov iz krške in novomeške občine. Znana senovška šaljivca, neutrudna Vid in Rudi, pa „kapetan Boncelj‘\ ki varno krmari s smučali in novim rumenim. Elanovim motornim čolnom po zalivu, so oni večer „potegnUi*‘ vrsto turistov z zanimivim predlogom: treba je pohabiti travo, pokošeno onstran naselja, ki pa je še last Materade. Prostovoljcev ni manjkalo: ena izmed turistk je našla za stekleno verando celo dva para grabelj, na delo pa je čakalo še nekaj 'pridnih „po-tegnjencev". Ko so prostovoljci le pritiskali, da je že čas spraviti seno, je veselo družbo rešil iz zadreg tovari Marjan, upravnik Materade. Pojasnil je zbror nim, da je „kmet malo prej z oslom odpeljal seno na tehtnico v Poreč... “ »Betonironje plošče« Naslednji večer je čakalo na 'delo pripravljene goste novo presenečenje: prihodnje jutro naj bi „betonirali prvo ploščo na Mapanovem vikendu**. Bon-celj bi poskrbel za lopate, Vid in Rudi bi poiskali drugo oroc^e. Zbrali ncq bi se ob poh šestih zjutraj, „ko še ni prevroče...*' Ša^ivce je pregnala nato izkušnja s senom, sicer bi se bili spet zbrali 1 jogurtom gre bolje!« Cveto Bevk tudi na dopustu ne more brez koristnih opravkov; ncgbo^ mu je pri srcu ribo-lov. Pladenj giric s požirkom ohlajene „male Azije**, kot so šaljivci v Materadi okrstili dobro istrsko oz. poreško malvazijo, se presneto prileže! Pa sta jo neki dan z Edijem mahnila z vabo in mrežo na most, radovedneži pa za njima. Eden med njimi je bil posebno tečen; najbolj ga je zanimalo, kq vse je v loncu. „Kruh, malo sardelic iz konzerve in pesek, da gre vaba hitreje na dno,** je rad pojasnjeval Cveto, ni pa pozabil pristaviti: „Manjka samo še jogurt, potem bi še bolj prijemale!** Eden izmed navzočih se je ponudil, da bo skočil v samopostrežno trgovino na križišču po kozarček jogurta. Salve smeha - brezplačno dodatno zdravljenje živcev na plaži... Kaj so pred 80 leti pisale Dolonjske Novice. Poskusen samoumor (P o s k u š e n) samoumor. V Radečah pri Zidanem Mostu skočil je ondotni občinski tajnik v Savo, pa ga je ondotni prevoznik Simončič rešil in spravil v svojo hišo. Na zahtevanje občinskega predstojništva je bil potem izročen sodniji. (Avstrijske) Slovane je iznenadil odstop če^ega ministra Pražaka, to je vže 9. premena v Tafejevem ministerstvu. Pražak je bil preje minister pravosodja a pritiski naših Nemcev so ga izpodrinili raz tega sedeža in zašel je sedež češkega deželnega ministra, raz tega pa ga je sililo obračanje plašča ministerstva. Da bi bil njegov namestnik odločen šef, je pri teh razmerah j^o dvomljivo. (Pri volitvah) v mestni zastop v Zagrebu je zmagala mažaronska stranka. Pa kako bi tudi ne, ker je delala z vsemi sredstvi brezobzirno, kakor so Madjari navajeni; a s tem si ni pridobila Bog zna kaj, če časi tudi spreminjajo, duh naroda ostane vedno isti. (Na Italijanske m)- bili so ta mesec resni izgredi, da je tekla kri. V Laterze so prišli davčni organi v spremstvu orožnikov davke iz-teijevati. Ljudstvo je napadlo orožnike s kamni, orožniki pa so jeli streljati, ljudi pa je to tako razjarilo, da so napadli mestno hišo in jo hoteli .zapaliti. Z veliko težavo so jih odbili, mnogo ^udi, kakor tudi orožnikov je mrtvih in ranjenih, med njimi župan in nekaj uradnikov, veliko razgrednikov so zaprli. (Na N e m š k e m) je odstopil minister notranjih zadev. Sedaj se zopet posvetujejo o denarnih sredstvih, k^o da bode mogoče pokriti stroške za pomnoženo vojništvo, katero mislijo zopet za nič manj nego 173.000 mož pomnožiti. O, ubogi mir, koliko veljaš! (Za dolenjsko) železnico Ljubljana-Kočevje je razpisana dobava železničnih pragov ah „švelaijev“ 117.000 iz različnega lesa in mnogo druzega lesa, kar se ima dovažati od začetka decembra t. L do meseca maja 1893. -Gospodaije, kateri imajo obilo lesa, opozoru-jemo na ta razpis. Natečaju obrok je do 1. sep-tenlbra t. L; natančneje se poizve pri vodstvu dolenjskih železnic na Turjaškem trgu v Ljub-Ijani. (Stari tolarji), dvajsetice, petice itd. bodo s koncem tega leta ob veljavo prišle in jih pozneje cesarske blagajnice tudi za vrednost kovine ne bodo sprejemale. Kdor ima še kak mošnjiček starega denarja, ne stori pametno, če ga trdno tišči doma; v hranUnici se mu vsak krajcar obrestuje. Mlado in staro, po belokranjsko in v angleščini, vendar prijeten pogovor, domače vzdušje. ^ na pikniku v Semiču. (Foto: R. Bačer) i PROPADAJOČA ZAPUŠČINA PETRA PAVLA ^ Pozabljen je »Lanšpre^l je med prvimi Slovenci, ki je, spodbujen od preporodnih idej in il, da je treba našim ljudem pomagati s slovensko učno knjigo-;P^ Bil znal Ce bi bilo mogoče to, kar ni, če bi bilo Petiu Pavlu Glavarju, nekdanjemu „Lanšpreškemu gospodu^ dano, da bi še enkrat zakoračil okoli gradu, ki ga skorajda ni več, bi se ta skromni duhovnik in veliki prosvetljenec 18. stole^a prav gotovo razjokal. On bi se zjokal nad podrtijami, koprivami in vrbovjem, ki prerašča stoletao delo prednikov, mi pa lahko obžalujemo, kako narod n^ć svoje zaslužne može častL Peter Pavel Glavar počiva skupaj s prijateljem Jernejem, preprostim kajžar-jem iz Jerasove hiše iz Vopovelj, kot E^e zgodovina, v grajski kapeli na anšprežu. Grobova nista niti označena, kaj šele urejena, kapela pa razpada v l^lturno sramoto nam vsem, ki bi marali »oštovati tako pomembne prednike, kot je bil „Lan-špreški go^od“, kakor ga v svoji knjigi .imenuje pisatelj dr. Ivan Pregelj. Kdo je ^loh bil ta Peter Pavel Glavar, se bo kateri vprašal? Lani je minilo 250 let, odkar je kot nezakonski otrok zagledal luč sveta v Komendi na Gorenjskem. V šolah so odkrili njegovo vsestransko nadarjenost, in ker je bil takrat namenjen duhovniški stan skoraj vsem bistrim fantom, ki jim je bild^mogoče štu--dirati, so tudi njega namenili du^’ nemu pastirstu. Komaj 19 let star je v Gradcu doštudiral sholastično bogoslovje in dosegel diplomo magistra modroslovja in svobodnih znanosti. Ko je opravljal duhovniški poklic, je hkrati z njim gojil tudi svoja plemenita nagnjena. Zaslužen je za kulturni razvoj tistega časa, enako pomembno ali morda še bolj pa je njegovo kmetijsko prosvetljenstvo, njegovo spoznanje, kako je treba pomagati slovenskemu kmetu, kije takrat živel v veliki uboščini, ne da bi mu kdo pokazal pravo pot iz n^. Ker sc neVateri njegovi pogledi, zlasti glede slovenstva in slove nskep kmetstva niso skladali z mnenji njegovih predpostavljenih, se je odpovedal dušnemu pastirstvu, si leta 1765 od grofa Auesperga kupil gra- »Govori jugoslovanski!« če pridete v Poreč, se izognite hotelu TURIST oziroma njegovim natakarjem! Pred tedni je tam skupina Krčanov in Senovčanov želela po večerji popiti kozarec hladne pijače, priskutilo pa se jim je vedenje nekega nemškega turista. Ta je dal obe nogi na mizo in pri tem prav nesramno opazoval okolico. Naši so povabili natakarja, ru^ opozori Nemca, da bo dal noge z mize, fant pa jo je zabrusil Slovencem: „Ja vas ne razumem - govorite jugoslovanski ili švab-ski!** Ker še ni znano, kakšen je ,jugoslovanski** jezik, je eden izmed Senovčanov stopil do Nemca in ga nemško prosil, da bi dal noge z mize, pri čemer pa naš domačin ni pozabil na vljudnost. Nemcu je namreč rekel: „Za prvič vas prosim, da bi dali čevlje z mize, sem pridejo še drugi gostje za vami!** Natakar si kaj takega najbrže ne upa, saj je moral pri pospravljanju mize dobesedno vohati Nemčeve čevlje, ki mu jih je ta na /Mjgrnjeni mizi motil pod nos. dič Lanšprež med Mirno in Trebnjim in se ves posvetil prosveti-teijskemu delu. Postal je član tedanje Kmetijske družbe, Id pa ni imela razumevanja za njegove misli, da je treba slovenskega kmeta podučiti v slovenščini, ne pa nemščini, kije ne razume. Ker je bil zagret čebelar (njegov dohodek od medu je vzdrževal marsikatere^ dijaka in študenta *' iz Komende), je preložil v materin jezik Janšev ,JPogovor od čebelnih rojev“, vendar ga niso hoteli tiskati. Slovenci smo šele rodovca Blaža Kumerd«!) ^ dobili prvo slovensK knjigo, čeprav si P f tako vroče želel. .. „Lan^reškJ oporoki vse svoje ril v dobrodelne tudi praktičnega kinei« Sevalnega dela in je m del prvo žitno sko. Ob tem raziskovalno delo g odkritij v z botanikom Scopo j ^ čebelarske družbe Tako torej slavi! V Komendi so stavili ^ominsko p I Gostinsko podjetje »PLANINKA«, KAMNIK TITOV TRG 4 išče - več deklet za strell>® - sobarico in - kuharico Hrana in stanovanje preskrblj®** Tretja zgodba govori o alkoholu, o razbiti družini, o tem, Icolco )e ostala Cvetko brez moZa in kakSna je bila na koncu njeno usodo. Vedno gre za trikotnik. Tega zakona ni ločil ne ženin ljubimec ne moževa prijateljica. V tretjem kotu je bil -alkohol! Sodišče mora razsojati tako, kot piše v paragrafih. In tako je razsodilo: zakon je razvezalo po ženini krivdi, oba otroka je prisodilo možu. To je zgodba o Cirilu in Cvetki in o njuni žalostni usodi. To je zgodba, ki ni zapisana v spisu, ker te zgodbe pač ni nihče pripovedoval. Na sodišču so iskali tisto, čemur pravgo objektivna resnica. Sodnik, priče, odvetniki, Ciril in Cvetka so odmotali štreno, dolgo sedem let zakona. Potem je sodišče zapečatilo njune usode. To pa je tista pripoved, ki ni bila izgovorjena, pa sta jo mislila Ciril in Cvetka v svojih glavah. Tudi Cvetka v svoji, ker je bila tokrat trezna, le|W oblečena in urejena. Skoraj je bila taka, da bi jo Ciril vzel nazaj domov, spet za svojo ?xjno. Skoraj, ker je Ciril dobro vedel, kakšna bo i ^ko bila v je rodu druži*’* IVff* ^^ekal K VilK poldne. po* na, birčna koval«.!i P*’ bi Ko sc je rocKI prvi otrok, je da si»s\e® % l>- -"'i--^ \. r" __ '-> i.;^. .. =«^». *''H:v;-;' ^TWS6tiUI/HA - ^J--'' ^''^■‘'-1%. ■'•^^ _v° ''Ministrstva za in-ten ,. -“«vno^ ^-ZAK 441 usta-TeS^ega podjetje % tovarna Nin^ I <"?? 5.n2.64riS%""'^“ 1950 ^0. , *>%>n klavci postali tek- 'o^-c v , 1953 ' SS rt P*®V2a^„ '• avgusta J?5S f '•'kb ^ S“V'\,PtediiS,?‘^‘^ NOVO. novote1T"° /1 - “ni: ''Vi ''l^*>of'"'=c, „f *“ “»mcriale ?' X ®»{|!|;‘šolstvu ''|i![.“'"“' '^«1 Sili ^ie in 1 ^®dna- 1^1 \ Ni Vc£ “teoroino #1 H it t”’“ «• "O- '"V USM,® poklali. izdelovala od volnenih odej in tkanin za moške plašče do mikane J)re-jc. in linih ženskih blag, je pričela zmanjševati izbor. Predilnica mikane preje je postala nezanimiva. 8 različnih vrst tkalskih strojev, znesenih iz vseh vetrov, ni več ustrezalo moderni proizvodnji, povečati je bilo treba zmogljivost strojev v predpripravi ... Skratka, vse je bilo treba postaviti na glavo! Ne čez noč ali v enem tednu, vendar čun prej, čim temeljiteje. Geslo: SAMO TKANINE IZ ČESANE VOLNE!, to se pravi specializacija in z njo rekonstrukcija, je lebdelo nad tovarno v Bršlinu, ko na današnjo gospodarsko reformo še nihče ni pomislil. Specializacija prinaša večjo produktivnost in boljše izkoriščanje strojev, zmanjšuje potrebe po delovni sili ter omogoča proizvodnjo z manjšimi obratnimi sredstvi in manjšimi zalogami reprodukcijskega materiala - z eno besedo: predstavlja REI ORMO! Kot že rečeno: ne čez noč, ne v enem letu - vendar vztrajno in premišljeno. V Jugoslaviji še ni nobena tekstilna tovarna specializirana tako daleč kot prav NOVOTEKS. Tudi v delitvi dela smo v naši tekstilni industjiji še daleč za drugimi po svetu. Polistajmo po dnevniku, bolje letopisu tovarne NOVOTEKS, in si izpišimo recept za gospodarski uspeh: 1960 Predilnica v Metliki dela česano prejo že dobro leto dni. V letu 1960 jo je napredla 540.000 kg. Predilnica v Bršlinu pa še vedno prede mikano prejo - proizvodnja 19(50: 230.000 kg. Tako se je že v tem letu spremenil izbor končnih izdelkov NOVOTEKS A v prid tkaninam iz česane volne: leta 1959 je bilo razmerje 3:2 za mikane tkanine, leta 1960 pa že 3,2:2,8 za tkanine iz česane volne. Porasla je tudi proizvodnja (za 31 odstotkov), medtem ko se je števUo zaposlenih dvignilo le za 14 odstotkov. Povečali so namreč število strojev v tkalnici od 41 na 57 statev. 2.C v tem letu se je pokazalo, da je v ozki specializaciji smisel dobrega gospodaijenja. Tržišče je zahtevalo čeda^e več kvalitetnega blaga in zaloge mikanih tkanin so ostajale v skladiščih. 1961 Začelo je zmanjkovati prostora iz dveh razlogov: zaradi povečanih zmogljivosti in zahtev po izboljšanju tehnološkega postopka. MisUti je bilo treba na novo proizvodno dvorano z najmanj petimi šedi in seveda na nove stroje. Strojem za proizvodnjo mikanih tkanin je odklenkalo, treba jih bo prodati in nadomestiti z novimi. Razmerje tkanin iz česane volne proti mikanim je že 4:3, povpraševanje po česanih pa še vedno narašča ... 1962 Dograjena je nova liala. Zdaj je laže zadiliala tudi priprava tkalnice, z dvojenjem, sukanjem, križnim previjanjem in parjenjem. Najvažnejše pa je bilo, daje tkalnica, ključni člen tekstilne industrije, lahko neposredno vplivala na/ pripravo dvojnili prej, ki so jih do tedaj izdelovali v Metliki. Tako je postal tehnološki postopek zaključen in mnogo rentabilnejši. Odločen prelom se to leto pokaže tudi v razmeiju 12:1 v korist tkanin , iz česane preje proti mikanim. Mikano prejo tovarna sicer še proizvaja, vendar v glavnem za druge naročnike. Zamenjani ali odprodani so stroji za mikane tkanine z delovno širino 220 cm in nakupljene hitrejše, z večjim številom obratov in manjšo delovno širino (175 cm). 1963 Za povečanje zmogljivosti in izboljšanje kakovosti.je nabavljena vrsta novili strojev. Svoj zmagoslavni pohod nastopa DIOLEN, nitka s karakteristikami volne, ki so jo prav tedaj začeli izdelovati v Nemčiji. Diolen, mešan z volno, je hitro izpodrinil nylon, perlon, enkalon in druga umetna vlakna. Tudi zaradi diolena so morali v NOVOTEKSU dokupiti še nekaj strojev za plemenitenje tkanin. Blaga iz mikane preje ne delajo več, iz česane pa so ga v tem letu natkali 838.000 površinskih metrov! Naredili so tudi žc prvih 174.000 metrov diolena ... 1964 Proizvodno dvorano je treba povečati še za 10 šedov. Aprila so prenehali proizvajati mikano prejo in pričeli rekonstruirati zgradbo za predUnico II. Predilnica I v Metliki je dobila še dva prstančeva stroja in s tem uskladila svoje zmogljivosti. Ko se je preselila apretura v nove prostore, so taih, kjer je bila- prej, pridobili prostor za najcenejšo investicijo: za nove statve. Proizvodnja tkanin iz čiste volne sicer nekoliko upade, proizvodnja diolena pa poraste za skoraj 4-krat! Vsega skupaj so to leto natkali 1,239.051 površinskih metrov kvalitetnega in na trgu najbolj iskanega blaga. Prodali bi ga lahko mnogo več, kot so ga utegnili narediti... 1965 V tkalnici je zdaj natanko 100 statev. Strojni park za proizvodnjo preje volnadiolen je povečan za 24 strojev v skupni vrednosti več kot 300 milijonov dinarjev. Dokončana je rekonstrukcija predilnice II, in kjer so se še pred dobrim letom dni sukala vretena z mikano prejo, danes že cvrče najmodernejši stroji za predenje diolena! Apretura v novih prostorili je prava „božja pot“ za tekstilce iz vse države, tako je urejena in izpopolnjena. Med drugimi stoji v tej prostorni dvorani tudi poseben stroj za plemenitenje blaga: „London Shrunk“. Rekonstruirali so celotno kotlarno in stranske obrate, nekdo, kije bil pred letom ali dvema zadnjič v NOVOTEKSU, ga danes niti ne spozna več ... Vendar tovarna pri vsem tem ni pozabila na človeka, na delavca in uslužbenca, ki so mu dvorane z ropotajočimi stroji postale drugi dom. Že 1. januarja tega leta so v NOVOTEKSU prešli na 45-urni delovni teden, do l. oktobra pa so ustvarili osnovne pogoje za 42-umo delo: - v krajšem delovnem tednu so zagotovili večji obseg proizvodnje, - v krajšem delovnem tednu sta se neto proizvod na delavca m realni osebni dohodek povečala! Po temeljitem študiju, analiziranju in programiranju je NOVOTEKS ena prvih delovnih organizacij pri nas, ki je z uspehom uveljavila 37. člen nove ustave. Delajo samo prvo soboto v mesecu, ostale tri pa so prosti. Običajni delovni dan traja še vedno 8 ur. Tako so zagotovili boljše delovne in življenjske pogoje zaposlenfli žena, ni jim bilo treba menjati delovnega in dnevnega ritma dela. Izboljšali so lahko organizacijo tekoč(^a in investicijskega vzdrževanja ter pregledov delovnih naprav, mimo tega pa imćgo ljudje zdaj tudi več časa za rekreacijo in strokovno izobraževanje. 1966 Dokupili so nove stroje v novomeški predilnici in barvarni. Predilnica je napravila 216 ton preje. Vsega skupaj je bilo narejenih to leto 1,375,000 kvadratnih metrov tkanin in 717 ton preje. Povprečni osebni dohodek je znašal 72.852 S-din, podjetje pa je prispevalo več kot 130 milijonov starih dinarjev za stanovanja svojih zaposlenih. 1967 Meseca maja so uvedli štiristrojno tkanje in tako pri isti delovni sili lahko uvedh tretjo izmeno s 50 statvami. Zdaj proizvedejo na dan že 6217 kvadratnili metrov tkanin proti 5190 metrom v prejšnjem letu. Povečanje kar za 20 odstotkov! V prvem polletju so napravili 734.000 kvadratni!) metrov tkanin in 416 ton preje! Povprečni osebni dohodek v prvem polletju je znašal 81.650 S-din, junija 85.132 S-din! Uredili so okolico tovarne, vložili so znatna sredstva v gradnjo stanovanj, pripravljajo pa tudi prostore za otroško varstvo in preureditev menze. obnavljajo predpredilnico in novomeška predilnica dobi nov flajer. Moderne švicarske stroje za čiščenje in sukanje preje namestijo v pripravi tkalnice. V tkalnici montirajo avtomatske visoko produktivne statve, ki omogočijo dvanajststrojno tkanje (prej največ štiristrojno). Z novimi stroji izpolnijo oplemeni tilnico. Uvedene so najsodobnejše metode vodenja podjetja. 1969 Poteka v nadaljevanju rekonstrukcije in razširitve zmogljivosti. V tkalnici obratuje že 24 avtomatskih statev v Štirih izmenah, v štirih izme-nali obratujeta obe predilnici. V podjetju pa deluje tudi kompjuter, elektronski računalnik, ki je za današnje poslovanje, organizacijo dela in prihodnje naloge prepotrebna pridobitev. 1970 Pri NOVOTEKSU uvedejo konfekcijsko proizvodnjo hlač. Podjetje uvaja tudi novo tehnologijo: blago iz pletenin, ki se ne mečka in je 100 odst. pralno. 1971 Razširitev proizvodnje in priprava tehnologije za proizvodnjo strešnikov in priprava za povečanje konfekcije, povečanje lastne prodajne mreže. 1968 1972 Značilnejše za modernizacijo in rekonstrukcijo tovarne. V Metliki Začetek gradnje nove tovarne strešnikov v Dobru ški vasi in nov obrat konfekcije na Vinici. avgusta 1972 DOLENJSKI LIST ZA TEKSTILCE NOVOTEKS^ NI OVIR NA VRSTI JE VINICA V V V novomeškem obratu konfekcije bodo letos naredili več kot 4.000 hlač - Vinici pa se obeta obrat, ki bo zaposloval 300 ljudi Novi stroji so omogočili NOVOTEKSU večjo storilnost in uve^a-vitev na modnem trgu Kaj reči o novomeški tekstilni tovarni NOVOTEKS, o tovarni, katere celoten dohodek naj bi dosegel letos vrednost 210 milijonov dinarjev? Nekoč majhen kraj s skoraj nič industrije se je tudi po zaslugi domačih tekstilcev povzpel tako visoko, da njegovo ime izgovarjajo danes že z občudovanjem. Tudi ime NOVOTEKS izgovarjajo z občudovanjem. Hočete vedeti, zakaj? Predilnice NOVOTEKSA so na prvem mestu po produktivnosti v jugoslovanski volnarski industriji in so za 36 odstotkov nad jugoslovanskim poprečjem. Tkalnice so še v ugodnejšem položaju. Med volnarskimi podjetji so na 1. mestu — nad poprečjem jugoslovanske vobar-ske industrije pa so celo za 103 odstotke. • Razen večje delovne sposobnosti zaposlenih je tudi tehnična opremljenost delavca v NOVOTEKSU za 70 odstotkov boljša kot opremljenost poprečnega jugoslovanskega tekstilnega delavca volnarske industrije. Zato ustvarja NOVO-TEKSOV delavec 32.337 dinarjev dohodka ali za polovico več kot poprečni delavec v jugoslovanski volnarski industriji. NOVOTEKSOV delavec ustvarja 7.506 dinarjev akumulacije ali skoraj za trikrat več kot poprečni delavec v jugoslovanski volnarski industriji. Osebni dohodki so v NOVOTEKSU za 48 odstotkov večji, kot je poprečje v jugoslovanski volnarski industriji. To je del odgovorov na zastavljeno vprašanje, zakaj se ime NOVOTEKSA y Jugoslaviji izgovarja s spoštovanjem. Stati na mestu — pomeni nazadovati. NOVOTEKS zato ne stoji, pač pa neprestano napreduje. Načrtovalci v tem novomeškem kolektivu se le redko zmotijo, tega ni težko uganiti. Ko so za občinski praznik 1970 spustili v poskusno proizvodnjo nov konfekcijski obrat v Bršli-nu, je marsikdo dejal: .le kaj bo NOVOTEKS s hlačami! Vsi črnogledi napovedovalci pač niso pomislili, kako prijetno je človeku kupiti hlače, ki so kot ulite. Nič več ni neprijetne izbire blaga, negotove izbire kroja in krojača, nič več zamudnega čakanja: zdaj pride človek v trgovino, vidi NOVO-TEKSOVE hlače in čez pet minut lahko v njih že zapusti trgovino! Hlač ni za NOVOTEKS nikoli dovolj. Tri četrtine proizvodnje gre na zahodno tržišče. Švica, Zahodna Nemčija in Šved-, ska so glavni kupci — in če lahko novomeška tovarna zadovolji take izbirčneže, kot so industrijsko razvije države zahodne Evrope, potem lahko brez sramu pogleda vsakemu v oči in mu ponudi svoje izdelke. Zato ni čudno, da hlač vedno primanjkuje in da je povpraševanje večje od ponudbe. NOVOTEKS seje zato že odločil, da bo konfekcijski obrat v Novem mestu, ki zaposluje okrog 300 ljudi in ki bo letos naredil več kot 400.000 hlač, dobil mlajšega bfata. Na Vinici bo NOVOTEKS s pomočjo črnomaljske občine, ki je pri bankah in slovenskemu skladu za manj razvite poskrbela za kredite, zgradil obrat, ki bo zaposloval okrog 300 ljudi. Bržkone ni treba posebej raz- lagati, kaj bo pomenil za zaostale kraje ob Kolpi, od koder ' so se vrsto let delavci izseljevali, konfekcijski obrat. Ko že govorirrio o NOVO-TEKSOVI konfekciji, potem velja zapisati: NOVOTEKS je dal poseben poudarek ženskim ■ hlačam in pravzaprav sprožil modo ženskih hlač v Sloveniji. Modne hlače, kvalitetna izdelava, nizke cene: to so aduti, s katerimi ta najmlajši NOVOTEKSOV obrat o^aja tržišče. Povečana proizvodnja kajpak zahteva večjo prodajno mrežo. Tam, kjer NOVOTEKSU zaradi zaprtosti trgovine ni uspelo prodreti, je problem rešil preprosto — z lastnimi trgovinami je trgovcem z zaprtimi očmi pokazal, kaj zmore NOVOTEKS s svojo kvaliteto! Konfekcijski obrat v Novem mestu in bodoči obrat na Vinici sta popek razvoja. Tudi vsi drugi obrati v Novem mestu in v Metliki neprestano povečujejo proizvodnjo. Tako bo letos okrog 1700 zaposlenih naredilo že blizu 5.000.000 Tcvadratnih metrov tkanin. Najstarejši se lahko pomnijo prvega leta: NOVOTEKS je naredil 250.000 metrov tkanin. Samo primerjava teh dveh številk pač zgovorno kaže na ogromen napredek v četrt stoletja. Če je merilo za uspeh prodaja, potem je NOVOTEKS še kako urešen. Njegovi izdelki so vedno vnaprej razprodani, za njegove izdelke se kupci pulijo. MODERNO, NOVO, KVALITETNO - to so gesla, s katerimi NOVOTEKS osvaja Jugoslavijo in tudi tržišče v zahodni Evropi. Za temi gesli stoji skoraj 1.700 ljudi, id se vsak po svojih močeh in na svojem delovnem mestu trudijo, da bi se ime NOVOTEKS izgovarjalo še z večjim občudovanjem. Pri tem je vseeno, ali nanese beseda na konfekcijo, na tkalnico ali predilnico. Vsi so otroci velike NOVOTEKSOVE družine, ki ne priznava porazov, ki ne priznava ovir. Po poti k napredku se kalijo delavci in inženirji, predilci ali šivilje. 1.700 ljudi, ki so v torek slavili 25. obletnico: ponosno so lahko pogledali na prehojeno pot! Konfekcijski obrat v Novem mestu zaposluje 300 delavk: bodo sedaj zgradili na Vinici njegova izgradnja je bila prelomnica v razvoju tovarne. Podoben obrat V v ooin^ kcp° / M m: w: v, l/ iv r 19A-7 3,952 1957 1962 196? j^®^ižni indeks loo 2/(4 lol 132 2ol ISsaninb awBHMwa^ I Novoteksovo gradbišče v Dobruški vasi. (Foto: M. Vesel) •■ V: ,-'^‘v' DOBRUŠKI STREŠNIKI »INGLESE« 4 ^la V f\0 / <8> >0° f 1957 1962 1967 1972 111 188 120 196 m 7"~-~'^'59HQDEK/ZAPOSLENEGA Kaj je vodilo NOVOTEKS, da se je odločil za strešnike — Prednosti cementnih 'Strešnikov glede trajnosti, videza in celo cehe - Zaposlitev pomeni prvi koral< k večjemu napredku tega nerazvitega področja Nemajhno presenečenje je j)red nekaj meseci v naši javnosti zbudila vest, da bodo novomeški tekstilci delali strešno opeko, točneje, da gradi naša znana tekstilna tovarna NOVOTEKS v Dobruški vasi na Krškem polju obrat za izdelavo cementnih strešnikov. Predvsem so se čudili tisti, ki še veija-mejo, naj čevlje.dela le kopitar, manj tisti, ki vedo, da je danes pametneje naložiti denar v neizkoriščeno panogo, kot pa trmasto vztrajati pri enem izdelku, s katerim je trg že dpbro založen. ^ . Ta misel je vodila Novotekso-ve načrtovalce, ko so ugotavljali, da svoje sedanje proizvodnje ne morejo bistveno širiti, čistega dohodka pa tudi ne toliko oplemenititi, kot narekuje sodobno gospodarjenje. Razgled po jugoslovanskem tržišču in domačih sposobnostih glede surovin, delovne sile in strokovnjakov je ^al prednost industriji gradbenega materiala. Živahna gradbena dejavnost se je med drugim že nekaj let obračala tudi na uvoz kakovostne strešne opeke. En^ sama resna jugoslovanska tovarna glinenih strešnikov nikakor ni mogla zadostiti vsem željam našili graditeljev. Novoteksovi ljudje so preučili razmese v sosednjili evropskih deželah in ugotovili, da je tam na pohodu strešna opeka iz peska in cementa, kakršno smo pričeli na veliko uvažati tudi v Jugoslavijo. Zakaj uvažati „pesek", če imamo te surovine tudi doma dovolj? Poleg tega pa so cementni strešniki lepši in predvsem trajnejši od vseh pri nas do zdaj na široko uporabljanih kritin. Glina in opeka zdržita morda deset ali nekaj več let, če ni hude toče in drugih ujm, cementni strešniki pa imajo garancijo za 35 let! Seveda tudi cena ni majlma stvar. Toda sedanji računi v Novoteksu kažejo, da površinski meter njihoviii strešnikov niti ne bi bil dražji od prvorazrednih glinastih strešnikov ali boljšega salonita. Najboljše ocene pa dajejo cementni kritini tudi arhitekti, ki z njo mnogo laže in lepše oblikujejo strehe, med drugim tudi zaradi pestre izbire trajnih barv, ki so vmešane med cement in pesek za te strešnike. Novi Novoteksov obrat res nima nič skupnega s tekstilom ter bo organizacijsko, tehnološko in samoupravno ločen od matičnega podjetja. To je izkušnja iz njihovega obrata konfekcije, ki je pravzaprav ravno tako tehnološko in poslovno nekaj novega. Obrat strešnikov ne bodo vodili tekstilci, zato osnovna proizvodnja ne to prizadeta. Te tako ni bilo mogoče širiti, ker prevelika tekstilna tovarna ne more več slediti modnim zahtevam trga. Znano pa je, da je NOVOTEKS po ugledu, storilnosti in dohodku na zaposlenega že lep čas prav v vrhu tovrstnih jugoslovanskih podjetij. Mimogrede lahko omenimo še to, da je položaj podjetja, če ima denar naložen v popolnoma drugi gospodarski panogi, dQSti bolj zanesljiv, saj si obe veji med seboj pomagata, kadar je ena ali (Jniga v zagati. To pa niti v svetu niti pri nas ni tako re^ dek^jav.. In zak^ so šli prav v Dobru-ško vas? Ta del novomeške občine je že dolgo namenjen za industrijsko območje. NOVOTEKS je prvi, ki se je odločil, da zagrizne v celino (neprimerno za donosno kmetovanje), s tem pa pridobil tudi nekaj prednosti. Položaj novomeškega industrijskega območja je prometno zelo ugoden, saj leži ob avtomobilski cesti med dvema največjima naglo rastočima mestoma, Ljubljano in Zagrebom, ter v dosegu Celja in Karlovca. Mimo tega pa ima Dobruška vas nad avtomobilsko cesto še domala nedotaknjeno zaledje delovne sile. Od tam se zdaj ljudje vozijo v Šentjernej, Novo mesto in Kiško, mnogi od njih pa so morali celo čez mejo za zaslužkom. Obrat strešnikov bo za začetek to jesen zaposlil 30 delavcev, že spomladi pa računajo z 80 zaposlenimi. Prijave kažejo na veliko zanimanje za zaposlitev, čeprav NOVOTEKS še ni objavil nobenega takega razpisa. Med prijavljenci je pre- B. m senetljivo veliko izučenih delavcev, ključavničarjev, elek-tričagev in drugih. V Novoteksu so se odločili, da bodo vzeli na delo predvsem tiste, ki niso še nikjer zaposleni, in take, ki se vozijo na delo zelo daleč, živijo pa v neposredni okolici Dobruške vasi. Delovni postopek v novem obratu bo zelo avtomatiziran in bo v primerjavi z ostalo industrijo gradbenega materiala zaposloval malo nekvalificiranih delavcev. To pa pomeni razmeroma velik zaslužek na zaposlenega, kar je za te precg nerazvite kraje še zlasti zanimivo. Povečani kupni moči v okolici bo' nedvomno prisluhnila tudi trgovina, za njo pa seveda še druge ustanove višje življenjske ravni. Zmogljivost novega obrata bo pravzaprav neomgena, vsaj za potrebe območja, za katerega je predviden. Strešnikov se namreč ne splača prevažati na velike razdalje, ker potem prevoz preveč podraži izdelek. Do zdaj sojih vozili naši gradbeniki tudi po 300 kilometrov daleč iz Italije in po 400 km iz Kikinde, kar je seveda dvignilo ceno čez vsako razumno mejo. Novoteksov strešnik bodo izdelovali po italijanski licenci, domovinsk^ pravico pa ima v Angliji (la tegola inglese = angleški strešnik), od koder je začel svojo uspešno pot po Evropi V Nemčiji pokriva tri-četrt krovcev z angleškimi strešniki, izdelava gUnastih je sploh propadla, ostalo četrtino pa pokrgejo z manj trajnimi kritinami na poslopjih, ki niso namenjena za stanovanja. Po vzoru Novomeščanov se za izdelavo cementnili strešnikov zanimajo tudi na Štajerskem v Velenju in v Dravogradu, kar govori samo v prid kakovosti te kritine. Drugod po Jugoslaviji angleških strešnikov še nihče ne dela niti ni slišati, da bi kdo načrtoval postavitev kakšnega obrata. Tako lahko NOVOTEKS računa, kot je pri njem v navadi že pri tekstilu, da bo proizvodnjo prodal najmanj za leto dni naprej! (U68) d *KeO* (O U Skrb za standard in dobro počutje zaposlenih se l(aže v zadovoljstvu pri delu, v kvaliteti izdelkov in v rekordni produktivnosti Od silnega napredka, velikanskega tempa razvoja, neprestanih obnavljanj in modernizacij, gradenj novih obratov v NOVOTEKSU niso pozabili na drobne, človeške stvari. Za nekatere tovarne so to nepomembne naložbe, v NOVOTEKSU pa so že pred leti spoznali, koliko je vredno vse tisto, kar v vsakdanjem življenju zaobjamemo z eno samo besedo — standard. Stanovanjska gradnja Podjede je najprej kupilo zal svoje delavce dva stolpiča in blok v Novem mestu in blok v Metliki. Tako ima v Novem mestu 41 stanovanj in 12 sam-.skih sob, v Metliki pa 5 stanovanj. Pozneje se je rodila zamisel o novem NOVOTEKSOVEM naselju v Bučni vasi pri Novem mestu, kjer je že zgrajenih 57 hiš, od tega 13 montažnih. Podjetje ima ■ stanovanja v neposredni, bližini tovarne. Recept je bil preprost; iz nekdanjih pol-proletarcev, ki so garali na krpi zemlje in utrujeni prihajali na delo, je bilo potrebno dobiti delavce, ki bodo živeli s tovarno. Tisti; ki bodo lahko živeli od zaslužka v tovarni, bodo prihajali na delo spočiti, njihova storilnost bo znatno večja. Prav stanovanja v neposredni bližini tovarne, v novem naselju NOVOTEKSA v Bučni vasi, so se bogato obrestovala! To zgovorno potrjujejo številke, ki ne zn^o lagati. Te številke pa zagotavljajo, da je prav v NOVOTEKSU največja delovna storilnost med vsemi jugoslovanskimi volnarskimi podjeli! Tovarna še naprej vztraja pri svojih načrtih, svojim delavcem pomaga s krediti. NOVOTEKS, bo imel, če bo šlo po sreči, v Bučni vasi še 100 gradbenih parcel. Otroški vrtec, šola, menza Kako se počuti za strojem aU v pisarni mati, ki ne ve, kaj počne njen mali otrok? Odvečno vprašanje! Kaj storiti, da bo lahko delala brez skrbi? V NOVOTEKSU so se odločili za svoj otroški vrtec za 50 otrok. Podobno bi lahko vprašali za mak) starejše otrolče, za tiste, ki že hodgo v šolo. NOVOTEKS je bil pobudnik za gradnjo br-šlinske osnovne šole. Prej je bila v Novem mestu velika stiska, saj en sam objekt za vse otroke, ki obiskujejo osnovno šolo pač ni bil dovolj. S prispevkom NOVOTEKSA, s samoprispevkom in drugimi znanimi oblikami zbiranja denaija je Novo mesto, kot je znano, dobilo dve novi osnovni šoli. V NOVOTEKSU so poskrbeli tudi za prehrano svojih delavcev. Topli obroki so nujnost, menzi v Novem mestu in Metliki pa sta že neštetokrat opravičili nujnost take naložbe. Ambulanta Zgodi se, da človek zboli. Pri zdravnikili je vedno dolga vrsta, čakanje se običajno raztegne na uro, dve ali na vse dopoldne. Če vprašate delavca v NOVO-TCKSU, koliko časa čaka na zdravnika, vam bo odvrnil, da ni vajen čakanja. Neverjetno? Nasprotno, resnično! NOVO- TEKS ima namreč svojo ambulanto in svojega zdravnika. Bolni delavci tako ne izgubljajo nepotrebnega časa, prihranjene sp jim tudi poti v mesto — razen tega pa ima zdravnik tudi boljši pre^ed nad posameznimi boleznimi. Izobraževanje V NOVOTEKSU neprestano poudaijajo izobraževanje. Pod- Zasluga takih vlaganj je zelo majhna fluktuacija. Kdor pride v tovarno — ta v njej tudi ostane! Počitnice NOVOTEKS ima svoj dom na Veliki planini, prav tako ima počitniški dom v Novem Gra-^u. V Sabunikah pri Zadru ima 8 počitniških hišic, v Selcah pa je tovarna kupila ve^o zgradbo. imajo v tej tovarni, kajpak pomembna ugodnost. lUOVOTE KS. čestita V torek, na 25. obletnico ustanovitve tekstilne tovarne NOVOTEKS v Novem mestu, so imeli v tovarni slavnostno sejo delavskega sveta. Ob tej priložnosti so podelili priznanja dvanajstim članom kolektiva, ki so v tovarni že od njene ustanovitve. Ob svojem jubileju čestita NOVOTEKS vsem občanom novomeške komune z željo po čim boljših delovnih uspehih, hkrati pa jim vošči tudi veliko sreče in osebnega zadovoljstva. NOVOTEKS čestita tudi vsem svojim poslovnim partnerjem v domovini in inozemstvu ter želi, da bi bili poslovni odnosi poslej še boljši. jetje štipendira vsakega, ki hoče izredno študirati: naj bo to na osnovni šoli ali na fakulteti 120 delavcev je zdaj izrednih slušateljev v n^različnejših šolah. Razen tega študira 30 mladih ljudi na srednjih in visokih šolah, ki jih NOVOTEKS podpira s štipendijami. ki jo bodo preuredili v počitniški dom. Tako uresničujejo geslo, da je dopust namenjen počitku, ne pa delu. V NOVO-TEKSOVIH počitniških hišicah in domovih se lahko zaposleni odpočijejo in si naberejo novih moči za delo, kar je ob takem tempu proizvodnje, kot ga Rekreacija Ne samo pri delu, tudi v športu so NOVOTEKSOVCI med najboljšimi tekstilci v Jugoslaviji. Na lanski tekstiliadi v Novem mestu so bili prvi, na letošnji, ki je bila v Travniku, pa je sorazmerno skromno zastopstvo športnikov NOVOTEKSA osvojilo tretje mesto. Tako bodo tudi prihodnje leto, ko bo zbor športnikov v Tetovu, med favoriti za najvišje uvrstitve. Svoje športno znanje potrjujejo tudi na delavskih športnih igrah novomeške občine, kjer so bili lani prvi, letos pa se prav tako borijo za najvišjo uvrstitev. NOVOTEKS pomaga tudi novomeškim športnikom^ saj podpira košarkarje, ki tudi nosijo ime NOVOTEKS. Na Loki je narisana reklama za hlačć v „diavolo stylu“, ime NOVOTEKS pa se pojavlja tudi v-^lo-venskem športu, saj igrajo ko-' .šarkaiji v prvi slovenski ligi. Prilogo o življenju, delu In noCrtih NOVOTEKSA sta pripravilo MARJAN MOŠKON In J02E SPLI-CHAL > : ■ fr:-: .. ^ Novoteksovo naselje v Bučni vasi je otipljiv dokaz skibi tovarne za svoje delavce AMERIKANCI V SEMIČU; »Yes, zares veliko novega« Pfipelci, kjer se je sladoled sproti talil, se je na belokranjskem izseljen-skem pikniku zbralo nad tisoč ljudi - Rojaki zadovoljni ^ da bo piknik ^ >«««««< Dežurni poročajo raznih ameriških držav okrog 300 naših ljudi, ki so šli še pred vojno ali prva leta zatem v svet za kruhom. V Semiču so bili zbrani predvsem Belokranjci. Nekateri so s seboj pripeljali cele družine in lepo je bilo slišati otroke izseljencev, rojene v Ameriki, kako lepo slovenščino govorijo. Odličen predlog I Deh se ob hudi pri- I ^seljenskem piknik v I hotelom hladili ob I Janžekovič, L župan, in drugi ve- voho L malce dobre ^\^bulekov Pavle in reče: « 1 P^^dsednik, imam )* godbeniki, igramo I čase petkrat na teden na f* Hgspod« kot da smo ^PozaijaL da • »Večkrat sem že in Uredit-^ zaščititi ka-se Za ,1* njegov grob, toda že v zmeni Bil sem "^®stu pa v Treb- fe* ni kol po V Pove Lenr. ^onii- Vasi. 7K° Kozlevčar iz Slo- ki 2 starin. Marija 1 hiši na vorf’ so pripove- ‘j“dje iz Za-u^^'^Pravljaieo’^J^^stvo in da je začel nJ^^ ^®nili Morda? ^°>^da bodo kaj M. LEGAN totl ^ ?-.bI veselicah in proslavah, zato nas vzemite kar na občino v službo/' - Kakšne pa imate pogoje? je za šalo vprašal predsednik „Tristo tisoč (starih) plače, otroške doklade, borčevski dodatek, ostalo pa po učinku. “ • Ce bi Žbulekov predlog ob-' veljal, bi se vsi, kar jih je bilo pri mti, začeli učiti instrumente. Belokranjski izseljenski piknik se je začel dopoldne ob 10. uri v lozi za spomenikom v Semiču, kjer so postavili tudi tribuno in vrsto klopi in miz. Vte je bilo do zadnjega sedeža polno. Po pozdravnih besedah Rada Vrliniča, podpredsednika črnomaljske občine, predstavnika izseljencev — Semičana Matije Hu-taija in predstavnika Slovenske izseljenske matice je bil kulturni program. Črnomaljski ženski zbor v dolgih oblekah, folklora, recitacije. Občinstvo je sila toplo pozdravilo tudi ansambel ,,Vandrovci“, ki je z izseljenci pr potoval iz Clevelanda. Fantje, oblečeni v slovenske noše, so naše domače viže igrali še pod okni mnogih semiških hiš. Tudi popoldne je bilo na veseličnem prostoru in v hotelu živu, program pa so začeli Semičani s svojo ohcctjo. Pilo se je in jedlo, pa tudi plesalo in pelo. Srečanje je v hudi popoldanski vročini mice izgubilo na obisku, proti večeru pa znova in še bolj zaživelo. R. BACER ^1 i )b ll ^:e- J>?a It* i^e vTomagi jc julija hudo skp J* »ne^ v ? ^ nese?'^‘^^Jetke škocjan- q' ~ .,da bi mi ver- jablani poročajo la-rllr Pomlad^K'^\.*''ojo drugo % vrhu n jablana Cr- je K Po- ^sai ^ Pri Skušku v Po toči _ j tnega presenečenja! f J. r ^ M Tako propada Lanšprež; v ozadju je kapela, v kateri je grob Petra Pavla Glavaija. LAKOMNI TAT - Mirko Novak iz Uršnih sel je 8. avgusta prijavil miličnikom, da mu je prejšnji dan neznanec ukradel 400 dinaijev iz zasilnega skladišča pri desetem bloku v novomeškem naselju Nad mlini. PRETEPACI - Sodniku za prekrške so miličniki iz Novega mesta prijavili Adama Kajtezoviča, Tabita Husiča in Josipa Djirliča, ker so se 9. avgusta stepH v hotelu Kandija. POŽAR V VEL. LIPOVCU - 10. avgusta je izbruhnil požar na leseni, s slamo kriti hiši Vinka Blatnika v Vel. Lipovcu pri Žužemberku. Goreti je začelo, ko je hči hotela zanetiti ogenj v štedilniku v veži. Ker ji ni hotelo goreti, je drva polila z bencinom in jih zažgala- Ogenj je nenadoma udaril v strop, kjer so se vnele saje. Požar se je hitro razširil na slamnato streho^ gasilci z Ajdovca, Dvora in iz Žužemberka pa so preprečili, da se ni razširil še na-sosednja poslopja.. Škode je za 60.000 dinaijev. ZLATI TAT - Delavec Sretko pasal je 10. avgusta zvečer ukradel s sprednje police avtomobila Antona Diganca iz Čerine pri Brežicah žensko torbo, v kateri so bili štiije zlati prstani, ženska ura in verižica - v skupni vrednosti 1500 dinaijev. Pasal je delal pri Digancu, ki gradi na Vel. Slatniku hišo. Pri njem so dobili še vse ukradene predmete. SMRT OB MEŠALCU - 11. avgusta popoldne se je smrtno ponesrečil Avgust Dim, 29 let. iz Brezovice pri Mimi. Ubil ga je električni tok, ko je nestrokovno priklapljal betonski mešalnik. KAP GA JE - V Kettejevem drevoredu v Novem mestu so 11. avgu-^a popoldne nalli mrtv^a Matijo Žgajnaija, 59, soboslikarja z Mestnih njiv. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela kap. UKRADENO - VRNJENO - 11. avgusta popoldne je neznanec ukradel pony expres Novomeščanu Samu Verbiču in ga oškodoval za 2500 dinarjev. Že naslednji dan je lastnik dpbil kolo nazaj: pripeljal ga je oče mhdoletnega tatu. IZPUŠNA CEV,- 12. avgusta je Alojz Župevc iz Žabje vasi prijavil miličnikom, da mu je neznanec ukradel s traktorja izpušno cev, vredno 400 dinaijev. PRIDRŽANA - Miličniki so 12. avgusta pidržali do iztreznitve Jureta Matiča iz Novega mesta, nezaposlenega teracerja, ker je vinjen razgrajal v hotelu Metropol, in Ra-miza Mešinovića, delavca Pioniija, ker je vinjen razgrajal v bifeju na železniški postaji. UDARJEN - 13. avgusta je neznanec na veselici v Orehovici poškodoval Dušana skupka iz Dol. Suhadola in pobegnU. Miličniki poizvedujejo za njim. OKRADENA TURISTA - 13. avgusta so na kopaliSču v Metliki iz nezaklenjenega avtomobila upadli dvema francoskima turistoma torbico z dokumenti in manjšo vsoto denarja. 10-letni Slavko Černič iz Metlike je našel torbico z dokumenti in jo prinesel na milico. Miličniki so turistoma vrnili torbico, ven-. dar v njej ni bilo več denaija. ^ Z VSAKDANJIM ŽIVLJENJEM JE ZGOLJ NAKLJUČJE !QP Pfoti ^ciai ga v P*^P«yali. %■ x/elavci 2 ^ ni o potreb Za za tigrica, ki bi h dn,„ krvi. O, Zdai • celo misli?? ene 1 HeNovoritj «e je posku- , So J} fadi n«? 1 ,y^®P0v-^ da? ^ pijače, bodi) lahko pijano izkoristili še za kaj drugega, kot zgolj za delo. V tem so se vedno ušteli. Pila je Cvetka sicer rada, a tujih rok, ki so grabile po njenUi prsih ali ki so segale pod njeno krilo, ni nikoli trpela. In nikoli ni bila toliko pijana, da sc ne bi znala odkrižati vsiljivca, ki si je preveč obetal od sicer mlade, toda od pijače izžete ženske. Takrat, koje bila trezna, je lahko s Cirilom pametno razmislila o svoji usodi. Poti nazaj pa.ni bilo! Ni zmogla storiti več, kot da sta z možem skupaj ugotovila, kaj je podrlo njun zakon. Čeprav nerad, ji je Ciril moral dati prav. Iz ljubezni in medsebojnega razumevanja jc nastal pekel. Medtem ko je ona delala na kmetiji, sc je mož z vlakom vozil v mesto v tovar- no. Kmetijstvo je pač danes tako, da ne prinaša dohodkov, brez denaija pa ni živ^enja. Prve mesece je bilo čudovito: Ciril je nosil domov denar in čeprav je bila Cvetka od dela na kmetiji izmučena do nezavesti, se ji je zdelo življenje čudovito. Prve kaplje pelina so začele padati kaj hitro: moževi starši so se začeli vmešavati v njun zakon in v njeno delo. Dokler so jo obtoževali zaradi slabega dela, zaradi neznanja ali nerednosti, je potrpela: kaj ni opravljeno delo najboljši sodnik? In delo je bilo vestno in dobro narejeno! Toda, ko so se začeli vmešavati še v njun zakon, ni mo-ola in smela več trpeti. itarši sami niso imeli dovolj moči, da bi Cirila obrnili proti Cvetki. Imeli pa so dovolj moči, da so v borbo pritegnili še starejšo hčer, razvezano Marijo. Takrat je Cvetka naredila prvo napako: segla je po kozarcu s pijačo. Odtlej je bila pot za njene nasprotnike zložna. Cirila so najprej pregovorili, da Cvetki ni več dajal denarja, starši so ji prepovedali delati na domači kmetiji, rodil se je drugi otrok. Cvetka je bila takrat že malo manj kot pijanka. Mesec pozneje bi lahko besedici „malo manj“ že izpustili. Vrstili so sc prepiri, mož je vse bolj |)opuščal, dokler ni bil v nasprotnem taboru. Začele so se dnine, Cvetka je pila, branila se je vsiljivcev, mož je vložil tožbo za razvezo. Cvetka je pila kar naprej, od takrat, koje mož vložil tožbo za razvezo zakona pa do obravnave bi zlahka preštela na prstih ene roke, kolikokrat je bila trezna. Iz ljubezni seje rodil pekel. Sodišče je presodilo po zakonih in postavah. Tisto popoldne, ko je Cvetka uradno ostala brez moža, sem jo videl, kako so jo napili. V zmotni gostilni se je nalivala z vinom in cenenim konjakom, dva fanta, ki staji plačevala za pijačo, sta imela zabuhle oči Svetile so se jima pa še vedno v veselem pričakovanju. Eden je zaljubljeno gledal v njene jedre prsi, drugi je z roko vse pogosteje segd pod njeno krilo, po njenih stegnili. I Zdaj, brez Cirila, ni več imela volje, da bi se obranila gnusnim rokam. Zdaj, po tem usodnem dopoldnevu, ji je bilo vseeno. Morda ji bo celo lepše, če bodo roke segale po njenih stegnili, če bodo oči vrtale v njene prsi. KoKko let ji bi vi še prisodili? In kakšno usodo prerokujete tisti, ki bo prišla k Cirilu za Cvetko? Včasih še vidim Cvetko. Navadno je pijana. In pravijo, da gre z moškim v posteljo za pijačo ali za golaž. mi >^i NARČUJEMd E DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI V Novem mestu in poslovnih enotoii v KRŠKEM, METLIKI, NOVEM MESTU in TREBNJEM # kjer zbirajo hranilne vloge In Jih obr$stuje|o od 7,5 do 10-odst. # vodijo iira račune In devizne raCune obConov # opravljojo devlzno-volutne posle In odkup ter prodajo deviz # dajejo kredite za stanovanjsko gradnjo, pospeševanje kmetijstvo, obrti In turizma no podlagi namenskega vorCevanjo # odobravajo kratkoročne In dolgoročne kredite # opravljajo vse druge bančne posle Zaupajte DBH svoje 'denarne zadeve, soj je. to voSa^ banko. 1 ^BREŽICE % Ste v zadregi m za darilo? ^ šopek nageljčkov ali vrtnic je primemo darilo za vsa* ^ ko priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč ^ cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbliži cvetličarni nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! 7d v novi 33 številki slovenskega tednika vsekakor. ■. preberite: - zakaj se je direktor metliške tovarne BETI umaknil na dopust v Celovec - na obali pri Umagu bodo buldožerji porušili na črno zgrajene vikende OD P02ARKE BRAMBE DO SODOBNEGA GASILSTVA V boju Z ognjem skozi desetletja Za jubilejno obletnica nova avtocisterna - Potrebujeta jo mesto in vas NOVO v BREŽICAH UNIFORME ZA PIONIRJE PROMETNIKE. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je na zadnji seji sprejel pobudo za nakup novih oblek za pionirje prometnike. Poskrbel bo tudi za ureditev prometnih poligonov pri osnovnih šolah, da se bodo učenci laže pripravljali na šolska prometna tekmovanja. POLETNA POLITIČNA SOLA. Dv^gsetega avgusta se bo pričela v Ljubhani politična šola za mladinske mnkcionaije. Trajala bo teden dni. Iz Brežic imajo zanjo šest kandidatov. Stroške šolanja bo občinska konferenca Zveze mladine krila s pomočjo drugih družbenih orga-.'|iizacij. PRIPRAVE NA ^FERENDUM. Septembra se bo pričela v občini javna razprava o združitvi Vladov delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja, ki ga pripravljajo na območju celjske komunalne skupnosti za socialno zavarovanje. KONEC AVGUSTA se bo sestal komite občinske konference ZK. Ugotavljal bo, kako se uresničujejo iJclepi o ukrepih za zmanjševanje socialnih razlik v občini. OMEJITEV PROMETA NA STAREM MOSTU. Iz Brežic bodo Cestnemu podjelu iz Novega mesta poslali predlog za prepoved prometa za ysa motoma vozila z izjemo motornih koles brez prikolice po starem mostu. Na novem mostu pa naj bi prepovedali vožnjo z vprežnimi vozili. i VSA BREŽIŠKA ROKOMETNA MOSTVA se že nekaj časa zavzeto pripravljajo na prvenstvena srečanja v septembru. Najbolj marljivi so igralci, ki obiskujejo mednarodno rokometno šolo v Poreču. Igralke bodo te dni odpotovale v Trogir in se pripravile na tekmovanje v drugi zvezni ligi - zahod. Natanko 90 let je, kar so Bfežice dobile prvo prostovoljno požarno brambo. Orodjarna in sušilni stolp sta še iz tistih časov. Stolp se podira in gasilci si prizadevajo, da bi čimprej dobili sodoben gasilski dom. Najbolj so pogrešali avtocistemo in za jubilej se jim je izpolnila dolgoletna želja. Nove pridobitve so vesela tudi okoliška dništva, saj so po vaseh večinoma vezani še na vodnjake, cisterna pa lahko hitro pripelje dovolj vode za gašenje. BREŽIŠKE VESTI Brežiško društvo je dobilo prvo motorno brizgalno 1927, ko je vodil slovenske gasilce še Ignac Poljanšek. Člani so tedaj predelali za gasilske namene rabljen avtomobil znamke Fiat. Ko je (fruštvo 1932 slavilo pol stoletja obstma, je izpopolnilo svojo opremo s 16-metrsko raztezno le-stvgo in drugim orodjem. Med drugo svetovno vojno so Nemci odpeljali skoraj vso opremo. Doma je ostal samo gasilski avto, ki so ga člani društva onesposobili za vožnjo. Po osvoboditvi seje društvo spet postavilo na noge. Rabljena avtocisterna je vrsto let služila gasilcem in zdaj so jo odstopili društvu iz Bukoška. Potrebam mesta in številnim novim nevarnostim, ki jih prinaša s seboj moderno življenje, ni več ustrezala, za gašenje na vasi pa bo še uporabna. Brežiška gasilska enota se je v času po prvi svetovni vojni spoprijela z nekaj velikimi požari — z ognjem v Rigoncah, v Župeči vasi, v brežiški bolnišnici, v Bregani, Ključu, Laduču in drugod. Samo lani so Brežičani gasili 18 požarov. Da bi lahko uspešno opravljali svojo nalogo tudi vnaprej, posvečajo veliko pozornost strokovnemu usposabljanju članov in postopni modernizaciji gasilske opreme. LT. AGRARIA BREZICE UVOZ IN IZVOZ Brežiška Agraria se je preimenovala iz kmetijsk^a in trgovskega podjetja v proizvodno in trgovsko podjetje in je razširila poslovanje, nidobila si je zunanjetrgovinsko re^stracijo za uvoz in izvoz cvetja in pribora za gojitev. ISO TON BRESKEV Na Čatežu so nasadi breskev letos zek) lepo obrodili. Natrgali jih bodo okoli 150 tisoč kilogramov. Naprodaj imajo že breskve za vlaganje. DOBER OnSK V ZDRAVIUŠCU Prvo pollelje za gostinske in turistične organizacije še ni merilo za uspeh. Vendar se že da sklepati, kaj bo prinesla dobrega sezona od julija do septembra, ko je promet naj-večjL V Cateških Toplicah so imeli v prvih šestih mesecih 33.364 prenočitev ali tisoč več, kot so planirali. V bazenih je bil zaradi deževja slabši obisk kopalcev, močno pa je narasel zadnje tedne. Po številu gostov so z obiskom zadovoljni, kar zadeva denar, pa ne. Stroški so medtem močno narasli in tako bo kolektivu ostalo prav malo denaija od sorazmerno velikega prometa. POČITNICE ZA MLADE GASILCE Pioniiji iz osmih gasilskih društev v brežiški občini so preživeli štirinajst dni lepih počitnic na Debelem rtiču. Najmlajšim gasilcem že nekaj let odstopa del svojih zmogljivosti na Debelem rtiču republiški odbor Rdečega križa. 840 KOOPERANTOV Obrat kooperacge pri ‘Agrarii v Brežicah združuje okoU 840 kooperantov. Kme^e se največ odločajo za rejo krav mlekaric in za pitanje telet, za gojitev ribeza in za sajenje jagod ter lešnikov v zadnjem času. Do konca leta bodo spitali 500 telet in prodali 3 milijone litrov mleka, povečati pa nameravajo tudi nasade omega ribeza. MEDNARODNE VOŽNJE Na preurejeni in podaljšani stezi za tekmovanja v motokrosu na Pri-lipah nameravajo že prihodnje leto organizirati mednarodna tekmovanja. Avto-moto društvo že vzgaja športne funkcionarje za te naloge iz svojih vrst in na nedavnem enotedenskem seminarju je uspešno opravilo izpite 15 kandidatov. V. P. OB LETOŠNJEM MEDNARODNEM LETU KNJIGE Matična knjižnica Trebnje: aktivno prebivalstvo najmanj bere, po števH^ knjig je občina na sila skromnem povprečju vse Jugoslavije ^ Zaprepadeni smo lahko; približno tri četrtine Jugoslovanov ne piebere na leto niti ene knjige, knjiga, ta posoda duha, ne najde poti^do devetih od desetih delavsldh družin. Tako ugotavlja beograjski center za raziskovanje javnega mnenja. Pisatelj Meša Selimo vič dodaja k temu svoje mnenje: „Takšen polož^ je neprimerno nevarnejši od še tako težkega položaja gospodarstva.” Navedena dejstva veljajo za vso državo, kako pa je s knjigo pri nas, v občini, o tem je več povedal Franc Režun, vodja občinske matične knjižnice v Trebnjem. Prihodnje leto bo matična knjižnica stara deset let. Desetle^e je za rast knjižnice kratko obdobje, ki pa je bilo vendarle tako plodno, da je tako rekoč skoraj iz nič nastala zbirka 7493 knjig, knjižnica ima 970 članov (bralcev), lani je izposodila 7861 knjig in imela 3167 obiskov. Te številke so nekajkrat večje kot so bile ob začetku, leta 1963. Napredek je relativno velik, ko pa številke primerjamo s številom prebivalstva, odkrijemo veliko zaostajanje. Ce prištejemo še knjige v treh ljudskih knjižnicah, ki še delujejo, dobimo skupno približno 10.000 knjig, kar pomeni, da v javnih knjižnicah v občini pride le nekaj več icot pol knjige na prebivalca. Po podatkih UNESCA pride v Jugoslaviji le 0,57 knjige na prebivalca, kar je manj kot v nekaterih nerazvitih deželah. To pove vse. Kakšne so možnosti, da bo drugače? ljubezen do knjige se ne da vsUiti, da pa se privzgojitL To je lage narediti, če je na voljo mnogo najrazličnejših knjig. In že smo pri denarnih zadevah. Da bi dosegli republiški normativ - poldrugo knjigo na občana — bi morali imeti 25.000 knjig. Toda občinski načrt predvideva, da bodo javne knjižnice imele leta 1975 skupno nekaj čez 16.000 knjig, pri tem pa so všteta tudi iz-posojevališča, ki jih bodo na novo uvedli. Vendar tudi ta številka ni' lahko dosegljiva, saj je letna denarna pomoč kulturne skupnosti le nekaj večja, kot bi bilo treba nameniti (po republiškem normativu) za knjižničarsko delo, kar pomeni, da ne bi za nove knjige ostalo skoraj nič. „Nove knjige smo kupovali tako, da smo odtrgovali pri osebnih dohodkih,** je dejal Franc Režun. M. LEGAN ZA VRSTO LET Nove slušalke Trebnje: 400 telefonov Ne le iz naravno varstvenih razlogov, celo zaradi stvari, ki so svoj čas postavljale mesto pred pode-že^e, postaja živeti na deželi — prednost." Primer telefonije: medtem ko imajo v mnogih mestih debele spiske interesentov, ki čakajo na telefonske priključke, s tem v Trebnjem kmalu ne bodo imeli več težav. Med blokom in Mercatorjevo blagovnico so te dni začeli graditi novo avtomatsko telefonsko centralo, ki bo imela 400 telefonskih priključkov. Nova centrala bo „vozelna“, kar pomeni, da bo prinesla konec težav pri telefoniranju v druge kraje trebanjske občine, na primer na Mirno ali v Mokronog, s katerimi je iZelo težko dobiti zvezo. Vsi klici morajo zdaj namreč preko novomeške vozelne centrale. I Nova telefonska centrala, ki jo je po naročilu PTT podjetja Novo mesto začela graditi gradbena skupina Stanovanjskega podjetja Trebnje in katere gradina in obrtniška dela bodo po predračunu veljala približno 14 starih milijonov, je v skladu z načrtom razvoja telefonije v trebanjski občinL Računajo, da to 400 priključkov zadostovalo za dalj j časa. Zdaj ima Trebnje približno 150 telefonskih naročnikov. Trenutno v kraju gradijo 60 hiš; če računamo, da jih bo polovica imela telefon, pomeni, da bo centrala zadoščala za day časa. M. L. TREBANJSKE IVERI VEC REDA. Odkar so kraja označili parkirne prehode za pešce, je več proffl reda. Prav bi tudi bilo, da biza «, odgovorni tesneje f kace‘, ki z brezglavo ^ Ijajo v nevamost sebe in arug®» naravnost izzivajo nesrečo. SE EN BLOK. V Trebnjem^ ibena gradnja ni tako na “en, v nekaterih drugih krajih* ^ -jj, dogradili tri bloke, letos no vanjsko podjetje v začelo graditi 9-stanovanJsKi katerem bodo stanovanja nap NEZADOSTNO. Da se trgjjj na podeželju s sadjem m jjii-očitno ne kaže dosti ko sklepamo po slabi šokih cenah, ki » po kot v mestih. Izjema so le jjj ki jih je v Trebnjem so že po dva dinarja kiloCTaro-plodovi, ki kmetom v ju tH" njega ostajajo pri prid®*°'^“crA'* maric za vlaganje za }t Kamnika. Da bo ponudba slabša, je s tem voziti sadje zasebni že več let prodaja v Trebn) j j| hruške in breskve. Kraj bo P slej potreboval tržnico. Bou Cisto, ob ■letnih prireditvah (Salon, nudi Trebnje lepšo zunaiflo kot prqšnja leta, ko je bu ^ prav zanemarjeno. To ® ^ imembno, če računamo, piii-Salon likovnih samor^tni^ ^ skalo nad 3000 ljudi, n*®® , mnogo tujcev. v KRŠKI OBČINI SO PRIZADETI PROSILI ZA POMOC RK Letos bodo na kmetih težko živeli Po nekaterih voseh so ostali ljudje brez najpotrebnejšega živeža Po pomladanskih poplavah in poletnem dežju je v zadnjih tednih prizadejala obdelovalne površine v krški občini še toča.- Po prvih ocenah strokovnjakov je uničila kar polovico vsega, kar je raslo na njivah, travnikih, v Vinogradih in sadovnjakih. Ob koncu juUja so točo najbolj občutili v okolici Rake v naseljih Gmajna, Veliki in Mali Koren, v Zalokah in nekeliko manj na Smed-niku in Gornji Prekopi. Le nekaj dni kasnge je ista ujma napravila obilo škode v naseljih Gora, Dunaj, Brestanica, Stolovnik, Anže, Sremič, Kremen, na Bučerci in Anovcu. Občinska komisija, ki te dni ocenjuje nastalo škodo, naleti po^ vsod na res veliko razdejanje. Uničeni sta koruza in pšenica, kjer ju še niso utonili pospraviti, pa ostali strniščni posevki, kot so ajda, koleraba, pesa in fižoL Močno je trpelo sadno drevje, pridelek kumaric, kt so jih nekateri kmetovalci letos prvič posadili, pa je povsem uničen. Našteta naselja so večinoma manjše vasi s prevladujočim kmečkim življem, ki še vedno kmetuje največ le za domačo porabo in manj za prodajo. Zato jih bo uničen pridelek še huje prizadel, saj laliko rečemo, da biodo nekateri ostaH celo brez vsakdanjega živeža. Krška občinska skupščina jim bo resda odpisala davščine, težavnega položaja pa s tem ne bo bistveno omilila. Nekateri vaščani so že zaprosili za podporo občinski odbor Rdečega križa, na pomoč pa bi jim morala priskočiti še širša družbena skupnost. V času, ko po krški občini zbirajo prispevke za prizadeto prebivalstvo v Prekmunu in Slovenskih goricah, na domačine prav gotovo ne bi smeli pozabiti, saj so potrebni enake, če ne že večje pomoči in solidarnosti! 2. SEBEK CILJ I SLOVENSKA LIGA Ljubitelji rokometa v Krškem so sklenili, da mora ta šport spet nazaj na zeleno vejo. Nedavno tega so KHSKI TEDNIK ustanovili rokometni klub in ukinili sekcijo pri TVD Partizan. Za predsednika kluba so izvolili nekdanjega igralca rokometa Petra Markoviča. Trener bo ostal Rudi Iskra, ki bo v ekipi tudi igral. ^ški rokometaši so začeli ta mesec redno treniratL Počitek imajo samo ob nedeljah, vse druge dni v tednu pa so namenili proste ure vadbL nepričani so, da se jim bo napoved o uspešnejšem rokometu v Krškem uresničila, če bodo le ohranili začetno voljo in zanos. STANE ISKRA STROJNE SKUPNOSTI Kmetje še ob nobeni žetvi niso jili v taki zadregi kot letos. Tako malo sončnih dni je bilo, da kombajni >^okombinata iz Krškega družbenih površin niso utegnili pravočasno požeti. S pšenico imajo v občini posejanih 500 ha, za toliko njiv pa sedem kombajnov ni dovolj. Spet se je pokazalo, da bi morali v občini organizirati več strojnih skupnosti. Tako bi vsi pravočasno prišli na vrsto in še nepotrebnih zamer ne bi bilo. Izognili bi se številnim nesporazumom in očitkom, ki so tokiat na veliko padali na račun „p^ateljev“, češ da so jim pri ietvi dajali prednost. J.T. PARK ZASLUŽNIH MEŠČANOV V Krškem je naletela zamisel za ureditev parka zaslužnih meščanov na dober odziv in pričakovati je, da bo kmalu uresničena. Inž. Zdenka Goijup iz Ljubljane je zai\j izdelala načr}. Park bodo uredili na desnem bregu Save, na nekdanjem pokopališču ob Kočevarjevem mavzoleju. V parku bodo postavili nagrobnike in spominske plošče pisatelju dr. Janezu Mencingerju, dr. Josipu Divjaku ter zaslužnima šolnikoma Lapajne tu in Romihu. Ž. S. KRŠKE NOVICE KRSKI mlajši pionirji „B“ SKUPINE so pred tednom dni izredno uspešno branili klubske barve na repubUškem prvenstvu. Med sedmimi ekipami so dosegli nadvse častno drugo mesto, za moštvom ravenskega Fužinaija. Branka Škafar je v posamični konkurenci osvojila dve zlati in dve srebrni medalji, eno srebrno je prinesel v Krško Simon Pavliha, bronasto odličje pa moška štafeta 4 x 50 prosto. kostanjeviSki jamarji SO ZADOVOLJNI z letošnjim obiskom „Kostanjeviške jame“. Odprta jc ob ponedeljkih in četrtkih v popoldanskem času, ob solx)tah in nedeljah pa ves dan. Ker jc pot do jame zasebna last, nameravajo sčasoma urediti do te kraške lepote novo vozno pot... NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU ZA starejše pioniije sta v Celju nastopala le dva krška plavalca. S taKO okrnjeno ekipo je Celulozar pristal pri^ dnu ekipne razvrstitve. Odlikoval pa seje Slavko Frece, ki je v disciplinah prostega plavanja osvojil dve četrti in dve peti mesti. V PONEDELJEK JE BILO V BAZENU pri tovarni celuloze in papirja prvo tekmovanje plavalcev za „Lilegov memorial". Prireditev, ki bo postala tradicionalna, je pripravil domači Celulozar v počastitev spomina na Toneta Lilega, enega izmed klubskih ustanoviteljev, športnega funkcionarja, organizatorja in sodnika. SKORAJŠNJI PRIČETEK TEKMOVALNE SEZONE je priklical na plan tudi krške rokometaše. V soboto popoldne so odigrali že prvo trening tekmo. Na domačem igrišču so imeli v gostih ekipo novomeškega „Laboda in jo odpravili s 24:22. KAREL ZORKO Kdo zaostaja? Le kdo lahko bolje pozna ljudi svojega kraja kot občasni dopisnik? Kakšni so ti ljudje? „Po značaju imajo liribci občutek manjvrednosti pred dolinci. Ni, da bi našteval razloge, preveč znani so. llribske domačije so raztresene po pobočjih, ob sposobni vodji premagajo to razbitost in izvedejo akcijo in pol! Sicer pa sc še učitelji, menjavajo vsako leto, na primer: sTelčgre dober učitelj v Šentrupert, od l*rimoža gre na Bučko, iz Studenca je lani šla učiteljica v Sevnico, tudi upravitelj jo bo pobral, če ne bo dobil boljšima stanovanja.** V krajevni skupnosti Studenec le Se Ponikve ne bodo imele vodovoda, ni bilo torej narejeno dovolj? „Ljudje delajo s še večjo vnemo, če vidijo, da drugi njUtov trud cenyo. KS Studenec je letos vaškim gradbenim odborom za vodovode razdelila po 4000 dinaijev od občinske pomoči. Kar zadovoljni so, ponekod bo vsaj za črpalko. Ni pa mnogo. Vedite, tudi najrevnejša hiša je morala dati za vodo vsaj 3 tisočake!** V hribih so davki manjši? „So, ko pa kmetje plačujejo prispevke za socialno zavarovanje, ne vidijo razlike med davkom in zavarovanjem. Ce pridemo skupil z novomeškimi kmeti, vidimo vs;»j izenačene pravice kmetov in delavcev pred zdravnikom, česar v celjski skupnosti še ni.** A. Z. DOSLUZIL? Valjčni mlin je obstal,' Ladislav Pleterski, direktor proizvodnega celjskega Merxa; »Nih£e ne bo brez de|^ že dobra dva meseca ne spreminja več zlatih zm v moko. Osamljen^ je. V njem smo našli le Jožeta Sraj'a, neme stroje, poškropljene z neko snovjo, da se ne bi zaredili žitni molji, nekaj vreč ... Kaj je z mlinom? „Verjetno ne bo več mlel, čeprav so ga v letih 1962 do 1963 obno-vili,“ je povedal Sraj. „Kaj je z mlinom? ** smo povprašali predsednika ObS Mazana Gabriča. „Kaj - že ■stoji? Pri Merxu so nam dali zagotovilo, da se bodo glede mlina odločili v tem mesecu. To je le delovna enota Merxa, v samoupravo ne moremo posegati.** Pri Merxu v Celju sta nam inž. Stepišnik in direktor proizvodnje L. Pleterski natresla suhih podatkov, ki govorijo sami zase. Podirajo zlobne govorice, da gre mlin v pokoj, ker odhaja v pokoj njegov šef. Inž. Stepišnik: „Sodobna mlevska proizvodnja terja izenačeno kakovost moke, možnost neprestane kontrole tehnološkega postopka za 100 ton moke naenkrat. To znjore sodobni celjski mlin, ki je celo ob rekonstrukciji maja pogoltnil zasutje pšenice 389.730 kg, konjiški mlin 135.345 kg, v Sevnici pa le 85.010 kg. Sevniški mlin daje tudi premalo bele moke, izgube ne moremo delati.** „Za večino delavcev stno^ rešitev v okviru podjetja, šoferji, drugi se bodo pekovstvo. Le dva pekovsko delo. Sicer pa 'm še ostalo skladišče inle kov. Glede mlina samega išče primCTno rešitev^ projektivnega biroja SEVNiSjf* pabebK’^ kalni svet je ze pred t razmnoženo gradivo . . 'f včlanjevanje v sind, prilj^^^ii^ Kaj pa zaposleni? vScvnici. Podjetje f dUo v podobnem dilo kmečki glavnem trgu ker veha zanjc O yC |;r Pomoč no dopustu? Kjerkoh smo še minuli petek v sevniški občini, bodisi pri občinski skupščini ali političnih organizacijah, spraševali o tem, kako teče akcija za zbiranje pomoči pomurskim poplav-Ijencem, smo dobili odgovor, da o tem še niso razpravljali. Resje, ujma letos tudi sevniški občini ni prizanesla, vendar ne kaže pozabljati reka, da kdor hitro da, dvakrat da! Drugod po Dolenjskem namreč akcija lepo teče. patkirnom rf vj boto so v Sevni^*gi^ija^Wj^ Alojza Brulca milo 2ibert c ^ beška iz Skrovnika ^0 Križa, Milana . Vido Ocepek iz Radeja in skega vrha, strice ob Soth jyan? y. Zurkovega dola Volčja in Olgo P kovja. 12 DOLENiSKI UST St. 33 (1168 m »ovenj julija je letošnjo sezono precej manj izletnikov obiskalo planinsko kočo pri Jele- to I ^ Kočevjem, ki je odprta le ob sobotah, nedeljah in praznikih. Vendar pa so tudi *epo postojanko obiskali ljudje iz vseh koncev Slovenije in celo iz tujine - (Foto: J. Primc) ŠTIRIDESET LET KOČEVSKEGA ZVOČNEGA KINA jgmba vrgla drevo v kinodvorano >..J[očevski kino imel pred leti več obiska kot oba novomeška skupaj jesen bo preteklo štiri-Poi» zakonca Jože in ^tela dvorani bivšeg 5^^u. v bivšega prvi- zvočni kino v ^ en sta predvajala Wh), vsak teden (ob nede- lu^ leti prostor, ki je bil na prodaj v središču mesta in tudi najbolj primeren. Otvoritev novega kina je bila 10. avgusta 1935. Predstave so bile ob sobotah, nedeljah in praznikih. ' Jeseni 1943, ko so bile borbe za grad, ki je stal, kjer je sedaj poslopje » ^ kupila od last- NAME, je bila kino dvorana skoraj ’ *>3„Harde“ pro- popohioma porušena. Leva stena je ............. .bila odprta,^streha je bila vsa preluknjana _in je visela postrani. Sredi dvorane je bil ogromen kup ruševin-in sosedov kostanj (celo drevo), ki ga je ob bombardiranju vrglo v dvorano. Leta 1945 sta Pojetova z lastnimi * 1 _______________________________ *toji še danes kino sta lepo, so-katerem rta bila ^ Stio?^ kinematografska dvo-Tr. J^ostor ^ ^ Ogromni; samo sta A katerem stoji po-To je v ^ eno-ar i** »ahko dobila za ta sredstvi obnovila poslopje in začela hišo predvajati filme. Leta 1946 jima je loda to je bil edini bila odvzeta obrt, a za dvorano sta ^prispevek in proti njemu ® J^^iuhovcl hodili po blatu ali (po) asfaltu? v območje "aj bi bUo skle- za ure®i denaija u^,.a,Dp,-“^^janje stare^ dela >4n 2? vodovoda v Mestni vendi Kajuhovega ^ manjkajoči „ prebivalci tih ob- ° potrebno, mesta in Pfiih ^®dst^,^i, ? enotni in šeiS loSn h"® skupnosti v u ''saka dru- ''5’" naseljuje že za asfalt, potem pa Prebivalstva območju St&ni b^K^evje 13 porok. de&; so: Pctar , »nostu ‘^.Potlvidače pri ' ^^P^slen HeniJm star 21 fefić ^ Vasi 28 upokojenec iz ^ ’• 88 let; Anton ^i»"«žev 1, star Ku 33 kmet iz Li- lei^nka « V ^"tonija Rudolf, V ; 'n pLr‘^® ^^si 35, stara ‘"®fkvel8, s1ar711et. ikoda v’ * osebnim avto- Doief iz Ko- in °bcestn- ° s ceste, S Je bUo Na se je nekaj zataknilo. Zaradi močne nasprotne propagande je podpisalo le 13 družin, da bodo prispevale denar za asfalt po svojem naselju. Prebivalci Kajuhovega naselja se bodo morali zdaj hitro odločiti: ali bodo poslušali nasvet kraj.evne skupnosti in enotno prispevali denar za asfalt ali pa bodo verjeli tistim, ki nasprotujejo samoprispevku in bodo še naprej - morda leta,-morda desetletja — hodili in brodili po blatu. Zbor občanov je u^števal potrebo po asfaltiranju Kajuhovega naselja in sklenil, naj za ta namen rezervira letos krajevna skupnost 100.000 din (10 milijonov starih din), manjkajoča sredstva pa naj bi prispevali občani (45 družin po 1000 din). Stanovanjsko podjele in še kdo drug. Asfaltiranje ulic v tem naselju bi veljalo okoli 160.000 din, morebitno asfaltiranje priključkov do hiš pa še okoli 40.000 din. Ce sc prebivalci Kajuhovega naselja ne bodo hitro odločili za asfalt in samoprispevek — pogodba za asfaltiranje je pripravljena za podpis — potem bo pač najpametneje ta denar porabiti drugje. Potreb je precej (poprajo mostu pri cerkvr, ureditev okolice avtobusne'postaje, obvozna cesta itd.), zato je gotovo, da to naselje še dolgo ne bo asfaltirano, če ne bo izkoriščena ta priložnost, razen, če ga bodo prebivalci sami v celoti plačali. j. PRIMC prejemala najemnino. Oba sta bila tudi zaposlena pri kinu. Leta 1949 je Jože Poje umrl. Tri leta pozneje so poslopje kina nacionalizirali. Od 1946 do 1971 je Pojetova vodila kino. Kmalu potem ko je prevzela službo, je začela uvajati predstave še med tednom. V začetku je bilo malo obiska, ker ljudje niso bili navajeni več predstav. Postopoma so se navadili, v kinu pa so prešli od predvajanja enega filma tedensko na pet ali pa še več filmov. Prodam je bil pester. V Kočevju so nudili obiskovicem toliko in prav takšnih filmov kot vsi ljubljanski kinematografi. Tudi dvorano so medtem večkrat obnavljali in izboljševali. Med prvimi v Sloveniji je bil v Kočevju urejen oder in aparature za široko platno. Montirali so dva nova projektorja. Po vojni so bili že dvakrat nameščeni novi sedeži. Uredili so novo pisarno in blagajno. Sedanji pod v dvorani je že tre^i. Pred kakšnimi 12 leti so obložili stene v dvorani in čakalnici z ultrapasom in temeljito prenovili sanitarije. Tudi po prometu in finančnem uspehu je bil kino JADRAN prvi na Dolenjskem, čeprav je bila cena vstopnicam vedno niqa kot drugje. • Pred leti je imel več prometa kot oba novomeška kinematografa skupaj. Konec leta 1970 je bilo na skladih približno 200.000 (20 milijonov starih dinarjev) in izdelan načrt za centralno kurjavo ter preureditev prostorov. Taka je na kratko zgodovina kočevskega kina od predvajanja prvega zvočnega filma do danes. S tem prispevkom pa želim tudi zavrnili govorice, češ da zadnjih 20 let po vojni kino JADRAN ni bil bistveno prenovljen. m, p, Kočevje Novo sprehajališče Krajevna skupnost Kočevje ima v načrtu promenadno pot za Rinžo. Urediti jo namerava med staro Tomšičevo cesto in Rinžo. Tako bi ta del mesta, kjer je bila včasih vrtnarija oziroma ekonomija, dobil lepši videz. Zdaj je namreč zelo neurejen. Že od stolpnic proti mostu na Roški cesti so vrbe žalujke. Tu je tudi v vročini senca, blizu je voda, zato je treba postaviti le nekaj klopi in poravnati zemljišče ter ga primerno urediti, pa bo ta del mesta dobil lepo sprehajališče oziroma park. Združeno ceneje in bolje Denar za lepše mesto in rekreacijo združiti 2a 20.000 din “ P^3f*'odovan"'®' •5}'toj' HvSfr. naj ^ hv ■'^'^*jo otroke za- S'SS'i S „"Popoldansko var-AMil? naslednje pri- organi- Več skupno 20 Var« popoldan- niso n‘ ,f«°''orila. Med fea, o'lgovorov, je Don ..‘"gostinska ^ater. Poldne zaposle- Mestna krajevna skupnost je pripravila družbeni dogovor o združevanju denaija za vztlrževanje parkov, zelenic, nasadov, otroških igrišč in rekreacijskih središč v Kočevju. Posamezne delovne in druge organizacije že zdaj namenjajo znatne zneske za urejanje parkov, zelenic in nasadov v okolici svojih poslovnih stavb. I*ri krajevni skupnosti menijo, da bi bilo mesto lahko z manjšimi stroški lepše urejeno, če bi denar za urejanje zelenih površin v mestu združevali in ga načrtno uporabljali. Posebna komisua KS je pripravila oziroma Še pripravlja kratkoročni in dolgoročni načrVza urejanje zelenih površin v mestu. Urejanje v okviru KS pa bo seveda tudi cent;]še. Predstavniki KS bodo v kratkem obiskali delovne in druge organiza- cije, da bi podpisale družbeni dogovor o združevanju denaija za vzdrževanje zelenih površin v mestu in da bi se dogovorili z delovnimi organizacijami za zneske, ki naj bi jih prispevale v skupni sklad. Seveda pa bo prav le, če bodo v ta sklad prispevala tudi tista podjetja, ki nimajo svojih parkov in zelenic, saj so tudi ona moralno dolžna prispevati za lepši videz mesta. Ne bi bilo prav, če bi bila skrb za lepše mesto le na ramah nekaterih. Seveda pa bi bilo pametno, če bi postopno prešli od vzdrževanja na urejanje novih zelenih površin, otroških igrišč in rekreacijskih objektov. Mestu manjka predvsem igrišč in rekreacijskih objektov. Pri tenu pa ne bi bilo prav, če bi se KS Kočevje zapirala v svoje meje, ampak bi pri urejanju rekreacijskih objektov lahko sodelovala s sosednjimi KS, npr.; Dolga vas - smučanje, Mahovnik - kopališče na Rinži, Rudnik urejanje jezera po ukinitvi proizvodnje v rudniku itd. J. PRIMC ,JJe vem, če bo tale prha še kaj pom^ala,“ je dejal prejšnji teden Matija Miškovič, traktorist z obrata novomeice kmetijste zadruge v Zdogu, ko je na šentjemejskih hmeljiščih že nekajlaat izprazml škropilnik s ^ropivom proti plesnivosti. Pripomnil je, da si hmeljaiji letos ne morejo obetati kaj prida zaslužka. (Foto: I. Z.) Človeka srce zaboli Polovico hmeljskega pridelka v Šentjerneju je »spravila v žep« toča - 21. ovgusta obiranje Grdo je sklestila toča šen^ernej-ska hmeljišča, v jarkih med vrstami je bilo ledenega zrnja toliko, da bi ga lahko grabiU v prgišča. S škropivom so prejšnji teden odganjali peronosporo od kobulčkov, ki so, udarjeni, poijaveli, „50 do 60 odstotkov pridelka bo letos manj, kot smo pričakovalL Cloveka, ki se je vse leto znojil in bdel nad nasadom, mora ob takem uničenju boleti srce. V zadnjih petih letih ne pomnim tako slabe letine.“ Ob tem kmetijski tehnik Tone Vinder, priseljenec iz Savinjske doline, delovodja na šen^ernejskih hmeljiščih, ugotavlja, da se v teh zadnjih dneh pred obiranjem (hmelj bodo začeli obirati predvidoma 21. avgusta, že drugo leto s strojem) ne da storiti mnogo. Novomeška kmetijska zadruga ima v Šentjerneju 21 Iia hmelja. Jeseni bodo s hmeljem zasadili še 9 ha Suhokrajlnskl drobiž 10 STANOVALCEV BIVŠE BLATNIKOVE HIŠE V VELIKEM LIPOVCU, ki je pogorela v četrtek, 10. avgusta; je dobilo začasno streho pri vaščanih v Velikem Lipovcu. Požaru je botrovala nepremišljenost 9-letne Blatnikove hčerke Dragice. Hiša je bila lesena in nezavarovana. Ko je požar izbruhnil, se vaščani še niso vrnili s polj, kjer so delali do trde teme. Zato niso mogli iz hiše rešiti kaj več in pravijo, da je razen pohištva zgorel tudi težko prihra-nj'eni denar. V neposredni bližini hiše je bil ogrožen s slamo krit hlev, vendar so ga obvarovali pred požarom najprej vaščani, nato pa gasilci. Na srečo tokrat ni bilo vetra, v vodnjakih pa so imeli še kar dovolj vode. NA LOKI OB KRKI POD ŽU-ŽEMBERŠKIM GRADOM je v teh vročih dneh zelo _ živahno. Tu se kopajo in sončijo, imajo pa tudi tffostor za športne igre. Se posebej avahno je bilo v nedeljo, ko so prišli sem tudi od drugod. Ker je Loka vsako leto bolje obiskana, bi jo res kazalo urediti tako, kot se v Žužemberku o tem pogovarjajo že več let. ŠE EN GRAJSKI STOLP BO TA TEDEN DOBIL „KAPO“, pozneje pa nameravajo pokriti še dva stolpa. Tako bo žužemberški grad imel letos pokrite že štiri stolpe. Razen tega bodo zaščitili vehko grajsko klet, da ne bo pronicala deževnica skozi še dobro ohranjene oboke. ODOBRENE GRADNJE STANOVANJSKIH HIŠ V ŽUŽEMBERKU so v zastoju. Graditelji čakajo na cement, zato bo le nekaj hiš zgrajenih do podstrešja. Nekaterih ne bodo dvignili niti do prve plošče, če bo še dolgo primanjkovalo cementa. Marsi^e bo ostalo le pri izkopu temeljev. M. S. — Uganki Ko na terasi hotela Metropol naročiš tonic z limono, natakar prinese samo tonic, češ da limon nimajo. Ce vprašaš, ali lahko dobiš limonado, se pohvah, da pri r\jih postrežejo samo z naravno limonado. Uganki: ali se jim ne da rezati limon in ali je limonada res naravna?__ oropala Tone Vinder: hmeljišča polja in v naslednjih letih še 10 ha. „Tak je naš načrt, na 40-hektarski površini pa bi bili tudi stroji popolnoma izrabljeni," pravi delovodja Vinder. Popis škode Prejšnji teden so opravili na šent-jemejskem območju popis škode, ki jo je na posevkih povzročila julijska toča. Škodo so izpisovali v Grobljah, Ostrogu, Šentjakobu, Zame-škem (tudi za Cisti breg in Mršečo vas). Hrvaškem brodu. Drami, Rojah (tudi za Mihovico),'Smalčji vasi (še za Razdrto) in Cadrežah. Lep uspeh Evropskega prvenstva v goji, kije bilo v univerzitetnem središču Twente v Holandiji od 27. julija do 10. avgusta, sta se med najboljšimi Jugoslovani udeležila dva Novo-meščana: Franc Dragan in Tamar Cefarin, ki je v conskem tumiiju premagal vse svoje nasprotnike. Drugo mesto je zasedel Dragan, za obema Novomeščanoma pa so se uvrstili igralci iz Anglije, Nemčije, Francije, Holandije in iz drugih držav. ŠE SO DOBRI LJUDJE Ani Špringer in njenim štirim mladoletnim otrokom se ne bo treba več potikati po svetu brez tople domače strehe nad glavo. Prejšnji teden so družino z Grčvrha preselili v Dobindol. Stanovanje sta Sprin- ferjevi omagala opremiti Rdeči riž in Center za socialno delo, ki sta poiskala tudi darovalce pohištva in nekaj opreme. Novomeščanka Zalka Kocjan s Cieste komandanta Staneta je podarila omaro in kuhinjsko kredenco, Feri Buk iz Ko-štialove v Novem mestu pa žimnice in nekaj posteljnega perila. Nekaj opreme je zbral sam Center za socialno delo, ki je Špringerjevi pomagal tudi pri preselitvi. LABODOVE UPOKOJENKE V petek, 18. avgusta ob 10. uri je v prostorih društva upokojencev v Novem mestu sestanek glede izleta. Pridi te! MINI ANKETA Okus po delu Praksa je potrebna! „Vaja dela mojstra,“ pravijo novomeški srednješolci, ki so te dni na praksi po novomeških delovnih organizacijah. Darko Ilič, dijak gradbene tehnične šole: Pred dnevi sem uspešno zaključil obvezno prakso pri Pionirju. Svojega dela nisem spoznal, pač pa sem sp^ znal, kakšen naj bo odnos vodilnega delavca na gradbišču do drugih. Praksa je potrebna, ker lahko teorijo gradbeništva v praksi uresničujemo.. Zdenka Kovšca, dijakinja administrativne šole: V Novo-tehnini pisarni delam šele nekaj dni. Upam, da bom spoznala vsaj nekaj tega, kar me še čaka. Vidim, da bo to delo takšno, kot sem si ga zamišljala. Z denarno nagrado si bom kupila nekaj šol-skUi knjig in zvezkov, drugo pa bo ostalo za razvedrilo. Franci Košiček, študent fizike: Kot gimnazijec sem vsako leto prakticiral. Praksa je koristna za dijake, dijaki pa so koristni za tovarne. Nagrade so premajhne, saj znašajo petino osebnega dohodka delavca. O samoupravljanju sem vedno bolj malo zvedel, presenetilo pa me je, da ponekod delavci večkrat brez skrbi lenarijo, včasih po več ur hkrati. Meta Lukšič, gimnazijTca: Vaja dela mojstra! Zato moramo po tretjem letniku gimnazijci opravljati obvezno petnajstdnevno počitniško pr^so. Za podjetje, kjer bomo delaU, se odločimo sami. V tovarni zdravil „Krka“ je veliko mojih sošolcev in vse so lepo sprejeli. Dnevi potekajo hitro in nagrada nas že čaka. Do šolskega leta bo prehitro skopnela, bo pa zelo dobrodošla. Franc Radi, dijak srednje kmetijske šole: Obvezno enain-dvajsetdnevno p^rakso sem že opravil. S sošolci smo na grmskem posestvu spoznavali poljedelstvo. Ker je bilo vreme neugodno, smo velikokrat počivali. Kljub temu je bilo zanimivo in poučno. Nagrada mi bo kot vsakemu študentu in srednješolcu dobrodošla. Polde Jevšek, gimnazijec: Kot pismonoša že več tednov spoznavam Novo mesto in ljudi. Delo je zanimivo, a zame prenaporno. Drugo leto bom imel obvezno prakso. Dela se ne bojim in mislim, da je pravilno, če ga dijaki spoznamo pred maturo, poleg tega pa še odnose in samoupravljanje. Počitniškim spominom se bodo sedaj pridružili ie vtisi iz posameznih delovnih organizacij in ti bodo mno^m dijakom pomagali pri izbiri bodočega poklica. J. PEZELJ NovomeSte kronika KOLIKO CASA BREZ VODE -Gospodinje iz blokov na Zagrebški cesti za vodo ta mesec ne bodo plačale zahtevane vsote, ker tudi one ne natočijo toliko vode, kot bi jo potrebovale. Že dalj časa iz pip namreč le sramežljivo kaplja. ŠOLSKE POTREBŠČINE - Cez pol meseca bodo šolska poslopja ponovno oživela. Pri Mladinski knjigi pravijo, da je v prodajalni iz dneva v dan več učencev, dijakov in njihovih staršev, ki se zanimajo za učbenike, priročnike in knjige ter njihove cene. Vsem strankam svetujejo, naj si šolske potrebščine nabavijo čimprej, ker bo v septembru v prodajalni preveč ljudi. TRŽNICA; Ta ponedeljek je bila tržnica dobro založena predvsem s sadjem, vendar se mu cene niso bistveno spremenile. Gospodinje se še vedno pritožujejo, ker solate zmanjka že okoli desete ure. Cene: solata 7 din, lubenice 3 do 4 din, slive 7 din, črno ^ozdje 10 din, belo 7 din, zelje 2 din, kumare 2, breskve 7, čebula 6 din, paprika 10 din, paradižnik 7 din, rdeča pesa 5 din kilogram in jajčka po 0,80 din. POGREBI: Umrla sta: prim. dr. Ivo Smrečnik, v 64. letu starosti, Nad mlini 15, in Janez Flajs, uslužbenec, v 35. letu starosti, iz Kettejevega drevoreda. ROJSTVA — Rodila je Darinka Kotnik iz Gubčeve 24 - Mojco. - Ena gospa je rekla, da človek ne razume teh miličnikov, saj niti ljudje s položajev niso več vamu Zadnjič m vzeli na piko celo samega predsednika sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. Mislil je, da lahko tudi peš iz.siljuje prednost, pa so ga zašili. ŠE LETOS: Tri ceste v gradnji Iz Črnomlja proti Adlešičem, Kanižarici in Ručetni vasi se začenja modernizacija cest Pred vojno v Beli krajini niso poznali asfalta, po vojni pa je glavna cesta čez Gorjance vse do predlani predstavljala edino sodobno cesto. Potem je asfalt od Gradca do Semiča ljudem pokazal, kaj pomeni *x»dobna cesta za neki kraj. Večletna prizadevanja za hitrejši napredek pri gradnji sodobnih cest so letos dobila trdno podporo. Zdaj smo tako daleč, da za gradnjo ceste Črnomelj—Adlešiči sklepajo pogodbo z izvajalcem del. Cesta se bo ^tovo že letos začela viti iz Cmom-§a, vendar bo celotna gradnja končana šele v letu 1973 ali 1974. Široka bo 6 m, pločniki pa bodo od ČRNOMAUSKI DROBIR KRAJEVNA SKUPNOST je uredila javno smetišče, nekaj deset metrov oddaljeno od konca ulice 21. oktobra. Smetišče je posebej pznačeno, zato naj občani in pod-letja tja vozijo odpadke. Kdor tega ^ vedno ne bo upošteval, bo moral pred sodnika za prekrške. ZBIRANJE POMOCI za poplav-ijence v Pomurju, ki poteka preko krovnih organizacg RK in ob po-jnoči Socialistične zveze, je že v prvem tednu pokazalo u^eh. Zbrali so nad 10.000 din pomoči, n^bolj pa so se izkazali na Vinici, v Črešnjevcu in Butoraju. NOVA VODNA CELICA, ki jo -gradijo na Griču in bo imela 500 kub. metrov prostornine, bo kmalu narejena. Preskrba z vodo bo z njo veliko pridobila ne samo v bližnjih krajih, temveč tudi na Sršem belokranjske rnobmočju. 17. SEPTEMBRA priredijo čmo-ma^ski upokojenci izlet na območje hrvaške Ban^ in Zagorja, kjer se bo takrat že začela trgatev. Prijavite se čimprej v tajništvu društva. Možnost imajo tudi člani iz območja Draga-tuša vse do Vinice. mosta v Črnomlju do odcepa na Butoraj. Za gradnjo ceste Crnomelj-Ru-četha vas, ki v nadaljevanju pomeni gadnjo partizanske magistrale do Crmošnjic, zbirajo ponudbe, da bi izbrali najcenejšega graditelja. Tudi ta bo asfaltirana, 6 m široka, pločnika na obeh straneh bosta vse do podjetja KOVINAR, samo na eni strani pa se bo pločnik nadaljeval do podvoza. Ni pa še rešeno vprašanje Križišča pred zdravstvenim domom, kjer so tudi predvidene večje spremembe in sodobna rešitev vozlišča sredi mesta. Za gradnjo ceste Črnomelj-Kanižarica pričakujejo te dni načrte, potem bodo prav tako iskali izvajalca del, ki bi čimprej začel gradnjo. Cestišče bo 7 m široko, imelo bo pločnike na obeh straneh, na novo pa bo urejen tudi nevarni ovinek pri Gorupiču. OB 30-LETNICI Čast Zapudju s proslavo, ki se bo 20. avgusta ob 15. uri začela pred obnovljenim gasilskim domom v vasi, bo Zapudje počastilo spomin na žalostne dogodke 19. avgusta pred 30 leti, ko so Italijani vas požgali, 8 domačinov pa ubili. To je bil prvi, obenem pa edeir najstrašnejših izpadov fašistov na območju Bele laajine. Na tribuni bo kot govornik nastopil Janez Vitkovič, zatem pa bodo prizadevni gasilci dali v pogon novo motorno brizgalno, ki ji bo kumovalo podjetje BE-GRAD. Kot običajno bo uradnemu delu slavja sledila vaška veselica. Vabijo vse prijatelje prijaznega Zapudja Poman^ljivi in zastareli cestni signalizaciji v Črnomlju se obetajo boljši časi. Po sliki sodeč, delavci Cestnega podjetra že ukrepajo. (Foto: R. Bačer) 50 NOVIH V ISKRI Konec pomladi je semiška tovarna kondenzatorjev na novo zaposlila 50 delavk in delavcev. Prej so vozili na delo z enim avtobusom, zdaj bosta vozila dva. Nove delovne sile na domačem terenu niso več dobili, zato so zaposlitev v tem kolektivu našli občani iz predela Vinice, Tanče gore in Dragatuša. Kolektiv tovarne šteje že okrog 760 članov, med njimi so ženske v veliki večini. PREMALO NADZORA Ob nedeljah, ko se številne izletniške družine zapode ob zelene bregove Kolpe, je videti v vodo namočenih vse več trnekov. Turisti, zlasti iz bolj oddaljenih krajev, se kar na glas pogovarjajo, kako prijetno je v Beli krajini loviti, ko te nihče ne vpraša za ribiško karto. Verjetno bi ' se domačim ribičem izplačalo poostriti nadzor nad krivolovci. Zaradi stalnih poslovnih stikov z vodilnimi tovarnami smo vas pripravljeni vsak Čas postreči tudi z blagom v razprodajah po izredno znižanih cenah, 'Pred vsakim nakupom se o tem prepričajte pri iDeletebsHl'" Črnomelj v KOČEVJU: Dom ni kriv za spanje Dom Jožeta šeška je prevzela krajevna skupnost DROBNE i: KOČEVl L1 le konča tako čistil Dom Jožeta Šeška je 27. julija komisijsko prevzela krajevna skupnost Kočevje-mesto, ki bo zdaj dom tudi vzdrževala in vodila vso finančno in tehnično poslovanje v zvezi z gospodarjenjem, vzdrževanjem in obnavljanjem doma. Sedaj je treba uskladiti še obratovanje objekta z načrti uporabnikov. Prej je bil ta dom v lasti oziroma upravljanju Sokola, Partizana Slovenije in nato občine Kočevje. Telovadni dom (sedanji Šeškov dom) je bil po letu 1945 preurejen zagle-dahške potrebe. Telesno-vzgojna dejavnost se je leta 1963 preselila v novi dom telesne kulture. Telesna vzgoja se je v novem domu znašla, kulturna dejavnost pa se v domu Jožeta Šeška ni. Toliko sem uvodoma omenil, da bo občanom jasno in da ne bodo u^bali, kaj je z Domom Jožeta Šeška, ker se le prevečkrat navaja kot vzrok, da kultura v Kočevju ne gre, kakor bi bilo želeti. Dom, kot objekt za gledališče in koncertne prireditve, bi bil lahko le delni vzrok, ker je razen teh dveh kulturnih zvrsti še ogromno kulturnega dela, za katero ni potreben Dom Jožeta Seška. Torej: kolikor je bilo kulturnega življenja v Kočevju, je bilo v Likovnem salonu in v Domu Jožeta Šeška, čeprav v domu na odru še marsikaj ni urejeno. Vzroke, Rinžo pod kontrolo Odkar je košnjo zelenja v Rinži prevzel Rajko Jenko, je rečica precej bolj čista. Nekateri pa trdijo, da je letos bolj čista tudi zato, ker je bilo več dežja. Doslej je bila letos Rinža že dvakrat pokošena, bo pa še trikrat. Gospodar ribiške družine Franc Gregorčič pa je prevzel dviganje in spuščanje zapornic, da ne bi prišlo do poplav ali da ne bi v strugi zmanjkalo vode. Kar na lastno pobudo je začel meriti in zapisovati vsak dan tudi stanje vode pri zapornicah. LE NUJNA DELA V kočevski šoli med počitnicami opravljajo gradbena dela na šolah, kjer je grozila nevarnost, da bi se lahko kaj podrlo. Te šole so v Ko- . privniku, Livoldu, Strugah in Fari. Na žalost ima šolstvo na razpolago le toliko denarja, da popravlja na zgradbah najnujnejše. zakaj v Kočevju ni kulturnega življenja, bo treba iskati kje drugje^^ ne pa v zgradbi Doma Jožeta Šeška in njegovem upravljanju. IM prevzemu doma je bilo ugotovljeno, da je bil v redu in čisto vzdrževan, ni pa povsem urejen za gledališke in koncertne prireditve. Krajevno skupnost Kočevje-mesto in temeljno kulturno skupnost čaka še veliko dela, da bo dom primerno urejen. Obe ustanovi bosta imeli tudi veliko opletanja s stalnimi kritikanti, ki nikjer ne sodelujejo, vtikajo pa se v vse, in to brezobzirno. Preveč resno in zahtevno je društveno življenje naše dobe, da bi ga lahko urejali skozi kavarniško okno. ANDREJ ARKO, KOČEVJE STARA CERKEV: 90 LET PGD V nedeljo, 13. avgusta, je praznovalo 90-letnico obstoja Prostovoljno gasilsko društvo Stara cerkev, ki je v vsem povojnem obdobju med najboljšimi ne le v občini, ampak tudi republiki in celo zvezi. Dopoldne so gasilci imeli vajo, v kateri so pokazali gašenje in reševanje iz enonadstropne hiše. Nato • je bila parada enot civilne zaščite in gasilstva ter otvoritev doma. Na svečanosti in pri vajah so sodelovali tudi gasilci PGD Ložine in IGD LIK. Na proslavi so podelili tudi priznanja zaslužnim gasilcem in občanom, ki so največ prispevali za obnovitev gasilskega doma. J. P. KOŠNJA V RINŽI Če bi strugo večkrat t_ . morda uspelo zatreti vodno zete ASFALTIRANJE CESTE v Ki hovem naselju in proti Trati je že dogovorjeno, a se je neM nilo. Lastniki stanovanjskih h» branijo dati malenkostni pris] Izgovarjajo se, naj da za cesto ba. Tisti, ki to tako trdovratno p® udarjajo, naj se spomnijo, da ji^ družba že veliko dala, saj bi b: sojil težko prišli do lastnih si vanjskih hiš. ^ CESTNE „HIJENE" so n% hodu tudi pri nas. Pretekli tedi je prevrnil pred podjetjem IT^ ko. Ko je naslednji dan prišel Iffl . ponj, skoraj ni imel kaj Neznanci so ponoči pobrali se je dalo; sneli so gume in pobrali orodje in odnesli celo^* de že. Bo že kdo stopil na nočnjakom, razgr^ačem, žem in kradljivcem? t VOZNIŠKI IZPITI so biU^ig; ^ teden zadnjič po starih Zdaj bodo v organizaciji Avtc^n* j ^ društva Kočevje posebni j ■ pripravljalni tečaji, ki jih bo ^ . Vi obiskovati vsak kandidat P*® L|j javo za izpit. Vsi, ki še niso op^ izpitov, bodo morali obiskovat tečaje. Prva skupina tečajnikov F imela sestanek. ^ PRI OPUŠČENI VRTNARIJA NAMO so podrli zapuščeno nito ograjo samo zato, da ne čani metali za zid odpadkov m • snage. Nekaj časa je bilo urejeno, zdaj pa je spet polno ki ne dajejo lepega pričevala meščanov. ,{tiy ŽENSKO PERILO SO NA^^* parku GAJ v zatigu okrasn^" ^ mičja. Ker tam običajno nin^ moralo to SUŠI perila, je moraio žensko perilo priti tja na k^ jy način. Pregledali so Rinžo, njej morda utopljenka. Na ni bilo in izvira pozabljeno vsej verjetnosti od kakega dogodka. PRENAVLJAJO ŠOLO Staro šolo v Kočevju čičevo) obnavljajo. Kaže, da® nova končana do začetka sol leta. Obnovili bodo kuhinjo, - S čim utemeljuješ, da je složnost med kočevsko in ribniško občino vedno večja? — Gasilci Dolenje vaš in Stare cerkve, ki so komaj nekaj kilometrov narazen, so pripravili proslave 100-letnice oziroma 90-letnice PGD Jia isti dan in celo isto uro. w • M. 77"*' t rije, vodovod, kanalizacijo, ® no napeljavo in učilnice, v bilo treba popraviti strope. I' bo veljalo urejanje sanitarij Ji« Odprti sestanki — pika na i? O dogodkih, ki so metliško |ovnost vzburjali skoro pol leta, |e bila rozprova na odprtih portljskih sestankih po vsej občini Kmetijstvo ne napreduje Ribniški komunisti menijo, do je narobe, ker se zadrugi v Ribnici in Loškem potoku ne ukvarjata s kmetijsko proizvodnjo ORTNEŠKl J POROČEVALEC® h SNUBCI ORTNEŠKEGA DU - Ni jih prav veliko, K le, n^ njimi_eden celo ® Kakor je sklenila junijska konferenca Zveze komunistov v metliški občini, na kateri so izrekli kazni v ^Mdevi Štefanič — Vujčič, so v vseh “ Osnovnih organizaicjah na terenu in v kolektivih o tem na široko razpravljali. Sestanki ZK so bili odprti, PREDSEDSTVO JE ZNANO Na nedavni skupščini občinske organizacge ZZB NOV v Metliki so izvolili odbor, ta pa je iz svoje srede izvolil predsedstvo. Poleg predsednika občinske borčevske organiza-cge Zvonka HanzHa iz Metlike, ki ga je izvolila že konferenca, sta v predsedstvu Še dva podpredsednika: Manek Fuks in Vinko Kepic; tajnica je Olga jurajevčič, člani pa Tone '^vec. Tone Vergot in Dako Damjanovič. SPREHOD PO METLIKI PRED KRATKIM so imeli metU-ški godbeniki skupen koncert z gosti iz Nemčije. Ob njihovi delavnosti se javnost sprašuje, če bo godba do občinskega praznika dobila svoje prostore. V ZADNJEM ČASU je v mestu vse več tatvin. Nepridipravi izmikajo natepke z avtomobilov, denar in «jrugo. Zgodi sc tudi, da avtomobilu, ■parkiranemu na ulici, čez noč zmanjka kolo. Zmikavte bo treba poloviti. NEKATERI AVTOMOBILISTI močno divjajo po mestnih ulicah, čeprav je hitrost omejena na 40 kilometrov. Ali pomislgo, da jim lahko s pločnika pred avto skoči otrok ali pešec? Potem kesanje ne bo zaleglo dosti. KADAR JE LEPO VREME, je na kopališču ob sobotah zvečer ples. Vedno je dovolj obiskovalcev. Plesalcem igra Silvester Mihelčič. UMRLI SO; Frančiška Kodrič iz Metlike, stara 83 let, Franc Pantar iz Metlike, star 71 let, ter Katarina Guštin iz Drašič, stara 90 let. metliški tednik tako da se jih je udeležilo tudi pre-cgšnje število nekomunistov, predvsem pa so bila vabljena vodstva krajevnih ali tovarniških družbeno-po-litičnih organizacij in društev ter predstavniki samoupravnih organov. Oceno teh sestankov je pod^l tudi že komite, kak$na pa je, je na kratko povedal sekretar komiteja Ivan Škot: „Sklepe občinske konference in častni^ga razsodišča CK so razen redkih posameznih iziem povsod odobravdi. Videti je bilo, da so bili nekateri občani napačno ali pa premalo obveščeni o celotni zadevi, zato so tudi skušali uveljavljati svoja napačna mnenja. Tokrat smo pred ljudmi pokazali obe plati medalje, zato konec koncev nikjer ni bilo nasprotovanj. Na teh sestankih pa je Radoviča vobi v nedeljo, 20 avgusta, ob 14, uri, bodo na Radoviči počastili 40-letnico delovanja domačega gasilskega društva Ob tej priložnosti bodo odkrili spominsko ploščo, razvili prapor in podelili odlikovanja najl)olj zaslužnim članom gasilskega društva. Prireditev bo pod pokroviteljstvom podjetja METLIKATRANS. Sledila bo dobro pripravljena vaška .veselica. bilo ponovno poudarjeno, da je v bodoče potrebno eiK)tno in pospešeno delo v vseh dejavnostih in na vseh področjih." Na vprašanje, ali je že rešena ka-^ovska kriza v SZDL in sindikatih, je sekretar komiteja odgovoril: „Znano je, da po odstopu predsednika občinske organizacije SZDL in sindikata dolgo ni hotel nihče prevzeti njunih mest. Kot kaže, so bila naša večtedenska prizadevanja le uspešna in bosta zdaj predvidena kandidata pristala na predsednikovanje. Še pred iztekom poletja bo zadeva urejena.** R. B. 0 • Revni bogatini? ® Odkar se pojavi nelikvidnosti 0 sproti beležijo, izkazuje metliško — gospodarstvo občutno več ne-® placenega blaga pri kupcih, kot 0 je samo dolžno. Letos se število ^ dolžnikov, ki jih kreditira • skromno metliško gospodarstvo, ^ še veča. Kar za 47 ocktotkov je ^ bilo v domačih podjetjih ob • koncu marca letos več neplača-0 nega blaga pri kupcih, kot ga je _ bilo v tem casu lani. Za 27 odst. • pa je več terjatev do kupcev, kot ^ jih je bilo ob koncu leta 1971. _ Lastni dolgovi so v nasprotju s • tem za polovico manjši, kot so A bili lani. Dolgo ne bo šlo tako. Na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov v Ribnici so spregovorili tudi o problematiki kmetijstva. Problemi, ki tarejo kmetijstvo, izvirajo iz neugodnega starostne^ sestava ljudi in iz razdrobljenosti obdelovalnih površin. Poleg t(^a kmetijstvo, razen nekaterih izjem (vzorčne kmetije), ni usmerjeno v tržno proizvodnjo. Kmetyski zadrugi v Ribnici in Loškem potoku se ukvarjata s trgovino in odkupom, ne pa s kmetijsko proizvodnjo, kar je napaka. Pomanjkanje jasnUi načrtov o razvoju kmetijstva je pripeljalo do usmeritve v dejavnosti, ki kratkoročno zagotavljajo uspešnost poslovanja. Kaj bi pomagalo kmetijstvu? Krepiti reprodukcijsko sposobnost, pospeševati naložbe in združevanja sred-"stev za razvoj zasebnega kmetijstva, voditi ustrezno kadrovsko politiko in razvyati ustrezno hranilno-kre-ditno službo, razvijati razvojno ■■mm« Stangrad v težavah Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Ribnici je na zadnji seji razpravljalo o pripravah na Vlil. kongres slovenskih sindikatov, ki bo novembra, in o uresničevanju ustavnih dopolnil v zvezi z organiziranjem temeljnili organizacij združe-nep dela. Doslej so glede slednjega največ storili v ribniškem podjetju INLES. Komisiji za izvajanje ustavnih dopolnil je bilo naročeno, naj ima tesne stike z delovnimi organizacijami oziroma komisijami za pri-, pravo organizacij združenega dela. Čimprej naj začne delovati tudi komisija za šport in rekreac^o. Raz-prav^ali so še o denarnih težavah v STANGRADU in odgovornosti sindikalne organizacije za reševanje tc zadeve. službo, zagotoviti možnosti za iz-obražev^e kmečkih otrok in urejati socialni položaj kmeta ter socialno in pokojninsko zavarovanje in socialno srbstvo. OBNOVITI DOM Gasilci v Žimaricah bodo s prostovoljnim delom in prispevki obnovili gasilski dom in zgadili gasilski stolp. Gasilci in drugi občani kažejo veliko zanimanje za to skupno delo. Sicer pa se je začelo obdobje gasilskih veselic. Tako si gasilska društva pridobe denar za nabavo motornih brizgaln in druge gasilske opreme, obleke in drugo. GNEČA V AVTOBUSU S šolskimi počitnicami se začne-* jo težave v potniškem prometu na avtobusni progi Ribnica-Loški potok. Šolski avtobusi ne vozijo in tako odpade nekaj avtobusnih prog. Pri tem so prizadeti predvsem potniki iz Sodraške doline. Na avtobusih je zato velika gneča, vendar pa pristojnih pri SAP Ljubljana to ne pri/aciene, čc sc ljudje stiskajo v avtobusu kot sardine. MANJŠI POSEK V občini Ribnica odpade okrog 90 odstotkov gozdnih površin na zasebni sektor. Gozdovi st) marsikateremu kmetu pomemben vir dohodkov. Z odseljevanjem in zaposlovanjem kmečkih ljudi pa seje pokazalo, ila lastniki pozdov sekajo manj lesa. V primerjavi z lanskim polletjem je bil posek lesa letos za polovico manjši. občan vprašuje gi*‘ Dunaja. Rad bi oživil »> kraljično** z gostinstvom mom. Pravi, da je tako lego, kot jo ima Ortnek, Snubec je star gostinec, zato jjj Jj*;; veliko upanja, da bo O^jieK jjjfc L le oživel. Čaka samo razpis na ^ ki bo v kratkem. AVTOBUSNA POSTAJA*;^-d - Avtobusni potniki oznak, kje ustavljajo av.-so povsod, a so zaradi j jivcev izginili. Avtobusno pffif ^ ne nadomesti manjkajočega ker bodo predpisane za po** •’ . enotne table. ^ ^ TV - poročevalec g,(J ^ jovanitljl S sprejemnikov je vsak dan vc^- po pa se množi tudi negodova ^ postavljene antene ne ^ dobrih slik in zvoka. še marsikdo omislil, pa sc všečnosti in jeze. Sosed, let poizkuša na vse ‘načine ^ prenos, je zaprosil za P®.’’'’e Ljubljano, ki mu jo je tudi^J^r x yana zaman pričakuje! )vn.c-> Čeprav je bilo v prvi polovici avgusta ob Kolpi 30 stopinj, je bila med Podzemljem in Gribljami na cesti še vedno velika luža. Avtomobili, ki so si utirali pot do Kolpe, so morali čez take ovile. Temeljito popravilo ceste proti Krasincu je več kot potrebno. (Foto; R. Bačer) OBISK IZ DIVAČE Pred kratkim se je mudila na pri-jatelj.skem obisku v ribniški občini skupina 74 članov Zveze borcev iz Divače. Pofcg Ribnice so si ogledali tudi prizorišče bitke pri breznu v Jelenovem Žlebu in Travno goro. Gostom je bil za vodiča predsednik KO ZB NOV Ribnica tov. Slavko Felicjan. Obiskovalci iz Divače so bili z obiskom in kraji, katere so obiskali, ter z gostoljubjem ribniške organizacUe ZB zelo zadovo^nl madvad dgovarja - Kateri predlog bo v Ribnici najteže uresničiti? - Veliko jih bo težko, najteži pa bo gotovo tisti o omejitvi točenja alkoholnih pijač. jih letos tudi ne 1». Pravil » > pozeble. Marsikdo bo *9 | n domače zdravilo in , ijtcf * C pogre.šal. V Ljubljani jc ^ din. . poStJ; i TELEFONIJA SE ŠiRl ? Ortneku ima že 10 narO. oglašajo pa se še novi, t! najbrž morali pomagati z Pred 40 leti je bil v OrtncKU ir, le v „graščini**. 20-L ' ** ('.OBARSKI RAJ j lija sc je začelo. Prvi opozorili, da so sc travi in v gozdu (iK*tlarji Kot bi izstrelil signalno gozdovi oživeli, posebno Ob Mali gori opaziš kar P t mobilov od vsepov.sod. . os™ P; J blagoslova je letos, ko gozdni sadeži prevarali, i obiUu. v ZIMA SE BLIZA V ,ii^ J ^ okoli domov brnijo moto bliskajo sekire. Ijajo kurjavo za zimo. ga Lihko prehiti z'ni“*,,,vflic«.'5 domačiji so že lepe kovih drv, ki jamčijo, da ^ lx) skrbi za prijetno top**^ J l^i deževnega julija je letošnjo sezono precej manj izletnikov obiskalo planinsko kočo pri Jele-y studencu nad Kočeyjem, ki je odprta le ob sobotah, nedeljah in praznikih. Vendar pa so tudi i ®» to lepo postojanko obiskali ljudje iz vseh koncev Slovenije in celo iz tujine - (Foto; J. Primc) !» ŠTIRIDESET LET KOČEVSKEGA ZVOČNEGA KINA gomba vrgla drevo v kinodvorano Kočevski kino imel pred leti več obiska kot oba novomeška skupaj ;)^ošnjo jesen bo preteklo štiri-’ odkar sta zakonca Jože in ; Poje uredila v dvorani bivšega ^la TRST prvi zvočni kino v V začetku sta predvajala po ^ en film vsak teden (ob nedelja leti kasneje sta kupila od last-bivše gostilne „Harde“ prodna katerem stoji še danes kino Zgradila . sta lepo, so-poslopje, v katerem sta bila L ^nje in kinematografska dvo-” Stroški so bili ogromni; samo Ipiostor, na katerem stoji po-sta dala 135 tisoč din. To je i^liko, da bi lahko dobila za ta p eno- ali dvostanovanjsko hišo HubljanL Toda to je bil edini prostor, ki je bil na prodaj v središču mesta in tudi najbolj primeren. Otvoritev novega kina je bila 10. avgusta 1935. Predstave so bile ob sob^otah, nedeljah in praznikDi. Jeseni 1943, ko so bile borbe za grad, ki je stal, kjer je sedaj poslopje NAME, je bila kino dvorana skoraj popolnoma porušena. Leva stena je bila odprta, streha je bila vsa preluknjana in je visela postranL Sredi dvorane je bil ogromen kup ruševin in sosedov kostanj (celo drevo), ki ga je ob bombardiranju vrglo v dvorano. Leta 1945 sta Pojetova z lastnimi sredstvi obnovila poslopje in začela predvajati filme. Leta 1946 jima je bila odvzeta obrt, a za dvorano sta prispevek in proti njemu )Č, delavec iz Podvidače pri mostu, začasno zaposlen '‘^^J^Jetju ITAS Kočevje, star 21 Henigman, upokojcnec iz ' vasi 28, star 88 let; Anton traktorist iz Primožev 1, star ,^1 j; Jože Pugelj, kmet iz Li-33 let: Antonija Rudolf, hil>’ bi Salke vasi 35, stara in Franc Grebenc, upoko k' A V k ® Stare cerkve 18, star 71 let. . Velika Skoda 1^. ^ehin iz Salke vasi je 31. ju->lij. 23. uxi vozil z osebnim avto-*n nekoliko prehitro iz Ko-proti Dolgi vasi. Na blagem k je zaneslo na levo s cestc, ^POdrj obcestni kamen, trčil v se še dvakrat prevrnil. Na oilu je bilo za 20.000 din ^„•''^.^nik pa je imel srečo in ' bil poškodovan. bodo morali zdaj hitro odločiti: ali bodo poslušali nasvet krajevne skupnosti m enotno prispevali denar za asfalt ali pa bodo verjeli tistirh, ki nasprotujejo samoprispevku in bodo še naprej — morda leta, morda desetletja — hodili in brodili po blatu. Zbor občanov je upošteval potrebo po asfaltiranju Kajuhovega naselja in sklenil, naj za ta namen rezervira letos krajevna skupnost 100.000 din (10 milijonov starih din), manjkajoča sredstva pa naj bi prispevali občani (45 družin po 1000 din). Stanovanjsko podjetje in še kdo drug. Asfaltiranje ulic v tem naselju bi veljalo okoli 160.000 din, morebitno asfaltiranje priključkov do hiš pa še okoli 40.000 din. Ce sc prebivalci Kajuhovega naselja ne bodo Ivitro odločili za asfalt in samoprispevek - pogodba za asfaltiranje je pripravljena za podpis — potefn bo pač najpametneje ta denar porabiti drugje. Potreb je precej (popravilo mostu pri cerkvi, ureditev okolice avtobusne postaje, obvozna cesta itd.), zato je gotovo, da to naselje še dolgo ne bo asfaltirano, če ne bo izkoriščena ta priložnost, razen, če ga bodo prebivalci sami v celoti plačali. J. PRIMC prejemala najemnino. Oba sta bila tudi zaposlena pri kinu. Leta 1949 je Jože Poje umrl. Tri leta pozneje so poslopje kina nacionalizirali. Od 1946 do 1971 je Pojetova vodila Idno. Kmalu potem ko je prevzela službo, je začela uvajati predstave še med tednom. V začetku je bilo malo obiska, ker ljudje niso bih navajeni več predstav. Postopoma so se navadili, v kinu pa so prešli od predvajanja enega filma tedensko na pet ali pa še več filmov. Pro^m je bil pester. V Kočevju so nudili obiskovicem toliko in prav takšnih filmov kot vsi ljubljanski kinematografi. Tudi dvorano so medtem večkrat obnavljali in izboljševali. Med prvimi v Sloveniji je bil v Kočevju urejen oder in aparature za široko platno. Montirali so dva nova projektorja. Po vojni so bili že dvakrat nameščeni novi sedeži. Uredili so novo pisarno in blagajno. Sedanji pod v dvorani je že tre^i. Pred kakšnimi 12 leti so obložili stene v dvorani in čakalnici z ultrapasom in temeljito prenovili sanitarije. Tudi po prometu in finančnem uspehu je bil kino JADRAN prvi na Dolenjskem, čeprav je bila cena vstopnicam vedno nižja kot drugje. Pred leti je imel več prometa kot oba novomeška kinematografa skupaj. Konec leta 1970 je bilo na skladih približno 200.000 (20 mihjonov starih dinarjev) in izdelan načrt za centralno kurjavo ter preureditev prostorov. Taka je na kratko zgodovina kočevskega kina od predvajanja prvega zvočnega filma do danes. S tem prispevkom pa želim tudi zavrniti govorice, češ da zadnjih 20 let po vojni kino JADRAN ni bil bistvenč prenovljen. m. P., Kočevje Novo sprehajališče Krajevna skupnost Kočevje ima v načrtu promenadno pot za Rinžo. Urediti jo namerava med staro Tomšičevo cesto in Rinžo. Tako bi ta del mesta, kjer je bila včasih vrtnarija oziroma ekonomija, dobil lepši vi-•dez. Zdaj je namreč zelo neurejen. Že od stolpnic proti mostu na Roški cesti so vrbe žalujke. Tu je tudi v vročini senca, blizu je voda, zato je treba postaviti le nekaj klopi in poravnati zemljišče ter ga primerno urediti, pa bo ta del mesta dobil lepo sprehajališče oziroma park. Združeno ceneje in bolje Denar za lepše mesto in rekreacijo združiti , Malo PRIJAV i J. Za otroško varstvo je poslal delovnim organizacijam v Ko-,^^2pis, naj prijavijo otroke za-I jjb staršev za popoldansko var-■ Poslej so prejeli naslednje pri-V^^LAMIN 5 otrok, TRIK ON w 9; Oddelek bodo organi-j,, ffij’ Ce bo pripravljenih skupno 20 jj i^trok. Več delovnili organi-IjJ* odgovorilo, da popoldan-'^tJoŠkcga varstva ne potrebu- pa Sc ni odgovorila. Med Se niso poslali odgovorov, ^1g! TRGOPROMET in gostinska o'^irki /1* je popoldne zaposle mater. Mestna krajevna skupnost je pripravila družbeni dogovor o združevanju denarja za vzdrževanje parkov, zelenic, nasadov, otroi3tih igrišč in rekreacijskih središč v Kočevju. Posamezne delovne in druge organizacije že zdaj namenjajo znatne zneske za urejanje parkov, zelenic in nasadov v okolici svojih poslovnih stavb. Pri krajevni skupnosti menijo, da bi bilo mesto lahko z manjšimi stroški lepše urejeno, če bi denar za urejanje zelenih površin v mestu združevali in ga načrtno uporabljali. Posebna komisija KS je pripravila oziroma še pripravlja kratkoročni in dolgoročni načrt za urejanje zelenih površin v mestu. Urejanje v okviru KS pa lw seveda tudi cenejše. Predstavniki KS bodo v kratkem obiskali delovne in druge organiza- (OČEUSKE NOUIGE cije, da bi podpisale družbeni dogovor o združevanju denaija za vzdrževanje zelenih površin v mestu in da bi se dogovorili z delovnimi organizacijami za zneske, ki naj bi jih prispevale v skupni sklad. Seveda pa bo prav le, če lx)do v ta sklad prispevala tudi tista podjetja, ki nimajo svojih parkov in zelenic, saj so tudi ona moralno dolžna prispevati za lepši videz mesta. Ne bi bilo prav, če bi bila skrb za lepše mesto le na ramah nekaterih. Seveda pa bi bilo pametno, če bi postopno prešli od vzdrževanja na urejanje novih zelenih površin, otroških igrišč in rekreacijskih objektov. Mestu manjka predvsem igrišč in rekreacgskih objektov. l*ri tem pa ne bi bilo prav, če bi se KS Kočevje zapirala v svoje meje, ampak bi pri urejanju rekreacijskih objektov lahko sodelovala s sosednjimi KS, njSr.: Dolga vas smučanje, Mahovnik - kopališče na Rinži, Rudnik urejanje jezera po ukinitvi proizvodnje v rudniku itd. J. PRIMC' ,J^e vem, če bo tale prha še kaj pomj^ala,“ je dejal prejšnji teden Matija Miškovič, traktorist z obrata novomešce kmetijske zadruge v Zalogu, ko je na šentjemejskih hmeljiščih že nekajlaat izprazni škropikik s škropivom proti plesnivosti. Pripomnil je, da si hmeljaiji letos ne morejo obetati kaj prida zaslužka. (Foto: I. Z.) Človeka srce zaboli Polovico hmeljskega pridelka v Šentjerneju je »spravila v žep« toča - 21. avgusta obiranje Grdo je sklestila toča šentjernej-ska hmeljišča, v jarkih med vrstami je bilo ledenega zrnja toliko, da bi ga lahko grabiU v prpšča. S škropivom so prejšnji teden odganjali peronosporo od kobulčkov, ki so, udarjeni, porjaveli. „50 do 60 odstotkov pridelka bo letos manj, kot sitio pričakovali. Človeka, ki se je vse leto znojil in bdel nad nasadom, mora ob takem uničenju boleti srce. V zadigih petih letih ne pomnim tako slabe letine.“ Ob tem kmetijski tehnik Tone Vinder, priseljenec iz Savinjske doline, delovodja na šentjemejskih hmeljiščih, ugotavlja, da se v teh zadnjih dneh pred obiranjem (hmelj bodo začeli obirati predvidoma 21. avgusta, že drugo leto s strojem) ne da storiti mnogo. ^ Novomeška kmetijska zadruga ima v Šentjerneju 21 lia hmelja. Jeseni bodo s hmeljem zasadili še 9 ha Suhokrajlnski drobiž 10 STANOVALCEV BIVŠE BLATNIKOVE HIŠE V VELIKEM LIPOVCU, ki je pogorela v četrtek, 10. avgusta, je dobilo začasno streho pri vaščanih v Velikem Lipovcu. Požaru je botrovala nepremišljenost 9-letne Blatnikove hčerke Dragice. Hiša je bila lesena in nezavarovana. Ko je požar izbruhnil, se vaščani še niso vrnili s polj, kjer so delali do trde teme. Zato niso mogli iz hiše rešiti kaj več in pravijo, da je razen pohištva zgorel tudi težko, prilura-njeni denar. V neposredni bližini liiše je bil ogrožen s slamo krit hlev, vend^ so ga obvarovali pred požarom najprej vaščani, nato pa gasilci. Na srečo tokrat ni bilo vetra, v vodnjakih pa so imeh še kar dovolj vode. NA LOKI OB KRKI POD ŽU-ŽEMBERŠKIM GRADOM je v teh vročili dneh zelo živahno. Tu se kopajo in sončijo, imajo pa tudi OTOstor za športne igre. Se posebej živahno je bilo v nedeljo, ko so prišli sem tudi od drugod. Ker je Loka vsako leto bolje obiskana, bi jo res kazalo urediti tako, kot se v Žužemberku o tem pogovarjajo že več let. ŠE EN GRAJSKI STOLP BO TA TEDEN DOBIL „KAPO“, pozneje pa nameravajo pokriti še dva stolpa. Tako bo žužemberški grad imel letos pokrite že štiri stolpe. Razen tega bodo zaščitili veliko grajsko klet, da ne bo pronicala deževnica skozi Se dobro ohranjene oboke. ODOBRENE GRADNJE STANOVANJSKIH HIŠ V ŽUŽEMBERKU so v zastoju. Graditelji čakajo na cement, zato bo le nekaj hiš zgrajenili do podstrešja. Nekaterili ne todo dvignili niti do prve plošče, če bo še dolgo primanjkovalo cementa. Marsikje bo ostalo le pri izkopu temeljev. M. S. Uganki Ko na terasi hotela Metropol naročiš tonic z limono, natakar prinese samo tonic, češ da limon nimajo. Ce vprašaš, ali lahko dobiš limonado, se pohvaU, da pri njih postrežejo samo z naravno limonado. Uganki; ali sc jim ne da rezali limon in ali je limonada res naravna? p \ 11/ Tone Vinder: toča oropala hmeljišča polja in v naslednjih letih še 10 ha. „Tak je naš načrt, na 40-hektarski površini pa bi bili tudi stroji popolnoma izrabljeni," pravi delovodja Vinder. Popis škode Prejšnji teden so opravili na šent-jemejskem območju popis škode, ki jo je na posevkih povzročila julijska toča. Škodo so jx)pisovali v Grobljah, Ostrogu, Šentjakobu, Zame-škem (tudi za Cisti breg in Mršečo vas), Hrvaškem brodi^ Drami, Rojah (tudi za Mihovico), Smalčji vasi (še za Razdrto) in Cadrežah. Lep uspeh Evropskega prvenstva v goji, kije bilo v univerzitetnem središču Twente v Holandiji od 27. julija do 10. avgusta, sta se med najboljšimi Jugoslovani udeležila dva Novo-meščana: Franc Dragan in Tamar Cefarin, ki ic v conskem turnirju premagal vse svoje nasprotnike. Drugo mesto je zasedel Dragan, za obema Novomeščanoma pa so se uvrstili igralci iz Anglije, Nemčije, Fiancije, Holandije in iz drugih držav. ŠE SO DOBRI LJUDJE Ani Špringer in njenim štirim mladoletnim otrokom se ne bo treba več potikati po svetu brez tople domače strehe nad glavo. Prejšnji teden so družino z Grč vrha preselili v Dobindol. Stanovanje sta Šprin- ferjevi pomagala opremiti Rdeči riž in Center za socialno delo, ki sta poiskala tudi darovalce pohištva in nekaj opreme. Novomeščanka Zalka Kocjan s Cestc komandanta Staneta je podarila omaro in kuhinjsko kredenco, Feri Buk iz Ko-štialove v Novem mestu pa žimnice in nekaj posteljnega perila. Nekaj opreme je zbral sam Center za socialno delo, ki je Špringerjevi pomagal tudi pri preselitvi. LABODOVE UPOKOJENKE V petek, 18. avgusta ob 10. uri je v prostorih društva upokojencev v Novem mestu sestanek glede izleta. Pridi tc! MINI ANKETA Okus po delu Praksa je potrebna! „Vaja dela mojstra,“ pravijo novomeški srednješolci, Id so te dni na praksi po novomeških delovnih organizacijah. Darko Ilič, dijak gradbene tehnične šole: Pred dnevi sem uspešno zaključil obvezno prakso pri Pionirju. Svojca dela ^ nisem spoznal, pač pa sem spo-znal, kakšen naj bo odnos vodilnega delavca na gradbišču do drugih. Praksa je potrebna, ker lahko teorijo gradbeništva v praksi uresničujemo. Zdenka Kovšca, dijakinja administrativne šole: V Novo-tehnini pisarni delam šele nekaj dni. Upam, da bom spoznala vsaj nekaj tega, kar me še čaka. Vidim, da bo to delo takšno, kot sem si ga zamišljala. Z denarno nagrado si bom kupila nekaj šolskih knjig in zvezkov, dmgo pa bo ostalo za razvedrilo. Franci Košiček, študent fizike: Kot gimnazijec sem vsako leto prakticiral. Praksa je koristna za dgake, dijaki pa so koristni za tovarne. Nagrade so premajhne, saj znašajo petino osebnega dohodka delavca. O samoupravljanju sem vedno bolj malo zvedel, presenetilo pa me je, da ponekod delavci večkrat biez skrbi lenarijo, včasih po več ur hkrati. Meta Lukšič, gimnazijka: Vaja dela mojstra! Zato moramo po tretjem letniku gimnazijci opravljati obvezno petnajstdnevno počitniško prakso. Za podjetje, kjer bomo delali, se odločimo sami. V tovarni zdravil ,,Krka“ je veliko mojih sošolcev in vse so lepo sprejeU. Dnevi po-, tekajo' hitro in nagrada nas že čaka. Do šolskega leta bo prehitro skopnela, bo pa zelo dobrodošla. Franc Radi, dijak srednje kmetijske šole: Obvezno enain-dvajsetdnevno prakso sem že opravil. S sošolci smo na grmskem posestvu spoznavali polje-deljstvo. Ker je bilo vreme neugodno, smo velikokrat počivali. Kljub temu je bilo zanimivo in poučno. Nagrada mi bo kot vsakemu študentu in srednje-Š6lcu dobrodošla. Polde Jevšek, gimnazijec: Kot pismonoša že več tednov spoznavam Novo mesto in ljudi. Delo je zanimivo, a zame pre-^ napojno. Drugo leto bom imel obvezno ■ prakso. Dela se ne bojim in mislim, da je pravilno, če ga dijaki spoznamo pred matirro, poleg tega pa še odnose in samoupravljanje. Počitniškim spominom se bodo sedaj pridružili še vtisi iz posameznih delovnih organizacij in ti bodo mnogim dijakom pomagali pri izbiri bodočega poklica. J.PEZEU NovomeSia kronil^ KOLIKO CASA brez VODE -Gospodinje iz blokov na Zagrebški cesti za vodo ta mesec ne bodo plačale zahtevane vsote, ker tudi one ne natočijo toliko vode, kot bi jo potrebovale. Že dalj časa iz pip namreč le sramežljivo kaplja. ŠOLSKE POTREBŠČINE - Cez pol meseca bodo šolska poslopja ponovno oživela. Pri Mladinski knjigi pravijo, da je v prodajalni iz dneva v dan več učencev, dijakov in njihovih staršev, ki se zanimajo za učbenike, priročnike in knjige ter njihove cene. Vsem strankam svetujejo, naj si šolske potrebščine nabavijo čimprej, ker bo v septembru v prodajalni preveč ljudi. TRŽNICA: Ta ponedeljek je bila tržnica dobro založena predvsem s sadjem, vendar se mu cene niso bistveno spremenile. Gospodinje se še vedno pritožujejo, ker solate zmanjka že okoli desete ure. Cene: solata 7 din, lubenice 3 do 4 din, slive 7 din, črno grozdje 10 din, belo 7 din, zelje 2 din, kumare 2, breskve 7, čebula 6 din, paprika 10 din, paradižnik 7 din, rdeča pesa 5 din kilogram in jajčka po 0,80 din. POGREBI: Umrla sta: prim. dr, Ivo Smrečnik, v 64. letu starosti, Nad niUni 15, in Janez Flajs, uslužbenec, v 35. letu starosti, iz Kettejevega drevoreda. ROJSTVA — Rodila je Darinka Kotnik iz Gubčeve 24 - Mojco. - Ena gospa je rekla, da človek res ne razume teh miličnikov, saj niti ljudje s položajev niso več vamL Zadnjič w vzeli na piko celo samega predsednika sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, \fislil je, da lahko tudi peš izsiljuje prednost, pa so ga zašili, f ii H i P i w p M TEDENSKiLE B Petek, 18. avgusta - Helena Sobota, 19. avgusta — Ljudevit Nedelja, 20. avgusta - Bernard Ponedeljek, 21. avgusta - Ivana Torek, 22. avgusta - Timotej Sreda, 23. avgusta - Zdenka Četrtek, 24. avgusta - Jernej =siSM BREŽICE: 18. in 19. avgusta amer. barv. film „Mazurka v po-stelji“. 20. in 21. avgusta amer. barv. film , Jagode in kri“. 22. in 23. avgusta Šved. barv. film „Strast“. ČRNOMELJ: 18. avgusta franc, barv. fibn „Rafael ali razvratnik". 20. avgusta franc. barv. film „Rafael ali razvratnik", 23. avwsta Špan. barv. film „Lepi spomini ‘. iMi KOSTANJEVICA: 19. avgusta nem. barv. film „Pridi, pridi, ljuba moja“. 20. avgusta amer. barv. film „Mrtvim svoboden prehod". 23. avgusta amer. barv. film ,^Conje streljajo". METLIKA: Od 18. do 20. avgusta nem. barv. film „Balzacove greš-nice“. 23. in 24. avgusta amer. film „Nekateri so za vroče". MIRNA: 19. in 20. avgusta „Nuna iz Monze". NOVO MESTO: Od 18. do 20. avgusta amer. barv. film „Balada o Dingasu Magiju". 21. in 22. avgusta amer. barvni film „Samomorilski komandos". 23. in 24. avgusta franc. barv. film „Veseli lov na diamante". RIBNICA: 19. in 20. av^sta amer. barv. film „Tajni agent FUnt". ŠENTJERNEJ: 19. in 20. avgusta „Po sokolovi sledi". ŠMARJEŠKE TOPLICE: 23. avgusta Špan. barv. film „Pesem in ljubezen TREBNJE: 19. in 20. aynista amer. barv. vojni film „Bojišče . 02 SLUŽBO DOBI ' ISCEM pošteno dekle za pomoč v , gospodinjstvu pri 2-letnem otroku. Ostalo po dogovoru. Oglasite se lahko vs^ dan po 14 url Jerneja Čampa, Cegelnica 9, Novo mesto. BRIVSKO-FRIZERSKO vajenko sprejmem. Hrana in stanovanje j preskrbljena. Davorin Novak, Trebnje 18. BRIVSKO-FRIZERSKA pomočnica dobi službo takoj ali po dogovoru. Jožica Aleksič, česalni salon Brežice. TAKOJ ZAPOSLIM kmečko dekle, ki ima veselje do dela v gostinstvu, v kuhinji in strežbi. Hrana in stariovanje v hiši. Plača po dogo-voru (od 1.000 do 1.500 N-din) in hrana ter stanovanje. Možnost tudi nadaljnjega izobraževanja. Ponudbe na naslov: Gostišče „Iški Vintgar", Iška 28, Ig pri Ljubljani MIZARSKEGA pomočnika, delavca _ ali vajenca sprejmem takoj. Po ,želji dam samsko stanovanje in ‘hrano. Plača po dogovoru. Pohištvo Kurnik, Sevnica, tel. 74:191. SLUŽBO dobi kmečko dekle za pri-učitev v gostinstvu. Bife, Ljubljana, Opekarska 14. STAIMOVANJA ZA ENO LETO oddam v najem enosobno stanovanje najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod šifro „September". ODDAM opremljeno sobo dvema študentkama. Plačilo za eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista (1619/72). PRODAM enosobno stanovanje, novejše, s centralno kuijavo. Čelik, Nad mlini 42, tel. 22-352. ODDAM dve sobi z dvema ^-steljama in eno posteljo. Miha Cobar, Novo mesto, Trdinova 14. ODDAM opremljeno sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi Usta (1622/72). ISCEM sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Informacije na tel. 21-289 od 15. ure dalje. DEKLE išče opremljeno sobo v Novem mestu. Ponudbe pod ,^^1ujno". DOBER IN MIREN samec (30 let), zaposlen, išče opremljeno majhno sobico. Prednost Straža, Vavta vas, Jurka vas in Novo mesto. Plačam vnaprej. Naslov v upravi lista aS64/72). ISČEM enosobno neopremljeno stanovanje v Novem mestu ali biižt^i okolici proti nagradi. Martin Orlič, UL na Obrh, n. h., Metlika. MLAD ZAKON$KI PAR išče sobo in kuhinjo (neopremljeno) ali večjo sobo v Novem mestu ali v bližnji okolici Naslov v upravi Ibta (1591/72). TAKOJ POCENI prodam Štirisobno stanovanjc z vrtom v Novem mestu. Kovač, Koštialova 42, Novo mesto. ODDAM sobo dvema moškima. Na-slovv upravi lista (1562/72). PRODAM dvosobno stanovai\je z faražo v bloku. Stane Kolenc, rebrne 98. ODDAM sobo starejši ženski, po možnosti upokojenki Mačkovec 3, Otočec 00 Kiki. Motorna vozila PRODAM odlično ohranjen fiat 125. Poizvedbe tel 21-393. PRODAM rabljen moped. Mačkovec 3, Otočec ob Krki. PRODAM R-10, letnik 1966, po ugodni ceni Ogled na črpalki v Vavti vasi PRODAM osebni avto peugeot 204. Cena 34.000 din. Naslov v upravi lista (1816/72). UGODNO PRODAM kompletna kolesa za fiat 850 in še nekatere dele. Interesenti naj se zglasijo pri ^ Antonu Grosu, Črnomelj, Ulica 21. oktobra 4/a. PRODAM 3,5-tonski neregistriran tovornjak, Hannomag Markant, letnik 1966. Ponudbe: Kos, Birna vas 5, Šentjanž. PRODAM PRODAM par konj, starih 7 let. Naslov v upravi lista (1583/72). PRODAM malo rabljen šotor za štiri osebe, s poda^^om. Naslov v upravi lista (1584/72). PRODAM dva rabljena kavča. Škerlj, Majde Sile 7, Novo mesto. PRODAM po ugodni ceni električni ojačevalec — 15 vatov s posebno vgrajenim mikseijem in vibratorjem. Darko Dragaš, Kristanova 8, Novo mesto, tel 22-527. POCENI PRODAM peč na trajno žarenje - skoraj novo. Stine, Volčič eva 39, N ovo mesto. PRODAM hrastovo spalnico. Ogled v soboto dopoklne. Naslov v 'Upravi lista (1557/72). PRODAM skoraj novo mlatilnico z vsemi napravami Anton Brezovar, Repče 9, Trebnje. PRODAM kosilnico Alpina in Gut-brod in težko pa poceni traktorsko prikolico. Stanko Hosta, Sela 16, Šentjernej. PRODAM 2 kub. m smrekovih plo-. hov (suhih) in 2 kub. m hrastovih po ugodni ceni Naslov v upravi lista (1566/72)^ PRODAM nov plinski bojler in rabljen električni štedilnik. Primc, Volčičeva 37, Novo mesto. PRODAM športni otroški voziček, košek z vso opremo in kožni plašček za dekUco do 6 let. Ela Pajič, Jerobova 3 a. Novo mesto. ZARADI selitve prodam peč na olje, visečo omarico - 120, delovni pult 80. Vizjak, Padcršičeva 3, Novo mesto. PRODAM žrebca, starega dve leti in pol, in žrebico, staro pol leta. Jože Bašejj, CJor. Kamenje 5, Otočec. PRODAM plinski štedilnik in raztegljivo mizo. Smihelska cesta 19, Novo mesto. UGODNO prodam spalnico brez posteljnih vložkov. Interesenti naj se zglasijo na Kristanovi 25, Novo mesto. PRODAM novo trifazno motorno mesoreznico (220-280 vv) kompletno, s preko 50 rezervnimi deli. Naslov v upravi lista (1620/72). ZARADI selitve prodam dobro ' ohranjeno »alnico novejše izdelave. Naslov v upravi lista (1618/72). POSEST DOBRO ohranjeno hišo z gospodarskim poslopjem in sadnmi vrtom v okolici Kočevja poceni prodam. Informacije Valentina Koch, Ljubljana, Scopolijeva 18 c. POVRATNIKI! Žaradi izselitve prodam v Novem mestu dvostanovanjsko hišo (nedokončano) z velikim vrtom; lepa sončna lega, elektrika v hiši. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (1720/72). POVRATNIKI! Zaradi bolezni pro- dam solidno enodružinsko hišo, 4 sobe s pritiklinami 1.000 kv. m sadovnjaka vseh kultur. Ima lepo lego, stoji skoraj v centru. Kow, Velenje, Slovenija, Celjska 31. Cena po dogovoru. PRODAM PARCELO ob cesti Vel Mraševo-Križaj v velikosti 44 arov. Jože Lajkovič, Vel Mraševo 42,68312 Podbočje. KUPIM eno ali dvostanovanjsko hišo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1560/72). PO UGODNI CENI prodam v Dolnji Straži njivo, veliko pol hektarja. Naslov v upravi lista (1567/72). PRODAM 10 a vinogradama na Tolstem vrhu. Primerno za vikend. Ogled možen vsak dan. Alojz Božič, Tolsti vrh 16, Brusnice. ODDAM vseljivo hišo v Crmoš-njicah, Stopiče, 4 km od Novega mesta. Cerovšek, Ragovska 1, Novo mesto. KUPIM zazidljivo parcelo na območju Novega mesta. Cenjene ponudbe pod „Gotovina". KUPIM gradbeno parcelo ali nedo-g^eno hišo v Mačkovcu ali bližnji okolici Novega mesta. Lahko plačam v devizah. Martin Žabkar, Ravno 14, Raka. V NAJEM dajem 4 ha arondirane obdelovalne zemlje, kozolec, hlev “ s 6 odraslimi govedi, konjem, potrebnim inventagem in delno me-hanizacgo, vse ob gla\-ni cesti in na ravnem. Ogled pri Jožetu Papežu, Dolnji Boštanj 60, 68294 Boštanj. RAZNO POROCNI PRSTANI! Poročni prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar v Go^oski 5 v Ljubljani, bo trajen ^omin na sklenitev vaše zakonske zveze! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! MLAD ZAKONSKI PAR z majhnim otrokom išče sobo in kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolici upravi MOSKI, 35/170, pošten, zaposlen. :nji Naslov v upravi lista (1571/72) z dobro plačo in avtomobilom, želi poznati čedno dekle ali ženo od 20 do 30 let - lahko je vdova ali ločenka, otrok ni ovira — Iz Novega mesta ali bližnje okolice. V poštev pride tudi zakon. Ponudbe s polnim naslovom na upravo lista pod „Lepa 1 _ nost . VDOVEC invalid s pokojnino, hišo in zemljo želi spoznati pošteno žensko, staro do 50 let, visoko do 1,50 m, lahko je tudi vdova (Slovenka). Franc Černe, Žamarija 13, 47231 Kostanjevac, Žum-berak. ZA oskrbo enega člana podarim posestvo (8 ha zemlje) v lepo dostopnem kraju v bližini Sevnice. Vseljivo takoj. Naslov v upravi lista (1626/72). V ČETRTEK, 10. avgusta 1972, sem na cesti Novo mesto—Mal. Brusnice izgubil moško zapestno ' uro. Na hrbtni strani je posvetilo „10 let SADJA-ZELENJAVE". ftosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne na postajo milice. FANT (30/168) želi spoznati dekle ali razočarano mamico z enim otrokom. Ponudbe pod šifro „Novomeščan". Ob mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta in sina TOMA PEZDIRCA iz Vojne vasi pri Črnomlju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ter poklonili vence in cvetje. Posebno smo dolžni zahvalo podjetjema BEGRAD in BELT Črnomelj, gasilskemu društvu Črnomelj, AMD Črnomelj, gospodu dekanu za spremstvo in obred. Lepa hvala tudi za tople poslovilne sede. Vsem, ki ste sočustvovali z nami, iskrena hvala. Žalujoči: Žena Vida, hčerkici Vlasta in Branka, mamai in drugo sorodstvo Ob mnogo prerani smrti in težki izgubi ^ubega moža in očka AVGUŠTINA DIMA sc iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in mi izrekali sožahe. Iskreno se zahvaljujem dr. Jakliču, kolektivu TGO „Mirna", Modna oblačila Trebnje, upravniku Maksu Kurentu za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem in župnikoma. Vsem skupaj enkrat lepa hvala. Žalujoči: žena Olga in mali sinček Gusti Ob prezgodnji boleči izgubi naše dobre nepozabne sestre FRANCKE SIMONIČ šivilje iz Podrebra 2 b, Semič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali v najtegih trenutkih ob strani, posebno pa sosedom, darovalcem vencev, Iskri Semič, gospodu župniku za spremstvo na zadnji poti in družini Simonič iz Semiča. Podreber, 12, avgusta 1972 Žalujoči: sestre in bratje ter drugo sorodstvo Ob boleči in prerani izgubi moje drage žene, mamice, hčeAe, sestre in nečakinje MILKE BUTIGAN, loj. KRANJEC iz Dubrovnika se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so nam v najtegih trenutkih pomagali. Posebna zahvala uslužbencem uprave Splošne bolnišnic Novo mesto, kolektivu BETI iz Mirne .peči gospodu župniku za opravljeni obred in pevskemu zboru. Vsem, ki so ji darovali cvetje in vence ter jo spremili na zadnji poti, najlepša hvala, Dubrovnik, Šentjurje, Novo me-stOj^ Ljubljana Žalujoči; mož Slavko, sin Gorazd, oče, mama, sestre, brata, teta Nežka in stric Janez Ob boleči izgubi naše dra^ žene, mame, stare mame in prababice BARBARE ZUPANCiC, roj. OGULEN iz Dragomlje vasi pri Suhoiju se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, sos^om, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali ob nepričakovani, težki izgubi in pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cve^e. Srčna hvala vaščanom, posebno sosedom. Škofovi, Žuglovi, Kočevarjevi, ter družmi Poreber iz Novega mesta za nesebično pomoč. Zahvala . velja tudi kolektivom ZKGP, KG Kočevja ter Emoni iz Ljubljane. Hvala gospodu župniku za obred. Žalujoči: mož Anton, sin Tone, hčerke Pepca, Mimi, Ivanka, Lojzka in Rezka z družinami ter drugo sorodstvo Ob bridki in nenadomestljivi izgubi naše predobre žene, zlate mame in stare mame JOŽEFE UDVANC ki nam jo je iztrgala dolga, zalubtna bolezen iz naše srede, smo se dolžni zahvaliti sosedom iz Ledeče vasi, posebno družini Luštek in sosedi Rezki Lenart za vso pomoč in sočustvovanje ter tolažilne besede v težkih trenutkih. Nadalje se zahvaljujemo g. župniku iz Šentjerneja za tolažilne besede in lepo opravljeni obred. Najlepša hvala tudi vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetjc in za tako veliko udeležbo na zadnji poti. Neutolažljivi: mož Janez, otroci Pepca, Justi, Tončka, Tone, Ludvik, Albin in Rudi z družinami ter drugo sorodstvo Za vedno sc jc poslovila od nas naša draga mama, stara mama, teta in sestra ANA JAKSE iz Otočca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateUem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku, MPP Novo mesto in Uhernikovi mami, ki nam je pomagala v težkih trenutkih. Žalujoči sorodniki Po dolgi in mučni neozdravyivi bolezni nas je za vedno zapustil v 73. letu starosti dobri mož, oče in brat FRANCJERAK iz Gmajne 38 pri Raki Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, kiso nam v teh težkih trenutkih stali ob strani mu poklonili vence in cvetje, nam izrazili sožalje ter našega nepozabnega očeta in brata v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo Lekšetovim in Duhovim iz Dolenje vasi, kakor tudi Tomažinovim iz Gmajne, častiti duhovščini za spremstvo in cerkveni obred ter pevcem za prelepe žalo-stinke. Prisrčno se zahvaljujemo tudi vsem, ki so pokojnika obiskali med boleznijo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala! Dobrava, Gmajna, 4. avgusta 1972 Žalujoči: žena Alojzija, sinovi Lojze, Martin in Franjo, brat Lojze, sestra, vsi z družinami, in drugo sorodstvo Preklicujem besede, W rekel Mariji Jer še iz Zalisca 6, ko neresnične. Jože Ozimek, lisec 11. SLAŠČIČARNA M^da Šentjernej,.je odprta. se za obisk in naročila. KOTLE ZA ŽG^JEKUHO ’ j m!izvedbah in velikos^^ Aljaževa c. 4. - Šiška. KAMEN lomljenec po zeloig! ceni dobite pri Kovačiču, Nad 55, Novo mesto. Dragici Pate iz Dol. Kamene iskreno čestitajo za njen dvojni. Jraznik mama, sestre Justi, Lojzka, oži in brat Franc z družinami. Obenem čestitamo tudi Lojzki Goriškovi iz Slakove ulice. Ana Lahajnar, DoL Kamence 52, Novo mesto, opozarjam .vsakogar, ki bi širil neresnične govorice o meni v zvezi z mojo materjo, da ga bom sodno preganjahu Neža Bele iz Zameškega prepovedujem hojo po njivi in vožnjo po travniku pri Hrvaškem brodu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom soano preganjala. Janez Sva^, Dol. Stara vas 4« Sen^emej, opozaijam, da moja žena Karolina Sv^j iz Gor. Vrhpolja 8, Sen^ernej, ni upravičena prodbijati hiše in gospodarskega poslopja, ker je moja last. Kristina Plantan, Koroška vas 3, Stopiče, prepovedujem pašo in delanje kalušnekoli škode po moji parceli na Opari Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno prianjala. Preteku teden" so v porodnišnici rodile: pj- lovič iz Črnomlja - Jo- nica Goleš iz Metlike -žefa Kovačič iz Glinka -Ana Novosel iz Reštova - ^ Jožefa Brodnik iz Straže ' Marija Cemas iz Gradca -Anica Rožanc iz GrmoveB , klico, Marga Ck>renc z Simona, Anica Skof iz Tonga, Jožefa Kirn iz Ireno, Jožefa Košak iz vasi - Maijana, Olga Kdc-Nakla - Sandqa, Jelendola - Miroslava, iz Slovenske vasi -neja, Cecilga Kek iz Anico, Darinka ZupanciC ^ lenjskih Toplic - Silve^i jjr Martinčič iz Drame - Jurija Krušeč iz Nove nardo, Sonja Omerzel iz Boruta, Jožica Horvat iz Natalijo ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v naših najtežjih trenutkih ob tragični naših nadvse ljubih hčerk, sestre in sestrične MIMICE in MILICE MUSTAR iz Gorice pri Krškem 2alajoii družini Mustar ZAHVALA Ob tragični smrti mojega moža JlNEZi FLUSl _ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mi v težkih^^ nutkih stali ob strani in mi pomagali ter za vsa žena sožalja. Zahvaljujem se tudi za poklonjeno cvc ^ in za spremstvo na zadnji poti. Se posebno se zahva^j^ jem SGP Pionir, govorniku za poslovilne hese^ gospodu duhovniku za obred ter tolažilne besed®- . Novo mesto, 14. avgusta 1972 Žalujoči: žena Barbara, hčerka Barbi in drugo soroi I Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sp0‘ ^ žalostno vest, da nas je v 28. letu starosti, 3. 3» 1972 za vedno zapustil naš nadvse ljubi in do^f* Marijan Požun strojni in živinorejski tehnik v Cbicag« \ Sevnica, 8. avgusta 1972 n Globoko užaloščeni: mama, oče, Franci, Marica, Jožko, Rezika, Tine in Anica z dru^’** DOLENJSKI m USTANOVITELJI: obCinske konference SZDJ. meU> Kočevje, Krfiko, Metlika, Novo mesto, Trebnje. IZD.\JATELJSK1 SVET: Lojzka PotrC Zdfi' Franc Beg, Viktor DragoS, Tone Gofinlk, Jože ^ . fr** ^ novSck, Franc Lapajne. Tine Molek, Slavko Sniero dohar in Ivan 2lvie. • UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Go9nlK voml urednik), Ria BaCer, Marjan Legan, Primc, Jože Spllchal, Jotlca Teppey, Ivan Zoran ^ nlk. — Tehnični urednik: Marjan Mofikon. IZHAJA vsak četrtek ~ Posamezna itevllka * naročnina 79 dmarjev (za 1972 : 64 din), polletna j v din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 iklh dolarjev oz. 30 DM (ali ustrezna drugu vat nostl). — Devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9. »0 <^1 OGLASI: lem vlSlne v enem stolpcu 40 ****?’ ni strani 5S din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji stra . Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadau « Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja « Ve® etii! > it. 6 od 1. 7. 1972. — Za oglase odgovarja Mlr^o TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Nove«^ — Naslov uredništva in uprave: 68001 NOVO — Postni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 --pisov In fotografij ne vračamo — Tiska tiskar vice« v Ljubljani. iSl S s k je ;st •Je k ■k P( i 14 I DOLEKJSKI UST RADIO LJUBLJANA DAN; poročila ob 5.00, S 7 00, 8.00, 10.00, 12.00, ti?’ 19.30 in ob 22.00. sS spored od 4.30 do 0,^K, 18. - AVGUSTA: 8.10 matineja - 9.20 Melodije za dni, razvedrUo - 10.20 Pri vas nanotv Poročila - Turistični l2qn v ^ goste iz tujine - Lo*yt . nasveti - inž. Nace liivim' ^^šno prirejo dosegajo z govedom drugje in kakšno pri Z domačimi ansambli Kali ;^^,*^Poročajo vam ... 14.30 feu *"s|uš^ci Čestitajo in pozdrav-16 nn~ . P Napotki za turiste -zdiavi«” * ~ 17.10 Človek in lahko n~A »Signali“ - 19.00 otroci! - 19.15 Minute pJJ?amblom treh dolin - 20.00 2l jc ^ P!®si drugih narodov -j^Ud^ja o morju in pomor- V domala* g2?TA, 19. AVGUSTA: 8.10 tfim "jatineja - 9.35 S Pihal-1020 RTV ijubijana - vas doma - 11.00 Poro-8oste i, * napotki za naše nasveti ~ 12.30 Kmetijski ^ematoHo Aleksander Hržič: I\) lorizantemah - 12.40 Priporočajo P® lutosiai” Pesimjo in besedo 1^'^^ Glasbeni 17^^ - 16.00 ^Vrtiliak“ - noč, Sl- 19.00 Lahko samblom Mu~rJ^*l^ Minute z an-- 20.00 „V "J^jeuseljenS ~ Oddaja za ^ 20. AVGUSTA: 4.30 ^ igra 2^0^ - 8.05 Radih ^lulci Dragutin Hor- P?P®vko Tin?L- * ~ 9*50 Iščemo 55^. tovariš^ '10.05 Se pom- V Pn,* * Lado Ambrožič-proti ^^jlo'^enske brigade v in ?°°^ženemu belogar-r 10.45 rtfC 1borbe in dela ^^titajo in i?*9^ poslušalci J®deljska?l„^fdravljajo - .13.30 2 T 14-05 Melo- vforkestri -^*e
  • ^KKIMdjetja do 20. avgusta 1972. Osebni dohodek po pravilniku podjetja. Stanovanja ni na razpolago. ^»■an Šaleški Finžgar IV£M .se seluf^ « ^seh Tretjinil ^ ^ planinaK starih Ho t je f ^ gnala po j® bila Jiv- Žin- oko” pregledal M A junicp j® ij^ gj Odtrgale so S ob vodi. \ J T; Prednik ta- 1 ..Ali poleži in nazaj?" ^ Km '“ave ' strah. ) pokazala pot, po kateri se vrnemo h koči. Za njo pojdi. Bo kar prav.“ Brčon je hitro odcoklal po tiste tri telice za tokom potoka Završnice. Minilo je več kot dobro uro. Krave so začele vstajati, odpočile so se in prežvečue. Jaz sem hodil na rob planine gledat, kdaj se prikaže Brčon in prižene od črede odtrgane junice. Ni ga bilo. Cika Roža se je namerila proti vodi. Pit je šla. Za njo so se uvrstile krave in junice in seveda tudi jaz. Ko so se odžejale, je Roža šla čez most preko Završnice, za njo vsa čreda z mano vred, ki r}isem več vodil. Vodila je Roža. Ob desni Završnice je bila vrsta pokošenih rovtov, ki so vsi že ozeleneli in bili izvrstni za pašo. Vsa čreda sc je pridno zagrizla v mehko muravo, samo jaz sem nemirno iledal na most in težko čakal, 'ričakal sem, da so pri- tzvončkale na most tiste tri zale junice. Vesel sem bil in prepričan, da za njimi priropotajo na most tudi Brčkonove, te^e, z nasekanci nakovane cokle. Nisem jih pričakal Moral sem sam za ciko Rožo in z njo dalje po senožetih. Hudo jezen sem bil na strica Brčona in se pripravljal, kako ga bom oštel, ko pride. Tedaj se je na nebo po lepem sončnem dnevu pooblačilo. Cmi oblaka so jadrali proti Stolu. Kmalu je votlo zagrmelo. Za gromom so začeli švigati bliski. Videl sem, kako je na goro treščilo prvič. Ta tresk je zbudil nove strele, da sem se ob vsakem tresku vnovič križal. Prve debele kaplje so že padale. Roža je vzdignUa glavo, se naglo obrnila proti velikim svislim, ki so imele spredaj odprto lopo. Tik za njo sem šel jaz in za mano mlade telice. Hitro smo bili pod streho. Vsa druga čreda se je potaknila pod stare bukve in po gošči. Tresk na tresk se je vrstil. Po strehi so zarožljala zrna debele toče. Po košeninah je bilo hitro vse belo. Hudourni ■oblaki so zakrili nebo, da se je kar tema delala. Vsi, telice z menoj vred, smo se stiskali okrog Rože, ki je edina pogumno stala sredi nas. Počasi, zelo počasi se je toča spremenila v ploho, tudi gromi in treski so bih čedalje redkejši. Debelo uro smo bili v tej stiski, predenje Roža zamrčala, odrinila gnečo okrog sebe in odšla izpod lope. Oster veter je pregnal sive oblake proti zahodu, da so se'že prikazale proge sinjega neba. Dež ni več lil s ploho, le drobno je še pršalo. Ko so krave zaslišale zvonec cike Rože, so prišle od vseh plati izpod zavetja gozda in se strnile za Rožo v pasoč se trop. Pogledal sem nazaj; morda se le prikaže BrČon. Ni ga bilo. Zato sem sledil Roži za petami. Bila -mi je varuhinja in vodnica. Strah, ki sem ga prebil med silno nevihto, mi je bil še v kosteh. Čreda se jc že daleč pri-pasla, a Brčona še od nikoder. Vodila nas je vse Roža. Koje ta zavila v ozko strmino, sem začel klicati: ahoj! Takrat pa se mi je oglasil črednik. lOnalu sem ga zagledal, kako je pregledoval trop in se podvizal za nami. „No, ali si slišal, kako je po-udaijalo, poudarjalo? “ se je dobre volje prirežal do mene. „Groza me jc bilo, stric, vas pa od nikoder.** ,jSaj sem ti rekel, da se drži Rože! - Veš, pri žagi smo vedrili in žg^je pili. - Hej, hej, Roža! — Žganjče kot rozolija! Hej, hq, Roža!“ Zavili smo s čredo kvišku v strmino. V dobri uri sem v koči že večerjal mlečno kašo. Teti majerici sem zatožil stic^ čred-nika. „Oh, tale stric! “ se je jezila. Ko je stric prišel od živine, je segel po svojem loncu kaše. Majeriča ga je oštevala: „Le kako moreš fanta pustiti samega in se zapije š pri žagi? “ „Nevoščljivka! Za tisti požirek žganja! Saj tretjinek ni bil sam. Petdeset krav je bilo krog njega. No, ali te je bilo kaj strah? “ se je obrnil k meni. „Nič,“ sem mu utajil strah. „No, torej. Strah je znotraj votel, laog kraja ga nič ni. Zapomni si.“ Brčon je utihnil in segel z leseno žlico globoko v svoj lonec ka$g. NA RAČKE Samo nekaj korakov nad vasjo Rebernico izvira izpod poševne skale zelo močan studenec. Bržkone je ta privabil prve vaščane, da so si tam začeli staviti hiše. Izvirek so si napeljali po lesenili žlebovih na vas, da je polnil veliko korito, kamor so gonili napajat živino. Iz korita je voda odtekala v nalašč narejeno strugo ob. vaški cesti. Sredi vasi so si ljudje ob robu izkopali dokaj prostorno globel in vanjo napeljali vodo. Tako je nastalo nekakšno jezerce, ići so mu rekli Močilo. To jim je bilo na voljo, če bi v vasi nastal požar, da bi imeli razen korita še to jezerce za gašenje ognja. Tako narejen tolmun je bil zelo pripraven za račke, ki jih je gojil najbližji sosed tolmuna. (Se bo nadaljevalo) M v SOBOTO IN NEDELJO V DOBRAVI PRI ŠKOCJANU: »Taka je danes moja vas« Neverjetno, koliko zmore človek celo takrat, ko je vsak napor lahko zanj usoden. Delovna zavzetost pa ima tudi v bolezni svoje dobre strani O tem je moj sobesednik Rudi Črnoga trdno prepričan, ko pravi, da tedaj človek ne utegne misliti nase. V takih okoliščinah je on sam pozabil na bolezen. Tembolj, ker ga je k delu spodbujal družen nastop vaščanov v skupni želji, da bi čimprej napeljali vodo v zdolski okoliš. Drugj so prijeli za krampe in lopate, v brentah nosili zemljo v skalnate jarke in dovažali vodo za betoniranje, upokojenec Rudi pa jim je priskrbel zdaj cement, zdaj železo in spet kaj drugega, da se delo ni ustavilo in omajal začetni polet. Lanska suša, kakršne ne pomnijo, je še bolj spodbujala ^udi, da so pohiteli, kolikor so mogli V dobrem letu je bil znoj poplačan in v žejne vasi je pritekla studenčnica. Od Zdol do Pleterij, Raven in Anovca so razpeljali dvaindvajset kilometrov vodovoda, črpališču na Ravnah pa so dali ime: „zidanica naših vasi". Rudi Crnoga je svojo nalogo izpeljal nadvse vestno do konca. Kot motor neutrudno je poganjal gradnjo. Bil je spreten organizator in znal se je obrniti. Še prej, ko je vodil trgovino v vasi, so se ljudje vedno obračali nanj in mu po vojni večkrat zaupali odbomiške in druge funkcije. Ni jih razočaral Zdole so njegov rojstni kraj, vfls je zanj odprta knjiga, z njenimi ljudmi živi in čuti, njihove želje so njegove želje. V prostorni dnevni sobi njegove družine visi na steni umetnika podoba Zdol, delo akademskega slikarja Franja Stiplovška izpred nekaj desetletij. „Danes je vas že spremenjena in njen življenjski utrip ni več tisti, kot je bil nekoč,“ mi pojasnjuje, ko si ogledujeva sliko. Najhujše čase so tovariš Rudi in njegovi sovaščani preživeli med vojno. Leta 1944 so Nemci žaprli šolo in trgovino ter odpeljali vse zaloge. Zdole so proglasili za „Banditengebiet“ in ljudje tudi živilskih nakaznic niso dobili Takrat so v Čmogovi hiši kuhali za sederrinajst lačnih ust, za vse, ki so iskali zavetje pri njih Minilo je... Tudi tistih časov ni več, ko so imele družine po deset in dvanajst^ otrok, ko je bila šola polna prešernega živžava. Vedno manj naraščaja je in letos niti prvega razreda ne bodo več imeli Za prihodnja leta ne kaže bolje. Veliko mladih je v Nemčiji in tisti, ki se bodo vrnili, se bodo naselili bliže mesta, bliže dela. Od Rudija Cmo^ zvem še to, da sta v vasi samo dva telefona, eden na pošti, drugi v njihovi hiši In ker dela pošta samo tri ure na dan, preostali del dneva in noči dežurajo Čmogovi Največ jih pride telefonirat med IL in 12. uro, ko daje informacije novomeška bolnišnica. Pošta je tedaj že zaprta, V vasi imajo še krajevni urad. Enkrat na teden prihaja uslužbenec iz Krškega, da izda živinske potne liste in uredi druge malenkosti. Redno avtobusno zvezo imajo s Krškim le, kadar se vozijo otroci v šolo. Med počitnicami vozi avtobus samo dvakrat na teden, ob sredah in petkih. Vso to pripoved spremlja prizvok obžalovanja v glasu. Pa vendar tak življenjski tok pri tovarišu Rudiju ne more zaustaviti, prizadevanj po napredku, želja po boljših cestah, po asfaltu, ki bo vas povezal z mestom. „Čakali bomo, odnehali pa ne,“ pripoveduje in takih misli so tudi drugi Ne zmeni se za to, da ga srce brez umetnega vodiča za utrip ne uboga več. Začelo se je 1968. leta, ko je za las ušel smrti Operirali so ga in mu vstavili pod kožo aparat s'tujim imenom „pacemaker‘\ Dvakrat so mu ga že zamenjali, in to je nitka, na kateri visi tako polno ifi bogato življenje. JOŽICA TEPPEV Lojze Jerak je v Caracasu uspešen poslovni mož, vendar še čuti po domače: gasilskemu društvu v bravi, ki praznuje 40-letnico, je podaril popolnoma opremljen gasilski avto - Zdaj bodo lahko upoko| jili staro črpalko, ki so jo takrat kupili pri Zupanu v Ljubljani! ;:d v muzejr Tudi takrat so proslavo: ^P>^Pod je. Težko je ugotoviti, kaj žene človeka na tuje. Nekateri gredo iz radovednosti, drugi za zaslužkom. Nekateri so nemirnega duha, spet drugi se težko ločijo od domačega ognjišča. Nekatere omami duh po neznanem, druge spravi drugam vonj po markah, okus po zaslužku. je gnalo Jerakovega fanta Lojzeta, da je pred 25 leti zapustil varno domačnost male Dobrave pri Škocjanu in se odpeljal v daljni Caracas, glavno mesto južnoameriške Venezuele? Možaka sta ob teh besedah oživela, spomnila sta se, kako se je klobčič potem razvil. Jerak je bil že kot fant, ko se je v Dolenjskih Toplicah učil za mizarskega vajenca, hudo vesel, kadar je lahko gasilcem držal cevi ali kako drugače pomagal. To bo najbrž najlaže povedal Lojze Jerak sam: zdaj je star 50 let, v četretstoletju, ki ga je preživel na tujem, se je izkazal za spretnega poslovnega moža. Prirojena bistrost, odločnost iri še kaj so ga gnali, daje postal to, kar je. Tole pisanje ni -namenjeno poslovni žilici 50-letnika. Takih zdomcev imamo precej, ne bi se bilo treba za njimi ozirati tja v Južno Ameriko. Toda ugotoWti, kaj žene človeka, ki četrt stoletja živi v tujini, ki je domovino zapustil še kot mlad fant, da naredi nekaj takega, kar je storil Lojze Jerak, to bi bilo j)o-trebno preučiti! Jerak je namreč presenetil vso vas, kjer je preživljal mlada leta in tudi očeta in domače z nenavadno, dandanes silno redko potezo. Gasilskemu' društvu v Dobravi, ki bo praznovalo v nedeljo 40-letnico obstoja, je kupil gasilski avto v Nemčiji, ga popolnoma opremil - in v nedeljo ga bo, če bo pravočasno prispel v rodno Dobravo, slovesno podaril gasilcem. ‘ f „To bo za nas prazniki" se razveseli Ivan Granda, sin 69-letnega Jožeta, ki je bil pred 40 leti med ustanovitelji društva. Ivan je zdaj poveljnik dobravskih gasilcev. Po-modruje: ,JDoslej smo irheli 600-litr-sko brizgabio, motor je iz Rakovice, č^alka pa je stara, še od ustanovitve dela... Novi avto, ki je opremljen do zadnj^a vijaka, bo imel 800-litrsko brizgalno. Nekdanja črpalka, ki je gasila toliko požarov, odhaja v pokoj.“ 19. avgusta zvečer bo v Dobravi beneška noč na Krki, naslednje do-poldne» bo posvečeno občinskemu pionirskemu tekmovanju gasilcev, ob 14. uri pa bodo krstili avto, razvili prapor in se pokazali ljudem na sektorsld vaji. Po starem, dobrem običaju bo potem gasilska veselica. Dobrava s svojimi tremi gasilskimi četami: pionirsko, žensko in moško, živi za ta dva dni! In ko bodo v soboto zvečer luči osvetlile Krko in vas ob njej, se bodo zaiskrile oči starih gasilcev. Spominjali se bodo štirih desetletij, kot smo se jih spominjali v hladu kmečke veže mi trije: 77-letni Alojz Jerak, oče darovalca, in Jože Granda sta bila izborna sogovornika. Takole sta se spomnila začetkov gasilstva v Dobravi: Neki večer je prišel h Jeraku Anton Cvelbar (takrat, ko smo se pogovarjali, je bil v Ljubljani, y^soboto pa bo zanesljivo strumno stal z vsemi gasilskimi odlikovanji!). Ugotovila s^, kako potrebno bi bilo, da bi tudi Dobrava dobila svoje gasilsko društvo ...“ Po pogovoru s Cvelbarjem sta za svoj načrt pridobila še Jožeta Selaka in Jožeta Grando. Jerak je kupil dve poli papirja in v nedeljo so šli k vsakemu gospodaru: Cvelbar in Selak sta šla iz Cuqe mlake, Jerak in Granda pa z zgornjega Konca vasi. Ko so se sredi vasi dobili v Selakovi gostilni, so imeli 36 članov! Na enak način so s podpisi čez leto zbrali denar za brizgalno, še prej pa so zgradili gasilski dom. Jože Selak je dal zemljišče, v zameno so mu s prostovoljnim delom ob gasilskem domu še nekaj malega postorili, v kupni pogodbi pa so zapisali; „Ce gasUsko društvo propade, je dom last vasi.“ Na ustanovnem občnem zboru /pred 40 leti so za predsednika izvolili Antona Cvelbarja, za poveljnika Jožeta Grando, za tajnika Alojza Jer^, za blagajnika Ivana Selaka in za gospodarja Jožeta Selaka. Pogovorni so se pod Selakovim kozolcem. Brizgalno so kupili pri Zupanu v Ljubljani - črpalka bo šla šele zdaj nošah, na Krki so noč. Kot danes! j;??evasi Dom je bil kulturno središCe po kapitulaciji ItaUje so v "J rali hrano za partizane, U J je padlo v borbi in 47 kalo konca vojne. Po bila v domu nekaj .^asvpi celo šolaiji so ga uporabljali Jerakovo darilo ^ j^nel«na' galo, da bodo gasilci se daljevali tisto, kar so že letih od ustanovitve. p soboto ali nedeljo ■glejte šesterico starih, V , avo. mož, ki so ustanovili to p Spoznali jih boste po ponos , bo sijal z obrazov! ^ cpLlCHA^ ^ s I Od 19 prvih gasilcev v Dobravi je živih še 8, od teh sta dva v Nemčqi. Drugi, tre^i in če^i * tistimi, ki sedijo, so Granda, Cvelbar in Jerak. Živi so še: tre^i v tre^i vrsti Ivan Pavšič tef . vrsti: prvi Janez Miklavčič, četrti Janez Kralj, šesti Franc Mencin in zadnji Jože Banič. NASILNEŽ JE GROZIL TUDI SOSEDOM V BLOKU ^ Mapadalec na samotni ste^ Mladoletnik se je spravil nad invalida - Pretepel ga je in pustil Objestnost mladih ubira čudna pota, toda to, da mladoletnik Na;^postaji hi napade starega človeka in še invalida povrhu, presega vse meje. iJ^obiestnosti O Zgodilo se je te dni na samotni poti blizu vasice Reštanj. Petinšest- m#, desetletni Jože Cemoša iz Reštanja se je nič hudega sluteč vračal proti domu. Okoli 19.30 ga je brez vzrojca napadel mladoletni 0