247 Letnik 42 (2019), št. 2 1.01 Izvirni znanstv eni članek UDK 728.81(497.4V ur ber k)«1945/1979« UDK 7.025.4: 728.81(497.4V ur ber k)«1945/1979« Pr ejet o: 29. 9. 2019 Neuspeli poizkus obnove gradu Vurberk 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979 ALEŠ J AMBREK pr of esor zgodo vine in sociologije, ar hi vist Zgodo vinski ar hi v na Ptuju, Viča v a 5, SI-2250 Ptuj e-pošta: ales.jambr ek@ar hi v -ptuj.si Izvleček Namen prispe v k a je na podlagi ohr anjenih in v er odost ojnih dok ument o v pojasniti, k ak o se je jugoslo v ansk a oblast ob k oncu II. s v et o vne v ojne loti - la obno v e pošk odo v aneg a gr ajsk eg a k omplek sa, in izpo sta viti t er analizir ati mor ebitne aspekt e, ki so pri peljali do dok ončneg a uničenja eneg a izmed naj - pomembnejših gr ado v na Štajersk em. Abstract F AILED A TTEMPT T O RENO V A TE VURBERK CA S TLE FR OM 1945 T O 1952 AND THE AD APT A TION OF RELIC S FR OM 1978 T O 1979 The purpose of this article is t o clarify , on the basis of pr eserv ed and cr edible documents, ho w Y ugosla v authority addr essed the damaged castle comple x r eno v ation at the end of W or ld W ar II and t o emphasiz e and anal y se pot en - tial aspects that led t o the final destruction of one of the most important castles in Styria. ČLANKI IN RAZPRA VE AR TICLES AND P APER S Ključne besede: Gr ad V ur ber k, r esta vrir anje, adaptir anje, Mestni muzej Ptuj, Za v od za v arstv o in znanstveno pr ouče v anje k ulturnih spomenik o v in prir odnih znamenit osti Ljudsk e r epublik e Slo v enije, T uristično društv o V ur ber k Key-words: V ur ber k castle, r est or ation, adaptation, the City Museum of Ptuj, Insitut e f or the Pr ot ection of C ultur al Monuments of P eople’s R epublic of Slo v enia, V ur ber k T ourism Society 248 Aleš Jambr ek: Neuspeli poizk us obno v e gr adu V ur ber k 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str . 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers Uvod Gr ajski objekti z nek danjim jedr om vur beršk eg a gr adu pričajo, da je na griču nek oč stalo v ečje poslopje, ki je dominir alo na t em območju. Ohr anjeni pisni, slik o vni in f ot ogr af ski viri pa nam r azkri v ajo v eličino t er lepot o nek oč mo - gočneg a gr ajsk eg a k omplek sa. Napad ang lo-ameriških za v eznik o v , natančneje 16. esk adrilje južnoafriških zr ačnih sil, na pozi v partizanskih enot 4. oper ati vne cone 23 . 2. 1945 ob 12.50 je spr ožil začet ek pr opadanja gr adu. 1 Dejanski r azlog za napa d še ni bil r azisk an, čepr a v se k ot ur adni r azlog napada na v aja prisotnost štaba 31. Schutzstaff el (dalje SS) di vizije na gr adu. SS ta m štaba nik oli ni imela, saj je bil ta v Mariboru. 2 Pr isotnost enot SS v gr adu je e vident en, saj so k onec leta 19 44 in v začetk u leta 1945 imeli na njem usposabljanja pripadniki bal - k anskih enot SS za v st op v NSD AP . Gr ad je bil r ak etir an, bombar dir an in obstr e - lje v an s t opo vi, zar adi česar je zgor ela celotna str eha. P osledice r azdejanja je opisal ok upat or v s v ojem por očilu o st orjeni šk odi na objektu 23. 2. 1945, v k a - t er em je izposta vil, da je uničena str eha in pošk odo v an južni del gr adu, medt em k o o v ečji šk odi ni por očal. 3 Jedr o gr adu je bilo pošk od o v ano le v manjši meri, zat o se je vpr ašanje obno v e poja vilo tak oj po normalizaciji r azmer ob k oncu II. s v et o vne v ojne. Da bi se gr ad lahk o pr a v očasno r ešil in obno vil, je splošno spr e - jet o dejstv o, ki so g a v se do 50. let zago v arjale v se institucije, vpet e v poizk us njego v e obno v e. Priprave na obnovo 1945-1948 K omisije za ugota v ljanje v ojne šk ode so začele delo v ati 3. 6. 1945 na po - dr očju Demokr atične f eder ati vne Jugosla vije. 4 Delo k omisij se je k onstantno podaljše v alo, a se je v v ečji meri zaključilo do junija 1946. 5 Lok alna oblast na vur beršk em območju Kr aje vni ljudski odbor V ur ber k (dalje KL O V ur ber k) je 27. 11. 1946 posr edo v ala popis v ojne šk ode, kjer je ocenila, da je v v ečji meri ozir oma k ar 100-odst otno bil uničen gr ad V ur ber k. 6 K er pa so por očila o v ojni šk odi v št e vilnih primerih zar adi po vršnosti, objekti vnih napak ali želje po v e - čjih finančnih po vr ačilih s str ani por ažene Nemčije bila nezaneslji v a ozir oma neobjekti vna, 7 lahk o na podlagi naknadnih dok ument o v in vir o v o njego vi ob - no vi zaključimo, da je objekti vna slik a uničenja bila po v sem drug ačna. Prvi zapisi o začetk u obno v na gr ajsk em griču prihajajo iz leta 1945, na - tančneje 15. sept embr a. T akr at so na zasedanju KL O V ur ber k odgo v orni odločili, da bodo obno vili cest o pod gr adom, ki je bila pošk odo v ana med bombnim napa - dom. 8 KL O V ur ber k je na podlagi poizv edb Vlade Ljudsk e r epublik e Slo v enije o sta v bah, ki so nezasedene ali pr emalo zasedene, 21. 4. 1947 spor očil, da na ob - močju KL O ni nezasedenih sta v b. Izjema je le gr ad, ki pa je zar adi bombar dir anja v tak šnem stanju, da ni primer en za stano v anjsk e pr ost or e. 9 V ta namen je KL O V ur ber k že 15. 1. 1946 pr osil za dodelit e v gr adu V ur ber k s pripadajočimi par ce - 1 Jambr ek: Ok oliščine napada na gr ad V ur ber k f ebruarja 1945, str . 88–92. 2 P encz: F or the Homeland, The 31st W aff en – SS V olunt eer Gr enadier Di vision in WWII, str . 1, 3, 5, 8–11, 124132, 133–144. 3 Ar hi v muzeja nar odne os v oboditv e Maribor , f ond Z v ezno v odstv o Štajersk e domo vinsk e zv eze (Bundesführung St eirischer Heimat bund), šk atla 11/1, Bombni napadi. 4 Jambr ek: Materialna škoda v SV Sloveniji med drugo svetovno vojno , str . 9. 5 Pr a v tam, str . 15. 6 SI_ZAP/0339 /002/003/00046 Okr ajni ljudski odbor Ptuj – Šole, sklepi o cenitvi v ojne šk ode (dopis in sklepa). 7 Jambr ek: Materialna škoda v SV Sloveniji med drugo svetovno vojno , str . 94. 8 SI_ZAP/0339 /009/001/001 Z apisniki Kr aje vneg a ljudsk eg a odbor a V ur ber k 1945. 9 SI_ZAP/0339 /003/001/00071 Okr ajni ljudski odbor Ptuj – P or očilo o sta v bah, ki so nezase - dene ali pr emalo zasedene (na v odilo in dopis). 249 Letnik 42 (2019), št. 2 lami Kmetijsk emu oddelk u Okr ajneg a ljudsk eg a odbor a Ptuj (dalje OL O Ptuj). Iz spodnjih delo v gr adu so namr eč namer a v ali ur editi učit eljsk a stano v anja in pr os v etni dom, medt em k o bi pr eo - stali mat erial r azdelili r e vnemu pr ebi v alstvu za popr a vilo in gr adnjo poslopij. Omenjena pr ošnja je bila v t em času posr edo v ana še Nar odni v ladi Slo v enije. 10 KL O V ur ber k je 23. 1. 1946 pisal Upr a - vi drža vnih posest e v Ministrstv a za kmetijstv o Nar odne v lade Slo v enije in pr osil za dodelit e v gr adu t er podal natančnejše načrt e o t em, k ak šne namene ima z njim. Gr ad bi r eno vir al in v njem ur edil pr os v etno d v or ano z g ledališkim odr om, čitalnico s knjižnico, učit eljsk a stano v anja, pr o - st or e za gospodarsk o in gospodinjsk o nadalje v al - no šolo, medt em k o bi pr eostale pr ost or e ur edil v pr ometne namene. Pr ošnjo sta podpr li še Os v o - bodilna fr onta V ur ber k in šolsk o upr a vit eljstv o V ur ber k. 11 Omenjeno ministrstv o je gr ad k ot celo - t o že odpisalo. V dopisu 28. 9. 1945 je Za v od za v arstv o in znanstv eno pr ouče v anje k ulturnih spomenik o v in prir odnih znamenit osti Ljudsk e r epublik e Slo v enije (dalje Za v od za v arstv o spo - menik o v LR S) pozv alo, 12 da zar adi pr opada gr adu odpelje še upor abne detajle, k ot je r ecimo v o - dnjak. 13 KL O V ur ber k je 19. 2. 1946 pono vno pisal OL O Ptuj, da je gr ad v tak šnem stanju, da se g a v eč ne izplača obno viti, saj k olik or g a je ostalo nepo - šk odo v aneg a in bi se g a dalo obno viti, g a »oblasti demontirajo in odvažajo«. 14 21. 2. 1946 je Ministr - 10 SI_ZAP/0339 /002/001_00032 Kr aje vni ljudski odbor V ur ber k – R azdelit e v posesti in gr adbeneg a mat eriala iz gr ajsk eg a poslopja med občane (dopis). 11 SI_ZAP/0339 /002/001_00047 Kr aje vni ljudski odbor V ur ber k – Dode lit e v vur beršk eg a gr adu Kr aje vnemu ljudsk emu odboru V ur ber k s str ani Ministrstv a za kme - tijstv o in gozdo v e (pr ošnja). 12 Za v od je za čel delovati 22. 9. 1945 in je predstavljal centralno in izvršilno ustanovo za varstvo in proučevanje kulturnih spomenikov in prirod nih znamenitosti na območju LRS, ki je delovala pod vodstvom Ministrstva za kulturo LRS. Ustanova predstavlja pravnega naslednika Zavod a za spomeniško varstvo iz leta 1913. Centralnemu zavodu so na terenu pomagali posebni strokovnjaki ozir oma okrajni in krajevni častni zaupni - ki za v oda. Ti so delo v ali k ot inf ormacijski or g ani ozir o - ma pooblaščeni pr edsta vniki za posebne naloge. S v ojo funk cijo so vršil i k ot pomočniki in sodela v ci za v oda, pogost o tudi k ot v aruhi določenih spomenik o v s v ojeg a podr očja ( g lej: V arstv o spomenik o v , V estnik Za v oda za zaščit o in znanstv eno pr ouče v anje k ulturnih spomeni - k o v in prir odnih znamenit osti LR S za leta 1948, št . I., št . 1, Ljubljana 1948, str . 6–8, 10. 13 Ministrstv o za k ultur o, cent er INDOK, 1945, št . dok u - menta 2305/19. 14 MMP je v dopisu Za v odu za v arstv o k ulturnih spomeni - k o v Slo v enije 19. 7. 1950 spor očil, da so odpeljano cen - tr alno k urja v o iz V ur ber k a, ki je že pet let pr opadala na Grad Vurberk pri Ptuju. Vir: SI_ ZAP/0219/080_00003, št.463/1. 250 Aleš Jambr ek: Neuspeli poizk us obno v e gr adu V ur ber k 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str . 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers stv o za gozdarstv o Nar odne v lade Slo v enije, ki je imelo prist ojnost nad gr adom V ur ber k, izja vilo Okr ajni k omisiji za agr arno r ef ormo Maribor – desni br eg, da r azv alin gr adu ne potr ebujejo, t em v eč zgolj gospodarsk e objekt e pod gr adom 15 in zemljo, ki so jo od vzeli Her berst einom. 16 V t em obdobju, 19., 20. in 21. 2. 1946, se je namr eč dok ončno r azdelila obdelo v alna zemlja, ki je bila last cer kv e in Her - berst eino v , med viničarje in najemnik e, ki so delali na t ej zemlji. Gr ajski in v entar se je r aznesel. 17 In v entar gr ajsk eg a k omplek sa je bil ohr anjen, če upošt e v amo priče v anje Vikt orja K eg la, 18 nek danjeg a upr a vit elja Her berst eino v eg a v elepose - stv a in prv eg a sekr etarja Os v obodilne fr ont e po v ojni. Slednji je še julija 1945 pozi v al pr edsta vnik e OL O Ptuj, da si pridejo og ledat in v entar , ki g a je shr anil pri r aznih posestnikih in v šoli, t er nar edijo popis ohr anjenih stv ari ozir oma jih od - peljejo. 19 T udi v šolski kr oniki je zabeleženo, da so domačini po bombnem napa - du ohr anjeni in v entar spr a vili na v arno. 20 Pr a v tak o je pot ek alo zbir anje knjig in papirja v a v gustu 1945. V ta namen so zbr ali mladino, ki je KL O V ur ber k poma - g ala pri zbir anju in pr e v ozu mat eriala v OL O Ptuj. 21 Okr ajna k omisija za agr arno r ef ormo Ptuj je 9. 3. 1946 spor očila KL O V ur ber k, da mu gr adu ne mor e dodeliti, saj bo dodeljen Ministrstvu za nar odno zdr a vje Vlade Ljudsk e R epublik e Slo v e - nije (dalje LR S), kjer bo vzposta v ljeno zdr a vilišče za jetične bolnik e. 22 KL O V ur - ber k je v zapisnik u seje 1. 5. 1946 zapisal, da mor a pr e vzemnik gr adu, t or ej Mi - nistrstv o za nar odno zdr a vje Ljudsk e r epublik e Slo v enije, poslati str ok o vnjak e, ki naj izdelajo načrt e obno v e gr ajsk eg a k omplek sa. Br ez načrt o v za obno v o in br ez v odje bi v sakršna obno v a, po sklepu KL O V ur ber k, bila zaman. Br ez denarja za naba v o sta v bneg a lesa in str ešne opek e pa ni bilo mogoče zausta viti pr opada - nja objekta. Ob zagot o vitvi na v edenih pogoje v s str ani Ministrstv a za nar odno zdr a vje LR S je KL O V ur ber k sklenil, da bo pri obno vi gr adu pomag al z udarni - škim delom. 23 16. 7. 1947 je KL O V ur ber k pono vno pisal Okr ajni k omisiji za agr arno r ef ormo Ptuj in pr osil za dodelit e v r azv alin, kjer bi ur edili pr os v etni dom z d v or ano za g ledališk e pr edsta v e in r azne ur adne pr ost or e vur berških or - d v orišču, odst opili t o v arni perila (domne vno Delta t o v arni perila in k onf ek cije Ptuj). Glej: SI_ZAP/0339/002/001/00024 Okr ajni ljudski odbor Ptuj – P ošk odo v ana stano v anjsk a in gospodarsk a poslopja med v ojno, popis (ob v estilo in dopis) in Ministrstv o za k ultur o, cen - t er INDOK, 1950, št . dok umenta 47/18–50). 15 V gospodarsk ih objektih se je že nahajala gozdarsk a upr a v a. Pr a v tam. 16 SI_ZAP/0339 /002/001/00039 Nar odna v lada Slo v enije, Ministrstv o za gozdarstv o – Dodeli - t e v gr adu V ur ber k kr aje vnemu ljudsk emu odboru. 17 SI_ ZAP SI_ZAP/0530/006 Kr aje vna in šolsk a kr onik a V ur ber k a. Šolsk a kr onik a Ljudsk e šole V ur ber k, zapis 30. 9. 1946. 18 SI_ZAP/0339 /001/001/00017 Okr ajni odbor Os v obodilne fr ont e Ptuj – P opis absol v ent o v kmetijskih šol (na v odila in seznam) in SI_ZAP/0339/001/001_000 75 Kr aje vni odbor Os v o - bodilne fr ont e V ur ber k – P or očilo podpor e sekr etarju Vikt orju K eg lu s str ani kr aje vneg a od - bor a. 19 SI_ZAP/0339 /001/001_00106 Kr aje vni odbor Os v obodilne fr ont e V ur ber k – P opis in v entarja iz gr adu V ur ber k shr anjen pri posestnikih in šolah (por očilo). 20 SI A S 1827, F -6/VI., V ur ber k, K r onik a šolsk eg a ok oliša V ur ber k. 21 SI_ZAP/0339 /001/001_00169 Kr aje vni odbor Os v obodilne fr ont e V ur ber k – Pr e v oz knjig Os - no vne šole V ur ber k in gr adu V ur ber k na Ptuju (ob v estilo). V začetk u juli ja 1945 je bil opr a v ljen še popis gr ajsk eg a in v entarja, ki so g a sesta vili Stanisla v Bastar di, Albert Br ačič in Vikt or K eg l, kjer so celotno od vzet o pr emično pr emoženje gospos - tv a Her berst ein ocenili na 345.89 7 din, medt em k o je bila vr ednos t celotneg a zaplenjeneg a pr emoženja Jožeta Her berst eina, tak o nepr emičneg a k ot pr emičneg a, ocenjena na 8.941.092 din. Sem so bile v št et e nepr emičnine z Viča v e (Ptuj), iz V ur ber k a, Cig lenc (Spodnji Duplek) in Kr če vine pri V ur ber k u t er zemljišča (nji v e, tr a vniki, pašniki, gozdo vi, vinogr adi, sado vnjaki, vrt o vi, pr ometne poti, ribniki). Prim.: SI_ZAP /0225 Okr ajno sodišče Ptuj, Zaplembe, P opis zaplenjeneg a pr emoženja gr adu V ur ber k. 22 SI_ZAP/0339 /002/001_00153 Okr ajna k omisija za agr arno r ef ormo Ptuj – Za vrnit e v pr ošnje o dodelitvi vur beršk eg a gr adu Kr aje vnemu ljudsk emu odboru V ur ber k. 23 SI_ZAP/0339 /009/001/002 Z apisniki Kr aje vneg a ljudsk eg a odbor a V ur ber k 1946. 251 Letnik 42 (2019), št. 2 g anizacij. KL O je bil tudi bolj pr agmatičen v omenjeni pr ošnji, saj je v načrtu pr edlag al, da se gr ad zniža za eno nadstr opje. Odstr anjeno k amenje in zidak e bi odpr odali in tak o pridobili denar , s k at erim bi naba vili les za pokritje gr adu pr ed zimo. Pr a v tak o je KL O zapisal, da ok olišk o pr ebi v alstv o v es čas pritisk a nanj, da bi jim do v olil odpeljati gr ajski gr adbeni mat erial, česar pa br ez do v oljenja ne mor e st oriti. 24 Ob št e vilnih poizk usih je gr ajsk o poslopje pr ešlo v r ok e KL O V ur - ber k 1. 10. 1947, k ar mu je spor očila Okr ajna k omisija za agr arno r ef ormo Ptuj na podlagi sklepa Ministrstv a za gozdarstv o LR S. 25 V t em času je k ot k aže pr e v la - do v alo pr epričanje, da bodo gr ajski k omplek s r ešili, saj so želeli pridobiti kr edit za obno v o 20 let star eg a ladijsk eg a dizelsk eg a mot orja, 26 s k at erim so po bom - bar dir anju gr ajsk eg a k omplek sa r azs v etlje v ali KL O V ur ber k, gospodarsk o upr a - v o in ok olišk e hiše, medt em k o je ta električna centr ala skr bela še za oskr bo s pitno v odo. 27 Za v od za v arstv o spomenik o v LR S je 14. 8. 1947 ob v estil KL O V ur - ber k, da je nar očil Mestnemu muzeju Ptuj (dalje MMP) pr emestit e v zunanjeg a v odnjak a z mehanizmom in ostr ešjem na Ptuj. 28 Od v oz upor abnih gr adbenih de - tajlo v pa se je, k ot k aže, za nek aj časa pr epr ečil. Pr ed v sem lok alna oblast je imela z ruše vinami v elik e načrt e. 6. 10. 1947 je na r egionalni turistični k onf er enci v Mariboru, kjer so prisostv o v ali pr edsedniki in tajniki podružnic turističnih dru - št e v Slo v enije in r azpr a v ljali o izgr adnji turizma, KL O V ur ber k v izpolnjenem vpr ašalnik u pojasnil s v oje pog lede in načrt e v zv ezi z vur berškim gr adom. Želja je bila obno viti gr ad in v njem ur editi v ečji turistično-gostinski obr at s petintri - desetimi sobami, za k ar bi bilo tr eba zagot o viti pol milijona dinarje v . Zar adi na - r a vnih pogoje v in zgodo vinsk eg a pomena bi lahk o gr ad pr edsta v ljal primerno izletnišk o in počitnišk o t očk o. KL O V ur ber k je namer a v al gr ad obno viti v letu 1948, k ot so na v edli v vpr ašalnik u, čepr a v sr edst e v za tak šen pod vig niso imeli, a so ob zagot o vitvi le-t eh s str ani drža v e načrt o v ali »udarnišk o« ozir oma pr ost o - v oljno udejstv o v anje pri obno vi. 29 Za v od za v arstv o spomenik o v LR S je 2. 11. 1947 sesta vil k omisijo, sesta v ljeno iz r a vnat elja MMP Ant ona Smodiča, pr edsta v - nik a gr adbene k omisije KL O Vikt orja K eg la, vur beršk eg a šolsk eg a r a vnat elja R u - dolf a K odriča, ar hit ekta Jožeta Kr eg arja in Ant ona Bit enca, da bi ocenila stanje gr ajsk eg a k omplek sa. V por očilu pr ed meritv ami so zabeležili, da je osr ednji objekt br ez str ehe, zido vi so načeti zar adi vr emensk e izposta v ljenosti, medt em k o je zid zar adi napada iz zr ak a med v ojno bil pošk odo v an z d v eh str ani. P ouda - rili so, da v ečjih pošk odb na sta v bi ni zaznati in da bi se mor al objekt tak oj pr e - kriti. K er so v si zido vi bili v dobr em stanju, z izjemo dela južneg a zidu, bi se ob - no v a lahk o začela izv ajati tak oj. Str ošk e obno v e so gr obo o vr ednotili na 350.000 din. Od 7. 11. 1947 do 10. 11. 1947 so ar hit ekti Jože Kr eg ar , Milica Det oni in Za - lik a K or es na objektu izv ajali meritv e. Ugot o vili so, da so vr ho vi se v erneg a zido v - ja popolnoma pošk odo v ani, zahodno in vzhodno str an zido vja bi bilo tr eba pr ed pokritjem stabilizir ati z armir anim bet onom, medt em k o bi se mor alo južno zi - do vje podpr eti s podpornimi zido vi. Menili so, da bi v ta namen lahk o por abili mat erial južneg a st olpa, ki je v t em času bil že porušen. 30 Sklenili so, da je tr eba 24 SI_ZAP/0339 /003/002_00125 Kr aje vni ljudski odbor V ur ber k – Pr ošnja za dodelit e v vur ber - šk eg a gr adu od Okr ajne k omisije za agr arno r ef ormo Ptuj. 25 SI_ZAP/0339 /003/003_00188 Kr aje vni ljudski odbor V ur ber k – Pr ošnja za kr edit za popr a vi - lo dizelskih mot orje v (dopis). 26 Dizel mot or znamk e Cr ossle y , ki je bil izdelan leta 1928 v V eliki Britaniji (Manchest er) in g a je pridob ilo druš tv o rusk eg a R deč eg a križa za r azs v etlja v o s v ojih pr ost or o v in črpanje v ode, pr a v tam. 27 SI_ZAP/0339 /003/003_00188 Kr aje vni ljudski odbor V ur ber k – Pr ošnja za kr edit za popr a vi - lo dizelskih mot orje v (dopis). 28 Ministrstv o za k ultur o, cent er INDOK, 1947, št . dok umenta 153/1-47. 29 SI_ZAP/0339 /003/003/00023 Okr ajni ljudski odbor Ptuj – R egionalna turistična k onf er enca v Mariboru (ob v estilo, dopis in ank eta). 30 Domne vno je bil porušen zar adi klimatskih vpli v o v , saj je v ečinoma bil gr ajen iz opek e, ki je zar adi izposta v ljenosti vr emenskim vpli v om hitr o r azpadla. 252 Aleš Jambr ek: Neuspeli poizk us obno v e gr adu V ur ber k 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str . 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers v se zido vje, ki je bilo pošk odo v ano med napadom, dozidati z armir anim bet o - nom, pribl. 30 m 3 . Bit enc, ki je za Za v od za v arstv o spomenik o v LR S pripr a vil por očilo, je sklenil, da je z nesmiselno demontažo centr alne in sanitarne napelja - v e bila st orjena ogr omna šk oda na objektu. 31 Za v od za v arstv o spomenik o v LR S je 27. 11. 1947 posr edo v al KL O V ur ber k načrt e za obno v o ostr ešja, t ehnične spe - cifik e za pripr a v o lesa in izr ačun potr ebneg a lesa, s k at erimi bi pokrili objekt , t er pojasnil, da bo še v t em letu OL O Ptuj, odsek za pr os v et o, dobil nak azanih 70.000 din za t esanje lesa. Sklepamo lahk o, da je denar bil nak azan, saj je r a vnat elj Za v o - da za v arstv o spomenik o v LR S E do Thurnher 12. 3. 1949 pisal r a vnat elju mari - borsk eg a muzeja F r anju Bašu, če lahk o poizv e, k aj se je zgodilo s 70.000 din, ki jih je Ministrstv o za pr os v et o LR S decembr a 1947 namenilo za obno v o gr adu. Denar je bil namenjen za pokritje k omplek sa s pr o vizorično leseno str eho. 32 V začetk u aprila 1949 je bil r a vnat elj Za v oda za v arstv o spomenik o v LR S ob v eščen o izsledkih poizv edo v anj. Denar je pr ejel pr os v etni odsek OL O Ptuj in g a por abil v letu 1948. Vir ni omenjal, v k ak šne namene je bil denar por abljen, saj t eg a ni bilo mogoče ugot o viti. 33 P ojasnjeno je bilo, da je denar poniknil neznano k am v pr or ačunu OL O Ptuj ozir oma je bil v celoti por abljen v letu 1948. 34 Da je denar bil nak azan, je zabeleženo tudi v šolski kr oniki Ljudsk e šole V ur ber k, kjer piše, da je Ministrstv o za pr os v et o ob k oncu leta 1947 nak azalo 70.000 din k ot prv o pomoč za pr ekritje gr adu, a se gr ad ni pr ekril. 35 Kljub t emu se je adaptacija gr adu pr e - maknila z mrtv e t očk e, saj je KL O V ur ber k v dopisu Drža vnemu gozdnemu go - spodarstvu Maribor 18. 12. 1947 pr osil za dodelit e v 120 m 3 sta v bneg a lesa za obno v o ostr ešja na gr ajsk em k omplek su. Denar je po priče v anju KL O V ur ber k zagot o vil Za v od za v arstv o spomenik o v LR S. 36 Pr a v tak o je KL O V ur ber k or g ani - zir al kr aje vno gr adbeno k omisijo, k at er e nalog a sta bila nadzor in izv edba gr ad - benih del pri kritju ostr ešja gr ajsk eg a k omplek sa. V anjo so bili izv oljeni Vikt or K eg l, Jožef Sak elšek in Iv an Pirnik. 37 T esar Gašperšič s Ptuja je podal približen izr ačun pripr a v e lesa in kritja ostr ešja, ki je znašal 338.283 din. 38 V januarju 1948 si je Za v od za v arstv o spomenik o v LR S og ledal ruše vine gr adu in sklenil, da je gr ad vr eden popr a vila, t er obljubil pomoč. 39 Pr a v tak o je OL O Ptuj, gospodar - ski odsek gr adnje, 13. 1. 1948 pripr a vil int erno por očilo, v k at er em je ocenil sta - nje gr ado v , k ot so Ormož, R a vno polje, V elik a Nedelja in V ur ber k. Za slednjeg a je zapisal, da je t ežk o pošk odo v an in da g a je tr eba nemudoma začeti obna v ljati, saj se bodo v naspr otnem primeru začeli zido vi rušiti. 40 Za v od za v arstv o spomeni - k o v LR S je 9. 3. 1948 ob v estil KL O V ur ber k, da gr ad spada pod drža vno zaščit o, zat o je pr epo v edano od v ažati mat erial ozir oma pošk odo v ati r azv aline gr ajsk eg a k omplek sa, ne g lede na t o, v čig a vi posesti je ozir oma v k ak šnem stanju je. Na v e - deno bi se lahk o zgodilo le, če bi lastnik ali upor abnik zaščit eneg a spomenik a dobil potr ebno odobrit e v za upor abo ali od v oz mat eriala s str ani Za v oda za v ar - 31 Ministrstv o za k ultur o, cent er INDOK, dosje V ur ber k, dok ument datir an 12. 11. 1947 in SI_ ZAP/0339/009/001/003 Zapisniki Kr aje vneg a ljudsk eg a odbor a V ur ber k 1947. 32 Ministrstv o za k ultur o, cent er IDOK, 1949, št . dok umenta: 94/1-49, 94/2-49 in 117/3-48. 33 Ministrstv o za k ultur o, cent er IDOK, 1949. Dopisnica, datir ana 4 . 4. 1949. 34 Pr a v tam, št . dok umenta 153/ 4-47 in Dopis Za v odu za v arstv o spomenik o v Ljubljana, dok u - ment datir an 2. 4. 1949. 35 SI_ZAP/0530 /006 Kr aje vna in šolsk a kr onik a V ur ber k a. Šolsk a kr onik a Ljudsk e šole V ur ber k, zapis 1. 9. 1948. 36 Na podlagi poznejših dok ument o v lahk o sklepamo, da so ti dogo v ori obstajali zgolj na papirju. Dejansk o so dela st ekla šele k onec leta 1949. 37 SI_ZAP/0339 /003/003_00331 Kr aje vni ljudski odbor V ur ber k – Pr ošnja za izdajo sečneg a do v oljenja zar adi posta vitv e ostr ešja na gr adu V ur ber k in SI_ZAP/0339/009/001/003 Zapis - niki Kr aje vneg a ljudsk eg a odbor a V ur ber k 1947. 38 SI_ZAP/0530 /006 Kr aje vna in šolsk a kr onik a V ur ber k a. Šolsk a kr onik a Ljudsk e šole V ur ber k, zapis 1. 9. 1948. 39 Pr a v tam. 40 SI_ZAP/0078 /004/013_00001 P or očilo o gr ado vih – podatki o stanju gr ado v: Ormož, V elik a Nedelja, R a vno polje, V ur ber k, št . dok umenta 9906/1-47. 253 Letnik 42 (2019), št. 2 stv o spomenik o v LR S. 41 Da so z obno v o mislili r e - sno, je r azbr ati iz publik acije za v oda, ki je izšla a v gusta 1948. V njej je na v edeno, da je tr eba opr a viti r esta vr at orsk a dela in popr a vila na šest - desetih spomeniških sta v bah, med k at erimi ima - jo zr a v en sakr alnih objekt o v pomembno v logo še gr ado vi: T olsti vr h pri No v em mestu, Maribor , Ptuj, V ur ber k, Ot očec, Dolnja Lenda v a, Dorna v a, T urjak in Bled. 42 Obnova vurberškega gradu 1949–1950 Za v od za v arstv o spomenik o v LR S se je za pomoč pri obno vi gr ajsk eg a spomenik a obrnil tudi na Oblast ni ljudski odbor , P o v erjeništv o za pr os v et o Maribor 23. 6. 194 9, da bi pomag al pri plombir anju f asadneg a in nosilneg a zido vja, saj bi tak o lahk o r ešili »izredni kulturni spomenik « in prido bili pr ost or e za stano v anja. 43 10. 8. 1949 je bilo pr a v tak o sklenjeno med KL O V ur ber k, Kmetijsk o zadrugo V ur ber k, P okr ajinskim mu - zejem Maribor in Za v odom za zaščit o spomeni - k o v LR S, da se gonilno k olo v odnjak a na gr adu V ur ber k in pr eostali mehanizem, ki je v t em času bil še popolnoma ohr anjen, 44 zaščiti pr ed mor e - bitnimi poseg i ozir oma šk odo. Za v od za v arstv o spomenik o v LR S je v dopisu MMP spor očil, da je pr ed zi mo nujno tr eba opr a viti potr ebna vzdrže - v alna dela na gr ajsk em k omplek su, k ot je bilo do - go v orjeno ob og ledu 16. 7. 1949 na sami lok aciji, in sicer naj bi se dela omeji la na plombir anje zi - do v in pr ekri v anje t eh z desk ami. Dogo v orjeno je bilo, da bo finančna sr edstv a priskr bel Za v od za v arstv o spomenik o v LR S, medt em k o naj mat eri - al in fizično de lo vno silo zagot o vi MMP . 45 MMP je na dopis odgo v oril tak o, da bo še do 15. 9. 1949 F r anjo Gumilar 46 z zidarjem obisk al objekt in se 41 SI_ZAP/0339 /004/001_00052 Za v od za zaščit o in znanstv eno pr ouče v anje k ulturnih spomenik o v in na - r a vnih znamenit osti Slo v enije – Pr epo v ed rušenja gr adu V ur ber k in odnašanje gr adbeneg a mat eriala (dopis). 42 V arstv o spomenik o v , 1948. 43 Ministrstv o za k ultur o, cent er IDOK, 1949, št . dok umen - ta 94/3-49. 44 Med bombar dir anjem je vr g lo s t ečaje v v elik o k olo z osjo. V t em času se je podr la še opor a na zahodnem k oncu osi omenjeneg a v odnjak a, medt em k o je bila zaščitna lopa še v celoti ohr anjena z opek o ( g lej: SI_ ZAP/0339/009/001/001 Zapisniki Kr aje vneg a ljudsk e - g a odbor a V ur ber k 1949). 45 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k. 46 F r anjo Gumilar , ar hi v ar Mestneg a muzeja Ptuj ( g lej: SI_ ZAP/0140/001/00006_00005 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, P otni r ačun). Pr a v tak o je bil po - močnik upr a vnik a in upr a vnik muzeja. Grad Vurberk pri Ptuju. Vir: SI_ ZAP/0219/080_00004, št.1090/1. 254 Aleš Jambr ek: Neuspeli poizk us obno v e gr adu V ur ber k 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str . 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers sk upaj s KL O V ur ber k sk ušal o v sem dogo v oriti, da bi dela čim pr ej st ekla. 47 MMP je tak oj po og ledu posr edo v al Za v odu za v arstv o spomenik o v LR S no v do - pis F r anja Gumilarja o og ledu gr adu in or g anizaciji obno v e. T a je spor očil, da bo zidarsk a dela pr e vzel Jurij F er enc, 48 ki bo pripr a vil pr or ačun potr ebnih obno vi - tv enih del. Za v od za v arstv o spomenik o v LR S pa je bil v dopisu pono vno pozv an k dodelitvi finančnih sr edst e v zar adi ogr oženosti gr ajsk eg a objekta pr ed pr opa - dom in potr ebni tak ojšnji zaščiti. 49 MMP in Za v od za v arstv o spomenik o v LR S sta se pr a v ta k o v medsebo jni k or espondenci strinjala, da je tr eba poskr beti, da se pr opad gr adu k ot »izrednega spomenika « zausta vi in se ukr ene v se, k ar je mogoče, da bodo dela na obno vi st ekla v čim kr ajšem času. 50 Stv ari so se k ončno začele pomik ati z mrtv e t očk e, saj so se 20. 9. 1949 zbr ali na pogorišču gr aj - sk eg a k omplek sa člani MMP in Jurij F er enc, kjer so začrtali smernice za zaščit o k omplek sa. F er encu so nar očili, naj pripr a vi izr ačun za pokritje zido vja in s t em zaščit o t eg a pr ed dežjem in mokr ot o. 51 T eg a dne je MMP pisal Za v odu za v arstv o spomenik o v LR S in pojasnil, da bo okr ajni sta v benik Jurij F er enc pr e vzel v sa dela plombir anja zido vja in pokri v anja objekta. Skr ajni čas je namr eč že bil, da se prist opi k obno vi, saj je stanje r esno in gr ozi ne v arnost , da bo gr ajski k om - plek s izgubljen . 52 Za v od za v arstv o spomenik o v LR S je 21. 9. 1949 pisal MMP , da se v celoti strinjajo z njiho vimi pr edlogi obno v e »izr edneg a spomenik a« in da naj z Jurijem F er encem tak oj prist opijo k obno vi gr adu, medt em k o bo za v od nu - dil v so potr ebno pomoč. F r anjo Gumilar je bil pozv an, da se og lasi v Ljubljani in s seboj prinese okvir en pr or ačun ozir oma osnut ek izr ačuna obno vitv enih del. 53 F er enc je pri sesta vi pr or ačuna stanje ocenil tak ole: »Vreme povzroča resne težave nepokriti plošči v gornjem nadstropju. Ne- katere opečnate oboke bi bilo potrebno zrušiti in ponovno zgraditi, saj so v precej klavrnem stanju. Ostali les je v dobrem stanju in bi se ga splačalo ponovno uporabiti, kot tudi žeblje, lepenko ipd. Celotno ploščo cca 963 m 2 bi bilo potrebno pokriti z improviziranim ostrešjem in urediti odvodnjavanje vode, kar bi stalo slabih 248.000 Din. « Sem pa ni bila v ključena delo vna sila, ki bi jo po F er enče v em mnenju mo - r al zagot o viti in plačati KL O V ur ber k, k ot tudi priskr beti v se potr ebno za njiho - v o nastanit e v , medt em k o je s v ojo v logo v t em »pr ojektu « videl zgolj k ot po v ezo - v alno, or g anizacijsk o, str ok o vno in administr ati vno. 54 Pr or ačunsk o sta t or ej nastala d v a pr edlog a. Prvi je zajemal pokritje zido vja z lesenimi ploščami ozir o - ma des k ami in popr a vilo zahodneg a zidu (nar edili bi iz r a vna v o zgornjeg a dela zidu), na k at er eg a bi pritr dili lesene plošče. T a cenejša v arianta bi stala 72.843 din in ni v ključ e v ala delo vne sile. Drugi pr edlog je pr ed vide v al gr adnjo leseneg a impr o vizir aneg a ostr ešja, ki bi bilo pokrit o z lepenk o in bi tak o v ar o v alo zido vje in s t em celot en k omplek s. S t em bi str oški znašali slabih 248.000 din in pr a v tak o niso v klju če v ali delo vne sile. Odgo v orno osebje pa je izbr alo no v , tr etji pr e - Prim.: Šteiner : Prv a petletk a ptujsk eg a muzeja. Ptuj v 20. st oletju, Zbornik ob 125-letnici ptuj - sk eg a muzeja, str . 316). 47 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, Pr edmeti na Bor lu in zaščita gr adu V ur ber k. 48 P ooblaščen zi darski mojst er iz Spodnje Hajdine. Iz dok ument o v je r azvidno, da fizično ni delal na objektu, t em v eč je zgolj sodelo v al k ot or g anizat or , administr at or in str ok o vnjak za dela, ki so se izv ajala. Domne vno je bil upok ojeni gr adbeni mojst er . 49 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 Zaščita gr adu V ur ber k 1949, Gr ad V ur ber k – zaščita. 50 Pr a v tam, Gr ad V ur ber k, zaščita. 51 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 Zaščita gr adu V ur ber k 1949, Beležk e in P or očilo II. Jurija F er enca, 25. in 26. 10. 1949. 52 Ministrstv o za k ultur o, cent er IDOK, 1949, št . dok umenta 94/6-49. 53 Ministrstv o za k ultur o, cent er IDOK, 1949, št . dok umenta 94/6-49. 54 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 Zaščita gr adu V ur ber k 1949, Pr or ačun. 255 Letnik 42 (2019), št. 2 dlog 28 . 9. 194 9, kjer je bilo sklenjeno, da je tr eba odst r aniti v egetacijo, ki pr e - r ašča ruše vine, odstr aniti odpadni mat erial iz pr ost or o v , podpr eti opečnat e obok e z lesenimi opaži in jih z bet onom utr diti, pr ekriti celotno zido vje objekta z desk ami in zagot o viti od v odnja v anje v ode iz v sak eg a pr ost or a, kjer je izposta - v ljena plošča. T o bi nar edili s pomočjo bet onskih g lazir anih plasti (zali v anje plo - šče), ki bi bili speljani sk ozi ok ensk e par apet e. Str ošk e so ocenili na slabih 240.000 din in so zajemali str ošk e delo vne sile, niso pa, k ot je možno sklepati, zajemali str ošk o v ostr ešja in pr ekri v anja celotneg a objekta s str ešniki. 55 Začela se je f aza isk anja dela v ce v iz ok oliških kr aje v in naba v a t er dosta v a mat eriala, medt em k o je F er enc MMP spor očil, da je od 18. do 30 . sept embr a zapr a vil že okr og 68 ur na omenjenem »pr ojektu« z administr ati vnimi deli, s čimer si je zar ačunal odst ot ek k pr ed videnemu pr or ačunu za obno v o gr adu. 56 MMP je 30. 9. 1949 posr edo v al dopis Za v odu za v arstv o spomenik o v LR S in v njem priložil tloris gr ajsk eg a ostr ešja t er o vr ednotil obno v o ostr ešja, ki je znašala 136.946 din, za k olik or naj bi se po v ečali celotni str oški obno v e gr ajsk eg a objekta. P og la - vitno t eža v o pa je pri obno vi gr adu v t em času po vzr očalo pomanjk anje gr adbe - neg a lesa, ki g a MMP nikjer ni mogel pridobiti v do v olj v eliki k oličini in g a je potr ebo v al za zaščit o in plombir anje zido vja. 57 Če g ledamo z današnjeg a stali - šča, je omenjeno dejstv o ir onično, saj ostanki objekta še danes »ležijo« sr edi podr očja, ki je bog at o z lesom. Za v od za v arstv o spomen ik o v LR S je 10. 10. 1949 odobril načrt o v ane str ošk e za stabilizacijo r azmer na vur berški gr aščini in potr - dil t er odposlal nar očilnico za 10 m 3 gr adbeneg a lesa. 58 F r anjo Gumilar je posr e - do v al dopis Za v odu za v arstv o spomenik o v LR S, kjer je spor očil, da je MMP v namen obno v e gr adu že por abil 10.000 din, medt em k o bi čim pr ej potr ebo v ali enak o v sot o denarja za nadaljnjo obno v o. 59 V tr etjem, četrt em in pet em por oči - lu, ki so datir ana s 26. 10. 1949, 27. 10. 1949 in 31. 10. 1949, Jurij F er enc por oča o t eža v ah s pridobitvijo zaneslji vih dela v ce v in doba v o gr adbeneg a mat eriala s str ani r azličnih drža vnih or g ano v . Delo na objektu bi se namr eč že mor alo na v elik o izv ajati, a je bilo v okt obru še v se v po v ojih. 60 Do 2. 11. 1949 je delo st eklo, mat erial (les, gr amoz in cement) so počasi do v ažali k objektu in začela so se nujna opr a vila v r ahlo sneženem in deže vnem vr emenu. P odpir ali so se oboki in odstr anje v ali slepi podi t er pripr a v ljali pr ost ori za dela v ce, medt em k o se je št e - vilo zaposlenih po v eče v alo. 61 MMP je 2. 11. 1949 posr ed o v al Za v odu za v arstv o spomenik o v LR S por očilo o opr a v ljenem delu v letu 19 49. Iz njeg a je r azvidno, da je pri obno vi gr adu delalo k onstantno šest dela v ce v , njiho v o št e vilo pa so namer a v ali po v ečati. Iz por očila je r azvidno, da so podpr li najbolj ogr ožen zaho - dni opečnati zid, medt em k o so se pripr a v ljali k zaščiti notr anjih ar k ad. Pr a v tak o so za omenjena dela imeli pripr a v ljen v es gr adbeni mat erial, pesek in or od - je na lok aciji. P or očilo se je zaključilo s pr ošnjo za dodelit e v 3500 k g cementa, bencina in petr oleja t er finančnih sr edst e v za izplačilo mezd in socialnih za v ar o - 55 Ministrstv o za k ultur o, cent er IDOK, 1949, Pr or ačun za pokritje gr adu V ur ber k – tr etji pr edlog in SI_ZAP/0140 P okr ajinski muzej Ptuj, No v oletni situacijski zapisnik o zaščitnih delih gr adu V ur ber k, 10. 1. 1950. 56 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 Zaščita gr adu V ur ber k 1949, Beležk e in P or očilo II. Jurija F er enca, 25. in 26. 10. 1949 t er Pr or ačun. 57 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, Načrt in pr o - r ačun za zaščit o gr adu V ur ber k, št . dok umenta 489/49. 58 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, Zašči ta gr adu V ur ber k, Zamenja v a lesa. 59 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, gr ad V ur - ber k – zaščita. 60 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, P or očilo III., IV . in V . Jurija F er enca 26.31. 10. 1949. 61 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, P or očilo VI. In VII. Jurija F er enca 2.–30. 11. 1949. 256 Aleš Jambr ek: Neuspeli poizk us obno v e gr adu V ur ber k 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str . 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers v anj za dela v ce, saj bi dela v naspr otnem primeru kmalu zastala. 62 No v embr a so dela v ci odstr anje v ali odpadni mat erial znotr aj gr adu in pomag ali pri do v ažanju gr adbeneg a mat eriala, k ot so apno, les in str ešniki, s Ptujsk eg a gr adu, za k at er e se je k asneje izk azalo, da pr edsta v ljajo r ezerv o Ptujsk eg a gr adu in g a sploh ne bi smeli odtuje v ati. Str ešnik e so začeli sk upaj z desk ami spr a v ljati na gr ad 16. 11. 1949 in začeli pokri v ati in podpir ati »desne« g alerije. Pr a v tak o se je za potr ebe gr adu podir al in od v ažal les iz gr ajsk eg a gozda. 22. 11. 1949 so nadalje v ali pod - pir anje gr ajskih obok o v in odstr anje v anje odpadneg a mat eriala – sipin. 63 23. 11. 1949 je Jurij F er enc podal vznemir lji v o opazk o, da se mu zdijo špr anje v zidu in obokih zahodne d v or ane sumlji v e. Priložil je tudi skico. 64 24. 11. 1949 se je Jurij F er enc še osebno zg lasil v MMP , kjer je podal s v oje str ok o vno mnenje o zido vju zahodne d v or ane, medt em k o so se ist eg a dne na gr adu stabilizir ali oboki z be - t onom. F er enc je po natančnem og ledu v seh zido v in splošneg a stanja gr adu menil, da bi bilo tr eba za obno v o gr adu nameniti še v saj 3.000.000 din. Do t eg a sklepa je prišel zar adi v elik e obr abe zido vja, medt em k o bi okna in v sa mizarsk a dela bil o tr eba opr a viti na no v o, k ak or tudi v odne in elektr oinštalacije t er pokri - tje str ehe. Omenjeni str oše k v t o ceno ni bil v ključen. 65 Decembr a 1949 se je nadalje v alo posta v ljanje odr o v , t esanje lesa, pokri v anje zido vja in le v e g alerije z lesom 66 in bobr o v cem, medt em k o se je na objekt do v ažal gr amoz. Pr a v tak o se je odstr anje v alo in r a vnalo ruše vine t er bet onir alo odt očne estrihe, v endar se je omenjeno delo zar adi zmrzali usta v ljalo in pr ekinjalo. 67 T eg a meseca je v publi - k aciji Za v oda za v arstv o spomenik o v LR S bilo pono vno poudarjeno, da je bilo med v ojno požg anih v elik o gr ado v , ki jim je tr eba nameniti posebno skr b, med njimi še posebej izst opajo: Ot očec, Pr ežek, Stari gr ad, Sot esk a in V ur ber k, če - pr a v v estnik por oča, da ima naj v ečjo možnost za ohr anit e v celotneg a gr ajsk eg a k omplek sa izmed na v edenih pr a v V ur ber k. V estnik por oča, da bi do k onca leta 1949 bilo tr eba v saj za silo pokriti omenjene gr ado v e, medt em k o še por oča, da so že pripr a v ljeni načrti za r esta vr acijo gr adu V ur ber k. Članek por oča, da je v k omplek su še posebno dr agoceno notr anje d v orišče z ar k adami, ki hr ani v se odlik e visok e r enesanse in je zanimi v o po v ezano s star ejšim poznosr ednje v e - škim jedr om. T v orno sodelo v anje z MMP pa zagota v lja, da bodo ta dela v saj na zasilnem za v ar o v anju kr hk e ar k adne ar hit ektur e uspešno izvršena. 68 27. 12. 1949 je Jurij F er enc pono vno ob v estil MMP o že omenjeni zahodni st eni, ki se boči in postaja najbolj kritična na celotnem objektu, zar adi k at er eg a se je F r anjo Gumilar iz MM P odločil, da si osebno og leda objekt . 69 17. 12. 1949 je MMP spo - r očil Za v odu za v arstv o spomenik o v LR S, da je pr e vzel 3000 k g cementa za ob - no v o gr adu in da so za zdaj potr ebe po slednjem zado v oljili. 70 Pr a v tak o je MMP poplačal dela v ce, ki so delali na objektu, in je 19. 12. 1949 nak azal 6066 din Drža vnemu za v odu za socialno za v ar o v anje Ptuj. 71 V januarju 1950 se je delo 62 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, P or oči lo o spomeniški zaščiti. 63 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, P or očilo VI. In VII. Jurija F er enca 2.–30. 11. 1949. 64 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, Z v ezek IV , str . 2. 65 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, P or očilo VII. Jurija F er enca 2.–30. 11. 1949, Z v ezek IV , str . 3. 66 Pri pokri v anju ar k adneg a zidu je bilo por abljenih za dobrih 94 m 3 r azličnih vrst lesa. Glej: SI_ZAP/0140/001/00006 _00005 P okr ajinski muzej Ptuj, Seznam lesa za ostr ešje gr adu V ur ber g). 67 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, P or očilo VII. F er enc Jurija 1.–31.12.1949, Z v ezek V – VII. 68 V arstv o spomenik o v , 1949. 69 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, P or očilo VII. F er enc Jurija 1.–31.12.1949, Z v ezek VII, str . 2. 70 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, Likvid acija r ačuna za cement . 71 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, spr emni do - pis. 257 Letnik 42 (2019), št. 2 nadalje v alo z enakim t empom, saj so se podpir ali oboki v kleti, bet onir ali podi in od v ažal od padni mat erial. 72 Jurij F er enc je 4. 1. 195 0 pono vno posr edo v al str ok o vno mnenje o slabem stanju gr adu ozir oma o pomik ajočem se zidu na zahodni str ani gr ajsk eg a objekta. P or očal je, da se okr og 10 m dolg in 13 m visok zid na zahodni str ani Dr a v sk e doline počasi pomik a na vzv en, saj se plastijo že t emelji ozir oma sk ala, na k at eri se zid nahaja. T emelj se je nahajal v gr ajski kleti, medt em k o so zid držale sk upaj po F er enče v em mnenju le še železne v ezi, pr e - plet ene med zido vi, ki pa so se že zar adi pritisk o v , nastalih zar adi pr emik anja gr adbenih element o v , pomaknile izv en zido v . Pr ecej šk ode so zar adi v ode utrpe - li opečnati str opo vi, ki so bili v t em času že deloma podprti, k er so bili r azpok a - ni in je gr ozilo, da se bodo sesuli v spodnje pr ost or e. Ob last je namr eč do takr at v lag ala denar v ohr anit e v ar k adneg a d v orišča in visok eg a opečnat eg a obok a nad vis okim pritličjem ob t em pomik ajočem se zidu. F er enc je pripor očil, da bi bilo tr eba v celoti podr eti zahodni zid in d v a obok a, ki omenjeni zid podpir ata, t er v se na no v o zazidati, če bi želeli struktur o gr adu ohr aniti, k ar bi znašalo 500.000 din in bi znatno d vignilo finančni v ložek, ki g a je oblast do zdaj name - nila za obno v o. 73 F er enc je 10. 1. 1950 posr edo v al situacijski zapisnik Z v ezi k ul - turnih spomen ik o v R epubli k e Slo v enije, kjer je pojasnil, da je bila v sota del za - sta v ljena pr enizk o, saj je celotno delo do t eg a tr enutk a znašalo že 215.000 din. S t em denarjem so pokrili okr og 70 odst otk o v objekt a z desk ami in zgr adili okr og 10 odst otk o v pr ed videneg a estriha. P o F er enče v em mnenju je do odst o - panja prišlo zar adi pomanjk lji v eg a tlorisa, ki g a je dobil za pripr a v o pr or ačuna, medt em k o je pr ecej denarja naneslo tudi odstr anje v anje odpadneg a mat eriala in lesa, k ar je zneslo okr og 103.000 din. Sem je F er enc prišt e v al še podpir anje in krpanje bet onskih opečnih zido v t er drug a dela, na k at er a se prv otno ni r ačuna - lo. Pr ed vide v al je, da je tr eba zabet onir ati še okr og 660 m 2 bet onsk eg a estriha, pokriti z desk ami še približno 100 m 2 objekta in zgr aditi še okr og 20 par apetnih od v odo v . Celo tna f aza bi po njego vi k alk ulaciji stala 294.900 din. T udi v t em por očilu ni pozabil omeniti naj v ečje t eža v e gr adu – zahodni zid, ki g a izpodri v a - jo pr opadajoči opečni oboki, in g a pr ed zrušitvijo v arujejo zgolj železne st ensk e v ezi. 74 Čepr a v je bil osebno na objektu t er pripr a vil pr or ačun za opr a v ljena dela, je za vr ačal kri v do g lede prv otnih izr ačuno v . T ak o je 28. 2. 1950 spet našel napa - k o v pr edr ačunu, in sicer je bilo pr emalo obr ačunano socialno za v ar o v anje za zaposlene za k ar 27,5 odst otk o v , medt em k o so ti str oš ki sk upaj z drugimi d vi - gnili sk upni pr or ačun obno v e še za 20.000 din. 75 F er enc je 1. 3. 1950 posr edo v al pr eg led str ošk o v Z v ezi k ulturnih spomenik o v R epublik e Slo v enije g lede zašči - tnih del na gr adu V ur ber k za let o 1949–1950, kjer je v celoti popisal pr ejemk e in iz datk e za r azlična dela in mat erial. Od 7. 10. 1949 pa do 16. 3. 1950 so por a - bili 188 .594 din. 76 MMP je Za v odu za v arstv o spomenik o v LR S posr edo v al por o - čilo o zaščiti vur beršk eg a gr adu, kjer je popisal pr eostalo k oličino gr adbeneg a mat eriala v vr ednosti 57.00 0 din. MMP je pozv al Za v od za v arstv o spomenik o v LR S, da se obno vitv ena dela čim pr ej nadaljujejo, da ne bi pr opadel cement , medt em k o bi po načrtih Jurija F er enca potr ebo v ali še 100.000 din, da bi zasta - v ljena obno vitv ena dela po pr ed videnem načrtu k ončali. Pr a v tak o je posr edo - v al MMP 31. 3. 1950 še por očilo o por abljenih finančnih sr edstvih v sk upni vr e - 72 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, Z v ezek VIII. 73 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, Jurij F er enc– Str ok o vno mnenje. 74 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, No v oletni situacijski zapisnik o zaščitnih delih na gr adu V ur ber k. 75 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, Jurij F er enc Muzejsk emu s v etu Ptuj 28.02.1950. 76 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, Obr ačun dohodk o v in izdatk o v pri zaščiti vur beršk eg a gr adu. 258 Aleš Jambr ek: Neuspeli poizk us obno v e gr adu V ur ber k 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str . 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers dnosti slabih 188.000 din, ki so bila namenjena obno vi vur beršk eg a gr adu. 77 E videntno je, da se k ončna k alk ulacija za obno v o gr adu v por očilu r azlik uje od tist eg a, ki g a je posr edo v al Z v ezi k ul - turnih spomenik o v R epublik e Slo v enije, iz česar lahk o sklepam o, da je pri k alk ulacijah prihajalo do napak in je zat o po t olik o letih izr edno t ežk o ozir oma nemogoče ugot o viti k ončni str ošek ob - no v e gr adu v letu 1949–1950. Točka brez vrnitve in opustitev obnove MMP je ob v estil Za v od za v arstv o spome - nik o v LR S o kritičnem pr eobr atu v f azi obno v e gr adu V ur ber k, kjer se je 14. 4. 1950 zrušila za - hodna st ena. T a se je odtr g ala od jedr a gr adu v dolžini 12 m in pot egnila za seboj d v a obok a in del v og ala ob st opnicah, ki v odijo v gr ad. Zasu - lo je skladišče, kjer so hr anili cement in or odje t er onemogočilo v hod sk ozi g la vna vr ata. F r anjo Gumilar je v dopisu pr edlag al, da bi gr adbeni mat erial in or odje odpeljali na Ptuj, medt em k o bi lahk o zrušen gr adbeni mat erial odpr odali. 78 MMP je Za v od za v arstv o spomenik o v LR S pr a v tak o ob v estil o prija vi kr aje gr adbeneg a mat eri - ala na gr adu V ur ber k 22. 4. 1950. Neznanci so se polastili opek e, desk, železnih dr ogo v in odk o - pali celo cement , ki je bil zasut ob podrtju zaho - dneg a zidu. 79 F r anjo Gumilar je isti dan ob v estil Odsek za notr anje zade v e OL O Ptuj, da naj posr e - duje na gr adu V ur ber k, saj so posamezniki začeli kr asti gr adbeni mat erial, pripr a v ljen za obno v o, medt em k o pr ebi v alstv o z v ozo vi od v aža gr ajsk e ostaline. Pr a v tak o je obt ožil pr edsednik a KL O V ur ber k, da je prisostv o v al pri omenjenem po - četju in pozv al or g ane pr egona, da zade v o čim pr ej ur edijo. 80 Za v od za v arstv o spomenik o v LR S je po og ledu dejansk eg a stanja na lok aciji vur beršk eg a gr adu posr edo v al dopis upr a vnik u MMP F r anju Gumilarju 16. 6. 1950. V njem je bilo pojasnjeno, da se gr ad v prv otni obliki ne bo obno vil. Gr adbeni mat erial, ki je že ležal okr og r azv alin, naj bi MMP r azdelil priorit etno, in si - cer: Z v ezi bor ce v nar odnoos v obodilne v ojne, t o- 77 Ministrstv o za k ultur o, cent er IDOK, 1950, št . dok umen - ta 47/6-50 in 47/7-50. 78 Ministrstv o za k ultur o, cent er IDOK, 1950, št . dok umen - ta 47/9-50. 79 Ministrstv o za k ultur o, cent er IDOK, 1950, št . dok umen - ta 47/10-50. 80 SI_ZAP/0140 Mestni muzej Ptuj, Prija v a kr aje 22. 4. 1950, št dok umenta 127/50, šk . 2, o v oj 12. Grad Vurberk pri Ptuju. Vir: SI_ ZAP/0219/080_00007, št.542/1. 259 Letnik 42 (2019), št. 2 v arišu Lahu 81 in KL O V ur ber k. Celotno zunanje okvirno zido vje gr adu pa so na - mer a v ali pokriti z enok apno str ešico. P or očali so o odkritih gotskih slik arijah v III. nadstr opju gr adu, kjer se je nahajala gr ajsk a k apelica. 82 Jurij F er enc je 20. 7. 1950 posr edo v al MMP še r ačun za pr eostale delo vne in zamudne ur e, k amor je v estno zapisal tudi posta v k e, po k at erih mu je pripadalo še 8.785 din. Še posebej so zanimi v e posta v k e o amortizaciji lastneg a k olesa, s k at erim se je v ozil na objekt za nadzor del, ki jih je v estno v odil in zar ačuna v al. 83 MMP je 12. 10. 1950 ob v estil Za v od za v arstv o spomenik o v LR S Slo v enije, da je pr ekinil sodelo v anje s 70-letnim Jurijem F er encem, saj je v zadnjem zaht e v k u zaht e v al izplačilo del, za k at er a ni bil pooblaščen, medt em k o so posta v k e za posamezna dela bile po v sem neut emeljene. K er je muzej izv edel, da je zar adi podobnih mal v erzacij gr adbenik v pr et eklosti že bil k azno v an, so se odločili, da bodo r aje pr ekinili sodelo v anje z njim in g a ob pr a vnem izsilje v anju za izplačilo nazna - nili ja vnemu t ožilstvu. 84 Zanimi vi so obr ačuni, ki izk azujejo str ošk e, ki jih je gr adbenik v estno v odil in t erjal po vr ačilo s str ani MMP . Zaht e v al je po vr ačilo str ošk o v za v se opr a v ljene obisk e, a ne samo na lok aciji gr adu, t em v eč tudi na MMP , v sa pisma, ki jih je napisal in odposlal na r azlične naslo v e g lede gr adu V ur ber k in prija v e, ki jo je posr edo v al policijski upr a vi g lede kr aje njego v eg a or odja iz gr adu V ur ber k. K ot je r azvidno, je posodil tudi MMP določeno zidar - sk o or odje za obno v o Ptujsk eg a gr adu, ki mu g a niso pr a v očasno vrnili. K er je tr dil, da je or odje pr e v eč obr abljeno in da g a ne želi v eč nazaj, je 12. 10. 1950 izsta vil r ačun za 1.930 din in zaht e v al, da se por a vna v osmih dneh. 85 Dodatno je zaht e v al od MMP še po vr ačilo za or odje, ki g a sta g a pošk odo v ala dela v ca An - t on Vido vič in Alojz Sušnik, ki bi or odje mor ala pr emestiti na v arnejši pr ost or , a sta g a k ar zak opala na podr očju vur beršk eg a gr ajsk eg a k omplek sa. 86 F er enc je dodatno zaht e v al po vr ačilo za pošk odbe na or odju in a vt obusne pr e v ozne str ošk e t er amortizacijo k olesa, k o je hodil na objekt izk opa v at pr ej omenjeno or odje. Upr a vi MMP je posr edo v al s v oj zadnji zaht e v ek g lede denarja 27. 10. 1950. Od MMP je želel pridobiti še 17.294 din za oddelane ur e od 10. 1. 1950 do 3. 5. 1950 (nadzorstv eno, or g anizacijsk o in administr ati vno delo, ki g a je sam nadzir al in izv ajal). Od finančneg a po vr ačila pa je odst opil, saj si je pr oti - pr a vno prilastil 950 k oso v star e gr ajsk e opek e in obr ačunal tudi pr e v oz slednje do doma. Pr osil je, če se mu lahk o izplača še 10.000 din, pr eostali denar pa je pripr a v ljen pr e vzeti še v star em mat erialu gr ajsk eg a objekta. 87 Stanje obno v e gr adu v letu 1950 se v v ečji meri ni obrnilo na bolje, saj je KL O V ur ber k na pod - lagi dopisa Okr ajneg a odbor a Z v eze bor ce v nar odnoos v obodilne v ojne o št e vi - lu obno v ljenih stano v anj od vrnil, da so v si stano v anjski objekti, ki so bili med v ojno pošk odo v ani, obno v ljeni, r azen gr adu, ki še pet let po v ojni ni obno v ljen in je v r azsulu. 88 K ot je r azvidno iz publik acije V arstv o spomenik o v , je Za v od za v arstv o spomenik o v LR S že v t em letu izdal do v oljenje za delni od v oz zrušene st ene. 89 Zar adi pomanjk anja dok umentacije ni bilo mogoče ugot o viti, zak aj se 81 Domne vno Ant onu Lahu, hišnik u, v odiču in pr epar at orju, ki je b il zaposlen v MMP . 82 Ministrstv o za k ultur o, cent er IDOK, 1950, št . dok umenta 47/15 -50 in SI_ZAP/0140 Mestni muzej Ptuj, št. dokumenta 183/50, šk . 2, o v . 12. 83 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, Zaščitna dela na gr adu V ur ber k 20. 7. 1950. 84 Ministrstv o za k ultur o, cent er IDOK, 1950, št . dok umenta 246/50 in 47/22-50. 85 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, Jurij F er enc Upr a vi mestneg a muzeja Ptuj 12. 10. 1950. 86 Dok umenti namigujejo, da je del or odja bil odtujen, k ar je F er enc prija vil policiji in zat o nar o - čil dela v cem, da or odje odpeljejo na v arnejše mest o. 87 SI_ZAP/0140 /001/00006_000 05 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, Jurij F er enc Upr a vi mestneg a muzeja Ptuj 27. 10. 1950. 88 SI_ZAP/0339 /006/003/00007 Okr ajni odbor Z v eze bor ce v nar odnoos v obodilne v ojne Ptuj – Obno v a porušenih domo v iz časa ok upacije (ob v estilo in dopis). 89 V arstv o spomenik o v , 1950. 260 Aleš Jambr ek: Neuspeli poizk us obno v e gr adu V ur ber k 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str . 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers delo na objektu ni nadalje v alo v saj v manjšem obsegu, g lede na dopis Za v oda za v arstv o spomenik o v LR S 16. 6. 1950, a lahk o sklepamo, da so neljubi dogodki z g la vnim izv ajalcem del pripomog li k t emu. Dokončni propad 1951–1956 V začetk u leta 1951 je začel MMP odpr odajati gr adbeni mat erial zaint er e - sir anemu pr ebi v alstvu. 90 Stanje g lede od v oza mat eriala se je »r azjasnilo« že 10. 5. 1951 , k o je Za v od za v arstv o spomenik o v LR S do v olil na podlagi pr ošnje Jo - žeta Sak elšk a, domačina iz Kr če vine pri V ur ber k u, pobir anje in od v ažanje zidne opek e iz poruš enih delo v gr ajsk eg a k omplek sa, s čimer je leg alno na šir ok o od - pr l vr ata za podobne pr ošnje in pospešeno od v ažanje mat eriala. 91 P okr ajinski muzej Maribor je Za v odu za v arstv o LR S v Ljubljani posr edo v al por očilo, ki g a je pr ejel od s v ojeg a gr adbeneg a zaupnik a za spomeniš k o v arstv o, gr adbeneg a t ehnik a Jožeta P ožauk a in gr adbeneg a inženirja Staneta Lo v šeta. V njem je bilo zapisano, da je F er enče v a tr dit e v o vzr ok u za podir anje gr adu napačna. Jurij F e - r enc je namr eč zatr dil, da se gr ad podir a zar adi geološk eg a pr emik anja t er ena. Jože P ožauk in Stane Lo v še pa sta menila, da gr ad pr opada pr ed v sem zar adi v lage, k ar je posledica nestr ok o vne obno v e, ki je pospešila pr opad objekta. K ot primer sta na v ajala bet onir ane plošče ozir oma estrihe, ki so bili nar ejeni na tr a - mo vnih str opo vih, na k at erih sta se nabir ala sneg in dež e vnica, v se sk upaj pa je zamak alo zid o v e, k ar je pospešilo pr opad objekta. P or očilo sta zaključila, da bi se silhueta gr adu z v semi ar k adami dala ohr aniti br ez v ečjih v lag anj. 92 Iz por o - čila je mogoče sklepati ne samo o analizi opr a v ljenih obno vitv enih del, t em v eč tudi o mor ebitnem »izgubljenem« zaupanju v MMP k ot zaupnik u obno vitv enih del, ki mu jih je zaupal Za v od za v arstv o spomenik o v LR S. Da je omenjeni za v od dok ončno odst opil od obno v e, pa je mor ebiti »kri v o« tudi por očilo gr adbene inšpek cije OL O Ptuj, ki je 18. 10. 1951 pr a v tak o opr a vila og led ruše vin gr ajsk e - g a k omplek sa. V por očilu Za v odu za zaščit o spomenik o v LR S je na v edla, da so v sa obno vitv ena dela bila opr a v ljena nestr ok o vno in necelo vit o, saj objekt ni bil pokrit v celoti. Bila je mnenja, da bi bilo tr eba zbr ati v saj 200.000 din, k ar pa v erj etno ne bi zadost o v alo, da bi se s pokritjem celotneg a objekta slednji r ešil pr ed nadaljnjim pr opadom. 93 Na Za v od za zaščit o spomenik o v LR S so v prvi polo vici leta 1952 začele prihajati pr ošnje institucij in zasebnik o v , da bi od - peljali gr adbeni mat erial r azrušeneg a gr adu. Za v od za zaščit o spomenik o v LR S je dejal, da za odstr anit e v mat eriala, ki je že na tleh, ni o vir in g a ob do v oljenju upr a vneg a or g ana lahk o od peljejo, medt em k o se ne sme poseg ati v gr adbene element e, ki še st ojijo, ali jih rušiti. 94 T ajništv o gospodar sk eg a s v eta OL O Ptuj je 22. 11. 1952 pozv alo Za v od za zaščit o spomenik o v LR S za mnenje, k aj naj st orijo z objekt om, ki je postal ži v ljenjsk o ne v ar en, saj so se st ene nagibale in rušile. Še posebej jih je zanimala električna centr ala, ki se je še nahajala v gr ajskih pr o - st orih in ki so jo želeli odpeljati t er upor abiti v drugo tne namene. 95 Za v od za v arstv o spomenik o v LR S je 16. 12. 1952 odgo v oril, da spomenik v tr enutnem stanju v eč ne pr edsta v lja k ulturneg a objekta in da se mor ajo g lede za v ar o v anja ruše vin obrniti na upr a vni or g an. Zido v e bi bilo tr eba za v ar o v ati, če slednji ži - v ljenjsk o ogr ožajo ok olico, medt em k o bi pr edhodno mor ali ob v estiti MMP , da bi ta odpeljal detajle, ki bi se jih izplačalo ohr aniti, če bi se zido vje zar adi ogr ožanja 90 SI_ZAP/0140 Mestni muzej Pt uj, Obr ačuni za V ur ber k 1951, šk . 2, o v oj 16. 91 SI_ZAP/0339 /007/002/00006 Jože Sak elšek, Kr če vina pri V ur ber k u 51 – Do v oljenje za pobi - r anje in od v ažanje zidne opek e iz porušenih delo v gr adu V ur ber k (dopis in odločba). 92 Ministrstv o za k ultur o, cent er IDOK, št . dok umenta 153/3-51. 93 Ministrstv o za k ultur o, cent er IDOK, 1950, št . dok umenta 153/4-51. 94 Ministrstv o za k ultur o, cent er IDOK, 1950, št . dok umenta 161/1-52, 161/2-52 in VI-217/52. 95 Ministrstv o za k ultur o, cent er IDOK, 1950, št . dok umenta 161/3-52. 261 Letnik 42 (2019), št. 2 ja vnosti mor alo porušiti. 96 Že čez nek aj dni je MMP iz gr adu odstr anil električno centr alo in jo odpeljal na Ptuj. 97 F r anjo Gumilar je v dopisu 13. 5. 1952 ob v estil Za v od za v arstv o spomenik o v LR S, da se je pozimi odtr g al v og al nad g la vnim v hodom in zasul d v orišče, zrušili so se je obok v vzhod nem delu gr adu in trije str opo vi t er del se v erneg a ar k adneg a hodnik a. 98 V publi k aciji Za v oda za v arstv o spomenik o v LR S v prispe v k u Dr ag a K omelja lahk o iz zapisa o obno vi gr adu V ur - ber k sklepamo, da je že padla dok ončna odločit e v o njego vi usodi. Zapisano je, da je Za v od za v arstv o spomenik o v LR S sk ušal z int er v encijo gr ad ob v ar o v ati uničenja, a da zgolj pr ekritje d v orišča objekta ne pr edsta v lja jamstv a, da bo ta - k šna zaščita vz držala, k ajti neza v ar o v ani deli okvirneg a nosilca zido v pr opadajo napr ej in v lečejo za seboj tu di zido v e, ki do takr at še niso bili prizadeti. Za v od za v arstv o spomenik o v LR S se po njego v em mnenju ne bo v eč mogel pos v etiti r ešitvi t eg a gr adu, saj se je pos v etil r eše v anju gr ado v na Dolenjsk em, ki so od V ur ber k a pomembnejši ne zgolj v r elati vnem, t em v eč tudi v absolutnem me - rilu. 99 V por očilih Za v oda za v arstv o spomenik o v LR S pa lahk o pr eber emo, da gr ad nezadržno pr opada, da so st ene zar adi posledic napada 1945 v okvirnem delu r azmajane in da se nezaščit ene rušijo drug a za drugo. V takih pogojih se ne mor e v eč vzdrže v ati niti osr ednje d v orišče, ki je bilo leta 1950 pr ekrit o. Pr a v tak o se niso ut egnile r ešiti gotsk e fr esk e iz 15. st oletja v drugem nadstr opju za - hodneg a tr akta, ki so fr agmentarno prik azo v ale ohr anjen prizor zadnje v ečerje, k ajti tu di ta zid se je zrušil . 100 MMP je 14. 7. 1953 ob v estil Za v od za v arstv o spomenik o v LR S, da so iz gr adu V ur ber k pr enesli v odnjak z lesenim ohišjem iz leta 1632 in g a zložili ob se v erni st eni muzejsk eg a poslopja. 101 Muzej je še spo - r očil, da bi za njego v o posta vit e v potr ebo v ali 40.000 din. 102 V letih 1954–1956 je zaznati e vident en od v oz gr adbeneg a mat eriala iz ruše vin vur beršk eg a gr adu. Iz ohr anjeneg a gr adi v a je r azvidno, da je MMP v t em obdobju do v olil br ezpla - čen od v oz za približno 544 m 3 mat eriala, in sicer za obno v o in gr adnjo sta v b, studence v in infr astruktur e. 103 Iz r azpoložlji vih vir o v pr a v tak o ugot o vimo, da je bilo pr ecej mat eriala pr odaneg a zasebnik om za obno v o ali gr adnjo stano v anj - skih objekt o v in gospodarsk ih poslopij, in sicer je bilo najdenih potr dil in r aču - no v za približno 140 m 3 mat eriala. Naj v eč se g a je iz v ozilo na V ur ber k, Gr ajen - ščak, Gr ajeno, v Kr če vino in S v eti Martin (Dv orjane), medt em k o se je mat erial od v ažal v se do Ptuja, Destrn ik a, Žik ar c, P odlehnik a, Biša, No v e v asi pri Ptuju in Br ezja t er T ez na v Mariboru. 104 K ot je r azvidno iz dok ument o v , je Občinski ljud - ski odbor Maribor T ezno izdal potr dilo zaint er esir anim str ank am za mat erial iz 96 Ministrstv o za k ultur o, cent er IDOK, 1950, št . dok umenta 161/3-52. 97 SI_ZAP/0140 /001/000017_00 016 P okr ajinski muzej Ptuj, Dem ontaža električnih napr a v na V ur ber k u, št . dok umenta 416/52. 98 Ministrstv o za k ultur o, cent er IDOK, št . dok umenta 151/52. 99 V arstv o spomenik o v , 1951, 19 52. 100 Pr a v tam, str . 108. 101 P ozneje so v odnjak v celoti posta vili ob se v erni st eni Dominik ansk eg a samostana, kjer je ostal do leta 1964, k o so g a zar adi obno v e sta v be pr eselili na gr ajski grič v sklop muzejskih sta v bnih objekt o v na pr ost em. Glej: SI_ZAP/0140/001/00049_00040 Pr ošnja za podpor o pri pr esta vitvi vur beršk eg a v odn - jak a. T am pa k onstruk cija ni ostal a dolgo, saj je zar adi klimatskih r azmer in slabeg a vzdrže - v anja hitr o pr opadla. Pr a v tak o so iz gr adu v celoti pr enesli notr anji v odnjak, ki je bil nek aj časa v dominik ansk em samostanu in so g a pozneje pr enesli na d v orišče minoritsk eg a samo - stana, kjer je še danes ( g lej: Sapač: Grad Vurberk , str . 44). 102 Ministrstv o za k ultur o, cent er IDOK, št . dok umenta 203/53. 103 Elektrifik acijski odbor Gr ajenščak je leta 1956 potr ebo v al 36 m 3 gr adbeneg a mat eriala in 80 k g železa za gr adnjo tr ansf ormat orsk e postaje. Občina Duplek g a je potr ebo v ala 100 m 3 za gr adnjo cest e V ur ber k–Martin, Ok r ajni cestni odbor Ptuj za utr dit e v jar k o v 24 m 3 , Elektri - fik acijski odbor V ur ber k 36 m 3 , Gasilsk o društv o Bar bar a (K or ena) 4m 3 , Drža vna f azanerija V ur ber k 53 m 3 it d. 104 SI_ZAP/0140 Mestni muzej Ptuj, Obr ačuni za V ur ber k 1951, šk . 2, o v . 16 in Seznam ustano v in oseb, ki jim je bil dan mat erial iz gr adu V ur ber k br ezplačno, šk . 3, o v . 20. 262 Aleš Jambr ek: Neuspeli poizk us obno v e gr adu V ur ber k 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str . 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers gr adu in t e so g a zgolj pr edložile MMP , ki g a je po - t em po vnapr ej določenih posta v k ah zar ačunal. V kr oniki Ljudsk e šole V ur ber k obstaja zapis iz leta 1955, ki spor oča, da gr adu v eč ni, saj obsta - jajo zgolj še t emelji, ki molijo v zr ak. T eg a leta naj bi padl e zadnje st ene, medt em k o si je ok olišk o pr ebi v alstv o iz ostank o v gr ajsk eg a k omplek sa zidalo hle v e in obna v ljalo hiše. Pri pridobi v anju gr adbeneg a mat eriala ni bil a izjema niti Ljudsk a šola V ur ber k, saj so za obno v o star eg a šolsk eg a zidu ob g la vni cesti upor ab ili mat erial iz ostan - k o v gr adu. 105 Zaščita ostalin in poizkusi nadaljnje obnove 1959–1992 V drugi polo vici 50. let se je v Mariboru f ormir al Za v od za spomenišk o v arstv o Maribor , ki je dobil prist ojnost nad r azv alinami vur ber - šk eg a gr adu. T a je 21. 7. 1959 pozv al Občinski ljudski odbor Maribor T ezno, ki je je upr a v ljal s podr očjem, da pr epr eči lok alnemu pr ebi v alstvu odnašanje ruš e vin. 106 Omenjen občinski ljudski odbor je namr eč ruše vine z odločbo 7. 1. 1959 dodelil Kmetijsk emu zadružnemu gospodarstvu Placar V ur ber k 107 v namen pr ost eg a k orišče nja ruše vin. P o odzi vu Za v oda za spomenišk o v ar - stv o Ma ribor pa je odločbo, s k at er o je ruše vine podelilo v upr a v o kmetijsk emu zadružnemu go - spodarstvu, r azv elja vilo 23. 10. 1959 z no v o od - ločbo. 108 Zasebniki in r azlične or g anizacije so po - no vne pobude za obno v o gr adu dali v 60. letih, k o so pisali Za v od u za spomen išk o v arstv o Maribor , da so k ulturni spomenik zar adi kla vrne podobe in zgr ažanja ok olišk eg a pr ebi v alstv a pripr a v ljeni pr e vzeti in obno viti. 109 Sk upščina občine Maribor T ezno, ki je k ot upr a vni or g an nadomestila Ob - činski ljudski odbor Maribor T ezno, je z odločbo 105 SI_ZAP/0530 /006 Kr aje vna in šolsk a kr onik a V ur ber k a. Šolsk a kr onik a Ljudsk e šole V ur ber k, zapis 30. 12. 1955 in 1. 9. 1956. 106 Za v od za spomenišk o v arstv o Maribor , dosje V ur ber k, R uše vine V ur ber k a, 21. 7. 1959. 107 Kmetijsk o zadružno gospoda rstv o je bilo k onstituir a - no 24. 4. 1954, k o je pr e vzelo posestv a in nepr emič - nine od Ek onomije V ur ber k, g lej: SI_ZAP/0078/010/ 001/001/00145 Zadružno kmetijsk o gospodarstv o Pla - car - V ur ber k – ustano vit e v , št . dok umenta II-2893/I-54 in SI_ZAP/0078/009/001/001/0 0145 Ek onomija V ur - ber k – pr e vzem, zade v a št . 1977/53. 108 Za v od za spomenišk o v arstv o Maribor , dosje V ur ber k, št . dok umenta 199/59. 109 Za v od za spomenišk o v arstv o Maribor , dosje V ur ber k, Jože P et ek– Pr ošnja za sog lasje, 11. 12. 1967; št dok u - menta 841/67 in št . dok umenta 402-155/70. Grad Vurberk pri Ptuju. Vir: SI_ ZAP/0219/080_00008, št.465/1. 263 Letnik 42 (2019), št. 2 6. 7. 19 63 dod elila jugo vzhodni st olp tabornišk emu odr edu XI. SNOUB M. Zi - danšk a. T a je namer a v al ur editi dne vno sobo v pritličju in spalnice v zgornjem nadstr opju. V letu 1964 je ostaline gr adu z odobritvijo Za v oda za spomenišk o v arstv o Maribor začel odr ed obna v ljati tak o, da je začel čistiti ostaline st olpa in odstr anje v ati bršljan. Odr ed je v t em letu imel še ambicioznejše načrt e, saj je namer a v al, do mne vno v bastiji, ur editi s v ečano sobo z muzejskim pohištv om in odr edo v muzej NOB. V spodnjih pr ost orih bi ur edili k uhinjo, jedilnico in skla - dišče, medt em k o bi na podstr ešju ur edili spalnice. T ak o očiščen in vzdrže v an pr ost or naj bi bil po njiho vi oceni primer en za 100 lju di in bi članom nudil s s v ojo ok olico možnost bog at eg a r ekr eati vneg a delo v anja. 110 O t em, k ak o se je od vil zasta v ljeni pr ojekt , ni v eč podatk o v , a je dejstv o, da se je za obno v o gr adu začelo zanimati no v o društv o. 16. 5. 1970 je Pr os v etno društv o V ur ber k pisalo Za v odu za spomenišk o v arstv o Maribor in se ponudilo, da za or g anizacijo prir e - dit e v na ostalinah vur beršk eg a gr adu k onzervir a obst oječe objekt e do t e mer e, da se pr epr eči nadaljnje rušenje. Za v od za spomenišk o v arstv o Maribor je podal na v odila in do v olil upor abo ruše vin za pr o vizorične t er ase, na k at erih bi sedeli g ledalci. 111 Sk upaj z r azruše nim gr ajskim objekt om pa so začeli pr opadati tudi nek danji gospodarski objekti. Ž upnijski ur ad V ur ber k je 15. 3. 1972 ob v estil Za - v od za spome nišk o v arstv o Maribor , da sta se v nek danji žitnici zrušila v pritli - čju obok in zunanja se v er o vzhodna str an, medt em k o je gr ozila ne v arnost , da se bo sta v ba porušila. 112 P odatk o v , ki bi pričali o mor ebitni obno vi gr ajsk e žitnice ozir oma sanaciji šk ode, ni zaslediti v se do 90. let . 113 Za gr ajsk e ostaline pa so se začeli približe v ati boljši časi ob ustano vitvi T urističneg a društv a V ur ber k (dalje TD V). 114 Društv o si je namr eč akti vno pri - zade v alo za ohr anit e v ostank o v gr ajsk eg a objekta. K ončalo se je tudi obdobje od v oza mat eriala z območja r azv alin, na k ar nas opomni dok ument , datir an 15. 4. 1976, ki g a je posr edo v al višji k onserv at or Za v oda za spomenišk o v arstv o Maribor občanu iz Spodnjeg a Duplek a. V njem mu spor oča, da mor a mat erial, ki g a je br ez do v oljenja odpeljal, nemudoma vrniti na kr aj, s k at er eg a g a je od - tujil ob spr emstvu pr edsta vnik a TD V . 115 Na letni k onf er enci TD V 26. 2. 1977 je bilo skl enjeno, da se bo prist opilo k obno vi gr ajskih ostalin, in sicer namestitvi no v eg a ostr eš ja na gr ajski bastiji in pr ekritju celotne sta v be, zaščiti gr ajsk eg a zidu in g la vneg a v hoda. 116 TD V , ki je od Sk upščine občine Maribor na podlagi pogodbe prido bil v upr a v lja nje ostaline gr adu, je začel v letu 1978 na podlagi pogodbe s podjetjem Sta v bar - T emeljno or g anizacijo združeneg a dela Dr a v a Ptuj pripr a v lja ti v se potr ebno za obno v o gr adu. 117 Obno vitv ena dela so bila oce - njena na 200.000 din in dru štv o se je obrnilo na Za v od za spomenišk o v arstv o Maribor in T uristično zv ezo Maribor , da bi k ot or g anizaciji pomag ali pri prido - bi v anju kr edita. 118 V ta namen je društv o 7. 6. 1978 sklicalo delo vni ses tanek v seh vplet enih institucij, da bi izdelali osnut ek r azv ojneg a pr ogr ama. 119 P ogod - bo za TD V je podpisal pr eds ednik Otmar Ber linger in za podjetje Sta v bar Gajzer 110 Za v od za spom enišk o v arstv o Maribor , dosje V ur ber k, št . dok umenta 247/63 in 841/64. 111 Za v od za spom enišk o v arstv o Maribor , dosje V ur ber k, št . dok umenta 297/7. 112 Za v od za spom enišk o v arstv o Maribor , dosje V ur ber k, št . dok umenta 205/72. 113 Spomladi 199 7 se je zar adi posedanja t emelje v zrušila se v erna f asada, ki je za seboj pot egnila del obok o v v notr anjosti ( g lej: Sapač: Grad Vurberk , str . 91). 114 T uristično dr uštv o V ur ber k je bilo ustano v ljeno leta 1972 na pobudo r a vnat elja Osno vne šole V ur ber k Julija Bor k a, da bi zaščiti li ostank e vur beršk eg a gr adu, pr epr ečili nadaljnji pr opad, turist om in drugi m obisk o v alcem kr aja pa omogočili og led in jim približali zgodo vino V ur ber - k a in ok olice ( g lej: T oplak: V ogledalu časa, Zbornik občine Duplek , str . 484.). 115 Pr a v tam, št . dok umenta V O/330/76. 116 Za v od za spom enišk o v arstv o Maribor , dosje V ur ber k, št . dok umenta 240/77. 117 Za v od za spom enišk o v arstv o Maribor , dosje V ur ber k, št . dok umenta 1073/78. 118 Za v od za spom enišk o v arstv o Maribor , dosje V ur ber k, št . dok umenta 240/78. 119 Za v od za spom enišk o v arstv o Maribor , dosje V ur ber k, št . dok umenta 542/78. 264 Aleš Jambr ek: Neuspeli poizk us obno v e gr adu V ur ber k 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str . 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers Otmar 20. 9. 1978 za vr edno st 369.033 din. 120 Pr edr ačun za dela so sesta vili že 28. 7. 1978, a so g a pozneje popr a vili na vzgor , saj so na k oncu dela stala 546.033 din. V dela so št eli obno v o ostr ešja gr ajsk e bastije, zaščit o in stabilizacijo gr aj - sk eg a v hoda, popr a vilo ozir oma zaščit o obr ambneg a zidu in ur edit e v v hoda v obr ambni gotski st olp. 121 V aprilu 1979 so injicir ali še zido v e za 16.149 din. 122 P o opr a v ljenem delu je TD V namer a v al pono vno obno viti g la vno st opnišče gr a - du in je zapr osil za pr edr ačun, ki g a je pr ejel 11. 6. 1979; v sa pripr a v ljalna dela in dejansk a pono vna izgr adnja st opnišča bi društv o stala 4.071.060 din. 123 K ot k aže, se dela v t em segmentu niso v eč nadalje v ala, saj se pisni viri na t o t emo niso našli, čepr a v je TD V ob v estil izv ajalca del 22. 11 . 1979, da je Sk upščina občine Maribor odobrila nadaljnjih 700.000 din za obno v o gr adu. 124 P o besedah tajnik a TD V so se sr edstv a za omenjeno st opnišče, ki bi po v ezalo spodnje in zgornje gr ajsk o d v orišče, zbir ala in pridobila so se v sa potr ebna sog lasja, med drugim tudi s str ani Za v oda za spomenišk o v arstv o Maribor . Dela pa se niso r ea - lizir ala zar adi naspr ot o v anja Pr os v etneg a društv a V ur ber k, ki je želelo ohr aniti impr o vizir ane tribune v obliki t er as za g ledališk e igr e, ki so se letno izv ajale. Če bi se st opnišče r ek onstruir alo, bi bilo locir ano pr a v na območju, kjer so se omenjene t er ase nahajale. 12 5 K onec leta 1984 ozir oma 6. 12. 1984 je TD V pr osil Sk upščino mesta Maribor za finančna sr edstv a za r e vitalizacijo gr ajskih ostalin. Društv o je pono vno namer a v alo zgr aditi zunanje st opnišče, sanir ati r azv aline, opr a viti nujna vzdrže v alna in obno vitv ena dela t er g a pr epustiti turistično-k ul - turni deja vnosti. Približen izr ačun str ošk o v je bil ocenjen na 16,778.081 din. 126 A zar adi pomanjk anja dok umentacije in odgo v or a s str ani zapr ošene institucije lahk o domne v amo, da TD V sr edst e v ni pridobil. V začetk u 90. let so se poja vili pono vni poizk usi, da bi se objekti nek danjeg a gr adu r e vitalizir ali za gostinsk o - -turistične in hot elirsk e namene. Kmetijsk o tr go v sk o podjetje OMA d. o. o. iz Maribor a je namr eč namer a v alo pr e vzeti ruše vine in jih pr eur editi za t o vrstne akti vnosti. Dok ument o v o k ončni usodi pr ojekta ni bilo mogoče izslediti. Za v od za spomenišk o v arstv o Maribor je za vrnil gr adnjo t eniških igrišč in bazeno v t er zaht e v al popolno k onserv acijo obst oječih objekt o v na gr ajsk em griču. Za vrnil je tudi gr adnjo par kirnih pr os t or o v ob gr adu in asf altne cest e do sameg a objekta. Medt em je TD V , ki je upr a v ljal z ostalinami gr adu, v let u 1992 v ložilo v logo za pridobit e v do v oljenja za posta vit e v montažne tribune na nek danjem jedru gr aj - sk eg a gr adu. 127 Sklepati je mogoče, da je pr ojekt pr opadel že ob samem začetk u ozir oma, da je ostalo zgolj pri idejnem k onceptu. 120 SI_ZAP/0242 Gr adbeno podje tje Dr a v a Ptuj, P ogodba o oddaji in pr e vzemu adaptacijskih del na gr adu V ur ber k, 20. 9. 1978. 121 SI_ZAP/0242 Gr adbeno podjetje Dr a v a Ptuj, Pr edr ačun za adapt acijsk a dela na gr adu V ur ber k – T uristično društv o V ur ber k, 28. 7. 1978. 122 SI_ZAP/0242 Gr adbeno podjetje Dr a v a Ptuj, št . dok umenta 263/79- S. 123 SI_ZAP/0242 Gr adbeno podjetje Dr a v a Ptuj, Pr edr ačun za napr a v o no vih zunanjih st opnic pri gr ajsk em v hodu na gr adu V ur ber k, 11. 6. 1979. 124 SI_ZAP/0242 Gr adbeno podjetje Dr a v a Ptuj, št . dok umenta 63/79-JT . 125 P o spominu Janeza T oplak a, ta jnik a T urističneg a društv a V ur ber k, januar 2019. 126 Za v od za spom enišk o v arstv o Maribor , dosje V ur ber k, št . dok umenta 3132. 127 Za v od za spomenišk o v arstv o Maribor , dosje V ur ber k, št . dok umenta V 592/92, V 2023/92 in V 2732/92. 265 Letnik 42 (2019), št. 2 ARHIVSKI VIRI Arhiv Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije • Ar hi v Za v oda za v arstv o k ulturne dediščine Slo v enije, Ob močna enota Maribor , dosje V ur ber k Arhiv Ministrstva za kulturo • Ar hi v Ministrstv a za k ultur o, Inf ormacijsk o-dok ument acijski cent er za dediščino AS – Arhiv Republike Slovenije • SI A S 182 7, F -6/VI., V ur ber k, Kr onik a šolsk eg a ok oliša V ur ber k ZAP – Zgodovinski arhiv na Ptuju • SI_ZAP/0 078 /004/013_ 000 01 P or očilo o gr ado vih – podatki o stanju gr ado v: Ormož, V elik a Nedelja, R a vno polje, V ur ber k • SI_ZAP/0 078 /009/001/ 001 /00145 Ek onomija V ur ber k – pr e vzem • SI_ZAP/0 078 /010/001/ 001 /00145 Zadružno kmetij sk o gospodarstv o Placar - V ur ber k – ustano vit e v • SI_ZAP/0 140 Mestni mu zej Ptuj, Obr ačuni za V ur ber k 195 1 • SI_ZAP/0 140 /001/0000 17_ 00016 P okr ajinski muzej Ptuj, Demontaža električ - nih napr a v na V ur ber k u • SI_ZAP/0 140 /001/0000 6_0 0005 P okr ajinski muzej Ptuj, Z aščita gr adu V ur ber k • SI_ZAP/0 140 /001/0000 6_0 0005 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, Pr edmeti na Bor lu in zaščita gr adu V ur ber k • SI_ZAP/0 140 /001/0000 6_0 0005 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, Zaščitna dela na gr adu V ur ber k 20. 7. 1950 • SI_ZAP/0 140 /001/0000 6_0 0005 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, Jurij F er enc Upr a vi mestneg a muzeja Ptuj 12. 10. 1950 in 27. 10. 1950 • SI_ZAP/0 140 Mestni mu zej Ptuj, Prija v a kr aje 22. 4. 19 50 • SI_ZAP/0 140 /001/0000 6_0 0005 Zaščita gr adu V ur ber k 19 49, Beležk e in P or oči - lo II. Jurij F er enc, 25. in 26. okt ober 1949 • SI_ZAP/0 140 /001/0000 6_0 0005 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, Zamenja v a lesa • SI_ZAP/0 140 /001/0000 6_0 0005 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, Jurij F er enc– Str ok o vno mnenje • SI_ZAP/0 140 /001/0000 6_0 0005 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, No v oletni situacijski zapisnik o zaščitnih delih gr adu V ur ber k • SI_ZAP/0 140 /001/0000 6_0 0005 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, Obr ačun dohodk o v in izdatk o v pri zaščiti vur beršk eg a gr adu • SI_ZAP/0 140 /001/0000 6_0 0005 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, P or očilo VII. Jurija F er enca 2.–30. 11. 1949, Z v ezek IV , str . 3 • SI_ZAP/0 140 /001/0000 6_0 0005 P okr ajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V ur ber k, P or očilo VII. Jurija F er enca1.–31. 12. 1949, Z v ezek V – VII • SI_ZAP/0 140 /001/0000 6_0 0005 Zaščita gr adu V ur ber k 1949, Pr or ačun • SI_ZAP/0 140 /001/0004 9_0 0040 Pr ošnja za podpor o pri pr esta vitvi vur beršk e - g a v odnjak a • SI_ZAP/0 225 Okr ajno so diš če Ptuj, Zaplembe, P opis zaplenjeneg a pr emoženja gr adu V ur ber k • SI_ZAP/0 242 Gr adbeno podjetje Dr a v a Ptuj, P ogodba o odd aji in pr e vzemu adap - tacijskih del na gr adu V ur ber k, 20. 9. 1978 • SI_ZAP/0 242 Gr adbeno podjetje Dr a v a Ptuj, Pr edr ačun za adaptacijsk a dela na gr adu V ur ber k – T uristično društv o V ur ber k, 28. 7. 1978 • SI_ZAP/0 242 Gr adbeno podjetje Dr a v a Ptuj, št . dok umenta 263/79- S VIRI IN LITERA TURA 266 Aleš Jambr ek: Neuspeli poizk us obno v e gr adu V ur ber k 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str . 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers • SI_ZAP/0 242 Gr adbeno podjetje Dr a v a Ptuj, Pr edr ačun za napr a v o no vih zuna - njih st opnic pri gr ajsk em v hodu na gr adu V ur ber k, 11. 6. 1979 • SI_ZAP/0 242 Gr adbeno podjetje Dr a v a Ptuj, št . dok umenta 63/79-JT • SI_ZAP/0 339 /001/001/ 000 17 Okr ajni odbor Os v obodilne fr ont e Ptuj – P opis absol v ent o v kmetijskih šol (na v odila in seznam) • SI_ZAP/0 339 /001/001_ 000 75 Kr aje vni odbor Os v obodilne fr ont e V ur ber k – P o - r očilo podpor e sekr etarju Vikt orju K eg lu s str ani kr aje vneg a odbor a • SI_ZAP/0 339 /001/001_ 001 06 Kr aje vni odbor Os v obodilne fr ont e V ur ber k – P o - pis in v entarja iz gr adu V ur ber k, shr anjen pri posestnikih in šolah (por očilo) • SI_ZAP/0 339 /001/001_ 001 69 Kr aje vni odbor Os v obodilne fr ont e V ur ber k – Pr e v oz knjig Osno vne šole V ur ber k in gr adu V ur ber k na Ptuju (ob v estilo) • SI_ZAP/0 339 /002/001/ 000 24 Okr ajni ljudski odbor Ptuj – P ošk odo v ana stano - v anjsk a in gospodarsk a poslopja med v ojno, popis (ob v estilo in dopis) • SI_ZAP/0 339 /002/001_ 000 32 Kr aje vni ljudski odbor V ur ber k – R azdelit e v po - sesti in gr adbeneg a mat eriala iz gr ajsk eg a poslopja med občane (dopis) • SI_ZAP/0 339 /002/001_ 000 47 Kr aje vni ljudski odbor V ur ber k – Dodelit e v vur - beršk eg a gr adu • SI_ZAP/0 339 /002/001/ 000 39 Nar odna v lada Slo v enije, Ministrstv o za gozdar - stv o – Dodelit e v gr adu V ur ber k kr aje vnemu ljudsk emu odboru • SI_ZAP/0 339 /002/001_ 001 53 Okr ajna k omisija za agr arno r ef ormo Ptuj – Za - vrnit e v pr ošnje o dodelitvi vur beršk eg a gr adu Kr aje vnemu ljudsk emu odboru V ur ber k • SI_ZAP/0 339 /002/003/ 000 46 Okr ajni ljudski odbor Ptuj – Šole, sklepi o cenitvi v ojne šk ode (dopis in sklepa) • SI_ZAP/0 339 /003/001/ 000 71 Okr ajni ljudski odbor Ptuj – P or očilo o sta v bah, ki so nezasedene ali pr emalo zasedene (na v odilo in dopis) • SI_ZAP/0 339 /003/002_ 001 25 Kr aje vni ljudski odbor V ur ber k – Pr ošnja za do - delit e v vur beršk eg a gr adu od Okr ajne k omisije za agr arno r ef ormo Ptuj • SI_ZAP/0 339 /003/003/ 000 23 Okr ajni ljudski odbor Ptuj – R egionalna turistič - na k onf er enca v Mariboru (ob v estilo, dopis in ank eta) • SI_ZAP/0 339 /003/003_ 001 88 Kr aje vni ljudski odbor V ur ber k – Pr ošnja za kr e - dit za popr a vilo dizelskih mot orje v (dopis) • SI_ZAP/0 339 /003/003_ 003 31 Kr aje vni ljudski odbor V ur ber k – Pr ošnja za izda - jo sečneg a do v oljenja zar adi posta vitv e ostr ešja na gr adu V ur ber k • SI_ZAP/0 339 /004/001_ 000 52 Za v od za zaščit o in znanstv eno pr ouče v anje k ul - turnih spomenik o v in nar a vnih znamenit osti Slo v enije – Pr epo v ed rušenja gr adu V ur ber k in odnašanje gr adbeneg a mat eriala (dopis) • SI_ZAP/0 339 /006/003/ 000 07 Okr ajni odbor Z v eze bor ce v nar odnoos v obodilne v ojne Ptuj – Obno v a porušenih domo v iz časa ok upacije (ob v estilo in dopis) • SI_ZAP/0 339 /007/002/ 000 06 Jože Sak elšek, Kr če vina pri V ur ber k u 51 – Do v o - ljenje za pobir anje in od v ažanje zidne opek e iz porušenih delo v gr adu V ur ber k (dopis in odločba) • SI_ZAP/0 339 /009/001/ 001 Zapisniki Kr aje vneg a lj udsk eg a odbor a V ur ber k 1945 • Kr aje vnemu ljudsk emu odboru V ur ber k s str ani Ministrstv a za kmetijstv o in goz - do v e (pr ošnja) • SI_ZAP/0 339 /009/001/ 001 Zapisniki Kr aje vneg a lj udsk eg a odbor a V ur ber k 1949 • SI_ZAP/0 339 /009/001/ 002 Zapisniki Kr aje vneg a lj udsk eg a odbor a V ur ber k 1946 • SI_ZAP/0 339 /009/001/ 003 Zapisniki Kr aje vneg a lj udsk eg a odbor a V ur ber k 1947 • SI_ ZAP SI_ZAP/0530/0 06 Kr aje vna in šolsk a kr onik a V ur ber k a. Šolsk a kr onik a Ljudsk e šole V ur ber k, zapis 30. 9. 1946, 1. 9. 1948, 30. 12. 1955 in 1. 9. 1956 267 Letnik 42 (2019), št. 2 LITERATURA Jambr ek, Aleš: Materialna škoda v SV Sloveniji med drugo svetovno vojno – di - plomsk o delo: Uni v erza v Mariboru – Filozof sk a f ak ult eta, Maribor , 2007, str . 10–15. Jambr ek, Aleš: Okoliščine napada na grad Vurberk februarja 1945 . V : Arhivi 39 (2016), št 1, str . 81–95. K omelj, Dr ago: V pr ašanje naših gr ado v . V : Varstvo spomenikov – Vestnik Zavoda za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Ljud- ske republike Slovenije , 1951, 1952, št . IV , str . 54. Martin Št einer: Prva petletka ptujskega muzeja . Ptuj v 20. st oletju, Zbornik ob 125-letnici ptujsk eg a muzeja (ur . Martin Št einer). P okr ajinski muzej Ptuj - Ormož: Sa - mozaložba, let o 2018, str . 316. Mušič, Marijan: Iz pr aktičneg a spomenišk eg a v arstv a. V : Varstvo spomenikov – Vestnik Zavoda za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Ljudske republike Slovenije , let o II, št . III–IV , Ljubljana 1949, str . 24. Mušič, Marijan: P or očilo r ef er ata za ar hit ektur o in ur banizem. V : Varstvo spome- nikov – Vestnik Zavoda za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in pri- rodnih znamenitosti Ljudske republike Slovenije , Let o II, št . III– IV , Ljubljana 1949, str . 85. P encz, R udolf: F or the Homeland, The 31st W aff en – SS V olunt eer Gr enadier Di - vision in WWII, Združene drža v e Amerik e: Helion, 2001, str . 1, 3, 5, 8–11, 124–132, 133–144. P or očila o delu Za v oda v II. polletju 1950. V : Varstvo spomenikov – Vestnik Zavoda za zaščito in proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Ljudske repu- blike Slovenije , Let o III, št . III–IV , Ljubljana 1950, str . 74. P or očila. V : Varstvo spomenikov – Vestnik Zavoda za zaščito in znanstveno prouče- vanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Ljudske republike Slovenije , let o II, št . III–IV , Ljubljana 1949, str . 42. Sapač, Igor: Grad Vurberk , Maribor: Samozaložba, 2003, str . 44 in 91. T oplak, Janez: T uristično društv o V ur ber k. V ogledalu časa, Zbornik občine Duplek (ur . Marjan T oš). Občina Duplek: Samozaložba, 2006, str . 484–491. Zadnik ar , Marijan: R ef er at za umetnostne spomenik e. V : Varstvo spomenikov – Vestnik Zavoda za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Ljudske republike Slovenije , 1951, 1952, št . IV , str . 108. Za v od za v arstv o spomenik o v Ljudsk e r epublik e Slo v enije. V : Varstvo spomenikov – Vestnik zavoda za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Ljudske republike Slovenije , Ljubljana, 1948, let o I, št . 1, str . 6–8 in 10. F AILED A TTEMPT T O RENO V A TE VURBERK CA S TLE FR OM 1945 T O 1952 AND THE AD APT A TION OF RELIC S FR OM 1978 T O 1979 Based on sour ces e x amined, it can be concluded that numer ous unplanned and planned f act ors b y compet ent institutions and pri v at e persons contribut ed t o the destruc tion of castle comple x as a w hole during the y ears 1945–1956. In det ermining and anal y sing sour ces, w e can define them as sociopolitical, pr o - f essional at national, distric t , and local le v el, administr ati v e at district le v el, and pri v at e. Aft er the w ar , the authority soug ht t o pr o vide homes f or people, r enew housing st ock, and start construction of industry , damaged castles ther ef or e did not r ecei v e sufficient and timel y financial assistance; another r eason f or this w as ide ological belief that castles ar e medie v al f eudal centr es of e xploitation of local f armers b y German nobility . During the r eno v ation of cultur al monu - ments, ther e w as a constant shortage of building mat erials, qualified w or k - SUMMAR Y 268 Aleš Jambr ek: Neuspeli poizk us obno v e gr adu V ur ber k 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str . 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers f or ce, and financial sour ces. Institut e f or the Pr ot ection of C ultur al Monuments of P eople’s R epublic of Slo v enia had t o f ace numer ous damaged or destr o y ed cultur al monuments aft er the w ar . In cir cumstances w her e r esour ces f or monu - ments’ r eno v ation w er e constantl y insufficient , the Insitut e f or the Pr ot ection of C ultur al Monuments of P eople’s R epublic of Slo v enia f ound it difficult t o fulfill their mission. The institution thus tried t o sa v e w hat the y could w hile taking the most important building mat erial or details fr om destr o y ed monuments in - t ended f or disposal and r eused them in other pr ot ect ed ar eas. Hence, ar cade r emains, ring w ells with lifting s y st em, and triple windo w , w hich can no w be f ound in Bled castle, w er e tak en fr om V ur ber k castle and r eused in r eno v ation of other buildings. In his contribution titled Or g anisation of Monuments Pr ot ec - tion in Slo v enian P ast in 1955 f or the g azett e of the Pr ot ection of C ultur al Monu - ments of P eople’s R epublic of Slo v enia, F r anjo Baš wr ot e about the importance of finding that a netw or k of confidants or monument panel pr o v ed themsel v es an insufficient help in r eno v ating cultur al monuments. This w ould suggest that the s y st em f or co v ering their oper ation in w hat is no w the R epublic of Slo v enia, with a view t o quickl y and w holl y r eno v at e cultur al objects, w as insufficient or t oo ineff ecti v e. In anal y sing the national authority , it w as f ound that local stat e authority chair ed b y the Dis trict P eople’s Committ ee in Ptuj (OL O Ptuj) w as not acti v el y trying t o o v er come the issue of V ur ber k ruins; e v en the first tr ansf er of 70.000 dinars w hich w ould co v er the building w as allocat ed t o education. Lo - cal authority lead b y Local P eople’s Committ ee of V ur ber k (V ur ber k KL O) w as acti v el y seeking t o acquir e the building under their compet ence onl y outw ar dl y , but ha ving achie v ed desir ed r esults, f ailed t o obtain necessary funding t o sa v e the building. Based on documents, it w as f ound that some emplo y ees of V ur b - er k KL O outw ar dl y ask ed compet ent institutions f or help with the r eno v ation, w her eas the y w er e collectin g mat erial f or their o wn needs in home quarry in their spar e time. The City Museum of Ptuj (MMP) as the e xpert authority in the field w or k ed t o sa v e the bu ilding fr om ruin, albeit onl y one of pr eserv ed min - ut es of museum council and administr ati v e council meetings fr om 1949 t o 1966 mentioned V ur ber k castle, and onl y in 2 sent ences abou t the start of r eno v ation in 1949 , pr e v enting a detailed anal y sis of the then part of institution w or king on » V ur ber k castle r eno v ation pr oject«. The museum oper ating as r eno v ation w or k s supervisor betw een 1949 and 1950 had bad luck in choosing the r espon - sible builder as the one the y chose did a poor job of r eno v ating the castle, thus causing a mor e r apid decline of building st ock accor ding t o ar chit ects and con - serv at ors w ho anal y sed the w or k undertak en. It is possible t o v ery car efull y conclude, based on indir ect data, that castle r eno v ation w as not in the int er est of some MMP emplo y ees as the y earned consider able amounts of mone y with selling v arious building details and mat erial, such as brick s, ir on w ar e et c. The Institution w as the first t o haul the building details that deserv ed t o be pr e - serv ed t o Ptuj , as ad vised b y the Insitut e f or the Pr ot ection of C ultur al Monu - ments of P eople’s R epublic of Slo v enia, as w ell as centr al wiring, plumbing, and electrical wiring bef or e the y e v en obtained authorisation fr om Ljubljana. Jurij F er enc as r esponsible the tr adesman f or the r eno v ation of V ur ber k castle did a poor job, as mentioned abo v e. Ar chit ects lat er f ound e vidence t o suggest his r econstruction plan did not pa y off, at best , it had harmful eff ect on the building, w hile accounts sho w ed that he tried t o e xploit castle r eno v ation t o obtain the gr eat est possi ble mat erial benefits. Due t o diff er ent embezzlements in settle - ment of building w or k s, F er enc and MMP lat er ended their business r elation - ship in a hostile manner . The main r esponsibility f or the disappear ance of the r emains can be attribut ed t o the local population w ho t ook building mat erial f or r eno v ation of their homes. Seeing this thr oug h the e y es of a modern-da y person, it is difficult t o compr ehend ho w people could use castle ruins as a quarry and t ook building mat erial fr om castle hill f or house r eno v ation and f arm buildings construction. It should be not ed that the local population w ho 269 Letnik 42 (2019), št. 2 w as impo v erished aft er the w ar could har dl y aff or d e xpensi v e building mat e - rial w her eas econom y , albe it gr o wing, could not meet the needs f or mat erial goods that w er e necessary f or construction. Castle ruins w er e ther ef or e attr ac - ti v e as the mat erial w as ther e – pr acticall y f or fr ee and near . The disappear ance of ar chit ectur all y unique and the onl y castle building in Styria that w as se v er el y damaged during the w ar r epr esents irr eplaceable cultu r al loss f or the place, its surr oundings, and stat e. Th is article considers all aspects that lead t o the final ruin of castle building and w hich could be int erpr et ed based on documents. In futur e, all eff orts should be made t o ensur e the pr eserv ation of at least »r emains of r emains« of the once in v aluable building st ock.