GEOGRAFSKI OBZORNIK Zvezo geodetov Slovenije uvedla rubriko z naslovom GEOGRAFIJA IN GEODEZIJA in to na strani 360 s praktično neomejenim številom podstrani. Rubrika je namenjena vsem geografom, geograf- skim in sorodnim institucijam, geografskim društvom in vsem ostalim, ki bi s svojimi obvestili, novicami in zani- mivostmi želeli sodelovati. Izvršilni odbor Zveze geo- grafskih društev je za urednika geografskih in geodetskih podstrani izvolil Marka Krevsa z Oddelka za geografijo na Filizofski fakulteti, ki dvakrat tedensko zbira prispev- ke v Zemljepisnem muzeju Slovenije na Trgu francoske revolucije 7 v Ljubljani in to v ponedeljkih in četrtkih do 12.00. Prispevke je potrebno oddati najmanj teden dni (priporočljivo še prej) pred objavo na teletekstu. Prva podstran vsebuje kazalo, na ostale podstrani pa je razmeščena vsebina. Vsako sporočilo naj bo z na- slovom vred dolgo največ 14 vrstic s po 40 znakov v vr- stici, kolikor je prostoro na tipični strani geografskih stra- ni teleteksta, le izjemoma so sporočila lahko dolga dve strani (28 vrstic). V mesecu aprilu in maju smo imeli od 8 do 10 podstrani. Objavili smo novice o novih geograf- skih publikacijah s kratko predstavitvijo vsebine (Geo- grafski obzornik 1 in 2, Zbornik Geomorfologija in geo- ekologija, Zbornik Primorje itd.), vabila na predavanja in ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva, vabila na različna predavanja na geografskih institucijah, vabila na razne predstavitve, razstave in podobno in celo vrsto geografskih zanimivosti (npr. združitev Jemnov, najbolj revne države, meje Slovenije, nepismenost v svetu, geo- grafsko znanje v šoli itd.). Vsebina naj bo torej taka, da bo zanimiva za čim širši krog ljudi. Vse informacije o geografskih straneh na teletekstu lahko dobite osebno ali po telefonu (061 332-611, Filizof- ska fakulteta) pri uredniku Marku Krevsu. 2. NATEČAJ Z A G E O G R A F S K O FOTO- G R A F I J O IN VIDEOPOSNETEK Drago Pcrko Vse tiste, ki v današnji številki pričakujete razpis 2. natečaja za geografsko fotografijo in videoposnetek obve- ščamo, da se je Ljubljansko geografsko društvo zaradi velikega zanimanja odločilo, da bo povečalo število kate- gorij, med drugim tudi za učence in dijake, in uvedlo še nekatere novosti, tako da razpisa ni v tej številki, ampak bo objavljen v četrti številki letošnjega letnika Geograf- skega obzornika, ki bo izšla predvidoma v septembru. Tudi tokrat naprošamo učitelje geografije, da na natečaj opozorijo svoje učence in dijake, saj si bo žirija prav njihova dela ogledala še s posebnim veseljem. R E O R G A N I Z A C I J A KOMISIJE Z A G E O G R A F S K O V Z G O J O IN I Z O B R A Ž E V A N J E Borut Drobnjak Pedagoške delavce v osnovnih in srednjih šolah ter na obeh slovenskih univerzah obveščamo, da je IO ZGDS na 1. seji 27. 3. 1991 sprejel pobude in predloge predsednika komisije za geografsko vzgojo in izobraže- vanje o njeni reorganizaciji. Komisija je po novem orga- nizirana na dveh nivojih: • ožji nivo: sekretariat (predsednik, podpredsednik in tajnik) in vodje delovnih skupin: 1. delovna skupina: problematika vzgoje in izobra- ževanja v osnovni šoli, 2. delovna skupina: problematika vzgoje in izobra- ževanja v srednji šoli, 3. delovna skupina: didaktika in metodika - teorija in inovacije, 4. delovna skupina: didaktična sredstva in pripo- močki, 5. delovna skupina: popularizacija geografije v javnosti; • širši nivo: sestavljajo ga na pobudo sekretariata izvo- ljeni delegati posameznih regionalnih geografskih druš- tev, ki bodo zadolženi za problematiko vzgoje in izobra- ževanja v geografskih društvih. Ožja komisija bo izdelala programske zasnove, v okviru katerih se bodo izvajali različni projekti (geograf- ske ekskurzije, priročniki, geografsko tekmovanje itd.). Realizacija projektov bo odvisna od kvalitete dela v posa- meznih geografskih društvih in njihovih nosilcev. S tak- šnim načinom organizacije bo ožja komisija koordinirala delo v posameznih geografskih društvih, podajala meto- dologijo, smernice in navodila za posamezne projekte in nadzorovala njihovo realizacijo. Vsi učitelji osnovnih in srednjih šol v Sloveniji so vabljeni, da se aktivno vključijo v delovanje šolske sekci- je v okviru svojih geografskih društev, lahko pa se tudi neposredno vključijo v delo ožje komisije, ki se sestaja vsako prvo sredo v mesecu ob 17.30 v prostorih Zemlje- pisnega muzeja Slovenije na Trgu francoske revolucije 7, Ljubljana. Podrobnejše informacije daje predsednik komi- sije Borut Drobnjak (telefon: 061 326-307). JUR I J K U N A VER: OB BREGOV IH SOČE Drago Pcrko Knjižico je v zbirki Pelikan na začetku leta 1991 izdala in založila Mladinska knjiga. Na naslovnici je barv- 37 GEOGRAFSKI OBZORNIK na slika naselja Most na Soči, na preostalih treh straneh platnic in na 32 notranjih straneh pa je še 92 barvnih in 9 črnobelih slik, pa še dve barvni in ena črnobela karta. Avtor, ki je do zdaj objavil že več zanimivih in kakovostnih strokovnih prispevkov o nekaterih pokraji- nah v porečju reke Soče, je tokrat na poljuden, vsem razumljiv način predstavil čudovite in raznolike pokraji- ne ob Soči in njeni bližini. Nekaj več besed je namenil izviru Soče, ledeniški dolini Trente, kraškemu Kanin- skemu pogorju, Bovški kotlini, Kobaridu, Breginjskemu kotu z najzahodnejšo točko Slovenije, naselju Vršno (roj- stni vasi pesnika Simona Gregorčiča), Tolminu in bližnji okolici, Mostu na Soči (kraju ob sotočju Soče in Idrijce), pokrajini ob Idrijci in Bači, kraškim planotam ob Soči in Idrijci, Goriškim Brdom in Novi Gorici z okolico. Vsebi- na je razdeljena na posamezna poglavja, ki jim pogosto že sami naslovi določajo glavno vsebino (Trenta jc značil- na ledeniška dolina, Bovec je bil v preteklosti tudi Flitsch in Plezzo, Breginjski kot najzahodnejša točka Slovenije, Breginj je bil dragulj, Na puntarskem Tolminskem, Ali znamo ceniti lepote pokrajine in reke Soče? in podobno). Knjižica daje vtis prijetne mešanice med poljudno- znanstveno revijo, učbenikom, turističnim prospektom, potovalnim vodičem, potopisom itd. To pa pomeni, da si lahko pridobi veliko število najrazličnejših bralcev. To podkrepi tudi dejstvo, da je besedilo tekoče in bralca tako rekoč prisili, da ga z užitkom prebere brez predaha od začetka do konca. Jezik je na nekaterih mestih morda pretirano čustven, vendar je to, glede na pokrajinske lepote predstavljenih pokrajin in glede na bralce, ki jim je knjižica namenjena, prej prednost kol slabost. Knjižica je zanimiva tudi za geografe, saj na kratek način predstavi osnovne značilnosti in zanimivosti doline Soče v Sloveniji. Priporočam jo predvsem učiteljem in učencem. Za vse tiste, ki bi želeli o obsoških pokrajinah zvedeli še več, pa je avtor na koncu pripravil seznam osnovne znanstvene, poljudnoznanstvene in informativne literature ter nekaj najprimernejših zemljevidov. Knjižico Jurija Kunaverja Ob bregovih Soče lahko za 90,00 din kupite v Zemljepisnem muzeju Slovenije in v knjigarnah. DELA 7: T R O M E J A - OBMEJNA R E G I J A JUGOSLAVI JE , AVSTRIJE IN ITALIJE Milan Natek Sedma številka revije Dela, ki jc glasilo Oddelka za geografijo Filozofske fakultete ljubljanske univerze, je v celoti namenjena ožjemu območju "Tromcje", to je obmej- nim regijam Jugoslavije, Italije in Avstrije. Leta 1987 so namreč geografi štirih obmejnih univerzitetnih središč (Ljubljana, Celovec, Videm in Trst) začeli na osnovi spre- jetega meduniverzitetnega raziskovalnega projekta "Pro- blemi medregionalnega sodelovanja na obmejnih območ- jih treh dežel" z intenzivnejšimi oblikami sodelovanja. To je zajelo preučevanje spodnje Ziljske doline, Kanalsko dolino in Zgornjesavsko Dolino ter deloma tudi Zgornjo Soško dolino z Bovcem kot njenim osredjem. Ob tem ve- lja poudariti, da je bilo celotno preučevano območje vse do konca prve svetovne vojne v avstrijskem delu Avstro- -Ogrske monarhije in šele odtlej dalje je razdobljeno na tri države s precej samosvojimi socialnimi, gospodarskimi in kulturno-civilizacijskimi razvojnimi težnjami. Tudi zato je začetek skupnega preučevanja tega območja s kar se da enotno metodologijo razveseljivo, saj bo med dru- gim pokazalo tudi uveljavitev različnih možnosti in pris- topov pri izrabi naravnih, socialnih in drugih gospodar- skih potencialov, s katerimi razpolagajo območja ob Tromeji. Ob tem je potrebno poudariti, da so navedene regije vse do nedavna živele bolj ali manj ločeno, pa tudi njihov vsestranski razvoj je bil zaradi državnih meja od- sev družbeno-gospodarskih sistemov, ki so jim pripadale. Šele v zadnjih desetletjih, ko so izgubile državne meje tudi pri nas svoje nekdanje zaprto varovalno območje, so postali obmejni predeli s svojimi razvojnimi potenciali čedalje pomembnejši dejavniki interregionalnega sode- lovanja in povezovanja. A. Gosar in V. Klemenčič sta pripravila za objavo povzetke iz obširnih raziskav, ki so zajele Zgornjo Sav- sko dolino, katere središče je Kranjska Gora. Pokrajino sta predstavila z regionalno-geografskega vidika, kjer so ovrednotene temeljne pokrajinske prvine in njihove funk- cije v gospodarskem in naselbinsko-prebivalstvencm raz- voju. V prispevku so dobile večji poudarek nekatere so- cialno-geografske značilnosti, še zlasti s področja gospo- darstva, turizma, prometa, poselitve in prebivalstva. Turi- zem, ki je pomembna postavka v razvoju Doline, se je začel razvijati že v zadnji četrtini 19. stoletja. Toda neus- trezni naravni pogoji so preprečevali, da se Kranjska Gora in sosednja naselja, ki razpolagajo skoraj s 4000 turističnimi posteljami in imajo 500 000 nočitev, niso razvila v večja in večnamenska središča športno-rekrea- tivnega turizma. Ob jeseniški železarni jc prav turizem z gostinstvom, s trgovino in prometom tista dejavnost, ki daje Dolincem vsakdanji kos kruha. J. Pogelschek in H. Wurzer sta ob mentorstvu F. Zimmermanna in B. Backč (vsi so iz celovške univer- ze) pripravila za objavo prispevek Podoba dveh koroških občin ob Tromeji. Z geografskega vidika prikazujeta ozemlje občine Bckštajn (Finkenstein) in Podklošter (Arnoldstein), ki sta v spodnji Ziljski dolini med Dobra- 38