Poitnina plalana v gotovini_ LJUBLJANA, DNE 9. OKTOBRA 1935.	LETO 48 - STE V 41.
noMocJun
Stane 38 Din za celo leto. za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din. Prostor ene drobne vrstice t inseratnem dela stane 10 Din. - Naročnina Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. - Telefon 23-49. inserate in reklamacije sprejema uprav« »Domoljuba«. - Telefon 29 92.
Dne 9. oktobra je minilo leto dni, odkar Je v francoskem Marseju ziočinčeva roka umorila našega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, Vsa država je onemela v globoki žalosti in resni srbi za bodočnost. Vsakdo se je zavedal, da je ta zločin vzel Jugoslovanom moža, ki je z močno roko varno vodil usodo mlade države. Ali mu bo mogoče najti namestnika? Ali se bodo državljani zavedali važnosti trenutka? Naši sovražniki so se že veselili, misleč, da je s smrtjo velikega kralja tudi konec njegove države. A zmotili so se. Ljudstvo je vprav v onih žalostnih dneh pokazalo vsemu svetu, kako dragoceno ded-Ščino je zapustil rajni kralj: veliko in močno Jugoslavijo. Bolj kot kdajkoli prej so naša srca zagorela v ljubezni do države. Modri kralj je v svoji oporoki mislil tudi na svojega namestnika. V Nj. kralj. Vis. kn^zu Pavlu Ima naša država moža, ki hodi po od rajnega kralja začrtani poti, moža, čigar glavna zasluga je, da je ljudstvo zopet svobodneje zadihalo. Upamo, da bodo leta, ko knez-na-mestuik v imenu našega mladega kralja Petra II. vodi usodo države, pripomogla do tega, da se bodo vsi trenutni nesporazumi, ki se še tu in tam pojavljajo, odstranjeni in da bo naš mladi kralj z veseljem osebno vzel kraljevsko žezlo v roke in srečno vladal srečni Jugoslaviji.
Zakon o narodnih šolah določa v § 8.: »Osnovna šola traja 4 leta, višja narodna šola, za otroke, ki so dovršili osnovno šolo, pa do dovršenega 14. leta prav tako 4 leta. Za vseh teh osem razredov je šolanje obvezno.
Ce bi se hotel ta zakon v pravem smislu izvajati, bi vsaka šola morala imeti štiri razrede osnovne šolo in štiri razrede višje narodne šole, to je, imeti bi morala osem šolskih sob, osem učiteljskih moči in vse primerne učne pripomočke. Vsi vemo, da je takih šol malo, da je zelo mnogo še eno- in dvorazrednic ali kvečjemu tri- ali štirirazred-nic. Eno je pa povsod, namreč — osemletna šolska obveznost za otroke.
Gotovo ni pametnega človeka, ki bi ne bil za to, da je danes mladini potrebna dobra in temeljita šolska izobrazba, ki jo usposablja za trd življenjski boj. Zato tudi nihče ne moro biti proti osemletDi šoli za otroke, ako taka
šola res izpolnjuje svoj nameri. Razumljivo je pa, da šole, ki nimajo niti zadostnih primernih prostorov, niti učil, niti primernih učiteljskih moči, tega ne zmorejo. Kdo hoče otroka osem let v šoli držati, mu mora tudi nekaj nuditi. Zato je gotovo proti vsem vzgojnim načelom, ako se ta določba o osemletnem šolskem pouku tolmači učiteljstvu v komoditeto. Znani so nam slučaji, ko je šolski upravitelj, ki seveda poučuje v višjih razredih, kratko-rnalo predpisa! podrejeni učiteljici, koliko učencev sine izdelati v nižjih razredih in koliko jih mora pasti, češ, da ne bo preveč obremenjen s prevelikim številom učencev v svojih oddelkih. Znani so nam tudi slučaji, da so učitelji v dobi preteklega režima kaznovali očete, ki se niso brezpogojno udali njihovim političnim naročilom, s tem, da so odredili, da so jim otroci obsedeli po eno ali celo dve leti brez potrebe v enem in istem oddelku.
Vsak si lahko predstavlja vpliv takega vzgojnega postopanja na otroke. Take vzgojitelje bi bilo treba kot svarilen vzgled najstrožje kaznovati.
Nekaj čudnega je v tem, da nekateri učitelji smatrajo to določbo osemletnega obveznega šolskega pouka kot veliko pridobitev in se na vse kriplje bore proti vsakim olajšavam, ki jih zakon o narodnih šolali sam predvideva. Gotovo ne zagovarjamo zlorab glede olajšav, kakor sploh ne zagovarjamo nobenih zlorab. Prepričani pa smo, da ni v redu, ako se hočejo na vsak način zadržati starejši učenci v šoli, kjer mora ena učna moč poučevati po pet ur, včasih tudi po štiri do šest razredov skupaj v premajhni sobi, kjer morajo po par let poslušati stalno eno in isto tvarino, tako da šola ne pospešuje umstve-nega razvoja, ampak je naravnost prilika za duševno lenuharjenje. Mislimo, da bi bil tisti čas boljše porabljen, ako bi deček mesto sedel v šoli, pod vodstvom svojega skrbnega očeta, dobrega gospodarja, pridobival praktične nauke v pridobitnem življenju, ali če bi dekle doma pod vodstvom matere, dobre gospodinje, začelo gospodinjsko praktično šolo. Z eno besedo, bi moral vsak učitelj, predno nasprotuje podelitvi predvidenih olajšav od osemletne šolske dobe, vprašati svojo vest, ali v resnici more učencem toliko nuditi, da je prepričan, da učenci pri njem več pridobei, kakor bi pridobili doma, pod vodstvom staršev, prvih in najvažnejših vzgojiteljev.
Zanimivo je, da vlada po deželi splošno prepričanje, da učenci sedaj nič več ne pridobe v šoli, kakor so svoj čas v precej krajši učni dobi, da, mnogokrat se čujejo pritožbe, da prihajajo slabše podkovani iz šol, kakor preje. Šolske občine morajo žrtvovati velike vsote za šolske vrtove, celo posebni nadzorniki za te vrtove so predvideni, kmečki gospodarji po deželi pa tožijo, da so ti vrtovi samo za privatno zabavo in priboljšek za upraviteljevo gospodinjstvo, učenci pa imajo dostikrat od teh vrtov samo to, da jih nažene učitelj sem in tja popleti stezice med gredami. Javnost pa nima od teh vrtov za napredek in vrtnarsko izobrazbo ničesar. Učitelji se silijo v različne organizacije, za gospodarski napredek jih dela jako malo.
Naše ljudstvo je za napredek osnovnih šol ogromno žrtvovalo. Zanimiv bi bil pregled, v kakšnem razmerju je davčna podlaga nasproti šolskim proračunom v naših občinah. Zato se ljubezni do šole našim ljudem ne more odrekati. Pri tako velikih žrtvah pa mora imeti ljudstvo tudi besedo glede šolstva. Ako osemletna šolska doba nalaga ljudstvu velika bremena, jih ljudstvo po svoji moči tudi nosi. Seveda, ako se zahteva za gradbo nove šole 200.000 Din, davčna podlaga je pa samo 2400 Din, je to nemogoče. Ravno lako se zavedamo, da učlteljstvo vsega ne zmore, upravičeno pa zahtevamo, da izvrši vse, kar more. Ako učiteljstvo strogo zahteva za šolski
Šola in ljudstvo
Popravite krivice
Menda niso bivši režimo ve i nikjer tako brezobzirno gospodarili, kakor v našem šolstvu. V slovenskem učiteljstvu in med slovenskimi profesorji so hoteli imeti bivSi proti-tjudski režimi najtrdnejšo oporo. Učitelj naj bi bil v vsaki vasi graditelj njihove >večne, kot granit trdne JNS-, učitelj naj bi bil duša vseh naprednih društev, učitelj dopisnik in širitelj njihovih časopisov in knjig, učitelj naj bi bil dedektiv in denuncijant, ki bi izvohal vsako Jprotidržavno« šušljanje in o tem obvestil nadrejene oblasti itd. Zal, moramo tu pribiti, da je velika večina slovenskega učiteljska pokazala, kako mehko hrbtenico ima. Udinjali so se režimu in »•ranki, ki je vladala. tako zelo, da so zelo omadeževali svojo stanovsko čast in si sami vzeli mnogo ugleda, ki so ga dosiej še uživali" med ljudstvom.
Vendar pa so med učiteljstvoin tudi častne izjeme. Mnogim se je gabilo tako poniževanje učiteljskega stanu in rekli so: ne! Toda gorje jim! Taki značaji so občutili vso težo zaničevanja in preganjanja.
Poglavje zase je bilo krščansko misleče učiteljstvo, zlasti ono, ki je bilo organizirano v »Slomškovi družbi«. Ti so bili od vsega početka »nezanesljivi«. Zanje sploh ni bilo pravice. Učitelj, ki se je upal redno v cerkev in k zakramentom, ki se je upal v katoliško prosvetno društvo ali v eerlyene organizacije, je hi! že zaradi tega preganjan, brez ozira na njegove uspehe v šoli, brez ozira na priljubljenost med ljudstvom. Zato lahko rrdimo, da krščansko učiteljstvo ni trpelo predvsem zaradi političnih razmer, ampak zaradi svojega krščanskega prepričanja, saj vemo, da so bili kar vsi veljavni nasilneži bivših režimov prepričani svobodomiselci.
Naj navedemo danes nekoliko kričečih primerov preganjanja v vrstah našega učiteljska.
Breje Mirke, učitelj v Stari Oselici, je bil odpuščen iz službe brez vsake preiskave. Denuncijant, ki ga je brez vsakega vzroka ovadil, se je sam ustrelil.
Erjavec Franc, učitelj v Mostah, je bil pregnan v Vučitrn na albanski meji. Imenovani je znan zaradi svojega literarnega delovanja in kot vodja različnih krščanskih organizacij. šele zadnje dni so mu popravili krivico s tem, da je dobil mesto v ministrstvu prosvete v Belgradu.
Grad Boris in njegova žena Elizabeta Grad, upravitelj in učiteljica na Vrhpolju, sta bila prestavljena v Mirkovec v dunavski banovini. Oba sta se udejstvovala v katoliških prosvetnih organizacijah.
Grad Janks, bivši šolski nadzornic in upravitelj 8 razredne šole v Mostah, je bil za-
proračun potrebne zneske, seveda tudi samo ne sme v tem proračunu dajali prednost postavkam za svojo udobnost, postavkam za izpopolnitev učil. V kolikor pa ne zmore vsega ne učiteljstvo, r.e občina, v kolikor je nemogoče preskrbeti za primerne prostore, primerna učila in primerne učne pripomočke, je pa upravičeno, da se dovoljujejo predvidene olajšave tega zakona, naj se zaupa tudi očetom in materam, da ?aajo svoje otroke taidi marsikaj pametnega in koristnega naučiti, in naj. se jim verjame, da bodo to storili morda celo z večjim veseljem in z večjo ljubeznijo, kot preobloženi učitelji.
radi odločnega krščanskega prepr ičanja tu na podlagi neštetih ovadb političnih nasprotm-koo degradiran za navadnega učitelja na šoli, kjer je bil prej upravitelj.
Golobi« Peter, učitelj na Jesenicah, je bil prestavljen na Primskovo. Njegova žena učiteljica je ostala na Jesenicah. Politično se ni udejstvoval, pač pa je bil preganjen zgolj vsled krščanskega delovanja v šoli in izven nje.
H tednik Lespeld, šol. upravitelj v Cerknici. je bil prestavljen kot učitelj v Stari trg ob Kolpi, še prej pa upokojen, pa je bil njegov upokojitveui dekret preklican. Krivica, ki se je temu možu godila kljub njegovi odlični vsestranski kvalifikaciji, je bila tako ve-I lika, da je bilo celo bivših režimcev sram i zaradi njih in so ga potem, ko je prestal ve-| like duševne muke in gmotno škodo, vendarle | pustili na svojem starem mestu.
iU.-tman Imes in njegova žena učiteljica I sta bila prestavljena iz Nove Cerkve k Sv. I Ani nad Triičem, od tam nazaj v Slov. gorice, nato pa v Loški potok. Preganjana sta bila samo zaradi krščanskega prepričanja.
Jaklič Vida je bila zaradi delovanja v krščanski prosveti prestavljena iz Grosuplja v Gerlince v Prekmurju. ! Jir Vera je bila iz istega vzroka pre-j gnana iz škocijana pri Turjaku v Strekljevec t pri Semiču.
Ksfeaij Frane je bil zaradi krščanskega življenja in mišljenja pregnan iz Komende v Smolfc. v Drinski banovini.
Kspriva Aifeni je bil s svojo ženo učite-| Ijico prestavljen z upraviteijskega mesta v i Lokvici za navadnega učitelja v Dobrniču.
Lssnsr Pavi« je bila pregnana ii istega vzroka iz Viča v Krško.
Lua*r Fertnnat, bivši banski šolski nadzornik. je bil proti svoji volji upokojen kljub 38 službenim letom v VI. polož. skupini, dočim učitelji dosežejo V. skupino že po 35 službenih letih.
l*i»r Marija je bila premeščena iz Črnuč v Vel. Gaber. Vzrok: krščansko delovanje in življenje, ki ni bilo po godu denuncijantom.
Lušnik Frane, šolski nadzornik v Gor. gradu, je bil 6 dni zaprt in eno leto brez službe. Ko so se pa denuncijacije izkazale za neutemeljene, je bil prestavljen kot učiteli v Skomarje na Pohorju, 900 m nad morjem.
Malešič Janko, šolski upravitelj v Skoci-janu pri Mokronogu, je bil zato, ker ni volil pri občinskih volitvah režimskega župana, in ker je deloval v katoliških prosvetnih organizacijah premeščen kot učitelj v Zetale. Žena-učiteljica in družina je ostala v Skoeijanu.
Mihelič Ivana je bila iz Št. Vida n. Ljubljano premeščena v Presko. Vzrok: Odločno krščansko življenje in mišljenje.
Neriina Aleksander, bivši šolski nadzornik in šolski upravitelj v Gsučanih, je bil radi svojega krščanskega nazora degradiran.
Fetrlin Alojzij, šolski nadzornik v Kočevju in šolski upravitelj, je bil degradiran na navadnega učitelja v Kočevju,
Percnia Antonija je bila iz Predoselj pri Kranju pregnana v skalnai& vas Baba v Dalmaciji, kjer je nevarno zbolela. Od tam je bila prestavljena v Trebelno.
Petelin Albin je bil zaradi delovanja v kat. prosvetnih društvih večkrat dennnciran, preganjan in prestavljen iz Cerkelj ob Krki v koče ski Skrilj.
Perenta Viktor je bil radi denuucijadl in krščanskega svetov, nazora pregnan ii jt Vida n. LJublj. v Vitanje in od tam na Ren žnik na Pohorju.
Peček Alojzij je bil zato, ker pri občin volitvah ni volil Pncljevih pristašev, netim' doma prestavljen v Prnjavor v Mor. banoviui,
Prijatelj Jesip je bil iz istega vzroka premeščen i/. Vel. Lašč v kočevsko Gotenico.
Ponikvar Stanke je bil zaradi delovanja v katol. prosvetnih organizacijah iz Zagorja premeščen na Prežganje. Družina je ostala v Zagorju.
Parelj Iva«a je bila iz Dobrepolj pregnana na Toplo Reber. Vzrok: krščansko miJlje-
nje in delovanje.
Rott Lca je bila kot upravitelji« v Konjicah večkrat zlobno preganjana, nato pre. stavljena na Telče pri Mokronogu.
Sirnik Kranja, upraviteljiea v Škorijanu pri Mokronogu, je morala v Strekljevec v Beli krajini.
Skebe Venčeslav je bi! zaradi krščanskega mišljenja in delovanja z upraviteljskegs mesta v Novem mestu degradiran na navadnega učitelja.
Preganjana Klapšak Stana je umrla.
Štrukelj Ivan. b'vši večletni ukr. Solslti nadzornik in upravitelj 8 razredne šole na Viču. je bil degradiran na učitelja na eno-razredni nemški šoli v Ljubljani. G. štrukelj je predsednik Slomškove družbe. Sedanja vlada mu je že popravila krivico s tem, d« ga je imenovala za banovinskega Šolskega nadzornika.
Slihar Anton je bil iz Zagorja pregnan ua Primskovo, od tam pa na Sv. Goro. Vzrok: njegovo prepričaaje.
Valjavee Frane, šolski upraviti Boh. Srednji vasi, je zaradi tega, ker šel na volišče, moral za navadnega učitelja v iiazhor.
Slapšak Julij, priznani mladinski pisatelj in kulturni delavec, šolski upravitelj na Prti-lah v Ljubljani, je bil degradiran na učitelj«, nato pa mu je bil ukazan bolezenski dopust, čeprav je zdrav.
Rott Angela, učiteljica v Konjicah, je bila nekaj mesecev suspendirana, sodišče j« dokazalo, da so denuncijacije neutemeljene, ona pa je kljub temu bila pregnana v Solčavo.
Štele Andrej, učitelj v Ponovičah, ja prišel v disciplinsko preiskavo in bil končno suspendiran, nato pa zopet nastavljen v Izlakah čeprav se je izkazalo, da so bile demmcijaeije proti njemu neresnične.
Gospodari? Jakob je bil odstavljen kol upravitelj mefič. Sole na Jesenicah, ker je sodeloval v krščanskih organizacijah. Sa nj^ govo mesto je bil imenovan veliko nilajsi tovariš.
Brandstater Marija je bila z niežč. šole v Trbovljah premeščena v Veliko Kikindo M-radi kršč. mišljenja in življenja.
Novak Marija, najstarejša nastavni« m mešč. šoli v Šiški, je bila večkrat preganjena in pri imenovanju upraviteljico jo je i»'e; kosila tovarišica, ki ima 10 službenih let kot ona.
RuSt Getard je bi! s svojo ženo-učiteljiM prestavljen iz Ribnice v Tržič proti njegovi volji in brez vzroka, zgolj zato, ker njegov krščan, naziranje ni bilo po godu krajevnim činiteljem.
Slapšak Dona je bila pregnana is Slovenije v Subotico v dunavski banovini, odkod« je sedaj le dodeljena niešč. Soli v Bibnici.
Oster« Anton, bivii ravnatelj mešč./01® v Tržiču, je bil iz polit, vzrokov prestavljen
Jfofaofo TMmiflMM
Sdiichfov
RADION
pere sam
RAZGLED PO SVETU
Senovo. Mož ni naš somišljenik, vendar je znan kot objektiven, poSten in zelo delaven.
Milkovič Adam, upravitelj na Karlovici in mladinski pisatelj, je bil odpuščen iz službe, ker ni volil Pucljevih kandidatov. Pozneje je bil sprejet zopet v službo in nastavljen v kamniške hribe, kjer še sedaj dela pokoro za svojo značajnost.
Markič Lojze je bil iz Št. Janža pregnan na Kolovrat.
Jožko Babšek, profesor na učiteljišču v Mariboru, je bil pregnan na mešč. šolo v Županji v Sremu. Na njegovo mesto je prišla učna moč z dvema letoma službe, on pa ima 14 službenih let.
Pogačar Andrej je bil po 25 letnem službovanju v Kamniku pregnan na Trebelno, kjer za svojo družino niti stanovanja ne more dobiti.
Jenko Ljudmila je bila pregnana iz Mirne tato, ker je zahtevala odškodnino za poškodbo, ki ji jo je napravil pes nekega veljaka.
Rusijan Ambrozij je bil iz Drnovca pregnan v Vuzenico, degradiran, imel zaradi.de-nuncijacije več hišnih preiskav in bil neštetokrat preganjan.
Šercelj Ana, odlično kvalificirana učiteljica, je zaradi svojega prepričanja imela v 7 službenih letih že kar 8 službenih mest.
Papler Marija je bila vsled domačih intrig pregnana iz Žabnice v Vodice.
Japelj Pavle, znan delavec po naših prosvetnih društvih, je bil pregnan z Vrhnike v Stari trg, od tam v Hinje, s Hinj na Sela in od tam zopet v Hinje.
Martnik Marica je bila pregnana iz Rib-nii Loški potok, od tam pa v Rožni dol.
lirštnan Ana, vzorna vzgojiteljica, je bila zaradi domačih denuncijacij pregnana iz Dev. Mar. v Polju v Javorje, kjer je nevarno zbolela. Vzrok: izvenšolsko delovanje pri Marijinem vrtcu.
Žnideršič Rudoif, korekten in značajen mož nasprotnega prepričanja, je bil pregnan iz Leskovca v Št. Rupert nad Laškim.
Matoh Roza je bila, ker je bila bivša Orlica, pregnana iz Trebnjega v Škocijan.
Aljančič Marija je morala iz Mokronoga na Trebelno, ker se je upala udeležiti škofovega sprejema ob birmovanju, in ker je delovala v krščanski prosveti.
Melhijor Daear je moral z Bleda v Poljane nad Škofjo Loko, od tam v Vel. Polano v Prek mu rji:, od tam pa na Mali Slatnik.
Nanut Anton, ne naš pristaš, ki pa se ni udinjal režimu, je bil premeščen iz Mengša na Svibno.
Kržišnik Ivan je bil z upraviteljskega mesta v Št. Petru pri Novem mestu prestavljen v Čatež pri Brežicah.
Skabic Vinko je bil pregnan iz Kapele v Papeže, od tam pa v Hrvatsko Primorje.
Guna Vinko je bil pregnan iz Motnika v Peče, iz Peč v Št. Gotard, ker ni hotel kloniti nasilju.
SI, ftue Ao&er, Pariš
Odpreml|a denar v Jugoslavijo
najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančno posla najkuiantneje.
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksem-burgu sprejemajo plačila na naša čekovne račune. BE1,«IJV (to 8064-fii BroieUe«. PKANCUAt N« U1V-94 Fml«. HOLAK-i)IJA. So 1438-66 M. Dlensl. MKS2KSURG: NeEBOT teiembnnrg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno našo ček. nakaznic«
V Abesiniji so
Po dolgotrajnih vojaških pripravah in po dolgotrajnih prerekanjih pri Društvu narodov se je Italija odločila, da postavi svet pred gotovo dejstvo in da vkoraka z oboroženo silo v Abesinijo. Pred par dnevi so se vojaške operacije začele in razvile so se v pravo vojno. Italijani prodirajo od več strani v Abesinijo. — Njihova armada je najmodernejše opremljena. Zlasti so dobro založeni s tanki, zrakoplovi za bombardinarje in s strojnimi puškami. Po dolgih in nevarnih bojih se je Italijanom posrečilo zavzeti mesto Aduo, kjer so bili pred 40 leti od Abesincev strahovito tepeni. Več krajev v zaledju so Italijani že i obmetavali z letalskimi bombami. Vojnih žr-! tev je razmeroma veliko število.
Ne smemo pa misliti, da imajo Italijani lahko delo. Del Abesinijo je suha puščava, del pa visoko gorovje z velikanskimi prepadi, ki onemogočajo bojevanje v navadnem pomenu besede. Abesinci so junaki; bore se na življenje in smrt. Tudi so razmeroma dobro oboroženi in gospodarji više ležečih postojank. Napade Italijanov hrabro odbijajo. Marsikje so jih pognali nazaj. Abesinsko vojsko vodi"
cesar sam, ki je znan kot neustrašen pa obenem prevdaren mož.
Kaj bo vojna še prinesla, ne vemo. Zadaj so še druge težave, zlasti Anglija, ki nikakor ne bo pustila, da bi se Italija okoristila na njen račun. Anglija namreč tudi škili v Abesinijo...
ITALIJA
s Za slučaj vojne z Anglijo. Italijanski
finančni minister je pooblašen, da izplača družbi Svea 00 milijonov lir posojila v desetih letnih obrokih. Prvi obrok 8 milijonov lir je bil že izplačan 30. septembra. To žrtev je vzela Italja nase zato, da bi v slučaju konflikta z Anglijo mogla obvladati Otrantsko ožino in se posluževati albanskih pristanišč, da prepreči vpad angleškega brodovja v Jadran, To je postalo potrebno zaradi tega, ker so je bati, da ne bi monarhistična vlada, ki jo bodo v Grčiji v kratkem dobili, odprla Angliji vsa grška pristanišča.
s Iz zadnjega Mussolinijeva govora. Po radiu, z zvonovi in tovarniškimi piščalkami
8'
so ono sredo popoldne razglasili v Italiji fašistični alarm. Na ta poziv so morali vsi moški odhiteti na določena zbirališča, kjer «o krejski zvočniki prenašali Mu« solini jev govor iz Rima. Mussolini je najprej por daril, da danes 20 milijonov Italijanov, zbrauib na teh zbirališčih manifestira neomajno voljo italijanskega naroda, da zahteva svoj prostor na solncu. Po svetovni vojni je bila Italija za svoj delež opeharjena, sedaj se ne pusti več premotiti. Na gospodarske sankcije bo odgovoril italijanski narod z večjo požrtvovalnostjo, na vojaške ukrepe z vojaškimi ukrepi, na ukrft-pe z orožjem pa z dejanji z orožjem.
BOLGARIJA
s Nove zarote se odkrili te dni v Bolgariji. Pripravil jo je znani polkovnik Vlčev v zve« t nekaterimi vojaškimi krogi in zeniljedelci. Zato je vlada proglasila obsedno stanje. Celo vrsto voditeljev zarote je oblast zaprla. Zarota naj bi izbruhnila na dan obletnice, ko je prišel kralj Boris na prestol in naj bi bil ta dan kralj tudi odstavljen.
AVSTRIJA
s Te ia one. Bocenski prelekt je prepovedal film »Izgubljeni sia«, v katerem igra glavno vlogo znani tirolski filmski igralec Trenker. Film je dobil v Rimu prvo dria-vuo nagrado. - Na dei. sodniji v Gradcu je neki obtoženec z revolverjem obatrelil sodnika, drž. pravdnika in aeko pričo. Na celovški postaji se je dogodil sledeči slučaj: uvozil je pliberški vlak, v katerem se je nahajala neka žena v težkih porodnih krčih. Službujoči orožnik ji takoj priskočil na pomoč in »(rokovnjaško vrši službo babice. Nato došli rešilni voz je odpeljal mater in novorojenčka zdrava v porodnišnico. — Za župana na Djek-šah je bil izvoljen posestnik Jožef Napečaiik, ia svetovalca p« gostilničar Polenteiik in posestnik Jurij KRz. — Na železniškem tiru ob celovškem Lendu ao našli povoženega mizarskega pomočnika Friedricha Unterwegereja. —Vlomili so v občinsko blagajno v Čajni pod Dobračem in odnesli 2000 šilingov.
AMERIKA
s Razno. V Jolietu 111. je umrl 42 letni Štefan Smrekar iz Stične. — V Chisholmu je večina mestne vlade z županom vred v rokah mladih Slovencev. — V Pueblo Colo je preminula Frančiška Mohar s Ceste pri Do-brepoljah. — V šolo nove slovenske fare Presv. Trojice v Milwatskee sta dospeli dve šolski sestri Slovenki, ki sta že prevzeli za pouk 90 slovenskih otrok. — V Franklin Kan«, je odšel v večnost 61 letni Anto« Lesjak iz Krašnje pri Kamniku. — V Calumentu Mich. so djali v grob 48 letnega Josipa Uc-mana iz Šmiheia na Dolenjskem. —
DROBNE NOVICE
Mcžno gibanje proti vsem tujcem je nastalo v Abesiniji.
V ivornieo za torpede bodo spremenili v Angliji eno največjih tvornic za umetno svilo.
Z izbruhom t*|k« v Abesiniji bodo vojni stroški Italije narasli ua 20 milijonov lir dnevno.
Naročila aa m.m vojaftkih čevljev je
dobila tvrdka Bata v Italiji.
KAJ JE NOVEGA
Državna ureditev kmetskih doig&v
Kmetijski minister dr. Svetozar Stankovič je v zvezi z novo uredbo o zaščiti kmetov dal časnikarjem sledeče uradno pojasnilo:
»Z novo uredbo o zaščiti kmetov je vlada izpolnila svojo obljubo, da bo kot eno prvih vprašanj rešila vprašanje, ki spada med najvažnejša in najbolj zamotana gospodarska in socialna vprašanja naše države. Osnovna načela, ki so vodila vlado pri sprejetju le uredbe, so bila: končna ureditev kmečkih dolgov in osebnostna zaščita dolžnikov. Nova uredba predstavlja dosledno uporabo teh dveh načel Uredba se nanaša na .tiste kmete, ki spadajo pod staro uredbo iz I. 1932. Medtem, ko so bili drlžnikj po stari uredbi enako uvrščeni, se po novi uredbi uvrščajo osebnostno Vsi dolžniki se dele v tri vrste in to po višini dolgov in vrednosti njihove imovine.
V	prvo vrsto spadajo dolžniki, katerih dolgovi ne presegajo 20% vrednosti njihove sedanje imovine. Za te dolžnike velja odplačilna skala stare uredbe, po katerih se dolgovi morajo plačevati v obrokih v teku dvanajstih let in to s 4% obresti. Upniki te vrste lahko po sodišču zahtevajo skraišanje vplačilnih rokov do šest let, ako dokažejo, da dolžnik lahko plača dolg tudi v krajšem času.
V	drugo vrsto spadajo dolžniki, ko.terih dolgovi znašajo 20% do 50% vrednosti njihove imovine. Tudi za te dolžnike velja že rme.ije na odplačilna skala, toda, če dolžnik misli, da ne more od svojih dohodkov plačati dolgove po tej skali, lahko pri sodišču zahteva poravnavo z upnikom, in to bodisi v pogledu znižanja glavnice dolga, v pogledu obresti od 4 in po! odstotka na 2% ali pa v pogledu podaljšanja odplačilnih rokov do 25 let.
V	tretjo vrsto spadajo dolžniki, ki so zadolženi s čez 50% vrednosti današnje njihove imovine. Tem se skupni znesek dolga zniža na S0% sedanje vrednosti imovine. To pomeni, da sc kmečki dolgovi spravijo na največ 50% vrednosti imovine. Tudi ti dolžniki lahko zahtevajo in dobe iste olajšave kot oni iz druge vrste.
Za odpis dolgov v višini čez 50% do 80% od vrednosti imovine dolžnika se bo odredilo t posebnim zakonom upnikom pravično povračilo od »tiani državi.
V	uredbi je nova odredba, po kateri dolžniki lahko plačujejo svoje dolgove v vlogah, in to do 80% od zneska dolga, toda 20% morajo plačati v gotovini. Plačevanje dolgov z vlogami se lahko vrši pri istem denarnem zavodu, kateremu dolžniki dolgujejo, kakor tudi z vlogami zarodov, pri katerih se nahajajo menice dolžnika v reeskontu.
Nadaljnja novost uredbe je ta, da bodo Narodna banka. Privilegirana agrarna bssika in Državna hipotekama banka v svojem delokrogu uveljavile odloke o olajšanju onim dolžnikom, na katere bi se sicer nanašala ia uredba.
V	uredbo so vnešene še odredbe o zaščiti onih lunctov, kateri so se zadolžili z nakupovanjem zemljišča in radi tega prišli v težak
VINA
pri CfMftMNl
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrat, ktipite ---- ¥ liSMfMt.
položaj. Prvi obrok plačila dolgov je po tej uredbi 15. november 1936. Obresti iz časa cd 16. novembra 1934 do 15. novembra 1935 se bodo priračunale glavnici dolga. To je napravljeno radi slabe letošnje letine kakor tudi zato, da bi se dobil čas za dokončanje sodnega postopka po tej uredbi. Dolžne obresti pa,-ki bi se morale plačati 15. novembra 1934. a so bile odložene na 1. oktober 1935, se moraio plačati do 15. novembra 3935.
Pri sprejetju uredbe se je upoštevale sedanja plačilna zmožnost kmetov kakor tud: to, da se zaščitijo interesi upnikov, posebno denarnih ustanov in njihovih vlagateljev Z dokončno rešitvijo vprašanja kmetskih dolgov se odstranja velika ovira za obnovitev kmetskega kredita in za ozdravljenje gospodarskih razmer pri nas.
Dovoli zobnvliama
Čeprav je sedanja vlada opetovano izjavila, da hoče uredbo o znižanju plač popravili del učiteljstva še vedno stika glave, zabavlja čez posamezne člane vlade na nedopusten način in demonstrira proti vladi s sklepi, ki bi občutno zadeli v kulturnem in gospodarskem pogledu narod in državo. Kdor razmere pozna, dobro ve, da velikemu delu učiteljstva pri tem rovanju ne gre več toliko za pravične plače, kakor pa za gonjo proti sedanji vladi, ki je velikemu delu učiteljstva trn v peti. Saj ni imel pri prejšnjih režimih nobeden stan v svoji sredi toliko ovaduhov kot ravno učiteljski. De-nuncijantom iz učiteljskih redov se ima ne samo dolga vrsta slovenskih duhovnikov, fantov in mož, ampak tudi lepo število poštenih učiteljev in učiteljic zahvaliti za marsikatero ostudno gonjo in težko p.-ezkušnjo polpreteklosti. Merodajne oblasii pojdejo glede ureditve države po svoji začrtani poti in se gotovo ne bodo ozirale na intrige tistih, ki resničnega miru v državi nočejo. Komur sedanja Jugoslavija ni všeč, naj si poišče udobnejši kotiček za mejo. Zabavljanja, kakor smo ga čuli te dni, pa mora biti konec.
OSEBNE VESTI
d Za novega prosvetnega inšpektorju je imenovan g. Ivan Dolenec, profesor na gimnaziji v Mostarju. — Za direktorja II. drl realne gimnazije v Ljubljani je naznačen g. dr. Bogumil Remec, dosedanji direktor gimnazije v KruŽevcu. Oba gospoda izvrstna profesorja sta bila pod prejšnjimi režimi prestavljena »službeno« na jug ia sta prejela zdaj zadoščenje, h kateremu jima iskreno čestitamo!
d 65 letnico »ikonskega življenja sta praznovala te dni v Št. Jtirjti ob Sčavnici zakonca Mihael in Ana Verzel. Mihaelu je SI, njegovi ženi pa 93 let. Domači gospod župnik je v cerkvi opravil slovesne obrede železne poroke in nato prečital pismene čestitke knezo-škofa dr. Tomažiča in ministra dr. Korolca, ki je tudi že rojak šentjurske fare. 120 let ni bilo takega dogodka v Sloveniji.
d Z* nadzentika organistev novomeške deksnije j® od Skofijstva imenovan učitelj ljudske šole v Novem mestu g. Venčeslav
Skebe, ki že dolgo vrsto let vodil petje pri frančiškanih.
d Z* norega maršala dvora je imenovan kraljevski poslanik v p. g. Boško Colak-Antič.
IZ DOMAČE POLITIKE
d Ker niso izpolnili zakonskih pogojev, je
vlada sklonila, da ne dovoli nove Ljotičeve stranke pod imenom »Jugoslovanski narodni pokret Zbor«.
d Zastopnik državne imovine jc zahteval v osješki razpravi zaradi Našičke 231 milijonov Din odškodnine, ker je bila za to vsoto oškodovana država na davkih iu taksah. — Tako so delali, potem ni čuda, da nam primanjkuje denarja za najpotrebnejše.
d Liberalno časopisje tarna o zapostavljanju priganjačev bivšega režima. »Gorenjec« jokavcem odgovarja takole: Prav bi bilo, če bi ti ljudje pisali raje o tem, kako so porabili vsa sredstva in pri tem državo za milijarde zadolžili samo za one sloje, ki so bili nosilci protiljudskih teženj, kako »o znali z nasiljem in potvarjanjem glasov pridobiti vso oblast po celi državi in jo tudi še sedaj imajo, kako so znali zasesti prav vsa mesta pri vseh javnih upravah z lastnimi pristaši, kako so celo v privatna podjetja seveda z grožnjami znali nameščati svoje lastne pristaše in tako preko njih politično prisiliti podjetja, da delajo z njimi ramo ob rami proti svojemu delavstvu in proti celokupnemu narodnemu gospodarstvu, v kolikor to pač ni bilo v rokali te tiranske družbe.
d Klub občinskih svetnikov Jugosler. radikalno sajediiiee v Mariboru šteje 88 občinskih svetnikov. Predsednik kluba je g. Franjo Zebot
d MiuUter za uscialu« politik« je predpisal pravilnik, ki otežuje pri nas zaposlitev inozemski državljanov.
d Zakon zoper korupcijo je pripravljen
in bo v kratkem predložen ministrskemu svetu !)a l>i ga le kmalu sprejeli in da bi res kaj zalege!!
<1 Na 15 dni zapora je bil obsojen načelnik jnseniskega okraja, ker je dal na dan volite* o.i/.al.onito zapreli nekega Gjorgjevifa.
d Kmečki magacin, Ljubljana, Krekov j trg .št. 10 (nasproti mestnega duma), vaiu nudi najboljše zimsko manufakturuo blago po ; izredno nizklli cenah. — Obiščite trgovino in j prepričajte se!
DOMAČE NOVICE
d Dne 9. oktobra je minulo leto, odkar je padel na Francoskem, zadet od smrtonosne krogle, jugoslovanski kralj Aleksander. Ob tej priliki »o se vršile po vsej Jugoslaviji lepe spominske svečanosti. Bog, ki je pravičen sodnik, naj bo kralju-mučeniku obilen plačnik za vse, kar je ta dobrega storil za močuo in srečno Jugoslavijo!
d Za zgradbo vseufiliške knjižnice r Ljubljani je dovolil ministrski svet 7,500.000 Din posojila pri Drž. hipotekami banki.
d K našim manevrom v okolici Bržka so prispeli odposlanci skoraj vseh glavnih evropskih vojaških .;il. Manevri so potekali odlično in so nov dokaz velike pripravljenosti naše vojske. Tudi narod je dokazal, da je % našo armado eno.
d Ljudsko štetje v »oliki Ljubljani. Z ozi-rom na to, da so Ljubljani priključene okoli-ško občine, je nastala potreba, da se v pri- j kljuienih občinah Izvede popis prebivalstva, 1
Zares h
Pne zares
cisto
ki bo obsegal tako socialno, kakor tudi kulturno statistiko, ki je potrebna za splošno gospodarsko politiko. Zaradi tega dela mestno načelstvo priprave za popis prebivalstva v okoliških občinah, ki se bo izvedlo konec decembra.
d Številka tri je srečna številka! Tudi v Vašem življenju je najbolj važno troje: zdravje, lepota in sreča. Skrbite torej v prvi vrsti za zdravje svojih zob! Negujte jih redno z zobno kremo Sargov KALODONT, ki ima v sebi učiukoviti dodatek sulforicinoleat dta. Brftunlicha. S tem odpravite polagoma, vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug.
d Prosvetni in občinski dom s« blagoslovil« v nedeljo 29. septembra na Prežganjem. Ob tej priliki se je vršil prosvetni tabor, ki je v vsakem pogledu lepo uspel.
d Ime občine Rateče je izpremenjeno v Kateče-Planica
d Olivni nagib sa sdpad od rere. >Jugo-slavenski list« od 31. avgusta t. I. javlja med vestmi iz mesta Sarajeva naslednje: »Tekom meseca avgusta so 8 ženske zapustile svojo vero in prestopile v drugo. Nagibi za to, četudi se uradno ne objavljajo, so popolnoma očitni: gre za možitev. Dve katoliltinji in ena židovka so prešle v pravoslavje. V tem mesecu ni noben moški posta! verski odpadnik.« Isti pojav opažamo tudi med nami: razbitje prejšnje zakonske zveze, da se more skleniti nova, to je glavni nagib za odpad. Pri nekn-tprnikih gre tudi za politično demonstracijo. Eno kakor drugo je vredno stroge obsodbe.
d Delavci so prenehali s stavko v celjski cinkarni. Uspeh stavke ni posebno velik, zakaj podjetje izplača delavcem ie dve »božič-nini«, in sicer eno takoj, drugo pa o božiču.
d Gozdna agrarna reforma je bila po izjavi pristojnih ministrov zaključena dne 27. septembra 1935. V dravski banovini je bilo razlaščenih 11 gozdnih veleposestev in znaša njih obseg 49.000 oralov. Razlaščene gozdove upravlja začasna državna uprava v Ljubljani.
d »Slavonski narodni szgojitelj Slomšek«. V vašem listu z dne 25. sept. 1935., leto 48., št. 39, ste na strani 506 v prvem stolpcu priobčili članek z naslovom: .»Slovenski narodni vzgojitelj Slomšek«. V smislu paragra/a 26 in sledečih zakona o tisku izvolite p-iob-čiti pod istim naslovom, z enakimi črkami in na istem mestu v zakonitem roku sledeč: popravek: Ni res, da jo »Kmetski liat« gla silo Zveze društev kmetskih fsfhtov in deklet, marveč je to »Gruda«, mesečnik za kmetsko prosveto Nikoli ni bila Zveza kmetskih fantov in deklet mnenja, da je pravo veselje v rajanju, pijančevanju in plesu, marveč je vedno navajalo kmetsko mladino k zdravemu
in treznemu življenju, kar pričajo številna predavanja, članki itd. Ni re3, da bi izobraževalno delo pri Zvezi včlanjene kmetske mladine obstojalo v plesu in da bi sredstvo za izobraževanje bila harmonika, temve- je res, da se vrši izobrazba s predavanji, tečaji, tekmami, izleti, razstavami itd. Če se pa kdaj kmetska mladina po izvršenem delu poveseli in celo zavrti, pač ne inore biti to v spodtiko nobenemu resnemu človeku, saj so nas vedno učili, da je pošteno razvedrilo celo Bogu do-padJjivo. S kuietskim pozdravom! Za zvezo kmetskih fantov in deklet Ivan Krooevšek, predsednik, Stane Skrabar, tajnik,
d 400 gramov živega srebra so našli v nekem vodnjaku Dubrovnika. Nekdo je hotel z živim srebrom zastrupiti pitno vodo.
d Za 10 odstotkov hoče baje znižati najemnine v mestnih hišah Ljubljana.
d Tudi »Kmetskl Hat« proti novim nujno potrebnim cerkvam. Pisali smo že, da se je »Delavska politika«, ki gotovo nima preveč naročnikov med podpireielji cerkva, izjavila proti zidanju nameravanih in nujno potrebnih božjih hramov v Zagrebu. Zadnji »Kmet-siti listi, ki hoče biti včasih zelo veren in pobožen, je tudi proti tem cerkvam, zakaj piše takole: »Prevdaren človek »e bo resno vprašal, kaj je pametnejše: ali osem novih cerkva, ali nasititi stradajoče v današnjih težkih časih.«; — »Kmetski list« je pozabil, da novih cerkva ne bodo zidali mesarji in advokati, ampak zidarji in razni obrtniki, ki jim bode v pomoč stotine delavcev. Ravno v težkih časih je zidanje velikih stavb nujno potrebno v svrho omiljenja brezposelnosti. Tudi zidanje cerkva spada med veliko javna dela, za katera se je »Kmetski list« še nedavno potegoval. Morda je »Kmetskeniu listu« znano, daje pariški kardinal ravno z zidanjem cerkva v pariških proletarskih okrajih naklonil delavstvu milijone zaslužka. V svoji izjavi preti novim cerkvam je »Kmetski list« prekosil celo francoske framasone, ki zamisli pariškega kardinala sicer niso podpirali, pa ji tudi ne javno nasprotovali, pnč tudi zato, ker ni nihče zahteval od njih, da bi za cerkve kaj dali.
VRBMIKA
Vrlinitani! Notranjci! TJdeletite se VELIKEGA POLITIČNEGA SHODA
ki sc bo vrAil v nedelj«, 13. t, m. ob 3 popoldne .1»
Cankarjevem trgu na Vrhniki! Govoril bo minister
DR. MIHA KREK.
V slučaje slabega vremena »e 1h> vršil shod v dvaram Rokodelskega doma,
Nedeljski shod naj pokaio našo «vestobo voditelj« Slovencev dr. Anton« Korošcu, obenem pa manifestira nain radost nad slemoni na* »ils*<tv, ki «o jih uganjali naši nasprotniki!
5l
NOVI GROBOVI
d A prijatelja nazaj nikdar reč ne bo.
V	Ptuju je umrl velet rgovec Ljudevit Scho-steritsch. — H Gospodu je Sel po večno plačilo g. Ivan Perša, župnik pri Sv. šebeščanu v Slov. krajini. — V Kotoribi je umrl sin železniškega uradnika Štefana Pavšiča, Milan-8ek. Pripeljali so ga v Ljubljano. — Na Jesenicah je izdihnil svojo dušo Heribert Ivan. —
V	Novem mestu so pokopali vdovo kanclista Frančiške Butalič roj. Pehani. — V Studencih pri Mariboru so položili v grob Legata Ivana, strojevodjo v pokoju. — V Kamniku je umrl vrtnar Anton Lap. — Pod Ivančno gorico je odšel v večnost 72 letni veleposestnik in trgovec Ivan Končina. — V Celju je za vedno zatisnil svoje oči pisarniški ravnatelj Franjo Hrušovar. — V Zg. Brniku je umrl naš dolgoletni naročnik Matevž Logar, usnjar, star 89 let. — V Ljubljani so umrli: zoboteh-nik Ivan Novak, upokojeni ravnatelj tobačne
čin taki ljudje ljudi okrog sleparili, to ni prav. Zadnje par mesece sla hodila po ljubljanski okolici dva taka »pogorelca« iz čabar-skega okraja in se jima je posrečilo pri dveh občinah, da sta dobila v svojo knjižico uradni žig, da sta potem lažje prepričala ljudi, da jima je občina dovolila, da naj gresta okrog kot pogorelca. Kdor je kaj dal, je potem v knjižico vpisal znesek in ime. Čudno je, da so tudi na občinah tako nesposobni ljudje, da niti tega ne vedo, komu smejo dati taka potrdila in komu ne. Pravilno bi bilo, da bi dovoljevale pobirati milodure w* pogorelce samo sosedne občine, kjer je poiar resnično bil in ne kar vse vprek, <3a se poleni ne ve, kdo je pogorelec in kdo ni.
d Driucnim upokojenem t trdnost. Prijave za prejemanje doklad naj se predloie finančni direkciji v oktoberskem terminu po že objavljenih dosedanjih navodilih. Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
SIERMECHI DIMPING!
2484 m sukna 140 cm v 20 barvah in desenlb za damske plašče P® S§ S! 4072 m modno-končastega barhenla, 30 raznih desenov in barv p® 12 HI
Pridite hitro, dokler je
irai
TKGOVSKI DOM g g
tarvecKv.
l o je ie za tak«, ki uuajo cloore živce. Tako delajo viseči most — najdaljši na »vetu pri S. Franciscu v Ameriki
NAZNANILA
n. Krik o ob SavL Na misijonski praznik v nedeljo 20. oktobra bo v društveni dvoram cerkven® hi$e milijonska prireditev s sodelovanjem salezi-janskega zavoda iz Redne v korist kitajskemu misijonarju, tukajinjemu domačinu g. Andreju Majcena Naj bi tudi sosedne župnije in draitva upo-itevale to prireditev
v Poljana nad Škofjo Loko. Nfcie društvo priredi na žegnansko nedeljo 13. oktobra veselo komedijo v 4 dejanjih »Svet«. Začne s* takoj po popoldanskem cerkvenem opravilu, da bo prej končano. Pridite, da se nasmejetel
k Ooominska tožbe. Jugoslovanska knjigama v Ljubljani je založila praktičen obrazec za opo-minske tožbe do zneska Din 6350. Na obrazcu je tudi lestvica za kolkovanje prvo in drugopisa. Tiskovina bo dobrodošla predvsem onim, ki sami vlagajo tožb« Pola stane Din 1.— ca finem belem papirju, na prepisnsm (za kopije) 75 par
V VSAKO HiSO DOMOLJUBA!
tovarne Ignacij Elsner, Mira Beniger roj. 6te-bih, Marija Veseli roj. Tonajzer, delovodja Jurij Pohleven, Metka Gostinčar, posestnik Karol Kocjan, eden najboljših Trnovčanov, zaset nica Elizabeta Rozman roj. Cirar in gostilničar Josip Oad. — Nhj počivajo v miru!
RAZNO
d Pri volitvah v odvetniško zbornico je
bil izvoljen za predsednika dosedanji dr. 2i-rovnik z 89 glasovi. Opozicija je dobila 44 glasov.
d Požar je uničil gospodarsko poslopje
posestnika Simonšeka v Razvanju pri Mariboru.
d Ogenj je uničil gospodarsko poslopje in še marsikaj drugega posestniku Matiji Ro-lu v Grušovi v ofoč. Sv. Marjeta ob Pešnici.
d Opozorilo. Vedno pogosteje se pojavljajo po naših vaseh ljudje, iti so sumlijvi in se izdajajo za pogorelce, a so v resnici pravi sleparji, ki menijo, da na ta način od ljudi več prejmejo. Prav je. da damo siromakom kar jim moremo dati. a da bi na nepošten na-(P
Auesiaci se zhirajo pred Addis Abebo, kjer jih razvrščavajo
u",	t- "V4"*
odpošiljajo ua bojišče,
PO D O M O V I M I
Po dolgem času zopet!
(Ig-)
V nedeljo IS. okt. bomo Sli zvečer v dvorano, kjer bo naSe prosvetno druStvo igralo »Črno ženo«. 7,e naslov igre pove, da bo to nekaj posebnega. Začetek bo ob 7. uri. Ponovitev igre ?.» okoliške vasi bo teden pozneje v nedeljo 20. okt. ob 3 popoldne. — Prosvetno društvo je imelo svoj redni občni zbor, ki je z malo spremembo izvolil v nov odbor prejSnje odbornike. — Tudi Radikalna Za-jednica je imela svoj ustanovni občni zbor 29. septembra, na katerem je številno zbranim možem in fantom podal jasno in vsem razumljivo poročilo dr. Stanovnik iz Ljubljane. Prav zadovoljni smo Hi z občnega zbora, veseli posebno zato, ker smemo zopet svobodno po svojem prepričanju razpravljati važna državna vprašanja. Vsi zavedni in pošteni Slovenci skupaj v slogi in prijateljstvu ter zvestobi do našega preiskušenega voditelja dr. Korošca, to je bil naš trden sklep na tem zborovanju. Možje in fantje so si tudi izvolili krajevni odbor stranke.
Zdravstveni dom (Ponikve)
Zdravnik dr. L. Kožuh ordinira vsak ponedeljek, torek, četrtek in soboto od 2—7 zvečer v Zdravstvenem domu v Ponikvah za člane in ne-Nane. — Ugodnosti članov: 1. Zdravnik v ambu-lanci je brezplačen za vse družinske ude; 2. zdravila so 30% cenejša; 3. kratkoročna posojila za slučaj bolezni; 4. dobe vso drugo socialno medicinsko zaščito. — Brezplačni so pregledi dojenčkov in otrok in navodila za njih nego. Brezplačno je tudi zdravstveno nadzorstvo nad materami in jetičnimi. — Kmetje, tovariši, organizirajte ee vsi v Zdravstveni zadrugi v Ponikvah. Uradne ure tajnika so vsak ponedeljek, torek, četrtek iu soboto od 2—7 zvečer v pisarni. Zdravje je največji zaklad na svetu. Varujte ga! Zato vsi v Zdravstveno zadrugo.
Ii dolenjskih Benetk
(Kostanjevica)
Ta teden smo trgali in ajdo želi. Nekateri se z enim in drugim pohvalijo. Vino bo izvrstno. Zadrug« ima ogromno dela. Kar noč in dan gre
obrat. Posebno veliko vredno je to, da se grozdje takoj plača. In dosti dobrol Do 2 Din za kg po kakovosti. — Preteklo nedeljo Btno se pa na konjih postavili. S kolesi in na konjih smo jo ubrali na prosvetni tabor v Cerkljah. Le zakaj bi ne izrabili ugodne okolnostl, ker je v kraju, ki je znan kot konjerejski, toliko lepih konj. Slovesnost se a tem povzdigne, mi smo pa marsikaj lepega zvedeli. — V nedeljo 13. okt. pa je otvoritev gledališke »e-zone z igro >Naša kri«. Gotovo budo naši prijatelji napolnili dvorano, ker pač vsakdo želi vsaj enkrat videti to priljubljeno narodno igro.
Zlatn poroka.
(Iz Loškega potoka.)
Dne 29. septembra t. 1. je slavil svojo zlato poroko dolgoletni naročnik »Domoljuba« posestnik in skrben gospodar Ivan Debeljak e Hriba, po domače Urbanovkin oče, c svojo pridno ženo Marijo. Nič obširnega hrupa in sijaja ni bilo. Zjutraj je bila sv, maša, pri kateri sta oba zlatoporočenca pristopila k sv obhajilu. Popoldne »ta v gostilni gospe Bartol v družbi sorodnikov tn prijateljev obujala vesele in žalostne spomine na polstoletno skupno življenje. K mnogoštevilnim čestitkam pridružujemo še naše: »Naj Vsemogočni ohrani v zdravju in sreči oba do dijamantne poroke.« Bog živil
Novice
(Vače)
Lansko lelo je bila bolj pičla za človeško hrano, letos pa kaže, da bo treba živino bolj na kratko privezati, Vsak tarna, da ga bo basalo za krmo. Tudi sadja bo malo. Hrušk niti za domačo potrebo ne bo, kaj šele za šmarčane in Šentvidce. Bo že kako, saj smo že slabša leta pretolkli! - Nedavno so Izročili svojemu namenu motorno brizgalno v Kan-dršah. Stroj je solidno delo tvrdke Zupan iz Ljubljane. Veselica je vrgla okrog 4000 Din čistega. — Novoizvoljeni odbor kmetijske podružnice, ki smo o njem že poročali, ni obetal. Stari odbor »e je pritožil proti volitvam na družbo, ki je volitve, kot se razume, razveljavila ter ostane do nadaljnjega vse pri starem. -— Preteklo nedeljo se Je vršil občni zbor Prosvetnega društva na Vačah. Mnogobrojna prosvetna družina je napolnila dvorano ter z zani-
DINAR
Aspirin-tableta, pe preneha bolečina Kot zaščito pred ponsredbarni nosi vsaks / A \ tablete Aspirine utisnjen
ibavkr)
V p J	S3«yerj»v krit
ASPIRIN
c t S. I, MU
19.,VIII. >C1I
manjem poslušala odborova poročila. Še z večjim zanimanjem pa so navzoči sledili drugemu deln prireditve. Na vrsti je bila deklamacija, društveno petje, društvena tamburica ter dve igri. Vse lepo in primerno za 26 letnico prosvetnega društva! — Med ponesrečenci v srbskem rudniku so našit tudi rudarja Franceta Prašnikarja, doma iz Klenka pri Vačah. Za njim žaluje mlada vdova. Pokoj njegovi duši I
tt&ine vesti (Raka pri Krškem) Skupina naših kongreganlstov je 29. septembra napravila izlet, Predpoldne so se udeležili nove nmše v Sevnici, nato pa vsi ogledali Salezijeneki zavod na Kodni ter se razigrani vrnili pred nočjo domov. — V vinskih goricah je bilo v zadnjih dneh vse živo. Še tam, kjer je pomladi osmodila slana,
Gustav Strniša:
Med tihotapci alkohola
(Nadaijevanje.)
Nič ni, vse je mirno. V višavi trepeta velika ptica, se pogreza v sijaj ter podrhtevs vsa pozlačena in iskreča se. Za njo se sprošča moja misel, hiti in trepeta više, vedno više, da bi prodrla bleščavo, da bi jo žarki s svojim ognjenimi perotmi sprostili še više, ali jo kakor žareče puščice vrgli globoko, kjer bi vs« pozabil in spal, samo mirno spal!
Vrgel sem se v mehko travo ter vzel svoje brašno in se najedel ter napil slastnega vinca, ki sem ga imel s seboj. Moje misli so se počasi umirile, vse sem gledal v objemu narave vedno lepše in privlačnejše, še lastno življenje mi je zablestelo kakor nekaj prelestnega v duši. Sij prirodo je vse ovil v bleščavo in nasmehnila se mi je skozi sijoče daljave lepota zemlje in njen čar.
ZlckniJ sem se in omama me je obšla. Nekaj toplega me jc objelo. Čutil sem, da plavam, da hitim nekam daleč, kamor sem si vedno želel, kjer se pričenja novo blaženstvo in sreča, da postajam vedno laži in se pogrezam v čudežni objem pohabi jenja.
Zaspal sem globoko kakor ubit.
Ko sem se prebudil, je sonce že sililo na za-pad. Pretegnil sem se, spet pojužinal in že sem skočil v svoj avto in pognal nazaj, nazaj med ljudi, med prah, skozi hrup velikega mesta, mimo sovražnih nebotičnikov. Toda bil sem spet pomirjen in okrepčan.
Nič nisem gledal na uro kdaj sem odšel, ne kdaj sem se vrnil. Večerilo se je žc, ko sem dospel
do hiše svojega prijatelja, ki je bil krčmar kakor jarz.
Obiskal sem prijatelja. Andrej Rant je bil prijazen dečko, priden in podjeten. Le preveč hitro je žele! obogateli, kar ga je zavedlo, da je prodajal alkoholne pijače tudi izven svojega okrožja, j ki so mu ga določili tihotapci. Neka močna družba, ; ki je prodajala pijače, ga je pozvala, da mora je-| mati njeno pivo, ker ga je mnogo iztcCil. Ni ga ' hotel, ker je bilo slabše kakovosti.
Andrej sam ni vedel ne videl, kako so se počasi kupičili oblaki nad njegovo glavo. Toda tihotapci so pazili nanj. Dobil je črno piko in bil je izgubljen.
Prav tedaj, ko sem ga obiskal, je kmalu za mcioj pridirjal pred njegovo hišo velik osebni avtomobil.
Se zdaj vidim prijatelja kako je stopi! na prag in ga je že naslednji hip zadel strel.
Vstal sem in pograbil samokres, ki sem ga imel skoraj vedno za pasom.
Pričelo je pokati. Napadalci so imeli na avtomobilu strojnico, takoj so pobili vsi šipe. Stopil sem v neki kot, kamor se s ceste ni dobro videlo. Pričel sem streljati. Eden od banditov se je zgrabil za rame. Spet sem ustrelil in zadel drugega v prsi. Tretji in četrti sta ostala zdrava in nepoškodovana, Spet sem pomeril, a prepozno. Avto se je zasukal in izginil v prahu. Streljal sem, da bi zadel pneu-matiko, pa se mi ni posrečilo.
Razbojniki so ubili gospodarja in njegovega starejšega sina, hlapca in malega pastirja, ko je začul strele in je hitel k sosedom, da bi prišla na pomoč.	.
Bil sem strašno razburjen. V stolu je ležala nezavestna prijateljeva žena, a dva otroka sta bt!a skrila globoko v kleti.
Telefoniral aem polici! i in jo obvestil o nap*-dalcih. Takoj so prihiteli detektivi in pričeli po zvedovati, toda o razbeglih lopovih ni bilo nika-kega sledu. Moj prjateij pa je ležal tam mrtev in poleg njega njegov najstarejši sinček, njegova na-da in ponos.
Dvignil sem pesti. Krivica, strahotna krivica! In vse to je zakrivila prepoved alkohola, prohibi-cija, ki je bila vzrok, da so si denarniki lahko za svoje bogastvo dobili kar so hoteli, saj so imeli dovolj sredstev in so lahko skrivali alkohol, zidali ogromna podzemna skladišča, goljufali državo ter izmozgavali in zasužnjevali ali celo kar ubijali manJše, tiste bedne prodajalce, ki so hodili za nje v ogenj po kostanj, samo, da so si nekaj prislužili.
Ko sem se vrnil tisto noč domov, sein bil duševno in telesno popolnoma izčrpan, da niti misliti nisem mogel več in sem kar klecnil na posteljo.
Vso noč nisem zaspal. Vedno mi je bilo, da brni pred hišo avtomobil, da slišim strele in klice na pomoč in da gledam ljudi, ki se valjajo v lastni krvi in umirajo.
Spet me je obšlo tisto občutje zapuščenosti Nekaj ogabnega sem čutil v sebi do vSega okoli sebe. Kako nesmiselno se mi je trenutno videlo vse to divje borenje za mrtvi denar, ki je satno sredstvo, da moreno živeti.
Da, kar vse bi prodal in zginil nazaj v tiste mirne kraje doma, kjer »udje niti ne slutijo, kaj se godi po tem grdem svetu! Nisem imel še do volj, pa za silo bi že šlo in ne bilo bi mi treba trepetati dan na'dan za svoje življenje.
Zjutraj sem bil kakor zbičan, vendar je moja močna volja spet zmagala in pomiril sem se.
Da le ne bi bilo te osamelosti! Imel sem ljudi za delo a vsi so trd bili tujci. BiH so samo slepo
Pri zaprtiu* motnjah ¥ prebavi
vzomlte ziutra' na prazen želodec kozarec
naravne F muz JOSEF grenile«.
Registriram* ml Min. sov. pol. in >inr. nlr. K. lir. li.«Si od »S. V. ISili
bo nabrali več kot so pričakovali. Topli (luevi ob trgatvi ter lepo dozorelo grozdje j« j-orok, da bo vinska kaplja prvovrslna. Le žal, fa ne to zanjo kupca, saj bi ga vsakdo rad vnovžil. — Pred tednom je r.a Gmajni pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Mesojede«. Prizadet je tembolj, ker mu je tudi pred por leti pogorela domačija. — Ljudje, lil so imeli pri nas do nedavnega v zakup« državotvornost, so nn občo zadovoljnost postali neverjetno pohlevni. So »arrnljer |>af grenke s — zaslužene!
Igra.
(Št. Jiit nad Vrhniko.) Kat. izobraževalno društvo viiudno vabi k lepi predstavi, ki s« vrši ob priliki cerkvenega Jegna-nja, v nedeljo dne 13. oktobra t. 1. ob pol 3 popoldne. Igrali bomo igro v 6 dejanjih .I-iiiba v i cvet je zamorjen«. Kdor je bral povest »Janez * Visokega« v »Kresu«, ga bo temboii zanimalo Igra je zares lepa, zato nas obit čile v obilnem Stevik v naši dvorani.
Razno.
Snmrje pri LjnWiani V nedeljo 13. oktobra bo pri nas odkriti«, spomenika » vojni padlih vojakfrv. Ob 1« bo slovesnost v cerkvi, po sv. maši pa runaj pred spomenikom. _ .lesen pobira stare tjud. • Najstarejša, 90 let. ie šla na oni »vel .Puktjeva mati« z Razdrtega, p« tndi »Zogarjava mati« s Cikave ni bil« ioati mlajša Naj počivata v »siru!
Gospodu župniku sa Jovo.
(Češnji«; nad Blagovice,.! Dne 90 septembra se je od poslovil g. župnik Perko Zavel Veliko lepega ie »»redil pri cerkvi: napravil je letro obhajil«*- mizo. nem tlak > po cerkvi, lepa okna streh« m wtn»ij» novo Zup-niiče »»e prenovil tn preuredil. Kakšno i« bila župnišS* prej. vedo povedati le it starejši ljudje! zapuščeno ia pok«iti. s s*aau, * nizkimi okni! De-
loval je za blagor naših duš celih 25 let. Bil je vesten in dober gospod PogreSsli bod i domačini in tudi tuji, ker je bil dober dušni in telesni zdravnik. Marsikateri župljan-je bil ob lihem slovesu eolzan, Preselil ce je daleč od na« in iel v zaželeni pokoj, katerega ai ie icltl že pr*d letom.
.Halo politike
(Dol pri Ljubljani)
I'o dolgih letih tiranije se zopet vrnča v našo deželo živahno politično življenje kot aino ga bili vajeni nekdaj. Tadi v našem »loglasoeiiu Dolu. kj«r »o dolgo jMiŠBvali nad tukajšnjim ljudstvom scui priseljeni uoietni generali, j« ta protiljudske tiranije konec. Pretekli ponedeljek smt> imeli ustanovni občni zbor krajevne organizacije Jit Z. na katerem »t« govoril« e. Iv« Peršiih i« R. dr. Oani-pa iz Ljubljane. Zborovale* «o tak« prvega kakor drugega govornika nagradili i navdušenim pritrjevanjem. Nato je bil izvoljen odbor, in slrer za predsednika Kuhar Fr., ea pffdpretteedniks Kfint-šak Ivan, ta tajnika Laboda Jož«, t« blagajnika Kadivc Franc in 17 članov odbora, v katerem »o zastopani vsi stanovi.
Sadjarska vest.
(Horjul.)
V	nedeljo 13. oktobra priredi Sadjars 1;n podružnica sadno rar-itav« sa »bčino Horjul. Nujno je potrebno, da ugotovimo, kakine sadne vrste bomo gojili v bodoče, katere so za mU« kraje najbolj obnewje. Zato vsi sadjarji oa delol nastavite svoje sadje vsi do »adnjega, ssj je sadjerej« uaia bodočnost.
(Hičn! sb»r Prosvetnega društva.
(Mavčtfe.)
V	nedeljo 28. septembra j« bil pri »as zopet občni zbor Prosvetnega druitva. Ob tej priliki nas je obiskal predsednik Prosvetne sveže v Ljubljani g. dr. Jak« Moherli. ki naši je v daljšem govoru
r naloži I pravi ponieu in posledice pros veiuega dela. Dal nam jc tudi navodila za bodoče društveno delo, ki se gn bomo spočiti po tako dolgem odmoru s podvojeno pridnostjo oprijeli. Našo društvo pa jo bilo v tem času ie v prav veliki nevarnosti. Ob razpustu hi; je ugotovilo, da so pravili« pomanjkljiva; malo jc manjkalo, pa bi nam bili prodali ves društven inventar s knjižnico, odrom in vsem, kar srno imeli. Hodili smo od oblasti do oblasti in dokazovali, da Je to delo naših rok, pa vse skup ni nič jKHnaRalo. Ilekli so nam, da j« zdaj vse zaman, društvo Je r«».|iu*čeno za vse vef-ne čase. Hvala Bogu, da se je vsa ta stvar tako dolgo zavlekla. Sedaj je tista »večnosti minila! Knjižnica ves ča« od razpusta ni delovala. Knjige so bile zapečatene v vidim omari, kjer so razpadale. Kdo bo povrnil materijaino Slcodo? Da no vprašamo, kdo bo popravil moralno škodo! - Pri volitvah je bil Izvoljen odbor, v katerega hiiio pritegniti tudi mlajše člane.
Politična vest.
(Horjul.)
V nedeljo (i. oktobra liino imeli občni zbor krajevne organizacije JUZ. Zbralo se je lepo število mož iu {antuv. 0 položaju in organizaciji nove stranke je poroča! g. minister dr. Kulovec, ki je
žel za svoja izvnianj!i obilo odobravanja. Zborovale! so dali z navdušenjem zaupnico dr. Korošcu in banu dr Natlačeni!. Nato smo izvolili odho' krajevne organizacije.
iše enkrat:	j» prav!
(Kožni dol v Beli Krajini.)
Pred dvema tednom« je Iiil pnobčen <|op našega kraja |>oil naslovom »Tako je prav! V njem sem med drugim pohvalil delo sedanje vla de glede znižanja uradniških plač. Ta dopis, Ue, je Itll zelo zanimiv - kakor je ssin dejal — je ponatisnil »neodvisni« slovenski dnevnik »Glas naroda«. (Zvndel sein da ga je ponatisnil« baje i tudi »Jutro-.) Dostavil pa jt le svojo priponilio. j V njej pravi, da no ve, kaj bo na ta dopis odgo-i vorit kolega »Slovenec?, ker je on kritiziral de'« , vlade v (»ogledu znižanja uradniških plač. Kdoi J je natančno prečita! dotičm dopis, ac je lahko pre pričal, da nisem ime! namena raziskovati, koliki je znižanje plač krivično. Povdarj<»no je bilo saim dejstro, da sorazmerno s kmeti državni uslužte*n< ie dokaj dobro shajajo: nepobltna je tudi resnica da je bil davčni vijak napet do skrajnosti Iz tega
orodje, s katerim sem gospodaril, a manjkalo mi , ie bitja, ki bi me ljubilo, ki bi na meae Mažilno uplivalo in mi vlivalo tolažbo v težkih dneh, bitja, kateremu bi se lahko popolnoma zaupa! iu zanj tudi delal ia trpel, manjkalo mi je dobre žeoe, ki bi živela za me in sc vsa žrtvovala za me v sreči in nesreči.
Kadar sem doživel kaj tegobnega, sem se vedno spet spomnil na tiste blažene ure, ko sem bil prvič doma. Obraz Pepce mi je zalebdel pred očmi. Kako ji je neki zdaj V Ali je srečna? Morda je že mati dveh ali treh otrok in dela na polju, j skrbi za družino in moža. Morda je še celo siromašna, čeprav so trdili, d« se bo dobro omožila? Toda saj denar ni vse! Meni ga nikoli ne manjka, a vendar msera srečen, saj nimam ljubezni! Le ljubezen je sonce in sreč* živlieoja!
★
Dva doi po nesrečnem dogodku, sem sedel doma pri obedu in čital časopis.
NeattJoma je nekdo potrkal. Odzvai sem se ia se dvignil ter zaslrmel. Samega presenečenj« nisem mogel spregovoriti.
Pred menoj je stala ženska. Samemu sebi nisem mogel verjeti in potegnil sem roko preko oči, saj je bilo res čudno, pred menoj je bila — Pepca, . ki je stala tam in sc mi otožno smehljala.
»Pepcs! Ali je mogoče?«
»C«, prišla sem in spet lahko grem, samo po- j vej mi liani! Ti mi boš pač lahko našel službo, da i se bom dostojno preživela!«
Skočil sem k nji in ji stisnil roko ter jo lju bete pozdravil. Plašno se ie umaknila.
Vprašal sem jo zaskrbljen:
»Kaj je vendar s teboj? Kako čudna si! Zakaj tako govoriš? Saj vidiš, da sern te res vesel! Bodi pozdravljena •■ mojem domu!« 5:
Hoiela je nekaj reči, (ta ji j« že j»k zaprl besedo.	i
IV,sadil sem jo n* stol in jo prosil, naj se lepo pomiri, a potem naj mi pove, kako in kaj
Med solzami mi fe priznata, kako je nesrečna. Njen zaročenec jo jc zapustil, potem ko je-postila mati.
Poslušal sem jo, kimal in se čudit. Ko sem jo zagledal, me je takoj obšla slutnja, da se je moralo nekaj takega zgoditi. Pustil sem jo, da se je iz-ihtela, potem sem jo pričel bodriti.
Povedala mi je, da je otroče umrlo in zato je sklenila oditi y Ameriko za kruhom, prepričana, da ji bom pomagal.
Zamahnil sem z roko:
»Zidaj pa kar pusti vse si rbi in pozabi čim prej moreš! Pri meni si in skrbel botn za te! Ker imam že nekaj premoženja i« potrebujem zanes Ijivega človeka, boš ti kakor nalašč. Sicer p« tudi jaz ne maram več slišati o tvoji preteklosti. Pokorila si sc za svoj greh in pozabiva ga. Moja žena postaneš, moja pomočnica in zvesta tovari-šica! Skupaj bova delala in delila žalost in veselje, skrbi in tegobe! Ali hočeš?«
In obljubil sem, da bom delil z njo tudi svoj zaslužek, da ji bom že zdaj prepisa! polovico svojega premoženja, da je lahko brez skrbi, če bi me doletela kaka nesreča v mojem nevarnem poklicu. Vedel sem, kako siromašnih slaršev je in zato sem si mislil, da ji tudi tako najbolj ustreženi, da bo lahko sama poslala domov ka.lt dolar, ne da bi čutila mojo miloščino.
Bil sem vesel in naravno3t srečen. Pred seboj sem gledal bodočnost, družino, novo življenje v domovini. Zdaj sem imel nevesto, ki mi je bila najbližja, ki je nikoli nisem nehal ljubiti, sai sem 'i ved"o nosil v svojem spominu.
Nekaj tednov potem smo zajiruznovaii |«>ro-i roko. Ko sem iel i nevesto d unov in so svatje peli, mi je bilo, da »em nekje dvugje, da sem spet med svojimi rojaki in veselo sem objel svojo iz-voljenko.
★
Tislo jesen so sc spet pričeli za mene zani mati tiho;aj>ci. Prestrašil sc-i se. Večkrat se je oglasil kateri s svojim avtemebikjm, skušal zvedeti, če ločim alkoholne pijače in mi ponujati svoje blago.
Ker sem bil mnogo zunaj, so običajno naleteli na mojo ženo, ki sicer še ni znala dobro je zika, toda vsakega le znala zavrniti in zatajiti vsako pijačo.
Naposled so bili menda že res prepričani, da sem samo prodajalci: brezalkoholnih pijač, ker sem pričel izdelovati tudi |X>kalice in si napravil kar majhno tvornico, ki sem jo pa kmalu opustil, ker »em imel preveč deta in skrbi ter sem moral zaposliti preveč delavcev, pred katerimi se mi pa marsikaj ni videlo varno, saj sem v vsakem tujcu vide! vohuna.
Kmalu sem spoznal, zakaj so se tihotajici pri meni tako pogosto oglašali. Ne samo, da me je ta ali oni želel imeti za svojega odjemalca, temveč so me želeli pridobiti, da bi postal delničar, samo, da bi mi zamašili usta. Blizu kraja, kjer sem živci, so imeli namreč ti ljudje v zemlji veliko pivovarno, v kateri so varili pravo pivo.
Za mojo hišo je ležal nekai slo metrov oddaljen travnik, ki je prehaja! v grmičje in se naposled razrašča! v gozd.
Sredi te samotne iioiie se je dvigal prijazen griček. Živ krst bi si ne mogel misliti, da je v tem hribu skrita pivovarna. V zemlji so bili jiovsod
le nujno sledilo znižanje uradniških plač, te je hotela država kriti svoje izdatke. Kako se naj to znižanje izvede, pa ni moja naloga. Ce je »Slovenec kritiziral lo delo viade, je to njegova zadeva. Vsak »me svobodno izpovedati svoje pošteno mnenje in na morebitne pogreške opozoriti. Zakaj bi tudi kmetje v svojem listu ne smeli povedati svojega? Sicer je pa tn list namenoma prezrl načelno stališče našega lista glede znižanja plač, ki je bilo natisnjeno v isti številki. Zato ponavljamo še enkrat: Znižanje plač odobravamo, krivice, ki so se nekaterim, zlasti nižjim uslužbencem z družinami, zgodile, naj se pa jiopravijo. — B|, Potnš'1
»Za občili blagor« (Višnja gora.)
1'usta v Višnji gori so gledali ljudje ,ia .ožen venske nedeljo. Našemljeni fantje in deketa so se v parih vozili |x> Višnji gori tja do Stične, igrali na harmoniko m prepevali. Drugod si lake novosti dovolijo samo na pustni torek. Baje so s tem pohodom vabili goste na trgatev« v korist nameravanega kopališča, (budimo se, da starSi dovolijo svojim hčeram iti na take veselice kjer se pije in pleše »za občni blagor«! Dvomimo, če bo ta »trgatev-prinesla bogat plen za kopališče. Naibrže samo velikega »muca«.
Novice.
(Bloke.)
Zadnja slana nam je »vzela* ajdo. fižol in druge take mehke rastline, Hud udarec je to za Bloke, ki veljajo ml nekdaj kot pasiven kraj glede prehrant. Pravijo, da iinamo svojo kaičo na Ra keku. Dobro pa so leto« obrodila jabolka. Kar veselje je videti te grozde«! Cndne jt, da nam je krompir ponekod bogato obrodil. Neverjetno jc debel, dober in okusen Glede kakovosti prav gotovo ne zaostaja za drugim, ki jc na dobrem glasu v trgovini! — Zelo živahna se je gibala trgovina s senom. Ker smo imeli od časa do časa dež, nam je irav vseeno zrastla in tako sc imen nekateri prav dosti sena. tudi za prodajo Navadno :š svet živi od preprodaje živine, letos se je pa ia ali oni I« malce opomogel pri seno, krompirju in sadju.
Zadnjo mdcljo smo imeli občni zbor našega prosvetnega društva, katero bo zopet pod starim vodstvom delalo na prosvetnem polju — Kakor
drugod, tako imamo tudi pri nas kovačije, kjer se kuhajo in tuhtajo razne vesli in novice, n. pr., da je vlada padla, da bo t,ti tri dni že mobilizacija <!), itd. Svoje dni so ovaduhi koj »naprej« pognali, zdaj pa roke križem drže! Tudi mi bomo slopili takim »tičem« na prste! Ni nobene metle pri hiši?
RADIO
Oh dvajsetletnici
svetovne morije
(Nadaljevanje.)
>Habočaja gazetac (Delavski list), glncilo so cialistov-zjedinjencev piše: Kje je Petrograd? V Rusiji ali v Vzhodni Prnsiji, ali morda v Galiciji,
Program radio Ljubljane od 10. oktobra do 17. oktobra 193J.
Vsak delavnik: 12: Plošče. 12.45: Vreme, poročila, 13: Čas obvestila, 13.15; Plošče, 14- Vreme, j borza, 19. Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. ' Četrtek, 10. okt.: IS: Koroške pesmi, 18.40: Kulturna pomoč našim narodnim manjšinam, 19 30: Nacionalna ura, 20; »Na smrt obsojeni«, 21: Gospo-svetski sen, 21.30: Radijski orkester, 22: Čas, poročila, spored, 22.15: Radijski orkester. Petek. 11. okt: 11: Šolska ura, 18.20: PlcSče IS 40: Delavska ur 19.30: Nacionalna uia 20: Prenos ix Zagreba, 22: Čas, vreme, poročila, spored, 22.15- Cifre solo. Sobota, 13. okt: 18- Radijski orkester, I 18.40: Važna zunanjepolitična vprašanja, 19.30: Nacionalna ura, 20: Istrska ura, 22. Ca«, vreme, poročila, spored. 22.15- Orkester. Nedelja, 13. okt.: 7.30: Kmetijska ura 8; Čas, novice, spored, 8.15: Narodne pesmi, 9: Versko predavanje, 9.15: Prenos cerkvene glasbe, tO: Radijski orkester in ploiče, 11.40 »Gaiperčkovo zdravilo«, 12: Čaj, ob-I v celila, spored, 12.15: Radijski orkester, 15; Ploiče, ; 16: Gospodinjski nuveti, 16.15: »Smola v letovišču«, 17,: Ura češke glasbe, 19.30- Nacionalna ura, 20: Čas, vreme, poročila spored obvestila, 20.15: Koncert, 22: čaj vreme, poročila, sjtored 22.15: Ra- I liijtlfi orkester. Praedeljek, 14. okt.' 18: Zdravniška ura. 18.20: Plošče, 18.40. Kulturna kronika, 19.?0: Nacional. ura, 20: Radijski orkester in jazz, 21: VečeT avstrijske sodobne glasbe, 22': Čas, poročila, spored, vreme, 22.15: Kmečki trio. Tov««, 15, okt.: 11: Šolska ura, 18: Plesna gedba, 18.40: Vzgojna vrv J n i»« t umetnosti, 19.30: Nacionalna ura, 20: Prenos opere iz Zagreba. Sreda, 1Č okt.: 18, čudovite pustolovščine lutke-Storika, S.20: Otroci pred mikrofonom 18.40: Pogovor s poslušalci 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30: Na-I cionalna ura, 20. Vijolintki koncert, 20.45: Koncert j pevskega zbora Cankar, 21.15: Za ples in kratek I la«, 22: čas, vreme, poročila, spored 22.15: Plo-
I Sit.
tusije? Kje
je ta svoboda? Vso dušo petrogradskih prebivalcev so »zmagovalci* zagrdili, zapljuvali in zatejptali. Zadušena je svobodna beseda časopisja, ječe so jiolne teh. ki so neustrašeno in požrtvovalno izpolnjevali voljo naroda Grožnje s smrtno kaznijo, ■/. gladom in strelom na naslov nezadovoljnih, na-silstva nad »udarnieaini« (ženski bataljoni smrti), divje klanje neoboroženih in nezaščitenih oficirskih pripravnikov... In to je revolucija? In svoboda? In eelo socializem?
(ilasilo znanega ruskega socialista Plelianova iKdinstvOf piše: Kot glavarji današnjih upornikov se pojavljajo v zelo mnogih primerih osebe več ali manj temne preteklosti. Na odgovorna mesta so imenovani oboževatelji prejšnjega carskega policijskega režima. Tako je bivši prosluli policijski pristav Muravjev bil naznačen glavnim revohiei-onarskim poveljnikom za obrambo Petrograda, bivši carski pokrajinski načelnik Mitrofauov je postal predsednik vojno-revolucijonarneRa komiteta v Sauiari itd. »Olavorezi« raznih vrst, kalibrov in odtenkov korakajo pred nezavednimi množicami in jim pri uajmaujši nezadovoljnosti vžigajo zverska čuvstva v smer razrušenja. Za njiini ni revolucija, ampak surova, divja, živinska sila izgubljene tolpe, ki »e boji in čuti, da ji je slabo, da je krog nje nevarnost, ne vidi rešitve, ne ve, kje iskati krivcev in meče brez vsakega premisleka vse v eno luavho: Žide in buržuje, začasno vlado, revolurij« in svobodo.
Zelo nespoštljivo piše o nekaterih glavarjih upora socialistični »Drug naroda < (Tovariš naroda) in še nekateri socialistični listi.
Ko sem se z nekaj stavki na temelju poročit v »Husukojem Slovu« dotaknil beljieviškega preobrata, naj se povrnem v mislih zopet v Berdjsrteh oh Azovskem morju in nadaljujem z opisovanjem dogodkov, kakor so se v glavnem vršili oziroma kakor sem jih doživel v novembru in decembru teta 1&17.
globoki 'ovi, obokani in prostor" 'er skladišče za pivo.
Spočetka sem čui šepetali o tem, a kasneje sem Hm videl, da ponoči tovorni avtomobili neprestano dirjajo v ono »mer.
Pivovarna je obratovala dolgo časa, varila pivo in gs prodajala. Da bi tihotapci delali lahko bolj brezskrbno, so zapletli v svoje podjetje tudi sekal višjih javnih fuitkcijonarjev. Tako je bil deležen dobička okrajni sodnik in tudi poštar našega okraja.
Na račun pivovarne sta ta dva gospoda sijaj bo živela in vsak kdor ni vedel odkod izhaja njuno bogastvo, se j« čudil, da moreta uganjati tako razkošje.
Dolgo jt šlo vse po sreči. Pivovarnarji so postali že kar nek«m predrzni. Nič več niso tako pazili in se bali.
Pa so se zamerili nekemu prevozniku, ker mu niso hoteli ie itak dovolj visoke voznine fe po višati, kakor jt zahteval. In možakar je šel ter jih ovadil.
Prišla je četa policistov. Bilo jih je kakih trideset. Obkolili so gozdič in počasi prodirali proti griču. Sicer »o bili tihotapci zadno minuto opozorjeni, a bilo je prepozno in čej>e)i so kakor krti v luknji.
Policija je vdrla skozi dva vhoda, ki so ju imeli. Z napetimi revolverji jc vse aretirala, a blago zaplenila.
In tako je tudi sodnika in poštarja zabila tira usod«. Sodnika so aretirali in je bil obsojen na dvajsetletno ječo fer izgubo svoje časti. Posterju pa todaj ni bito doma in se tudi ni nikoh' več vrnil. Roki pravi« «e jt srečno izmaknil, niso ga dobili.	, , ..
Ti ljudje so dolgo delali in ostali »kriti, zadnji
čas Je, da si tudi jaz naredim doma kuhinjo za j kuhanje žganja, sem si mislil in si pod dekim ga-' raže obokal klet v katero sem postavil dva kotla in kuhal žganjico. Sftna garaže, ki je ločila stop-: n j išče od garale je bila umetna in sem samo pri tisnif v kotlu za električni gumb, pa se je takoj umaknila in že sem bil v drugem prostoru.
Ovaden sem bil zavoljo kuhanj« žganja. Ce bi bil samo dvakrat ali trikrat naznanjen, bi me morda ne dobiti, a imel stm osemkrat preiskavo. Komisiji! je vsakič stikala okoli, a ničesar ni našla, tako, da so se detektivi že vsega naveličali, Ker pa ovadbe niso ponehale, je prišla komisija še dtvetič v mojo hišo. Ž* j« nameravala oditi, ko se je nek detektiv zagledal v streho ter se potolkel po čelu:
TakoJ bomo videli, če je ovadba utemtljena ali ne! Prinesite mi lestvo!«
Pričel je meriti streli« nad garažo, i volem garažo od znotraj in nato zunaj. Tako je ugotovil, da je levo krilo mnogo krajše in že so s kladivi prodrli steno in našli vhod.
Plačati sem moral 1200 dolarjev globe, zaplenili so mt oba kotla, a žganje so mi polili s petrolejem in ga tako uničili. Kakor hudodelca s« ms gnali uklenjenega v zapor, kjer sem moral sedeti tri mtssce.
Spet sem imtl mnogo škode, a poguma nisem zgubil, saj sem imel zdaj ženo, ki mi je pomagala prenašati breme.
Kako dobro, da sem bil oženjen. Ves čas, kar stm bi! zaprt, je moja žen« sama gospodarila in ne slabo! Ko stm se vrnil, sent bil vtsel in zadovoljen. Ia »ptt sva se vrgla na delo.
Kei si nisem vtč upal i kuhati žganja, stm ga moral dražJe kupovati od drugih ia ga voziti domov
' ljubosumnost! Kako čudna lastnosf je to, ven-! dar jo menda pozua vsak. kdor je kdaj resnično
j ljubil.
i Nikoli nisem imel povoda, da bi ljubosuinil i nad svojo ženo, saj vein, da mi je ostala zvesta v i vseh borbah in tegobah življenja. Toda ker sem jo • ljubil, stm se bal za njo in ker sem se za njo bal, i stm postal ljubosumen.
) K meni je pričel zahajati neki Ličen, krepek | in devtipeu dedec, sietr precej robat vendarle zabaven in zgovoren. Majhen, zajeten s spoHčtnim, smešnim obrazom, dolgimi, suhimi ušesi is po glavi ves polizan, ni napravil posebno dobrega vtisa. Menda je največ skrbi posvečal svojim posvaljka-nim lasem, ki so st mu vedno sprijeti kakor zlepljeni držali skupaj tvoreči bltstefo '.no strešico na njegovi glavi.
Možakar jf ljubil whyski in jt bil preveč domač pri nas, zlasti se je laskal moji žtoi, ki ga ai ■ mogla trpeti. Enkrat sem slučajno čul njegovo : osladno govorjenje napram nji in tedaj sem postal j ljubosumen. Pričel sem se bati, da mi družice ne premoti in ne odpelje, čeprav sem vedel, da mt ima Ptpca rada.
Veviral sem st nepričakovano hitro vrnil domov. Ličaua nisem skoraj rtikoti našel, če na je bil pri nas, se je sam dolgočasil pri svoji čaši whi-skjja.
Naposled sem ga hotel nekega dne kar nahru-liti in ga napoditi, toda premislil »em se, fco «em se spomnil, da me lahko naznani.
Sicer so Lič&ni dobri in pošteni ljudje, a ta ui bil, saj jc povsod med dobrimi mnogo slabih. Menda jt »poznal, da jt iioljt Že izostane, ktr je vedno redkeje prihajal in pote« kar u atkaj teti-nov nehal prihajati k aam
Boljševiška oblast ni lasegla naenkrM vse Rusije. Minuli so tedni, da meseci, preden so prevzeli vse mestne in podeželske občine v svoje roke boljševiški sovjeti. Zlasti v Ukrajini, ki si je prilaščala tudi Berdjansk, eo stopali na dan sovjeii le polagoma. Do Novega leta 1918 je šlo v Berdjanskem okraju nekako vse po starem naprej, kakor za životarenja začasne vlade.
Omenil tem že. da me je okrajna uprava sprejela v svoj šolski oddelek. Najprej sem bil zaposlen v skladišču za šolske potrebščine. Na upravi so imeli šolske knjige, zvezke in drugo za ves okraj. Pred začetkom šolskega leta smo začel. razpošiljati knjige in drugo na vse šole Berd-janskega okraja.
Ko je bilo to delo dovršeno, so me vzeli v pisarno. Zna! sem ruščino že precej dobro, vendar ne toliko, da bi svobodno razpolagal i njo. Precej spretno sem že pisal na pisalni stroj. Največ pa sem imel opravka z razmnoževalnim strojem Razne okrožnice, namenjene šolam, kakor tudi obširna poročila o stanju šolstva in učiteljstva v okraju smo pomnoževali na šapirografu. Nekaj ča?a sem vodil tudi opravilni zapisnik.
šolski oddelek okrajne uprave je imelo v rokah učiteljstvo. Načelnik oddelka je bil Peter Pav-lovir. v pisarni so bili še zaposleni: Nikolaj Davi-dovič. Ana šestopatova, Leontij Dimitrijevič in še drugi, ki jim imena že več ne vem. V urad smo prišli zjutraj ob 8. Okrog devete je načelnik oddelka. Peter Pavlovič obšel ves oddelek, se pozdravil z navzočimi in vsakemu posebej podal roko. Večkrat na dan je klical k sebi posameznike in dajal navodila. Nikdar ni nikogar nagovoril z .»gospodom« in priimkom, temveč redno samo z imenom in imenom očeta. Tudi mene je dosledno naziva!: Franc Francovič. Pri tej priliki naj omenim. da je tudi bivši car v svojih odlokih ministre ogovarjal na isti način.
Na okrajni upravi smo delali do poldneva, ob dveh smo začeli znova in končali ob 6 zvečer. Pozimi je bil popoldne za vse v pisarni nastavljene na razpolago dober čaj Pred vojno — tako mi je dejal Peter Pavlovič — ko so bik- razmere ugodnejše, je dobivalo uslužbenstvo okrajne uprave poleg čaja celo klobase in kruh in tudi sladko pecivo.
V Berdjanaku, kjer je bilo več gimnazij in realk, so osnovali pri vsakem srednješolskem zavodu tako zvani »roditeljski komitet?. ki je zbira! podpore za revne dijake in dijakinje. V rokah imam »kvintacijo (potrdilo) članice roditeljskega koniiteta'. A. Šestopalove, ki potrjuje, da sem tudi
i jaz daroval 1. novembra 1917 za označeni namen 3 rublje. Toliko sem se namreč zavezal, da bom dal revnim dijakinjam berdjanske prve ženske gimnazije od svojega 'žalovanja-- (plače) vsak mesec
V novembru iu decembra 1917 sem imel sta-novanje in hrano 5,. vedno na >pitatelnem punktut (zavetišču). Okrajna uprava mi je v novembru zvišala mesečno nagrado od 12 na 10 rubljev. Dovolj čedna vsota, saj je uprava plačevala zave-| tišču zame tudi stanovanje in hrano in na prošnjo I sem dobil celo kratko toplo suknjo in nekaj spod-i njega perila.
Hrana na »pitatelnein punktuc ni bila vedno ! enako dobra. Temu pa ni bila kriva okrajna upra-' va. ampak debela oskrbnica, ki je preveč skrbela i zsse in za svojega hišnega 'prijatelja, nekega : visokošoica, ki je pa menda šolo na klin obesil. ; Oskrbnica je bila ločena od svojega moža, ki je ! žive! nekje na Kavkazu. Moral je biti precej bogat } človek, zakaj štel se je za posestnika štirih večjih I niš. Kakšen je bil on v drugih pogledih, ne veni, j za njo pa vem, da je bil za ..jO v polni veljavi J znani vmofvirnir ruski išlager-: Od Tiflisn do ] Kavkaza itd. Rusi in tudi naši, ki so bili lam, i se bodo morda še spomnili, kako se ta -pesemca nadaljuje in konča. •
Bpe, fri o Abesmiii
Abesinija meri 1 milijon 120 tisoč kvadratnih kilometrov in je skoraj štirikrat večja od Italije. Leži v najsevernejšem delu vzhodno-i afriške planote in nima izhoda k morju. Visoko planoto tvorijo velike strmine, katere pretrgajo globoke doline. Vodovje je proti severu, vzhodu in jugu precej skromno, v dežev- \ nih časih preplavljajo zemljo mogočne reke, drugače pa so struge suhe. V državi so velika j iežššča železa, premoga, žvepla, bakra in drugih kovin, ki pa se ne izkoriščajo. V novejšem času so našli tam tudi velike količine nafte, petroleja, ki prekašajo celo vrelce v Mozulu. Baš za te vrelce v Abesiniji gre predvsem boj in Italijani se ljutijo nad Angleži in Ameri-kanci, ki hočejo pokupiti ves petrolej.
Vreme jc južno. V višinah nad 2500 m vlada zima, v nižinah poznajo namesto zime letno
deževno periodo, ki traja od junija do septembra. Na jugu imajo dve deževni periodi. Rast-linstvo je bujno razvito, tudi živalstva ne pri-manjkuje: antilope, žirale, cebre, bivoli, noji so kaj pogosti prebivale! teh krajev.
Prebivalstva cenijo od 6 do 12 milijonov, Od teh je 3 in pol milijona Amharov, 5 milijonov Galov, 1 milijon črncev Somalijcev in milijon in pol črncev Sudancev. Veroizpovedi so abesinski rodovi etiopsko-krščanske, v glavnem mestu Addis Abebi ima svoj sedež cerkveni poglavar, ki se imenuje patriarh. Državni jezik je amharščina, poleg tega pa obstoji nebroj narečij. Prebivalci se ukvarjajo predvsem s poljedelstvom in živinorejo, industrije ne poznajo.
Vsega skupaj ima Abesinija komaj 730 km ozkotirne železniške proge, katero so zgradili Francozi in jo tudi upravljajo. Promet se povečini vrši s karavannmi V starem veku je Abesinija pripadala Egipiu, od 4. stoletja dalje pa je samostojna. V 18 stoletju je razpadla oblast abesinske kraljevske družine, država se je razdelila med posamezne poglavarje. V desetletju 1880.....1890 je Abesini;a izgubila važne obrobne pokrajine, katere je morala odstopiti Angliji, Franciji in Italiji. Leta 1896 je abesinski cesar Menelik pri Adui premaga! maloštevilne italijanske čete, za njim se je polastil prestola sedanji cesar Haile Selasie. ki slovi kot odločen vladar.
Življenjske razmere so v Abesiniji še sila preproste. Cesar se trudi, da odpravi Je obstoječe suženjstvo. Mnogo preglavic mu delajo sovražnosti mnogih abesinskih plemen, ki so sila bojevita.
Evropa danes steguje svoje roke po tej afrikanski zemlji in afrikanskem ljudstvu. Ali je pri tem njenem stremljenju vodi želja po abesinskem bogastvu ali po izboljšanju abesinskih življenjskih prilik, bo lahko soditi po izidu započete igre z orožjem.
Današnja sovjetska Rusija
(Nadaljevani«.) m) Denarno gospodarstvo.
Vrednost sovjetskega denarja je prisilna, zlasti odkar je bil strogo prepovedan vsak izvoz ali uvoz sovjetskih bankovcev (1. 1926.). Ker je kupna moč denarja daleč pod uradnim kurzoin, je draginja v prostem prometu neznosna. Vsa trgovina z inozemstvom se vrši v valutah dotičnih držav, zasebniki pa teh valut seveda ne dobe. Obtok denarja je znašal (v milijonih Rub.):
Leta 1922 bankovcev za 1063.4, kovanega denarja in drl papirjev 907.4, skupaj 1970.8;
teta 1930 bankovcev za 2130.8, kovanega denarja in drl papirjev 2133.3, skupaj 4263.9;
leta 1932 bankovcev za 2766.8, kovanega denarja in drž. papirjev 3097, skupaj 5786.5.
Kakor je videti že iz teh številk, obtok denarja jako hitro narašča (1. II. 1933 že na 6825 milj. Rub.) in daleč, dale čprekaša petletne načrte, ki so predvidevali za leto 1932 denarnega obtoka komaj 3200 milj. (1.1929/30 se je zvišal n. pr. za 1621.7 milj. Din, načrt je pa predvideval le 415 milj.). Tako se vrši tam v resnici že nekaka inflacija, proti kateri so sovjeti brez moči. Ko so skušali n. pr. jeseni 1. 1930 zavreti to naraščanje, so ostali delavci brez plr.č in posledica je bila še slabša. Draginja je stalno naraščala in dne 1. februarja 1.1932 so morali celo cene v kooperativah jako povečati (živila za 25—75%, čevlje za 40—45%, obleko za 209% itd.), kar je še bolj poslabšalo položaj delavstva. Sovjeti so namreč nasilno vzdrževali tečaj svojega červonca. a njegova vrednost je vedno bolj padala. Leta 1924 je bil 8*
vreden červonec v inozemskih bankah še 21.6 nemških mark, leta 1931 pa komaj še 11.68.
Denarno gospodarstvo tvori tudi temelj državnega gospodarstva, čegar naloga je dobiti iz narodnega gospodarstva sredstva za lastne potrebe. Ker pa socialistična država sploh ne pozna zasebnega gospodarstva, je narodno gospodarstvo istovetno z državnim gospodarstvom, ki ima danes v sovjetski Rusiji obliko državnega kapitalizma. Izprva so boljševiki mislili, da bo v njih državi državno finančno gospodarstvo sploh izginilo, v resnici je pa zavzemalo tem večji obseg, čim bolj je prevzemala država vse Gospodarstvo v svoje roke. Država je postala sčasoma edini kapitalist in postaja edini podjetnik, zato tudi le država sama vpliva na ves gospodarski razvoj. Ta vpliv se vrši na ta način, da skuša država osredotočiti v svojih rokah čim večji del vsega narodnega dohodka in ga potem usmeriti v 3mislu svojega gospodarskega načrta v tiste panoge, kjer smatra to za potrebno. Finančna politika je socialistični državi tako le sredstvo za dosego njenih gospodarskih, socialnih in političnih ciljev. Socialistična država ima tudi mnogo več možnosti dobiti sredstva za izvajanje svojih načrtov. Dočim krije kapitalistična država svoje potrebe predvsem z davki na zasebno gospodarstxo, je pa socialistični na prosto razpolago sploh vse gospodarstvo, pri čemer je v bistvu vseeno, kakšne oblike se poeluži: davkov, prisilnih pa sojil, cen potrebščin ali česarkoli. Značilno za socialistično gospodarstvo je le eno, da namreč stremi za čim prejšnjim uničenjem vsega zasebnega gospodarstva. Ker zapisi po materialističnih naukih vse politično in socialno življenje le od gospodarskega razvoja, stremi komunistična država seveda za tem, da postane čim prej sama absolutna gospodarica prav vsega gospodarstva, obenem pa tudi za tem, da dobi iz vsega gospodarstva čim več
AZNO
Letna pUča angleškega kralja. Ker si je anglc ki kralj Jurij vsied krize od leta 1931 sam znižal svojo plačo za 50.000 funtov šterlingov lelno. bo sedaj, ob izboljšanih razmera!; njegova civilna lista zopet znašala po'"0 vsoto. Angleški kralj in kraljica dobivata na leto 470.000 funtov šterlingov, kar znaša 30-krat koliko, kot plača amer. predsednika Roosevelta; ostali člani kraljeve družine dobivajo p« po 575.C00 dolarjev letno.
Delavci v Nemčiji so imeli po uradnih podatkih povprečno tedensko plačo leta 1920 54.10 mark, 1933 35 mark in 1934 22.50 mark. M«dtem so pa bili uvedeni novi davki, prispevki za hitlerjevsko stranko ter je draginja narasla povprečno za 30 do 40%.
Rudnik za 59.000 Din
Pred nekaj leti jc zašel v težkoče eden največjih premogokopov v Hrvatskem Zagorju, to jc jelena v Starem Sobov-cu. Rudnik je zašel v kotikurz. ki ie trajal nekaj časa. Lani je bila dražba za prevzem rud-
DOBRO ČTIVO
k Tri nacrobniee m moški zbor je v spo ram smrtne obletnice našega rajnega kralju ugtanbil K. Lovro Hafner. Dobe se za eeno 2 Din v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Priporočamo.
k »V valovih bolesti«, žal o igra, je izšla v uovi pomnoženi nakladi. Vsebina je bolestna in romantična obenem. — In prav ta zmes tako prija ljudski duši. Andrej in Olga se idealno ljubita. Marijan — Andrejev tekmec — in Bujmund — njen oče — se zoper-stftvljata. Že menita Andrej in Olj?« po srečno prestani h zaprekah, da sta na cilju. Tedaj zvesta iz ust umirajočega očeta Rajmunda, da sti brat in sestra. Razvoj dejanja se pravilno stopnjuje in znižuje. Potek dejanja jo jasen, a vendar dovolj napet, da je igra vseskozi zanimiva, ia vsega dela veje silna ljubezen do sorske narave. Jezik je mehak in sočnat. Žaloijrra je sposobna za življenje. — Igra, ki ima 4 dejanja, rabi H moških in 10 ženskih ifcraleov. Scencriju: soba in planina.
Knjigo razpošilja: Pavel Bobnar. Šenčur pri Kranju.
k Vkohavasjc (koniciviranje) sadja iu zelenjave za zimske meaece je sedaj najvažnejše opravilo naših gospodinj- Nov pomnožen in izpopolnjen natis knjižice »Sadje v gospodinjstvu«, ki ga je priredil M. Humek. daje vsaki gospodinji in kuharici obilo važnih nasvetov in navodil kako ii ie ravnati s sadjem in zelenjavo pred vkuhavanjem, kako pripravi sadie in zelenjavo za konzerviranje, kako je ravnati s posodo za vkuhavanje. s steklenicami itd. V knjigi dobi navodda. kako pridelujemo razne aadne mezge, marmelade, sadni sir, sadne sokove, brezalkoholne pijače. Drugi del govor; o konzerviranju zelenjave v kisu ali slanici, o konserviranju a sterilizacijo in neprodušnim zapiranjem v steklenicah ter sušenjem zelenjadi in sadja. Knjiga obsegu 100 strani besedila, ima nad 90 *'ik in več t-a-vaatih prilog ter stane nevezana 24 Din, vezana 32 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Kniigu toplo priporočamo vsem gospodinjam, gdč. pomočnicam in kuharicam.
k Kance! na Sebi pri Ljubljani je izdal novo knjižico »Moj« pot je varna«. Vezan« 18 Din, broširana 10 Din, brez poštnine. Brez dvoma napepše. kar imamo doslej o Mali Tereziji. Knjižica bo njenim častilcem zelo dobrodošla. Črpali bodo veliko
Po^or!
Blago za posteljnino, moško, žensko (n olroSko perilo, madrace, pokrlvače, zavese, preproge, llnolej, perje in vato Vam nudi po skrajno nizkih cenah
fffiOVSKI-MM
duhovno korist, ker je vsaka stran roža Terezikinih večnostnih gredic Toplo iriporočamo
k Igra »Ljubavi cvet je zamorjen« po priljubljeni Jakličevi povesti >Jancz 7 Visokega« prirejena za oder, je tiskana. Izvod knjige stane 25 Din. Igro jc mogoče prirediti na vsakem odru in ii je uspeh zagotovljen. Knjigo razpošilja založnik Ivan Mohor, Šenčur pri Kranju št. 53.
n Prosvetnim društvom pošilja narodno igro s petjem: »Črna žena«, Redenšek Ivan. Domžal:. Igro priporočamo!
n £t Jani na Dravskem polju. Prosv. društvo vabi vse svoje člane in prijatelje, kakor tudi vsa sosednja društva k svečani proslavi 30 letnice ob-Moja. Ta jubilej bomo praznovali v nedeljo dne 13. okt. ob ~m>1 3 pop. v društveni dvorani z vprizo-ritvijo ,cpe narodne igre: Nastopilo bo tudi domače pevsko drštvo Uvodno besede- pa bo govoril g. prol dr. Jersj iz Marbora. Z veliko udeležbo bomo najlepše dokazali, kaj nam je bilo društvo v vseh tridesetih letih in nam bo še vnaprej: naše žarišče prosveie jc naše društvo!
tmim:kl
T0VAH1A ■ PBill A • 81 • OBLEK Celje št 19
Prepričajte se sami o ogromni izbiri ter naročite še danec vzorce in cenik, kar prejmete brezplačno!
Za kratek čas
čudne reči s« god« Profeeor Integral stopa zamišljeno po cesti. Na levi nogi ima rjav čevelj, aa desni pa črn. »Za Bog«, kaj p« to pomeni,« ga ustavi kolega. »Ali pa veste, kaj je na tem najzanimivejše? Da imam doma še en tak par.«
Prav k storil. »Kako s« je izuči' Demostenes v govorništvu?« — »S tem, da ae ni oženil.«
Zadnji poskus. »Včeraj sem svoji zaročenki odkril vso preteklost.« — »No In?.. Sta te razšla?« — »Kaj šel Prav nič n- pomagalo; čez tri tedne bo poroka.«
V Ribnici pride v gostilno tujec in si naroči za večerjo pol pečenega piščanca. Ker dolgo ne dobi zahtevanega, pokliče gostilničarja: »Hej, kaj pa je z mojo večerjo? Koliko časa bom pa še čakal nanjo?« — »Samo toliko časa, da pride kdo in naroči še drugo polovico piščanca. Ivaj mislite, da bomo samo polovico piščanca zaklali?«
Izd«l ga je. »Ali bi mogla govoriti a gospodom št!om?« Knjigovodja: »O, prosim, prosim, gospa. Mlade in lepe dame vidi naš šel vedno telo rad « Dama srdito: »Tako? Sporočite mu. da bi rada govorila z njim njegova žena.«
nika v najem, ni pa se
oglasil uinfe m končno jc konkurzni upravitelj zahteval dražbo za pro dajo preniogokopa. Na prvi dražbi, ki je bih lansko zimo. ni bilo no benega dražitelja. Letos sta bili dvt dražbi. Tudi na drugi ni bilo nobenega dražitelja, pač pa je bil ua tretji dražbi rudnik prodan za malenkostno ceno 5'>.000 Din Premo-gokop je kupila »Mirna« (delniška družba za pre-mo<fok. indust.). R»d-dnik je bil v času kon-kurzn ocenjen na 527 tisoč Din, v resnici pa je vreden še danes mnogo več ker ima mnogo inventarja in bogate žile prvovrstnega črnega premoga. — Pred nekaj leti je bil rudnik ocenjen ua več milijonov Din, toda rudnik je medtem zaradi zapuščenosti precej propadel. Rudarji Hrv. Zagorja pa pravijo, da jim je vseeno, kdo je rudnik prevzel, glavno je, da pride v podjetne roke, tako, da bi (udi oni dobili dek), saj žive v tinj-bolj revnem delu Hrvatskega Zagorja.
Znatno so m ojaiile levičarske stranke pri radnjih občinskih volitvah na Holandskem.
sredstev za nadaljnjo smotrono izgraditev svojega socialističnega gospodarstva. Zato v nasprotju s kapitalističnimi državami tudi uporablja pretežni dol svojih dohodkov /.a nadaljnje gospodarske investicije, pri čemer nalaga prebivalstvu najtežje žrtve ter ga tolaži le z bodoči m rajem
Bistvo vsakega socialističnega gospodarstva je strogo natančno gospodarstvo, ki pa zopel temelji na enotnem finančne mnačrtu. Naloga trga je predvsem prinesti v državno finančno gospodarstvo in s tem posredno v vse gospodarstvo sploh čim večji red in smotrenost. Finančni načrt je poizkus ustvariti za eno loto celoten program za vse dohodke, ki jih je mogoče dobiti i/, vsega narodnega gospodarstva ter za njih uporabo. Zato je seveda prevažno sredstvo vse državne politike, saj ravno s finančnim načrtom usmerja vse gospodarsko in socialno življenje. Do leta 1931 j ^socializacija sovjetske Rusije že toliko napredovala, da je tvorilo zasebno gospodarstvo komaj še eno četrtino vsega narodnega dohodka. Iri četrtine so pa vrgla že državna industrija, trgovina, promet, banke itd., toda sovjetska država išče kritje za svoje potrebščine v prvi vrsti v kmetijstvu.
Finančni načrt sovjetske države je prav za prav investicijski načrt v svrlio industrializacije države in objema vedno večji del vsega narodnega dohodka, kar je znamenje naraščajoče socializacije vsega gospodarstva. Dočim je vseboval n. pr. 1.1928/29 finančni načrt šele 46.3% vsega narodnega dohodka, je poskočil ta odstotek 1. 1931 že na 82.8, a leta 1982 cel ona 87.4. Toda pri sestavi in izvajanju teh finančnih načrtov se pojavljajo od leta do leta večje težave, ker je vedno težja razmejitev med proračunskimi sredstvi gospodarskih organizacij. Za 1. 1931 je predvideval n. pr. finančni načrt telr- dohodke (v miij. Kub.)-
1.	dohodki socializiranega gospodarstva .	13.39
2.	davki.............11.28
3.	dohodki iz drž. zavarovanja ....	2.66
4.	sredstva, zbrana od prebivalstva (posojila in drugo).........3.88
5.	razni dohodki . ........0.70
Skupaj . . . 31.91
Temelj finančnega načrta tvori vedno proračun, ker je ta tudi najzanesljivejši. Obsega okroglo dve tretjini sredstev finančnega načrta (za 1. 1932 n. pr. 27.5 milijard od 43). V svojem področju izpolnuje iste naloge kot finančni načrt v vsem gospodarskem sistemu. Sovjetski proračun obsega četverni program, in sicer:
a)	davčno in posojilno delovanje tekom ene proračunske dobe;
b)	državni delež na dobičku izven proračuna stoječega državnega pridobitnega gospodarstva;
c)	finančno poslovanje državne uprave;
čj financiranje gospodarstva s pomočjo proračuna.
Sovjetski proračun je bistveno različen od proračunov drugih držav, kajti navezan je vedno bolj na donos državnega gospodarstva, Njooova posebnost je tudi v tem, da vsebuje proračun za vso državo, kajti niti posamezne zvezne republike, kaj šele drugi avtonomni« deli nimajo lastne proračunske samostojnosti (za enkrat le še nekaj lastnega proračuna), ki je glavni znak samouprav v demokratičnih državah. Ker sovjetska Husija pravih samouprav sploh ne pozna, gre stremljenje za tem, da se proračuni celo najnižjih upravnih edinie (občin) sploh odpravijo. Politični centralizem namreč koraka vedno roko v roki s finančnim centralizmom in se razteza od tod potem na vedno nova in nova področja.	__
Stran 540
»DOMOLJUB«, dne 9. oktobra 1985.
Rev, 41.
Pozabite
v J minutah
Odstranite jih naslednji dan
Ako Vil kurji očesa tako peko ia bole, d» »te ie napol blazni od muk, tedaj pomočite vneta in bolne noje v toplo vodo, kateri »t« dodaii toliko Saltrat Rodelli, da je pobila videz mleka. Kakino oiajJani« v naj-itrajjem času! Sproičeni kisik razno«! zdravilna soli v globoke znojnic« ter oblažuje ia ogdravlja kožo ia kožno tkivo. Bolečine prenehajo, obtok krvi pa m uredi, da m popol* bomm dobro počutite. Kurja očesa m omehčajo do korenin, ds jih lahko odstranit« i* naslednji dan. Trda kože in oteklin« popolnem* izginejo. Lahko nosite č«v!j« nuu>;šs za celo številko. Saltrat Rodell |* naprodaj po »»znatni ceni v vseh lekarnah, dr ogerijah 1« parfumerijlh.
Brinje, fip in rozine za žganieHuhe
oddaja po najnižji ceni hran Jtlalln, LJubljiii*, Imonsfca 6
Na osnovi oporoke pok. g. Koslerja Josipa tršim prodajo zemljiških parcel njegovega posestva 7 Lipah štev. 15 kat. obč. Trnovsko predmestje In kat. obč. Tomišelj pod ugodnimi pogoji iz proste roke.
Vsa pojasnila v pisarni Pleiweissa Karla, javnega notarja v Ljubljani, Kralja Petra trg št 2.
Ogled zemljiških parcel na kraju samem v Lipah ŠL 15, dne 20. okL 1935 ob 10 dopoldne.
Pleiweiss Kari. javni notar.
•9
iis« J.0LUP
Za jesen in zimo, ako želite sebe in svojo družino dobro, poceni in toplo obleči, pridite Iu se prepričajte v poslovnih prostorih
Stari trg a *» » P©si Trastfe 1 *©lodwor»l«a ufif«a S
Obleka in perilo se Izvršuje po najnižjih cenah tudi jjo meri in po najnovejši modi.
Trgovci znaten popust T"—"" .■'■*.....——»-i'—•——■•»■»—
f§€ f pralnic
kje dobim lep modem
M&mu si Čepico.
Najnovejše oblike in prvovrstno kakovosti pri
Mtrk« Bogataji, Ljubljana, Stari trg 14
Moli oglasnik
Vsaka drobna vratica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ^Domoljuba" plačajo samo polovico, »ho kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
PilitojbiM £8 male oglate te plafcje naprej.
k večji družini v lepem kraju na Gorenjskem. Vešča mora biti samostojnega gospodinjstva ter vsaj nekoliko znanja in veselja do kmetijstva. Prednost imajo že nekoliko starejše in one, ki sr> žesamo-tojno vodile. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Le resne ponudbe na upr. Domoljuba pod značko »Dobra sospodin;a< štev. 12220.
Slamoreznice, gepelje, stiskalnice in tniine za sadje pluge in brane, kotle za žganjekuho in živinsko krmo, jermena, štedilnike, železne peči, vodovodne cevi. črpalke za vodo iu gnomico. ves stavbni materija!, nudi najgod-neje tvrdka
Fp. Stopica, Ljrtljma
Gosposvetska cesta 1. Zaloga potrebščin za čebelorejo, mlekarstvo n sadjarstvo. - Nakup starega teleui in drugih kovin. Monopolna zaloga razstreljiv. vži-galnih kapic in vrvic
Z Mita »traja
levoročna >8ingerc poceni naprodaj. Jenko, trgov, usnja, Medvode.
Mjina soiesa
ženska in moška po zelo nizkih cenah dobite v Ljubljani pri »Promet«. Nasproti Križanske cerkve (tudi v nedeljo dopoldan na ogled)
Hrolni teče!
za šivilje in nešivilje priredi edina v tujini diplomirana strokovna-kinja. Poučuje po najmodernejšem a prav lahkem sistemu. Prijave do 21 okt. Jožica Kumelj, specialna prikrojevalnica, Židovska ul. 3. Ljubljana.
kisla, tresena 't za mošt, vsako količino nudim po najnižji ceni Renier, Podčetrtek.
ena s teletom, druga bo telita v 1 m secu, težki 400 do 500 kg, prodani. Valentin Bab-nik, Glince, — St. Vid nad Ljubljeno.
za knhanje žganja, letošnje, dalmatinske zelo sladke, ima zopet v zalogi po
nizki ceni Jos. Oražecn, Moate.
podeželske posojilnice kupim. Ponudheupravi Domoljuba pod »Denar takojc 12222.
Mjs posod
Uspešno in poceni uredi gospodarske razmere, uvede kmečko zaščito, preskrbo posojila itd.: Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva c. 7, II. nadstr.
si nabavite vsa oblačila, perilo itd. pri Preskerju Sv. Petra cesta 14.
n Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani sklicuje tem potoni v smislu družbenih pravil evoj redni občni zbor, ki »e vrši v četrtek, dne M. oktobra 1935 ob 16 pop. v Delavski zbornici v Ljubljani, Miklošičeva c. št. 22 a. N» ta občni zbor se vabijo vsi člani Družbe sv. Rafaela in vsi dobrotniki in prijatelji izseljencev. Predsednik.
Sulse $»!»£ lisrCftsc, »rezovfte, imate dalje !!J®! in aeSeSSno seisie kupuje po najvišji ceni
•Sem A Komp., LJubljana
Gosposvetska cesta 5.
Zahtevajte breapla/loa
e e n 1 ki
TMllcbe Ze zeisel
lOtfflfM©
• vendar Je res, d* doMfl: moSkl pulover brez rokavov za Din 29" t rokavi za Din 8ST-, flanel-orajeo za Din lir-' sn. h!ačs *» Din HT- do 19* . otfl. dežnik za Diu 26"-, inofiki dožnik ss Din 32"-, ien»ki dežnik za Din 3«-, aktovko za Din 37.-, brlv-ni aparat. * klino za Din 6.-, Čopifi za britje za Din 2.-. iaaostrižnik za Din 19- itd„ itd.
iwm §amm ~umm is Brtnle, !i$e ln rezine n IšSS1«
pri tvrdki FRANC POGAČNIK d. z o. t., Ljubljana,
Tyržcva cesta 33 JAVNA SKLADIŠČA (Balkan).
Tvrdka
GORIČAR
Ljubljana, Sv. Petra cesta itev. 29
sporoča cenjmemu občinstvu, Je vsemu ma. nufakturnemu, modnemu in konfekcijskemu t,Uga globoko »rsSžata cene. Poleg tega pa je uvedla tudi cenejše vrste manufakturnega blaga fako n. pr. nekaj vrst:
Jako trpežna črtasta flanela lir 76 cm . Din &'59 Trpiežni oksfordi in cefirji šir. 76 em . . » 5-50
Rjava kontB3ina. šir. 76 cm...... » 4'50
Bela konteaina in sifoni....... » 5-50
Tiskovine za prs-dpasnike Din 8, 8, najboljša 10-— Volueno blago za damske obleke Din 18, 88, 21 — Blago za plsš*a in kostume šir. 130 cm Din SV—
Vse te vrste blsgo je v kvaliteti dobro ter ga lahko kupite od kosa v p djubni količini. — Vabimo V. s k nakupu v naši tvrdki, kjer ae boste prepričali o dobrem blagu in oizkih cenah.
Damske platte,
obleke in suknje za __	jesen in zimo nudi
ugodno (drž. uradni-
kom tudi na obroke) OfeiaCUflKa IC SIOTCBijO LJUBLJANA, Tyrieva c. 29 (hiSa Gospodar, zveze) Do preklica mmemo v račun Hranilne knjižice čl&ntc Zadrutne sveže.
V iolL Učitelj: »Mihec, povej nam, kaj je mavrica?« — »Mavrica je znamenj« g. učitelj.« — »Kakino znamenje?« — »Da lahko zapremo dežnike.«
najcenejše
"u<" SEVERAKOflP • eesgiosvetsh« c 5
Za Jugoslovansko tiskarno* Karel Čet
Izdajatelj: Dr. GregoriJ Pečjak
Izprememba. »Ali si že dolgo znan s to blon-dinko?« — »Tri mesece,« — »Ona pa pravi, da sc poznata že leto dni.« — »D«, toda takrat je bila še črnolaska.«
Hranilnici ii posojil
registrovaua zadruga z neomejeno zavezo
v Kamniku
Šutna štev. 22 (v lastni hiši)
Hranilne vloge obrestuje po dogovoru
uo 5°/0.
Jamstvo presega večkratne vrednost vseh rlog.
V vsako hišo Domoljuba?
Uredniki Jož® Košlčeh