Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 7. JAN. 1960 XII. — Štev. 1 Cena din 10.- Intervju s sekretarjem okrajnega odbora SZDL tov. Sido Podlesek Večje in odgovornejše naloge organizacij Socialistične zveze V nedeljo 10. t. m. bodo v Pomurju volitve upravnih odborov osnovnih organizacij SZDL. Glede na to je obiskal naš sodelavec sekretarja Okrajnega odbora SZDL v Murski Soboti tov. Sido Podlesek in ji zastavil več vprašanj. Tov. sekretar je odgovorila na postavljena vprašanja kot sledi. VPRAŠANJE: Kako so se osnovne organizacije pripravile na bližnje volitve in kakšen je njihov pomen? ODGOVOR: V tem tednu tečejo zadnje priprave osnovnih in občinskih organizacij SZDL za nedeljske volitve. Kandidatne liste so povsod sprejete, volilne komisije izvoljene, volišča določena. Začetek volitev bo ob 7. uri zjutraj. V soboški občini bodo vsi člani dobili tudi pismeno vabilo in obvestilo o volitvah. Okrasitev volišč je V večini občin prevzela organizacija LMS. Zlasti dejavna je v tem pogledu organizacija LMS v lendavski občini. Na volitvah bodo člani SZDL izvolile nove upravne odbore osnovnih organizacij, nadzorne odbore in delegate za občinske konference SZDL. Primer nedeljskih volitev je nesporen. Organizacije SZDL so se povečale za približno 2009 članov. S tem je porasla tudi moč organizacij SZDL v okraju, ki bodo zato laže opravljale svoje prihodnje naloge pri modernizaciij kmetijstva v okviru kmetijskih zadrug. Število članstva se je povečalo tudi v mestih, kar je pomembno glede na razvoj stanovanjskih skupnosti. Ne-delisKm volitvam bodo sledile občinske konference SZDL. na katerih bodo volili delegate za V. kongres SZDL Jugoslavije. Izvajanje naših gospodarskih planov v industriji, obrti in kmetijstvu postavlja pred SZDL večje in odgovornejše naloge. Zato je potrebno, da izvolijo člani v upravne odbore osnovnih organizacij tiste, ki bodo v okviru osnovnih organizacij tem nalogam kos. Seveda bodo morali novoizvoljeni odbori in osnovne organizacije SZDL v tem letu več delati s člani na vasi v zvezi s pridelovalnim sodelovanjem, v mestih pa vzpodbuditi člane za razvoj stanovanjskih skupnosti. Hkrati bo moralo biti večje sodelovanie in večja pomoč organom družbenega upravljanja, predvsem zadružnim svetom in šolskim odborom. Zboljšati se bo moralo tudi sodelovanje s sindikati ter skrb za delo ostalih organizacij in društev. VPRAŠANJE: Kaj so pokazali pravkar minuli občni zbo-ri osnovnih organizacij SZDL v Pomurju? ODGOVOR: Občni zbori osnovnih organizacij SZDL v Pomurju so predvsem pokazali, da so sc osnovne organizacire dokaj okrepile. Izdale so nove članske legitimacije, uredile evidenco članstva in sproti pobirale članarino. Občni zbori 253 osnovnih organizacij SZDL v Pomurju so razen v nekaterih posameznnih primerih povsod končani. Udeležba na zborih je bila dobra. V nekaterih občinah je prisestvovalo, občinim zborom tudi veliko število nečlanov kjer je član SZDL samo družinski po- glavarji so prišli na občni zbor tudi družinski člani. V len-davski občini se je udeležila občnih zborov v velikem šte-vilu mladina. Organizacije LMS so nastopile s svojimi predlogi o sodelovanju in pomoči, ki jo mladina želi od organizacije SZDL. Tu gre predvsem za prostore za sestajanje organizacije LMS. Žene so se v največji meri udeležile občnih zborov v beltinski. ljutomerski in radgonski občini. Ponekod je bila polovica udeležencev žena. Zelo skrbno so pripravili poročila v beltinski občini in sicer o gospodarski problematiki občine in zadruge. O tem se je razvila tudi razprava. O pridelovalnem sodelovanju so govorili na občnih zborih v vseh občinah, v soboški občini pa sc« zajela poročila tudi uspehe pridelovalnega sodelovanja. V petrovsko-šalovski, radgonski in lendavski občini so poročila obravnavala bolj organizacijske zadeve, društveno delo in vaške zadeve. V Lendavi je bilo na občnih zborih veliko število delavcev, žal pa niso skoraj nikjer razpravljali o pomoči organom družbenega upravljanja in o sodelovanju s sindikati. V občini Ljutomer so bili občni zbori zelo dobro pripravljeni. Tod je občinski odbor skupno z nadzornimi odbori pregledal celotno poslovanje in pomagal upravnim odborom sestaviti poročila o problematiki dela osnovnih organizacij. Poleg tega so na vseh občnih zborih v ljutomerski občini obravnavali zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev. V okraju je tudi nekaj organizacij, ki so med letom slabo delale. Te niso mogle pripraviti problematike, ki članstvo zanima. Tudi razprave so bile tod neplodne. Še imamo posamezne odbore, ki v celoti ne razumejo naše gospodarske politike. Odtod tudi primeri tarnanja o visokih davkih in premalo razprave o tem. kako bi kmet povečal proizvodnjo in o potrebnih naložbah, da zboljša standard svoje družine. Po drugi strani pa smo zabeležili primere, da so člani iznesli svoje probleme in zaprosili pomoč odbor osnovne organizacije. To priča o tem. da imajo osnovne organizacije svoj pomen med članstvom. VPRAŠANJE: In plani dela osnovnih organizacij za letošnje leto? ODGOVOR : večina orga- zacij je sprejela na minulih občnih zborih tudi plane dela. V Petrovcih so člani dali pobudo. da bi v vasi zgradili z organizacijo RK pralnico. Zavzeli so se tudi za delo zadruge in zgraditev kokošje farme za 3000 kokoši. V Gančanih v beltinski občini so se pogovorili o tem, da bi začeli z graditvijo doma družbenih organizacij ter sprejeli tudi ustrezen sklep. O prostorih za društveno delo so sklepali tudi v Bratoncih, kjer bodo prizidali h gasilskemu domu dvorano v Lipovcih, kjer bodo uredili ustrezno sobo ter ustanovili ■kulturno-umetniško društvo ter v Črensovcih, kjer bodo uredili društvene prostore za SZDL, mladinsko organizacijo in ostale organizacije. Poleg tega so v vaseh ob Muri, razpravljali o delih v zvezi z regulacijo Mure. V beltinski občini so vnesli v plane dela dosledno tudi zaključke, povsod pa zasledimo v planih dela za letošnje leto nadaljnjo razširitev organizacije z večjim številom članstva, dalje kulturno-izobraževalno delo v zimskih mesecih s pomočjo predavanj ljudske univerze, pomoč društvom, tolmačenje pogodbenega sodelovanja in kmečkega zdravstvenega zavarovanja itd. V lendavski občini zasledimo veliko zavzetost za to, da dobijo osnovne organizacije svoje prostore. Te si gradita osnovni organizaciji Dolga vas in Genterovci, sklepali pa so o njih tudi v Radmožancih. Obravnavali so med drugim tudi pridelovalno sodelovanje in kritizirali kmetijske zadruge, ki v strokovnem pogledu kmetom niso dovolj pomagale B. Š. IZ NOVOLETNE POSLANICE PREDSEDNIKA REPUBLIKE j JOSIPA BROZA-TITA Pred našimi delovnimi kolektivi so prihodnje leto izredno pomembne naloge: da še bolj izpopolnijo sistem upravljanja, da izpopolnijo sistem nagrajevanja in da dvignejo produktivnost dela, od česar morajo imeti koristi v prvi vrsti proizvajalci sami. Glede tega smo že dosegli izredno vidne rezultate v številnih podjetjih, vendar mora to zajeti vsa podjetja in vse kolektive. Razume se, da morajo kolektivi s pomočjo sindikatov pazljivo pripraviti uvajanje novega sistema v prakso, pri čemer se lahko poslužijo izkušenj kolektivov tistih podjetij, ki s« v kratkem času dosegla izredno dobre rezultate. Isto velja tudi za kmetijstvo. Lani smo dosegli v kmetijstvu izredne rezultate, vendar moramo leta 1960 napraviti še večje korake naprej v kmetijski proizvodnji in s tem dokazati polno vrednost ukrepov, ki smo se jih lotili. Leta 1960 bomo investirali v naše gospodarstvo do zdaj največja sredstva. Stremimo za tem, da bi ta sredstva čim racionalneje izkoristili v namene, ki so jim namenjena! Vsako razpisovanje ali širjenje investicij izven plana nam lahko povzroči le nove težave in lahko negativno vpliva na standard delavcev in naših državljanov sploh. Državljanom in državljankam Jugoslavije, vsem delavcem v naših mestih in vaseh, naši mladini in najmlajši generaciji — pionirjem ter pripadnikom ljudske armade in varnostne službe najprisrčnejše čestitam za novo leto 1960. Predlog republiškega družbenega plana za leto 1960 LETO DNI PRED ROKOM Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije na zadnji seji razpravljal o zadnjih spremembah in dopolnitvali k osnutku družbenega plana LR Slovenije za leto 1960 ter jih vse sprejel, s čimer je bil dokončno sprejet. tudi celotni predlog družbenega plana, ki bo predložen v razpravo republiški Ljudski skupščini. Predlog družbenega plana kaže, da bo družbeni brutto proizvod prihodnje leto dosegel 888,7 milijard dinarjev, kar pomeni povečanje v razmerju z letošnjim za 11,4%, narodni dohodek pa 376.l milijarde dinarjev, oziroma povečanje za 11,3 %. Na osnovi teh računov je pričakovati, da bo prihodnje leto že dosežen skupni obseg proizvodnje in narodnega do- hodka, kakršen je bil določen s perspektivnim planom za leto 1961. Da hi to dosegli je v planu posebej poudarjena skrb za intenzivni razvoj vseh gospo-darskih, panog zlasti pa industrije in kmetijstva. Predvide- strije in kmetijstva. STRIJSKE PROIZVODNJE, najbolj pa v naslednjih pano- gah: v industriji gradbenega materiala za 28 %, v gurmarski industriji za 26, v elektroindustriji za 23, v živilski, usnjarski in kmetijski indu- striji za 16 v lesni industriji za 14 v grafični industriji za 11 % itd. Številne panoge in-dustrije bodo tem ne samo dosegle marveč tudi presegle obseg proizvodnje ki je v načrtu da bo po perspektiv- nem planu dosežen šele leta 1961. Tako bo lesna industrija že prihodnje leto presegla predvidevanja perspekvitnega plana za okoli 23% industri- je gradbenega materiala okoli 15 črna metalurgija okoli 10 kmetijska industrija za 5.6 in elektroindustrija za 4%. Tudi v KMETIJSTVU na podlagi dosedanjega in bodočega razvoja organizirane kmetijske proizvodnje pa družbenih posestvih in v ko-operacij je pričakovati, da bomo dosegli raven, ki je bila predvidena v perspektivnem planu. Po predlogu družbenega plana bomo v primerjavi z ocenjeno realizacijo v letoš-njem letu dosegli prihodnje leto 19,7 odstotno povečanje skupne kmetijske proizvodnje V zvezi s tem računa plan. da se bo tudi obseg tržnih pre- sežko-v povečal za okoli 30%. zlasti pri krompirju mesu. sadju in mleku. povečanje tržnih presežkov. ki bo doseženo predvsem z organizirano proizvodnjo na družbenih posestvih in v zadružnem sodelovanju, bo zahtevalo od zadrug im preskrbovalne mreže zboljšanje prometa s kmetijskimi pridelki, da bomo lahko bolje preskrbeli prebivalstvo v mestih in industrijskih središčih. Predlog plana pripisuje posebno velik pomen izkušnjam ki so jih pridobile posamezne stanovanjske skupnosti pr ustanavljanju raznih servisnih delavnic, kar naj bi se v bodoče še bolj pospešilo z mobilizacijo prostih sredstev hišnih svetov, samoprispevkov državljanov ter s finančno pomočjo ljudskih odborov. Za dosego ciljev v na vseh področjih gospodarskega razvoja, posebno pa v industriji in kmetijstvu, katerima daje predlog plana naj večji poudarek, bodo potrebni vsestranski napori gospodarskih organizacij, ljudskih odborov, strokovnih združenj in drugih odgovornih činiteljev. Za izpolnitev vrste nalog, ki jih čakaio. daje predlog plana številne koristne smernice. Med osnovnimi 'pogoji za nadaljnji gospodarski razvoj in zboljšanje življenjske ravni prebivalstva postavlja predlog plana na prvo mesto povečanje delovne sterilnosti. Pri tem računu, da bi se smelo ob predvidenem naraščanju celotne proizvodnje in razvoja negospodarstvenih dejavnosti povečati število delovne sile za 2.5% ali 11.000 ljudi, od katerih v gospodarstvu za okoli 8000. S tako politiko zaposlovanja bi lahko dosegli povečanje delovne storilnosti v celotnem gospodarstvu za okoli 8% in posebej v industriji ter gradbeništvu za 9 do 10%. Računajo pa. da bo moč pa družbenih kmetijskih posestvih doseči še višjo delovno storilnost. Od politike zaposlovanja in povečanja delovne storilnosti sta odvisna tudi osebna potrošnja in družbeni standard. V 1. 1960 se pričakuje povečanie osebne potrošnje preb. za 7.7% oz. na prebivalca za 6,7%, s čimer bo doseženo — v primerjavi z letom 1956, povečanje realnega obsega osebne potrošnje za 59%. medtem ko je bile s perspektivnim planom predvideno povečanje v razdobju 5 let za 39%. Seveda bo osebna potrošnja tudi v prihodnje odvisna od izpolnitve osnovnih nalog, ki so postavljene v družbenem planu glede povečanja proizvodnje. naraščanja delovne storilnosti, politike zaposlovanja organizacije trga. razvoja ortniških in gostinskih zmogljivosti ter drugih dejavnosti. V prijetnem razpoloženju so ljudje pričakali Novo lelo Že nekaj dni pred 31. decembrom so bili naši kraji v znamenju Novega leta. Nekatera trgovska podjetja so prodajala predvsem otroška oblačila s popustom pri ceni, zato so imele trgovine te dni precejšnje število obiskovalcev in kupcev. Novoletno razpoložen je je stopnjeval še dedek Mraz, ki je obi skal naše najmanjše. V Soboti predvidene osrednje prireditve dedka Mraza zvečer 27. decembra ni bilo zaradi dežja. Zadnjega -decembra so mnoga društva v Pomurju, predvsem TVD Partizan, priredila silvestrovanja, ponekod tudi s šaljivimi programi, ki so jih izvajali ob prijemih zvokih godbe. V domu TVD Partizan v Soboti ie pričakalo Novo leto čez 500 ljudi. Mnogi so si1-vesrovali tudi v obeh h 'ih. Večje zabavne prireditve so bile še v Ljutomeru. Radgoni in v Lendavi. . Silvestrovali so tudi v manj-ših krajih po Pomurju. Pri Gradu se je zbralo v zadružnem domu okrog 609 ljudi. podobno v Radencih Veržeju Črensovcih. Turnišču itd. Precej budi je pričakovalo Novo leto doma ob radijskih in televizijskih sprjemnikih, nekateri pa so odšli na pohorska in ostala smučišča v Sloveniji. Sodijo, da je tako preživelo novoletne praznike med drugimi kar 50.000 Ljubljančanov. Predsednik republike Tito je preživel večji del Silvestrove noči v srbski skupšči ni. Z njim se bili še nekateri člani Zveznega izvršnega sveta. Proti jutru je predsednik Tito s so-pirc«go, v spremstvu Jovana Veselinova in prvaka beograjskega narodnega gledališča Ljubiše Jovanoviča., odšel na sprehod po beogrbskih ulicah. kjer so ga Beograjčani navdušeno pozdravlali se z njim rokovali in mu izročali šopke rož. Nato je predsednik odšel še v restavracijo Metesnic. kasneje pa v hotel Metropol«:. Enoletna akcija pionirjev in mladih zadružnikov Živahno priprave na tekmovanje V torek ie bila v Soboti seja okrajnega odbora enoletne akcije pionirjev in mladih zadružnikov. Namen akcije je vključiti čim širši krog pionirjev in mladine v neposredno izpolnjevanje nalog komune pri razvijanju sodobnega kmetijstva. Glavni naloga akcije pa je vzgoja mladega rodu — bedočih proizvajalcev v zadružništvu. V Pomurju vlada med mladino veliko zan manje za to akcijo. Vendar so na seji ugotovili, da razen v ljutomerski občini doslej še niso imenovali občinskih odborov za izvajan enoletne akcije pionirjev in mladih zadružnikov. V Ijutomer-ski občini so imeli že posvetovanje o izvajanju akcije. Po vseli šolali pa so že določili tekmovalne odbore. Republiški odbor je podaljšal rok za prijavo za akcijo do 15. januarja. V našem okraju bodo dobili zadnje prijave na okrajni odbor te dni. V tekmovaniu lahko sodeluje vsa šolska in izvenšolska mladina, vključena v pionirsko organizacijo, krožke, podmladek Rdečega križa itd. Republiški odbor je že razpisal deset glavnih nagrad, meri katerimi so televizor, magnetofon, kinoprojektor,radioanarat z gramofonom itd. Vsega je 300 nagrad v vrednosti 2 milijona! dinarjev. Tudi okrajni okrajni odbor akcije pionirjev in mladih zadružnikov bo pripravil lepe nagrade. NAŠ ZUNANIEPOLITIČNI PREGLED V LETU 1960 ŠTIRI NOVE AFRIŠKE DRŽAVE Kamerun, Togo, Somalija in Nigerija KAMERUN NEODVISEN Kamerun, dežela ob zahodni obali Afrike, je 1. januarja postala neodvisna država. Doslej je bil Kamerun pod francoskim skrbništvom. Med gosti ob proglasitvi njegove neodvisnosti je bil tudi generalni sekretar OZN Dag Hamarskjoeld. Piroslavi je prisostvovala tudi jugoslovanska delegacija pod vodstvom Ljupče Arsova. Vlada (predsednika Aidže je program svečanosti precej skrčila, ker je skupina pripadnikov prepovedane Unije kamerunskega ljudstva napadla pristanišče Duala, ki je hkrati tudi največje mesto v Kamerunu. Unija bije že dalj časa oborožen boj za popolno ka merunsko neodvisnost. Zahteva tudi. naj bi bile pred razglasitvijo formalne neodvisno sli splošne volitve. PROTIŽIDOVSKA GONJA Bonska vlada je včeraj proučevala položaj,, ki je nastal zaradi protižidovskih izpadov, ki so se ob koncu decembra minulega leta pojavili v Zahodni Nemčiji. Mod novim letom pa so v Zahodni Nemčiji zabeležili še nove fašistične izpade proti Židom. V Braunschvveigu, Burgdorfu, Nürn-bergu, Würzburgu, Kölnu in drugih mestih so se po javnih zgradbah, cerkvah, židovskih pokopališčih lin trgovinah pojavili kljukasti križi, znamenja SS, protižidovska gesla in celo napisi »Heiil Hitler«. Protožidovski demonstranti so oskrunili tudi spomenike fašističnih žrtev in pišejo židom razna grozilna pisma, v katerih jim grozijo, da jih bodo v letu 1960 likvidirali. O podobnih izgredih poročajo z Dunaja, iz Celovca, Italije in celo iz Londona. Britanski tisk obširno razpravlja o tej protižidovski gonji in pri tem opozarja na bivše visoke funkcionarje za časa Hitlerja, ki pa so tudi v današnji Nemčiji na odgovornih položajih v državnem aparatu, v posameznih strankah ali kot lastniki velikih industrijskih podjetij. Časnik Sunday Grafic« poroča, da se pripravlja v Nemčiji kakih 50 tisoč mladoletnih, uniformiranih nacisitov na fanatično protužidovsko čiščenje. Ti fantje in dekleta nosijo uniforme mačističnega tipa s sivimi ali rjavimi srajcami, jahalnimi hlačami in škornji, usnjenimi naramnicami in noži. Po gozdovih se urijo kot vojaške enote. Zaradi teh izgredov so poslanci vseli nemških strank zahtevali skupščinsko razpravo o proti židovski gonji, mnogi pa zahtevajo, da se naj sprejme čimprej zakon, ki bi določal primerne zaporne kazni za take in podobne izgrede. BOMBE V CARACASU V glavnem mestu Venezuele Caracasu so neznane osebe vrgle bombo na radijsko postajo in na hišo polkovnika Padrona, bivšega guvernerja Caracasa v času, ko je v deželi vladala začasna vlada. Po teh napadih so zaprli 21 oseb, v mesto Los Teques pa poslali enote nacionalne garde, ker je v tem mestu središče protivladne zarote. VOJSKA V LAOSU PREVZELA OBLAST Po odstopu vlade Laosa je prevzela oblast vojska. Ta je med drugim sporočila, da zadnji sklepi Narodne skupščine niso v skladu s potrebami de- žele in da jih zato vrhovno po- veljstvo smatra za neveljavne. Poveljstvo armade je prevzelo vladne posle, dokler ne bodo sestavili nove vlade. SESTANEK NA VRHU 16. MAJA Sovjetski premier Hruščev je v pismih predsedniku Eisenhowerju, Macmillamu in de Gaullu privolil v sestanek na vrhu dne 16. maja, kakor so predlagali zahodni predsedniki. V pismih izraža tudi zadovoljstvo, ker so se zahodni zavezniki sporazumeli za kraj in datum sestanka na najvišji ravni. Ta sprejem predloga zahodnih predsednikov je vzbudil veliko zadovoljstvo. AMERIČANI BODO GRADILI TOVARNO V SZ Amerika tekstilna družba »In-tertex International« bo zgradila za sovjetsko združenje »Tehmah« predilnico v mestu Kalininu v moskovski oblasti. Nova predilnica bo imela 50.000 vreten za proizvodnjo volne in bombažne tkanine, dograjena pa bo leta 1961. INDUSTRIALCI SO POPUSTILI Te dni je bil končan osemmesečni spor med lastniki ameriške jeklarske industrije in delavci. Minister za delo Mitchell je sporočil, da sta obe stranki sprejeli pogoje za sporazum, ki jih je priporočila ameriška vlada. Kot je znano, so delavci jeklarske industrije lani stavkali 116 dni. V novembru je predsednik Eisenho-wer uporabil tako imenovani Taft-Hartleyev proti delavski zakon, po katerem so stavko s silo prekinili za 80 din. Okrog pol milijona stavkajoč h se je vrnilo na delo. Prepoved stavke preteče 26. januarja. Stavka je stala ameriško gospodarstvo 6 milijard dolarjev. HRUŠČEV OBIŠČE INDIJO V dobro obveščenih diplomatskih krogih v Moskvi vlada mnenje, da bo premier Hruščev na svoji poti v Indonezijo obiskal tudi indijskega predsednika Nehruja. 18530.000 JUGOSLOVANOV Po oceni Zveznega zavoda za statistiko je mela naša država decembra 1959 18.550.000 prebivalcev. Lani se je torej povečalo Število prebivalcev za 252.000. Leto 1960 pomeni v zgodovini afriških narodov pomembno obletnico. Neodvisnim afriškim deželam se bodo namreč pridružile še štiri nove: KAMERUN, ki je bil doslej pod francoskim skrbništvom, francoski TOGO. SOMALIJA (doslej pod itali-jamsko upravo) in dolgoletna britanska kolonija NIGERIJA. Prva tri ozemlja so bila dolga le ta pod skrbništvom Združenih narodov in prav lem gre zasluga za to, da so države administratorke več ali manj izpolnile svojo dolžnost, to je, da so pod nadzorstvom ustreznih organov OZN pripravile domače prebi -valstvo za prevzem samouprave, četudi so, kot bomo videli, skušale — vsaka na svoj način — ohranili svoj nekdanji kolonialni, vpliv. Že po prvi svetovni vojni, ko so veleslile-zmagovalke razdelile nekdanje nemške kolonije v Afriki, je francoska uprava prejela velik del Kameruna, na katerem je živelo več kot tri milijone ljudi. Anglija je prejela kot mandatno območje v glavnem severni Kamerun z več kot pol milijona prebivalci. Narodnostne, verske in do neke mere (udi gospodarske razlike so se v desetletjih še povečale. Francoski in bri.anski upravljavci so skušali uresničiti svoje gospodarsko-politične načrte, da bi ozemlje čim trdneje in čim globlje povezali s svojimi kolonialnimi interesi in položajem. Tako je bil britanski Kamerun v upravnem pogledu podrejen istim kolonialnim avtoritetam, ki so upravljale tu dr sosednjo britansko kolonijo Nigerijo. Zuto se še dandanes britanske oblasti trudijo, da bi »svoj« del Kame-runa po ukinitvi skrbniškega režim «■ pridružile nigerijski federaciji, ko bo jeseni leta 1960 postala samostojna dežela. Vendar je usoda teh načrtov negotova, ker prebivalstvo britanskega dela Kameruna nerado sliši o plebiscitu in noče podpisati prazne menice, s katero bi jih uvedla v isto državno hišo, v kateri bo domačin vsekakor po številu močnejši, pa tudi v precejšnji meri po vezan z dosedanjimi kolonialnimi či-nitelju Državno-polibična moč onega dela Kameruna, ki je bil pod francosko upravo, je precej jasnejši, četudi ne moremo niti zanjo trditi, da je povsem natančno določena. Volitve za krajevno zakonodajno telo v »francoskem« Kamerunu leta 1956 so pomenile pomemben korak pri ukinitvi skrbništva, obenem pa tudi korak, ki so ga kritizirale vse afriške, azijske in druge protkoloniialne sile. Vsi so se strinjali v tem, da so volitve in uvajanje krajevnih zakonodajnih organov nujne in potrebne na poti državne in politične osamosvojitve. Toda francoske kolonialne oblasti so že leta 1955 prepovedale delovanje množične in izrazito protikolo nialne organizacije »Unije kamerunskega prebivalstva« in njeno vodstvo zaprle ali izgnale v ilegalnost. Po teh ukrepih so skušali francoski koloni- alni krogi pred jasnostjo, posebno v OZN, čim bolj priporočiti francosko domačinsko vlado. V organiz. Združeni hnarodov pa so vse bolj zahtevali, naj ib skrbništva v tem delu Kameruna ne ukinili, dokler ne b pod nadzorstvom OZN izvedli nove. resnično demokratične volitve. Navzlic takim zahtevam široke mednarodne javnosti pa francoska vlada in njena marionetna skupina v Kamerunu nista odstopili v osnovnem stališču, da namreč nove volitve prej neodvisnostjo niso potrebne. Dali pa sta svečano izjavo, da bosta v najkrajšem času pomilostili vse politič-me krivce, omogočili neovirano vrnitev onim političnim emigrantom, za katerimi je policija razpisala tiralico, in razpustili nekatera komc-enlra-cijska taborišča. V luči takih okoliščin je razumljivo, da novoletno ukinitev skrbništva in spreminjanje »francoskega« Kameruna v samostojno državo ne vzbujajo med drugimi afriškimi deželami in med protikoloaiainimi silami omega navdušenja, ki bi prišlo do izraza tedaj, če bi šlo za zares demokratično pot samoodločbe ljudstva na tem ozemlju. Prisrčnim željam za napredek in krepitev nove mlade afriške dežele se pridružujejo tudi zaskrbljeni pogledi. Podobno usodo je imel tudi Togo. Ob razdelitvi nemških kolonij so potegnili mejo v smeri sever-jug ter ozemlje razdelili na »francoski« in »britanski« Togo. V narodnostno-plememskem pogledu sla si oba dela zelo sorodna, saj v obeh prebiva narod Eve, katerega člani žive tudi v obmejnih območjih Gane, nekdanje »Zlate obale«. Ko se je »Zlata obala« osamosvojila v članico Britanske skupnosti narodov Gano, se ji je pridružil tudi britanski del Toga. Vzhodni del pod francosko upravo pa je ostal pod skrbništvom Združenih narodov in bo 27. aprila 1960 dobil neodvisnost. Francoska kolonialna uprava, ki je dobila vzhodni Togo v upravljanje, je skušala več let tako usmeriti politični razvoj tega ozemlja, da bi se po ukinitvi skrbniškega režima spremenilo v člana Francoske Unije, to je, da bi postala prekomorska posest Francije z nekakšno formalno notranjo upravo. Za to so se posebno zavzemali leta 1956, ko so v »francoskem« Kamerunu izvedli one sumljive volitve. Toda na zahtevo OZN so aprila leta 1958 izvedli v francoskem Togu volitve za krajevno zakonodajno skupščino ustavodajne narave, ki bi se naj izrekla o načrtu za direktno vključitev v Francosko Unijo. Na teh volitvah so francoski nazori doživeli težak poraz. Zmagala je tamkajšnja opozicija, ki se zavzema za prenehanje skrbništva nad neodvisnim Togom in za pravico odločitve o morebitnih federativnih ni konfederativnih stikih z drugim, afriškimi ali neafriškimi deželami. Upoštevati moramo, da so tako v Gani kakor tudi v Togu precej močne težnje za združitev celotnega ob- močja, na katerem živi narod Eve, to je za »francoskega« Togu h Gani. Medtem ko imajo te težnje v Gani uradno podporo samega predsedniška Nkrumaha, nastopa sedanja krajevna vlada v Togu proti taki združitvi in se zavzema samo za čim tesnejše meddržavno sodelovanje z Gano. Italijan ko skrbništvo nad velkim delom Somalije bi morali po prvih sklepihh ukiniti konec leta 1960. Toda na zadnjem zasedanju Generalne skupščine OZN so italijanski in somalijski predstavniki zaprosili, naj bi ta datum pomaknil naprej. Generalna skupščina je slednjič sklenila, da »italijansko« Somalijo proglase zu neodvisno deželo 1. julija, to je pet mesecev poprej, kot so sprva predvidevali. Da bi pripravili državno politično in socialno zakonsko fiziognomijo nove neodvisne Somalije, so postavili poseben ustavodajni odbor, za kote rega pa ni zanesljivo, ali bo lahko do 1. julija dokončal vse priprave za ustavo. Vendar razglasitve neodvisnosti ne bodo preložili, četudi n bo svoje naloge opravil do določenega dne. Že izvoljeno zakonodaj.no skupščino bodo proglasili za ustavo' dajno skupščino in ta bo čimprej opravila svoje ustavodajne posle, na to pa razpisala nove volitve za na rodno skupščino. Glavne politične sile v Somaliji so: Liga somalijske mladine, ki predstavlja vladajočo stranko in ima 85 poslancev od skupnega števila 90 sedežev v skupščini, zatem Somalijska nacionalna fronta, ki obsega tri opozicijske stranke, im Liberalna mladinska stranka Somalije. Vse te skupine in stranke se zavzemajo za somalijsko neodvisnost, vendar se precej močno razlikujejo glede zunanjih n notranjepolitičnih nazorov. Somalijska nacionalna fronta se bo- juje za veliko Somalijo, ka naj bi obsegala tudi del Somalije pod britansko upravo ter del etiopskega ozemlja (provinco Agaden). V času, ko so Združeni narodi razpravljali o datumu proglasitve neodvisnosti, so prišle ponovno do izraza močne težnje vseh Somalijcev, onih iz italijanskega kot tudi on h iz britanskega »dela«, da bi svojo prihodnost gledali v perspektivi združitve. Seveda so načrti o združitv. Somalije zelo zamotani. V poštev pridejo le dolgoročne komponente v zvezi z britanskimi interesi v Vzhodni Afriki. Problem razmejitve med Etiopijo in eventualno združeno Somalijo predstavlja nalogo, ki jo lahko v smislu dobrih sosednih odnosov rešila obe deželi z enakopravnimi po- gajanji. Že pri prvih treh omenjenih deželah, ki so bile doslej pod skrbništvom, vse kaže, da se njihov boj za resnično neodvisnost ne more im ne bo končal z razglasitvijo njihove neodvisnosti. Morale bodo tudi naprej uresničevati, in razvijati norme demokratičnega notranjega življenja in ustvarili v sodelovanju s prijatelji tako podago gospodarskega življenja, kakršna je potrebna, da bi so politične pravice lahko spremenile v živo stvarnost. Te in še mnoge druge naloge čakajo nove države afriške celine. V prizadevanju, da se čimprej »svobode težkega gospodnrsko-socialnega in političnega nasledstva, lahko računajo na široko podporo napredne mednarodne javnosti in vlad, katerim pomenijo enakopravnost narodov in nevmešavnnje v tuje notranje zade-ve aksiom mednarodnega delovanja. Zato Jugoslovani iskreno žele novim članom mednarodne skupnosti vse najboljše, predvsem pa prijateljstvo z njimi. Alžir se letos že šesto leto bojuje za svojo neodvisnost. Arma-ila borcev je iz dneva v dan večja in tudi simpatije vsega svobodoljubnega sveta so na njihovi strani. NAFTA IN POLITIKA Venezuelski zapiski Venezuelski zapiski AMERIŠKE PETROLEJSKE DRUŽBE IN NOV KURS PREDSEDNIKA BETANCOURTA - DEŽELA, KI UVAŽA MLEKO IN ŽIVILA, ČETUDI IMA OGROMNE POVRŠINE NEOBDELANE ZEMLJE - NAČRT O AGRARNI REFORMI IN RAZVOJ KMETIJSTVA To se je zgodilo leta 1499. Enajst mesecev potem, ko je Krištof Kolumb plul mimo Južne Amerike, je italijanski pomorščak Amerigo Vespucci opaži1 v današnjem Marakaibskem zalivu indijansko naselje na kolih sredi plitkega morja. Prizor ga je tako navdušil, da je kraj imenoval Venezuela, to je »Male Benetke«. Seveda ni niti slutil, da se bodo nepolnih pet sto-let pozneje z istega zaliva dvigali nepregledni petrolejski stolpi ameriških petrolejskih družb. Menda je ni dežele na svetu, ki bi bila tako tesno povezana s proizvodnjo nafte kot Venezuela. Bogata naftna polja so privabila ameriške finančnike onstran Karibskega morja, da so pričeli pod ugodnimi potroji vlagati svoj kapital v industrijo nafte. Z nafto trenutno razpolagalo tri velike delniške družbe: »Creol Petroleum Corporation« (podružnica trusta Standard Oil of New Jersey). »Campany Shell de Venezuela« (povezan z Royal Dutch Chell) in »Golf Oil Corporation« skupno s kapitalom, ki je leta 1958 znašal približno 11 milijard bilovarov (en ameriški dolar je 5.55 bolivarov ) Ostali kapital je vložen v železno in- dustrijo, ki je v celoti v rokah ameriških korporacij. Zato ni čudno, če je bilo politično življenje v deželi do nedavna podrejeno gospodarskemu diktatu iz ZDA. Nemogoči odnos ZDA—Venezuela je celo prišel med onimi južnoameriški državami, ki se bore proti oblasti tujega kapitala, v pregovor: »Ne moremo dopustili, da bi nas Venezuelirali« so govorili južnoameriški politiki. Toda dežela ima tudi vse možnosti za razvoj kmetijstva. Prostrana dolina ob Orinoku je doslej le delno izkoriščena. Nacionalni dohodek je do nedavna znašal letno 130 boli varov (30 dolarjev). Razumljivo je, da je venezuelska vas živela ne le v bedi, temveč tudi v kulturni zaostalosti. Tak razvoj je ustrezal ameriškim družbam, ki so iskale v dogovoru z venezuelskimi gospodarskimi in političnimi vrhovi samo dobiček. Venezuela je imela skoraj deset let diktatorski režim. Na novih predsedniških volitvah decembra 1958 pa je prišlo do temeljite spremembe. Na volitvah je zmagal Romulo Betancourt. ki je vodil dolga leta progresivno organizacijo »Demokratična akciia-c, ki je živela ves čas po državnem uda- ru leta 1948 v ilegali. Demokratična akcija je dobila v skupščini 86 poslanskih mest od skupnega števila 72, v senatu pa 52 mest napram 21 ostalim. Novi predsednik sodi med najuglednejše demokratične osebnosti Južne Amerike. Pripada cni skupini, ki jo cenijo kot nosilce državljanske demokracije in svobode. Vse svoje življenje je posvetil boju za svobodo domovine. Že kot študent je moral v Izgnanstvo in se od tam boriti proti diktaturi Gomeza. Lela 1915 je sodeloval v uporu proti reakcionarni vladi generala Anganita. Tedaj je prvič prišel na oblast kot predsednik revolucionarne junte, ki si je zadala nalogo, organizirali nove volitve. Na volitvah je zmagal njegov veliki pr -jatelj, znani pisec Romulo Galegos. Polkovnik Jimenes je zatem s krajno desničarskmi elementi organiziral državni prevrat. V deželi je zavladala vojaška diktatura. Sele 25. januarja 1958 je moral osovraženi general pred revoltom množic pobegniti iz dežele, od tedaj dalje pa do volitev novega predsednika pa je imela oblast v rokah začasna vlada. Novo vlado sestavljalo poleg predstavnikov demokratič-ne akcije še demokratično-re-publikanska zveza in krščanskosocialna stranka Kopej. Značilno je, da podpirajo to koalicijo tudi KP Venezuele, sindikati, študentske in druge organizacije. Gre za na novo skovano enotnost, ki je pokazala svojo življenjsko moč v boju proti prevratniškim poizkusom in desničarskim elementom. Te demokratične organi- zacije so sprejele skupno resolucijo, v kateri obljubljajo, da bodo za vsako ceno ohranile enotnost, branile novi državni red, reševale osnovna nacionalna vprašanja ter izvedle »dokončno gospodarsko in politično osvoboditev«. Prvi udarec nove vlade je kajpada veljal gospodarskemu in političnemu vplivu ameriških petrolejskih družb. V sedanjih pogojih bi po mnenju vladnih izvedencev ne kazalo podržaviti petrolejske družbe, ker bi s tem spodkopali temelje režimu. Zato se je predsednik Betancourt odločil za opreznejši, vendar v primerjavi doslej za zelo učinkoviti način, za tako imenovano presajevanje petroleja. Zahteval je od petrolejskih družb, da zvišajo dosedanji državni delež pri čistem dohodku od 50 : 50 na 60 : 40 Statistike kažejo, da znaša to približno milijardo dolarjev letno. S tem čistim dohodkom naj bi pomagali dvigniti domačo industrijo. Med drugim naj bi ustanovili prvo domačo petrolejsko podjetje, ki bi na podlagi mešanega sodelništva državnega in zasebnega kapitala izkoriščala ona petrolejska polja, ki doslej še čakajo »belih rudarjev«. O Svojo ostrico je Betnncour-tova vlada naperila tudi proti ameriškim družbam »United Steel« in »Betleham Steel«, ki imata v rokah vso proizvodnjo železne rude. Venezuela je bila lani m četrtem mestu na svetu po proizvodnji železa in je z njim oskrbovala ZDA. Ena od omenjenih dveh ameriških družb po starih sporazumih ni plačevala nobenega prispevka za izkopano rudo, druga pa samo neznaten delež. Razen tega pošilja v Ameriko železo po najnižji ceni. Pred mesecem je vlada sklenila proučiti pogoje pri prodaji rude v zadnjih petih letih. Od družb je zahtevala, naj ceno rude poveča za en dolar pri toni. da bi vsaj s pomočjo davkov na njihov dohodek zajamčila deželi določene koristi. Dežela bi se kajpada morala odločneje lotiti tudi temeljite agrarne reforme, vendar za sedaj sodijo, da je treba pospešiti izgradnjo domače industrije. Kakšni odnosi vladajo na kmečkem tržišču, pa pričajo naslednji Dodatki: V glavnem mestu Venezuele Caracasu pijejo mleko, ki ga dovažajo iz ZDA, jedo jajca, ki pri-hajajo celo iz Nove Zelamdije, in pripravljeno solato iz uvoženega sočivja, medtem ko se milijonov hektarjev venezuelske zemlje še ni dotaknila človeška roka. Za uvoz živil so dajali letno približno 140 mili-jonov dolarjev, od tega za mleko trideset milijonov, za jajca pa deset milijonov. Ka.kih tri-četrt kmečkih prebivalcev nima sploh zemlje, 6.759 veleposestnikov pa ima v rokah 22 milijonov hektarjev delno ali izredno slabo obdelane zemlje. Po zakonu, ki ga je vlada predložila skupščini. bodo kmetom dajali najprej držav- no in zatem neizkoriščeno veleposestniško zemljo. Agrarnega maksimuma ne nameravajo določiti. Kmetje bodo odplačali dobljeno zemljo. Agrarno reformo nameravajo izvesti v približno treh letih. Seveda bo potekala sama reforma zelo počasi. Zaviralo jo bo odplačevanje odškodnine veleposestnikom. Toda vlada ne želi, da bi kmetje že takoj spočetka ostali brez moči na novi zemlji. Pomagala jim bo z zadružništvom ter zgradila poprej 2000 km cest skozi zapuščene kmečke predele in 10 tisoč vaških hiš, šol in zdravstvenih središč. O Bogastvo Venezuele je v nafti. Za sedaj ho dežela dobivala le del dohodka od tega »tekočega zlata«. Preden bodo odtekle vse njene bogate zaloge, se bosta razvili tudi nacionalna industrija in kmetijstvo. Dežela se slednjič obrača sama k sebi. V samem notranjem razvoju sicer še obstaja jo sile. ki bi hotele pod vplivom tujine ali iz lastnih ambicij spodkopati tla takemu razvoju. Trde, da so skrivajo celo v armadi, za južno Ameriko tako važnem činitelju. pristaši znanega izgnanega diktator in Jimeneza. Tudi tristranska koalicija ni, kot kaže, preveč trdna. Zato je treba še vedno iskati ravnotežja med raznimi strujami. Ni dvoma. da bo to nalogo predsednik Betancourt s težavo, toda z uspehom opravil. POMURSKI VESTNIK. 7. JAN. 1960 2 VEČ POMOČI PRI SOCIALISTIČNI PREOBRAZBI KMETIJSTVA Kot smo že na kratko poročali, je bil v minulem tednu letni občni zbor Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov. O delu društva je uvodoma poročal predsednik dr. Orel, ki je v svojem poročilu orisal dosežene uspehe v kmetijstvu ter prikazal tudi nekatere dosedanje pomanjkljivosti. Poudaril je zlasti nadaljnje naloge kmetijskih strokovnjakov, ki morajo poleg teženj za visokimi donosi, prispevati dobršen delež tudi k socialistični organizaciji kmetijstva. Poudaril je, da mora biti vsak član društva propagator naprednih oblik dela pri socialistični preobrazbi vasi. V poročilu je pohvalil delo komisij, zlasti šolske in živinorejske, medtem ko ostale v minulem letu niso bile posebno aktivne. Za njim je nato poročal o izvajanju planskih nalog v kmetijstvu podpredsednik OZZ Alojz Benko. Dejal je, da so postavljene planske naloge v redu dosežene, razen nekaterih izjem. Pri izpolnjevanju planskih nalog pa se vse ostreje pojavlja pomanjkanje sposobnega upravnega in strokovnega kadra, ki bi svoje naloge obvladal tudi z ekonomsko-političnih vidikov. Kmetijske organizacije naj bi v bodoče izkoristile vse oblike zakupa zemlje za organiziranje lastne proizvodnje. V referatu je tovariš Benko tudi poudaril, da v vinogradništvu in sadjarstvu zaostajamo ter dodal, da je okrajna zadružna zveza zadolžena skupno z društvom kmetijskih inženirjev in tehnikov, da preštudira metode za vključevanje kmetovalcev v obnovo sadnih plantaž ter najde primerne oblike za sodelovanje. Po poročilih se je razvila živahna razprava, v kateri so poleg zastopnikov poslovnik zvez ter članov društva sodelovali tudi predsednik OZZ Štefan Antalič, podpredsednik OLO Joško Slavič, načelnik tajništva za gospodarstvo OLO Peter Vujec in drugi. V razpravah je bilo zlasti poudarjeno, da morajo kmetijske organizacije skrbeti, da bodo svoje dejavnosti pocenile. Predlagali so tudi, naj bi kmetijski strokovnjaki med drugimi svojimi nalogami skrbeli tudi za hitro razvijanje kooperacije. Ob koncu pa so še predlagali, da naj društvo v okviru študijskih sestankov preštudira v prvi vrsti problematiko nagrajevanja po enoti proizvoda ter študij nato posreduje kmetijskim gospodarstvom. Prav tako naj hi društvo sestavilo enotno metodologijo razdeljevanja proizvodnih stroškov po posameznih kulturah, da bodo gospodarstva lahko ob vsakem času ugotovila točno lastno ceno. -ko ZAKAJ JE MLEKA PREMALO? V eni izmed decembrskih številk našega lista smo obširneje pisali o pomanjkanju mleka za predelavo in potrošnjo. Glede na to smo zastavili vprašanja, kaj sodijo o tem tudi nekateri kmetovalci. Prvo smo izbrali Rakičan, kjer nam je odgovoril kmetovalec Šlefan Györek na to vprašanje nekako takole. »V Rakičanu prodajo kmetovalci v zimskih mesecih povprečno 165 litrov mleka, poleti pa okrog 210 litrov, V vasi je okrog 110 kmetijskih gospodarstev, vendar jih prodaja mleko le 29. Sam imam štiri krave. Lani sem prodal Tovarni mlečnega prahu vsega okrog 6500 litrov mleka, kar je na kravo približno 1600 litrov.« Po njegovem mnenju mleka primanjkuje predvsem zaradi slabe krme, poleg tega pa kmetovalci premalo preračunajo, ali se splača dajati polnomastno mleko tudi živini. Z enostavnim računam nam je prikazal, kakšne razlike nastanejo v stroških in ceni. če kmetovalci dajejo mleko živini ali tovarni mlečnega prahu. Vendar tudi sam vsega mleka ne proda, saj redi mlado govejo živino za zakol. Po lastni izkušnji sodi, da na mlečnost zelo vpliva bela detelja, seveda ni pozabil pri tem omeniti tudi velikih ugodnosti, ki bi jih imeli kmetovalci, če bi bilo dovolj močnih krmil. Tako bi bilo dovolj mleka za prehrano oziroma predelavo in za pitanje živine. Na vinogradniškem gospodarstvu v Radgoni Povečana proizvodnja šampanjca POVEČANJE PROIZVODNJE ŠAMPANJCA OD 30 NA 109 TISOČ STEKLENIC LETNO — PROIZVODNJA PO NOVEM NAČINU HITREJŠA IN CENEJŠA — VEČJI POUDAREK KVALITETI IN UVELJAVLJANJ NA SVETOVNEM TRGU - POSTOPNO POVEČEVANJE SEDANJIH ZMOGLJIVOSTI OBRATA Vinogradniško gospodarstvo v Gornji Radgoni je pred dnevi končalo z gradnjo in urejanjem novega obrala za proizvodnjo šampanjca. Z gradnjo so začeli že spomladi in je stala skupno z opremo okrog 25 milijonov dinarjev. Gospodarstvo je že vrsto let proizvajalo šampanjec po starem francoskem načinu z letno zmogljivostjo 25 do 50 tisoč steklenic. Dosedanja proizvodnja pa je bila znatno dražja in dolgotrajna, saj je trajala skoraj dve leti. Po novem načinu pa bo šampanjec sposoben za trg že v dveh mesecih, poleg tega pa se bo povečala proizvodnja na okrog 100 tisoč steklenic letno. Tudi lastna cena se bo predvidoma znižala skoraj za 200 dinarjev pri steklenici. Gospodarstvo pa se zaveda tudi silovite konkurence na svetovnem trgu, zato bo dalo v bodoče največji poudarek kvaliteti in skušalo znižati lastno ceno. Skušalo bo razširiti sedanja tržišča ter za svoj šampanjec zainteresirati svetovni trg. Doslej so največ šampanjca dajali v London; Brüxeles ter v Ameriko, medtem ko so v Jugoslaviji med najresnejšimi interesenti glavna in obmorska mesta. Kapaciteta novega proizvodnega obrala pa je mnogo večja, zato ga bodo opremljali postopoma, se pravi, vzporedno z naraščanjem potrošnje. Prav tako bodo lahko uvedli proizvodnjo še nadaljnjih novih vrst šampanjca. Na gospodarstvu menijo, da si bo radgonski šampanjec zlahka utrl pot na svetovni trg, pa tudi domača potrošna središča bodo z izboljšanjem kvalitete zanj vse bolj povpraševala. -ko Razne vesti NAŠ ATOMSKI REAKTOR V ponedeljek je začel v inštitutu za jedrsko energijo »Boris Kidrič« v Vinci obratovati velik raziskovalni reaktor, ki je bil zgrajen na podlagi sporazuma med našo državo in ZSSR o sodelovanju na torišču jedrske dejavnosti in uporabe atomske energije za miroljubne namene. Zgradila in montirala so ga sovjetska in jugoslovanska podjetja. Gradbena dela so se začela ob koncu leta 1956, montiranje naprav pa lani. Tako velikih reaktorjev, kot je naš v Vinci, je po vsem svetu le osem. Visok je 17 metrov, kakih osem metrov visok gornji del reaktorja stoji v razsežni glavni dvorani, drugi del pa je skrit za debelimi betonskimi stenami in svinčenimi vrati, ki varuiejo ljudi pred nevarnim sevanjem. Z reaktorjem je naša država dobila najpomembnejši objekt za znanstveno raziskovalno delo na področju jedrskih znanosti. Naši strokovnjaki bodo reaktor uporabljali tako, da bodo posamezne materiale spravljali vanj in jih spreminjali v radioaktivne izotope ali pa jih bodo izpostavljali snopu radioaktivnih žarkov, ki bodo na njih izzvali določene spremembe. PRVI JUGOSLOVANSKI HLADILNI VAGONI Tik pred koncem minulega leta je Tovarna železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru izdelala za potrebe jugoslovanske železnice prvih deset hladilnih vagonov, ki jih bo železnica uporabljala za prevoz sadja, mesa in drugega lahko pokvarljivega blaga. Ker takih vagonov doslej pri nas nismo izdelovali, smo jih morali uvažati. Samo letos je Jugoslavija uvozila iz Vzhodne Nemčije 100 takih vagonov, ki so pa enaki kot izdelani v mariborski tovarni. Vsak nemški vagon je stal 10.000 dolarjev, mariborski pa stane 10 milijonov dinarjev. Pri izdelavi je imelo podjetje največ težav zaradi pomanjkanja materiala. Zato so morale nekatere tovarne za potrebe mariborskega podjetja osvojiti celo proizvodnjo nekaterih novih vrst materiala. OBČNI ZBOR Industrijskega gasilskega društva v Radencih Na nedavnem občnem zboru industrijskega gasilskega društva v Radencih so ocenili društveno dejavnost v minulem letu ter se pogovo- rili o bodočem delu. Ugotovili so, da društvo dobro dela. Desetine, ki delajo v posameznih obrat h, so poskrbele med letom za strokovna predavanja. Člani se zavedajo važnosti požarne varnosti v podjetju itn skrbijo za svoje strokovno izobraževanje. Se bolj bodo poskrbeli za ureditev in izpopolnitev zaščitnih ukrepov v obratih. Pri ocenjevanju društvenega dela je doseglo društvo lani 493 točk. Nudili so pomoč pri dveh zunanjih po žarih. Zelo dobro so oskrbljeni z varnostnimi napravami, saj znaša vrednost teh, vštevši vse potrebno orodje, 4 milijone 200 tisoč dinarjev. Želijo si malo več aktivnosti od ženske desetine ter več moralne pomoči im osebnega stika med vodstvom podjetja im društvom. Sklenili so, da bodo za preprečitev požara v podjetju usposobili, vse delavce in uslužbence. Ika 20 HEKTAROV VRBE V LENDAVI Letos spomladi nameravajo v Lendavi zgraditi večji pletarski obrat, ki bo zaposlil okrog 100 ljudi. Pletarna Lendava, ki deluje v okviru KGG Lendava, je letos preko izvoznega podjetja »Kooperativa« v Ljubljani prodala za 14 milijonov dinarjev raznih izdelkov. Lendavsko posestvo je doslej uredilo 12 hektarov nasadov vrbe. Za to so izkoristili zemljišča ob Muri in Ledavi. ki jih drugače ni mogoče uporabiti, saj so preveč zamočvirjena. Z razširitvijo obrata se bo povečala tudi proizvodnja. Računajo, da bodo letos uredili še 8 hektarov nasada, vrednost proizvodnje pa povečali od sedanjih 14 na 45 milijonov dinarjev. Ker pletene košarice izvažajo in je na inozemskem trgu precejšnje povpraševanje po izdelkih iz vrbovega šibja, ima lendavska pletarna dovolj možnosti, da uspešno izvede načrt o razširitvi obrata. Stroški za gradnjo nove pletarne bodo znašali okrog 55 milijonov dinarjev. Pionirji radi igrajo POMEMBNA PUBLIKACIJA Ko smo si ogledali »Gospodarski koledar 1960«, moramo priznati, da je to lepa, zanimiva in koristna publikacija. V našem socialističnem gospodarstvu je že od nekdaj želja, da bi na najenostavnejši način nudili delovnim kolektivom vso pomoč, da bi jim posredovali snov, ki jo morajo pri svojem delu poznati. Mar ne razpravljamo pri nas na vseh sestankih, od sestankov upravnih odborov in delavskih svetov v podjetjih, na množičnih sestankih volivcev in naših družbenih organizacij, pa na zasedanjih naših političnih predstavništev o potrebi, da bi doma in v inozemstvu prikazali našo stvarnost. In prav v vsakoletnem »Gospodarskem koledarju« je vse to tako lepo zbrano, da je ta koledar pravcati prikaz naših uspehov, težav, problemov in nalog za bodočnost. Vse te podatke ni lahko dobiti. Odkar so pri nas odpravljene glavne in generalne direkcije raznih proizvodnih strok in odkar smo upravo kolikor je le bilo mogoče decentralizirali, morejo o posamezni gospodarski stroki na splošno pisati le najbolj razgledani strokovnjaki. Zato bi bilo prav, da bi bil »Gospodarski koledar« dosegljiv slehernemu, ki se želi spoznati z našim gospodarstvom. da bi ga prečitali vsi člani naših delovnih kolektivov, da bi o njegovi vsebini razpravljali, da bi snov v »Gospodarskem koledarju« naši učitelji, profesorji in pedagogi posredovali učencem, dijakom in študentom. O pomenu »Gospodarskega koledarja« sta dala pohvalni izjavi dva izmed letošnjih avtorjev, ki so prispevali članke za koledar, in sicer podpredsednik Zvezne ljudske skupščine tovariš Franc Les-košek-Luka in predsednik Sveta za šolstvo tov. Vladko Majhen. Pribiti je treba, da so »Gospodarski koledarji«, ki jih vsako leto izdaja »Nova proizvodnja«, zbir dogodkov in uspehov v našem gospodarstvu, zbran po kronološkem redu, tako da bodo vsi dosedanji »Gospodarski koledarji«ostali važni in pomembni tudi za naše naslednje generacije. Naj na kratko popišemo vsebino letošnjega »Gospodarskega koledarja«: Tov. Franc Leskošek-Luka podaja misli o pomenu znanstvenega, tehničnega in strokovnega tiska. Sekretar za splošne gospodarske zadeve dr. Danilo Dougan opisuje investicijsko dejavnost v LRS v preteklem letu; sekretar Zveze inženirjev in tehnikov LRS inž. Janko Torkar piše o organizaciji inženirjev in tehnikov; Ivan Gorjup opisuje delo zborov proizvajalcev; dr. Vekoslav Polh prikazuje pomen planiranja v družbeno ekonomski ureditvi FLRJ; Roman Albreht govori o aktivnosti sindikatov; Vlado Majhen, Lojze Piškur, Oton Vidmar, prof. Ivan Bertoncelj in Anka Gaberc so prispevali članke o naši šolski reformi, o našem strokovnem šolstvu, o centrih za izobraževanje v podjetjih in o izobraževanju odraslih; dr. Leon Jerovec opisuje vlogo inženirjev in tehnikov v borbi za zvišanje produktivnosti dela; prof. dr. Sto jan Pretnar razlaga pogodbeno združevanje v našem gospodarstvu; Franjo Aleš piše o tehnični varnosti dela; Franc Mrevlje opisuje načine nagrajevanja v našem gospodarstvu; dr. Hugo Skala pojasnjuje, kako se tujim strokovnjakom plačuje devizna in dinarska plačila; Albert Svagelj opisuje dejavnost Slovenske izseljenske matice; dr. Julij Faleher piše o gospodarski situaciji Koroških Slovencev; inž. Miloš Gnus je prispeval članek o slovenskem pristanišču Koper; Stane Furlani opisuje spremembe in dopolnitve kazenskega zakona; Stanko Mihelčič prikazuje javno pravobranilstvo v vlogi pravnega zaščitnika splošnega ljudskega premoženja; Franc Špendal prikazuje gospodanske prestopke v knjigovodstvu, navaja upravne takse pred gospodarskimi sodišči in piše o embalaži v splošnih blagovnih uzancah; Adalbert Trobec podaja perspektivni razvoj revizijske službe; prof. dr. Vladimir Murko razpravlja o naših državnih obveznicah; Tone Klemenčič je zbral po tvarini vse gospodarske predpise, kar bo silno olajšalo delo vsem, ki morajo ob kakršnikoli zadevi imeti zbrane predpise in jih poznati; inž. J. Pahor prikazuje pomen atomov v gospodarstvu; inž. Milan Pertot razpravlja o ekonomiki jedrskih električnih central; inž. Anton Ditrih piše o modernih kotlih v sodobnih centralah; inž. Lojze Kerin prikazuje naše vodno gospodarstvo; sledijo članki najbolj razgledanih avtorjev o vseh naših industrijskih strokah, o kmetijstvu, zadružništvu, gozdar šivu, o ribištvu, o lovstvu, o gradbeništvu, o naši stanovanjski politiki, o prometu, o trgovini,, gostinstvu, turizmu, obrti, bančništvu, gasilstvu, o zavarovanju. Nadalje je objavljen članek o gospodarski problematiki mariborskega okraja. Nadvse važen je članek dr. Vladimirja Murka O pomenu obrti za narodno gospodarstvo«. Albin Podjavoršek prikazuje pomen in naloge rehabilitacije invalidov. Prekrasno je prikazan pregled organizacije oblasti Ljudske republike Slovenije in personalni sestav državnih organov LRS. Na koncu pa so objavljene najvažnejše statistične tabele o našem gospodarstvu. V resnici je Gospodarski koledar« publikacija, v kateri je moč najti potrebne podatke za vsako vejo našega gospodarstva. Zato bi moral ta koledar poznati sleherni, ki je kjerkoli zaposlen v našem gospodarstvu. Biti bi moral na vsaki pisarniški mizi, v vseh naših knjižnicah, čitalnicah in čakalnicah, v najmanj enem izvodu bi ga morala imeti vsaka naša šola. Uredništvu »Nove proizvodnje«, ki že od leta 1953 dalje vsako leto izdaja »Gospodarski koledar«, je treba izreči zato lepo publikacijo vse priznanje, posebno še zato, ker je tudi tehnična oprema, vezava, razdelitev nadvse smiselna in na višku in ker tudi cena »Gospodarskega koledarja« ni visoka. SOBOŠKI FILMSKI BAROMETER Po kriminalki znanega mojstra francoske kinematografije Rene Clai-ra »Ulica sanj«, v kateri smo imeli priložnost videli nedavno umrlega Henri Vidala ter Pierra Brasseura in ljubko Dany Carrel, bo ob koncu tega tedna na sporedu ameriški barvni western v kinemaskopu CRN DAN V BLACK ROCKU Film lahko nedvomno uvrstimo med boljše svoje zvrsti. Režiser John Sturges je zbral okrog sebe prav dobro igralsko ekipo in po njeni zaslugi gledalec kar mimo grede pozabi, da gleda na platnu — western. V filmu bomo videli »dobrega starega« Spencerja Tracyja, Roberta Ryana, Anne Francis, Deana Jagge-ra, Wallera Brennana, Ernesta Borg-miiia, Lee Marvina in vrsto znanih obrazov ameriške kinematografije. Tudi pri scenariju je imel režiser srečno roko, saj ga je napisal Millard Kaufman po romanu Howarda Breslina, ki je žel pri bralcih obilo uspeha (»Bad day at Black Rock«). Gre za ameriške pogoje zelo enostavno zgodbo. Nekega japonskega farmerja, katerega sin je bil odlikovan na strani Američanov, so v Black Rocku med minulo vojno krvoločno linčali in neznanec (Spencer Tracy) pride po štirih letih v mesto, da zadevo razišče ter ugotovi krivce. Vse ostalo se odvija nato po že znanih konceptih: pravica ob koncu zmaga, še prej pa preteče nekaj nedolžne krvi mlade Lil (Anne Francis). Ko obračuna z nasilnežem, neznanec zopet zapusti mesto in življenje steče po že znanih, dobro speljanih kolnikih. . . Prihodnji ponedeljek im torek bo na sporedu jugoslovanski film RAZPOKA V RAJU To je osmi igrani film našega režiserja Vladimir« Pogačiča, ki je sprožil s tem filmom na lanskem filmskem festivalu v Pulju obilo razprav, očitkov in podobnega. Le za las je manjkalo, da ni dobil Pogačič priimka »enfant terrible«, kar je pred časom doletelo v Hollywoodu Orsona Wellesa. Odkod naenkrat bojno stanje med kritiki in Pogači-čem, ki je precej pripomogel k uspešnemu razvoju naše kinematografije! Režiser sam pravi, da se je odločil za temo, ki jo obravnava film (sodoben zakon) zato, ker ga je pritegnila njena sodobnost. Hotel je ustvariti moderen, senzualen film, ki se vsebinsko razlikuje od njego-vih prejšnjih filmov, zlasti od filma »Sam«, ki smo ga pred dnevi gledali tudi pri nas. Res je, da je Pogačiču uspelo ustvariti film o tragediji dveh zakoncev ali bolje: tragediji njunega zakona. Osnovno vprašanje, ki sp pojavlja v filmu, pa je: kdo je kriv smrti mlade žene Marje, katere truplo so našli v Donavi? Morda Pogačiču ni uspelo povsem odgovoriti na to vprašanje, morda je njegov odgovor preveč odkrit, morda so d a- logi preveč iskreni ... Ni naš namen, da bi iznašali očitke, ki jih je bil deležen ta Pogačičev film. Omenili bi le to, da žanje film med občinstvom uspeh, prepričani pa smo, da film niti režiserja ni povsem za-dovoljil. To ga bo nedvomno spodbudilo k novim podvigom, ki jih bomo samo pozdravili, v kolikor bodo uspešnejši od »Razpoke v raju«. J. Arthur Rank je izdelal angleški film, ki ga bomo gledali sredi prihodnjega tedna VREŽI NJENO IME S PONOSOM Film je nastal po resnični zgodbi iz druge svetovne vojne. Mlada vdova (Virginii« McKenna) se pridruži francoskemu odporniškemu gibanju, čeprav se še ni potolažila zaradi udarca, ki jo zanjo predstavlja moževa smrt. Da bi jo še bolj uspo-sobili za naloge, ki jo čakajo, jo pošljejo na tečaj za diverzante. Temu sledijo njena številna srečanja z nevarnostjo. Naposled pade vdova v kremplje krvoločnih gestapovcev, kjer smrt dokonča njeno trnovo in herojsko pot. Po vojni prejme visoko angleško odlikovanje namesto padle matere njena hčerkica . . . Film bo ponovno obsodil zverinske postopke nemških fašističnih osvajalcev med drugo svetovno vojno, hkrati pa se bo oddolžil spomina številnih junakov, ki so se z vsem pogumom uprli fašističnemu terorju. Med le sodi tudi Violette Szabo, ki ji je posvečen ta film. bjš POMURSKI VESTNIK, 7. JAN. 1960 3 ŽIVINOREJA MORA KRITI POTREBE POTROŠNIKOV IN KMETIJSTVA ŽIVINOREJA MORA ČIMPREJ KRITI POTREBE POTROŠNIKOV IN KMETIJSTVA - PREKO 40 ODST. NARODNEGA DOHODKA IN VELIKO VEČINO TRŽNIH VIŠKOV IZ KMETIJSTVA USTVARJA ŽIVINOREJA - LETOS ZABELEŽEN V OKRAJU VELIK PORAST ŠTEVILA ŽIVINE IN TRŽNIH VIŠKOV — POTREBNO JE UVESTI ENOTNO PASMO S POZITIVNIMI PROIZVODNIMI LASTNOSTMI - PRI POGODBENEM PITANJU LETOS DOSEŽENI DOKAJ ZADOVOLJIVI REZULTATI Na zveznih, republiških in okrajnih posvetovanjih so letos sklenili, da mora živinoreja čimprej kriti potrebe potrošnikov ter kmetijstva. Najbolj občutno je pomanjkanje mleka in mesa, pa tudi kmetijstvo potrebuje za pospešen razvoj in višje donose čedalje več naravnega gnoja. Kmetijska gospodarstva im zadruge so v letošnjem letu v tej smeri napravile precej velik korak. Letos je zlasti narastel odstotek tržnih viškov, medtem ko se pri pomanjkanju mleka stanje ni dosti spremenilo. Zadruge so razmeroma hitro uveljavile pogodbeno pitanje živine ter začele hkrati ustanavljati svoje ekonomije z večjimi hlevi. Letos so zadruge sklenile pogodbe za pitanje 4750 glav goveje živine, za 363 telet do enega leta ter za preko 27 tisoč prašičev. Večino te živine so že prevzele. Skoraj iz vseh zadrug poročajo, da se število pogodb za pitanje živine v prihodnjem letu hitro veča. V večini zadrug menijo, da je pogodbeno pitanje, zlasti pitanje goveje živine z ozirom na sedanje cene uspešno. Hkrati pripominjajo, da se jim pitanje mladega goveda tem bolj izplača, če je Število večje. Za zadružnike je zlasti značilno, da so skoraj vsi istega mnenja, kot je dejal tov. Franc Fišer iz Ljuto- mera: Vzreja mlade goveje živine je s krmili, katere nudi zadruga, vsekakor rentabilna in hitrejša. V kolikor spitani živimo s temi krmili do 200 kg. je v naprej sposobna tudi pri manj vredni krmi hitro napredovali. Da se ml proizvodni stroški popolnoma krijejo, mo ra znašati mesečni prirastek 30 kg. Trenutno pitam pet glav mladega goveda, pri katerem dosegam mesečni prirastek 40 kilogramov, kar pomeni, da je trud brez dvoma povrnjen. Tudi glede pogodbenega pitanja nimajo zadružniki posebnih pripomb, vendar menije da bi se morala počasi uvesti enotna in kvalitetnejša pasma. Velik napredek so dosegle nekatere zadruge tudi pri uvajanju lastne reje goveje živine. Kmetijska zadruga Slatina Radenci ima v svojih odprtih hlevih že 60 glav mladega goveda. zadruga Selo-Fokovci poleg molznic že preko 50 glav mladega goveda, precej živine pa imajo že tudi zadruge Veržej, Gornja Radgona ter še nekatere druge. Tudi družbena gospodarstva so v primerjavi z zadrugami letos zabeležila precejšen porast tržnih viškov. Letos so prodala že 2600 prašičev, od toga 2200 bekonov, ostalo pa plemenske prašiče. Prodala so tudi 675 glav goveda, od tega 428 za izvoz, ostalo pa za zakol. Močan porast števila živine in tržnih viškov, ki je predviden na posestvih in zadrugah v prihodnjih letih, obeta, da bo živinoreja v našem okraju lahko kmalu zadovoljevala potrebe na trgu ter v kmetijstvu. J. Stolnik Ob Dnevu Jugoslovanske ljudske armade je vaški odbor SZDL v Petanjcih povabil graničarje na svečan sprejem (Foto: Bračko) VESTI IZ NAŠIH KRAJEV TURNIŠČE V nedeljo bo imela organizacija Zveze borcev v Turnišču letni občni zbor. Organizacija ima 35 članov, ki so lani pomagali pri več proslavah, prav tako pa so za Dan JLA obiskali graničarje v Kobilju. V glav nem je organizacija skrbela za grobove borcev, talcev in za otroke žrtev zadnje vojne. Od teh jih pet obiskuje še osemletko. * V nedeljo bo imelo gasilsko društvo Turnišče redni letni občni zbor. Člani društva bodo razpravljali predvsem o delu v preteklem letu in o delu gasilskega društva v letu 1960. ČRENSOVCI Pred kratkim je bil v Črensovcih zbor volivcev, na katerem so razpravljali o delu krajevnega odbora. Na splošno je črensovski krajevni odbor lani dobro delal. Volivci so kritizi- rali predvsem one vaščane, ki lani niso navozili gramoza na vaške ceste in poti. V Črensovcih je precej aktivna organizacija Rdečega križa, ki je lani pridobila precej krvodajalcev. * Zadružni svet kmetijske zadruge Bistrica je pred nedavnim sklenil, da se priključi kmetijski zadrugi Črensovci. Dokončno bo pripojitev izvedena najbrž še ta mesec. Zavod za napredek obrti pri okrajni obrtni zbornici v Soboti bo priredil v kratkem pletiljski tečaj na šoli v Črensovcih. Otroci kažejo za tečaj precejšnje zanimanje. PROSENJAKOVCI Na lanskoletnem občnem zboru Rdečega križa v Prosenjakovcih so med drugim sklenili, da uredijo v vasi primeren vodnjak s kopalnico in pralnico. Nekaj sredstev jim je obljubil okrajni odbor Rdečega križa. Vendar sklepa niso izvedli, ker ni bilo cementa. Kljub temu so vaščani že pripravili za gradnjo skoraj ves gradbeni material. Vaščani upajo, da bodo vodnjak, kopalnico in pralnico uredili letos. O tem nameravajo razpravljati tudi na bližnjem občnem zboru. IVANJŠEVCI Preteklo nedeljo so imeli občni zbor Rdečega križa tudi v Ivanjševcih, kjer je včlanjenih v organizacijo okrog 80 % volivcev, kar je precej, če to vas primerjamo s Selom, kjer je od 1200 volivcev le 65 članov Rdečega križa. V Ivanjševcih so na občnem zboru govorili o tem. da bi bilo potrebno v prosenjakovski ambulanti urediti tudi zobno ambulanto. Prav tako naj bi organizacija Rdečega križa pripravila nekaj zdravstvenih predavanj, med drugim predavanje o negi dojenčka in o higieni prehrane. ROGAŠOVCI V nedeljo so na občnem zboru čebelarskega društva v Ro-gašovcih čebelarji razpravljali o lanskih uspehih pri čebelji paši in o nekaterih organizacijskih zadevah. MLADINA V D. SLAVEČIH Mladinski aktiv v Dolnjih Slavečih je začel v minulem letu z aktivnim delom. Čez nekaj dni se bodo predstavili s trodejanko »Moža je zatajila«, pozneje pa nameravajo uprizoriti še eno igrico. Težave imajo zlasti zaradi pomanjkanja dvorane in morajo prirejati igre v šoli. Mladinci menlijo, da bodo počasi skušali ustanoviti še pevski zbor. Mladina pa skrbi tudi za izobraževalno dejavnost ter bo že čez dva tedna organizirala pletarski tečaj, za katerega imajo že precej prijav. Nekoliko pozneje pa namerava organizirati še gospodinjski te čaj. -ko ŠALINCI V nedeljo je bila v zadružnem domu v Kristancih letna skupščina SZDL vaškega odbora Šalinci-Krištanci. Na skupščini so med drugim sklenili, da se v novem letu priključi tej organizaciji še osnovna organizacija SZDL Banovci, razpravljali pa so še o delu krajevnega odbora, o zadružnem domu in o zdravstvenem zavarovanju kmečkega prebivalstva. TUDI LETOS LEPI OBETI Kmetijska zadruga v Gornji Radgoni je v minulem letu docela izpolnila letni plan ter si tako precej okrepila tudi zadružne sklade. Plan pogodbenega pitanja je zadruga v minulem letu celo presegla, dokaj lepi pa so obeti tudi v le tošnjem letu, saj imajo sklenjene pogodbe za 310 prašičev in 215 goved. Dokaj lepi so tudi obeti za pogodbeno sodelovanje s spomladanskimi kulturami, vendar bo morala zadruga s pripravo zemlje pohiteti. -ko MLADINSKI AKTIV V MOTVARJEVCIH Pred nekaj meseci je bil ustanovljen v Motvarjevcih mladinski aktiv, ki ima sedaj že nad trideset članov. V tem kratkem času so že precej naredili in želi tudi uspehe. Naštudirali so nekaj enodejank in nastopili z njimi v Motvarjevcih, pa tudi v Dobrovniku. Ker je ta mladinski aktiv aktiv madžarske manjšine, so program predvajali v madžarščini. Sedaj že spet pripravljajo štiridejanko, s katero se bodo predstavili občinstvu v prihodnjem mesecu. Dekleta obiskujejo kuharski, fantje pa radioamaterski tečaj. Želijo pa si predvsem pre davanj in občinski komite LMS v Murski Soboti se je obvezal, da jim bo vsak mesec poslal predavatelja. Delo mladinskega aktiva madžarske manjšine v Motvarjevcih pa je lahko marsikateremu mladinskemu aktivu za vzgled. -ič PRAZNOVANJE V MERKURJU Na staro leto popoldne je obiskal dedek Mraz tudi trgovsko podjetje Merkur v Murski Soboti. Obdaroval je otroke uslužbencev in nameščen cev podjetja. Dedka Mraza so pričakovali otroci in tudi mamice z veliko nestrpnostjo in veseljem. Kakor vsakokrat, se je tudi sedaj dedek Mraz znal pozabavati z otroci, ki so mu pa zapeli in deklamirali pesmice. Prisrčno jelkovanje je pripravilo podjetje samo, kar se mora pohvaliti, kakor so se zahvalili otroci podjetju in dedku Mrazu v pričakovanju, da jih obišče tud. drugo leto. E. Penhofer UREDITEV ELEKTRIKE IN CEST V D. SLAVEČIH V Dolnjih Slavečih se je v zadnjih dveh letih marsikaj spremenilo. Pred dnevi je v vasi prvič zasvetila električna luč, pa tudi ceste počasi dobivajo svojo pravo podobo. Pri urejanju elektrike so vaščanom precej pomagale okoliške zadruge, veliko pa so napravili sami. Tako so prispevali preko 11 tisoč delovnih ur. napravili precej prevozov ter zbrali precejšnje število električnih drogov. Tudi Dri urejanju krajevnih cest so vaščani prispevali preko 4 tisoč delovnih ur. Na sejah zadružnega sveta pa so že večkrat govorili o ureditvi zbiralnice mleka v zadružnem domu, ki bi omogočala trem vasem celodnevno zbiranje mleka, -ko LJUTOMER Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora Ljutomer so sklenili, da bodo prihodnje leto pričeli graditi v Ljutomeru novo poslopje, v katerem bodo uredili tudi zdravstveni dom. Za novo leto so dobili tudi Ljutomerčani kimemaskop. Kaže, da bodo letos uredili kinemaskop tudi v kinodvorani Križevci pri Ljutomeru. ŠPORT — ŠPORT - ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT - ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT PRIZNANJE SOBOŠKI GIMNAZIJI Športno in telesnovzgojno življenje in delo na soboški gimnaziji je že vsa leta zelo pestro. Vsekakor je to zasluga požrtvovalnega dela telovadnih profesorjev in pa ugodnih pogojev, ki so dani za tako delo. Telovadnica, primerna oprema in pa dovolj rekvizitov ter zadnje čase tudi stadion, ki pa bo dokončan letos spomladi — vse to omogoča načrtno in perspektivno telesno vzgojo mladih ljudi, ki obiskujejo ta zavod. Pred nekaj leti je bil ustanovljen tudi športni aktiv, ki je 'nekaj časa zelo dobro delal. Vendar pa letošnje šolsko leto ne dela več tako aktivno. Dijaki sedaj razmišljajo o ustanovitvi športnega društva, k. bo vsekakor še bolj poživelo športno življenje. Da je pouk telesne vzgoje na gimnaziji uspešen, nam pričajo tudi uspehi, ki so jih dosegli dijaki-športniki v sloven- skem pa tudi v jugoslovanskem merilu. Imena Velnar, Šumak, Norčič, Purle, Alatič, Bera, Dragušič, Rous .in druga so se mnogokrat pojavljala v samem vrhu lestvic različnih tekmovanj. Zaradi uspehov in pogojev ki so na soboški gimnaziji, je Atletska zveza Jugoslavije določila gimnazijo za eksperimentakio-perspektivno šolo za razvoj atletike. Poleg soboške gimnazije je v Jugoslaviji določenih še osem zavodov. Gimnazija bo dobila za to delo potrebno materialno in denarno pomoč. Spomladi, ko bo do- grajen stadion, bo delo še lažje. Atletsko zvezo Jugoslavije je vsekakor vodila ob odločitvi misel, da bo gimnazija v Soboti dala v naslednjih letih nekaj vrhunskih športnikov. Takšna odločitev je vsekakor veliko priznanje Atletsko zveze Jugoslavije za uspehe in telesnovzgojno delo na soboški gimnaziji v zadnjih letih. ič Na prvi osemletki v M. Soboti pionirsko športno društvo „MIadost“ ABK »OLVMPIA« V NEDELJO V MURSKI SOBOTI Športna igra perjanica ali bad-mjngton je v Pomurju naletela na ugoden odmev. Igrajo jo otroci, dijak in tudi starejši. Posebno mnogo je ljubiteljev te igre v Murski Soboti. Zato je pri soboškem Partizanu ustanovljena tudi badmington sekcija, prav tako pa tudi v Rakičanu. Člani sekcije imajo redne trening in tekmujejo za ekipno prvenstvo Slovenije. Soboški Partizan je prijavil za tekmovanje 6 ekip, društvo v Rakičanu pa dve ekipi. V osmini finala so bile uspešne 4 ekipe Partizana iz Sobote in ekipa Partizana iz Rakičana. Uvrstile so se v četrtino finala slovenskega prvenstva. Tako bomo že v nedeljo v Murski Soboti v gimnazijski telovadnici lahko videli borbe med ekipami Akademskega badmington kluba »Olym-pia« iz Ljubljane in ekipami domačega Partizana. Omenili je potrebno, da bodo med gosti nastopili tudi nekateri slovenski prvaki in tudi Puhar, ki je na državnem prvenstvu zasedel tretje mesto. Ljubitelji perjanice bodo v nedeljo dopoldan lahko v gimnazijski telovadnici videli kvalitetne in zanimive borbe. ROKOMETAŠI TRENIRAJO Rokometna sezona je za nami in tuli zagrizene borbe za posamezna mesta na lestvici pomurske podzvez-ne lige. Kljub temu pa rokometaš ne počivajo. Že sedaj mislijo na tekmovanja, ki jih čakajo spomladi i:i za te je potrebno nabrati telesno kondicjo. Zato so soboški rokometaši sklenili, da bodo tudi v zimskem času redno trenirali. Poleg rednih treningov pa bodo organizirali tudi različna tekmovanja rokometašev. Tekmovali bodo v streljanju, šahu. namiznem tenisu in streljanju sedemmetrovk. Takšna aktivnost rokometašev jo zelo zaželjena tudi za bodoče, dobro pa bi bilo, da bi se tudi društva iz drugih krajev tako pripeljala za spomladansko prvenstvo. -ič Bilo je 21. novembra lani na osemletki I. v Murski Soboti Zvonec je zazvoinil in dijaki so se kakor čebele iz panja vsipali na hodnike. Mladostni živ-žav je kmalu ponehal, vsi so odhiteli v telovadnico. Na odru je stala pogrnjena miza in zastave so ponosno padale proti dvorani, ki je bila polna pionirjev iz vseh osmih razredov. Neki pionir je začel z besedami: »Otvarjam ustanovni občni zbor pionirskega športnega društva na osemletki I. in predlagam . . .« Skoraj dva meseca sta že minila od takrat. Pionirsko športno društvo »Mladost« že pridno dela. Zato sem se odločil, da obiščem načelnika društva, učitelja telovadbe, Petra Jutršulka. Našel sem ga seveda v telovadnici, ko je fantom iz šestega razreda razlagal pravila o malem rokometu. Na vprašanje, kako delajo v športnem društvu, je dejal: »Naše društvo ima že nad 250 elanov. To so pionirja iz vseh razredov osemletke. Plačujejo mesečno članarino in sicer prvi štirje razredi 5 dinarjev, zadnji štirje pa 10 dinarjev. Seveda ima društvo tud. upravni in nadzorni odbor ter tehnično komisijo. V teh organih delajo poleg učencev tudi učitelji in nekateri člani gospodarskih in političnih organizacij, ki imajo veselje za telesno in športno vzgojo naših naj-mlajših državljanov. Vsi člani upravnega odbora se zelo zanimajo za delo on tudi radi pomagajo. Največje zanimanje in elan je seveda med učenci samimi. Sedaj v začetku se moramo boriti z različnimi težava-mi, ki jih pa počasi vendar odpravljamo. Največji problem so seveda prostori in pa denarna sredstva. Občinski ljudski odbor nam je v letu 1959 odobril 38.000 dinarjev, za katere bomo nakupili drese za vse sek cije. Seveda to le najnujnejše. Priznati moram, da nam vso pomoč nudi tudi podjetje »Pomurski tisk«, ki ima patronat nad našo šolo. Ob 29. novembru nam je izročilo društveni prapor, obljubili so pa tudi, da nam bodo natisnili izkaznice in nam še drugače pomagali. Čeprav smo v glavnem naleteli na razumevanje pri svojem delu, pa nas preseneča, da nam NK Sobota še sedaj ni dal človeka, ki bi vodil mlade nogometaše. Saj je to vendar v njegovem interesu in v interesu nadaljnjega razvoja te igre v Pomurju. Vendar pa upamo, da bomo tudi ta problem sporazumno in uspešno rešili.« Potem je načelnik društva še nadaljeval: »Društvo ima naslednje sekcije: nogomet, košarko, odbojko, namizni tenis, atletiko, smučanje, strelstvo, hokej na travi in perjanico. Skoraj v vsaki sekciji je 30 mladih prijavljencev, ki trenirajo vsak teden dvakrat. Posamezne sekcije vodijo nekateri člani upravnega odbora in pa dijaki gimnazije in učiteljišča. Tudi tekmovali smo že. Na okrajnem prvenstvu v orodnem mnogoboju so dosegle pionirke drugo mesto, imeli pa smo že nekaj srečanj z učenci II. osemletke iz Murske Sobote.« Ob koncu je tovariš Jutršnik de jal, da pričakujejo pomoči in razumevanja v svojem delu pri različnih gospodarskih organizacijah in da se bodo potrudili, da bodo dosegli čim lepše uspehe. -ič Smučarska skakalnica v Mačkovcih Že pred nekaj meseci smo v našem listu omenjali gradnjo 25-metr-ske smučarske skakalnice v Mačkov-cih. Čeprav smučanje v Pomurja ni najbolj množičen šport, saj nimamo primernih strmin in pa tudi snega je že nekaj zim zelo malo, pa vendar precej mladine in tudi starejših v prostem času, če je sneg seveda, ob nedeljah odide na Goričko in prebije svoj prositi čas na snegu. Zato je društvo Partizan v Murski Soboti sprejelo sklep, da zgradi skakalnico v Mačkovcih. Navezalo je stike s pokojnim inž. Bloudekom, ki naj bi izdelal načrt. Ker pa je ta najpožrtvovalnejš: slovenski športni vzgoji- telj in delavec pred kratkim umrl, je uprava društva sklenila, da bo izdelala načrte za gradnjo skakalnice skupaj s projektivnim birojem Športne zveze Slovenije. Skakalnico bodo začeli graditi v poletnih mesecih, ko bodo delale mladinske delovne brigade ,na cesti Mačkovci—Šalovci. Uprava društva računa na pomoč mladine in prepričanj smo, da bodo mladi graditelji z navdušenjem priskočili na pomoč. Tako bomo tudi v Pomurju dobili prvi objekt v našem zimsko-športnem centru v Mačkovcih, kar pomurski športniki že dolgo pričakujejo. dč Krožni lov v Prekmurju Lovna sezona je v Pomurju z 31. decembrom končana. S 1. januarjem velja za srnjad, zajce in fazane — glavno divjad pri nas — lovopust. Le tu in tam bodo lovci še pogledali za racami, v glavnem pa se bodo posvetili zimskemu krmljenju divjadi in uničevanju divjadi škodljivih roparic. Med posebnosti Prekmurja spadajo tudi krožni lovi, ki imajo bogato tradicijo. Svoj čas so take love pri nas prirejali fevdalni gospodje, saj je večina ravnine bila njihova last. Po uspehu in udeležbi so bili ti lovi znameniti, udeleževali so se jih udeleženci iz naj višjih krogov, znani pa so bili tudi po bučnih zabavah po gradovih. Krožni' lov je za današnjega lovca pomemben dogodek. Našim prednikom je bil lov potreba. Pozneje je lov postajal vedno bolj šport, toda tak šport, ki predstavlja obenem važno vejo narodnega gospodarstva. Kakor gojimo domačo živino, tako tudi gojitev divjadi ni mogoče prepustiti slučaju in imajo z gojitvijo divjadi lovci polne roke dela. Sadove njihoivega dela često kradejo, toda ne več divji lovci, katerih obstoj je nekdaj bil razumljiv, ker niso imeli prilike za pošteno lovsko udejstvovanje, ampak lovski tatovi, k zaslužijo ves prezir družbe, ker so pač tatovi. Pravi lovec da možnost divjad., da uporabi svoje naravne sposobnosti za rešitev in se obnaša napram divjadi pošteno, lovsko, pravično, kakor to rečemo po lovsko. Krožni lov je žetev lovnega gospodarstva, slika dobrega ali slabega gospodarjenja, obenem pa prijetno športno udejstvovanje v dobri družbi, ki se je zaprisegla zeleni bratovščini. Tudi mene je razveselilo vabilo na krožni lov. Orožje je tako vedno očiščeno in pripravljeno. Hitro so bili pripravljeni najboljši naboji, vsaj dvakrat toliko, kot jih bo verjetno potrebno. Žena, ki mi po se- denju v službi iz srca privošči to razvedrilo, mi je nabasala lovsko torbo z dobrotami. Skrbno sem pa zil, da sem stopil na cesto tako, da nisem najprej srečal ženske. Mnogi lovci (mogoče po krivici!) obsojajo ženske, da povzročajo neuspeh na lovu. Zato se žensk izogibajo tudi v noči pred lovom. Na zbirnem mestu, ki sem ga odkril že od daleč po množici ljudi, ki se je tam zbirala, sem se javil prijaznemu starešini, ki mi je za dobro jutro ponudil kozarček pristne palinke. Takoj nato se je vsula nad mene toča zbadljivih pripomb ostalih lovcev, ker sem zamudil nekaj minut, kar se za discipliniranega lovca ne spodobi. Sicer pa še do danes nisem prejel ob tej priliki obljubljene budilke. Toda opazke lovcev niso zlobne, služijo dobremu razpoloženju in na tebi je. da vrneš ob priliki milo za drago. Hitro so nas oštevilčili, kar je namenjeno tistim »zabušantom«, ki se branijo iti prvi, če vedo, da pridejo na kraj, kamor zajci ne tečejo 4 POMURSKI VESTNIK, 7. JAN. 1960 ZARJA LJUTOMER DOBITKI SE DVIGNEJO PR! TRGOVSKEM PODJETJU »ZARJA« LJUTOMER, ZAPADEJO PA 31. JAN. 1960. K O T E K S oglaša zato, da opozarja na škodo, ki jo utrpijo prašičerejci, če prašiče omavžajo. Prašiče oderite, kožo pa oddajte Koteksovi zbiralnici, saj Vam iztržek plača vse začimbe pri klanju. Komisija za sprejem in odpust delavcev pri Kmetijski zadrugi Križevci pri Ljutomeru razpisuje delovno mesto kmetijskega tehnika Pogoj: srednja kmetijska šola. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prijave pošljite Kmetijski zadrugi Križevci pri Ljutomeru. Komisija za razpis mest direktorjev podjetij pri ObLO Murska Sobota razpisuje po 21. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (U. list FLR J, št. 52-644/5?) delovni mesti 1. DIREKTORJA mizarskega podjetja »OPREMA« v Murski Soboti 2. UPRAVNIKA Komunalnega podjetja v Murski Soboti Pogoji: pod točko 1. srednja ali višja strokovna izobrazba ali visokokvalificirani delavec lesne stroke s petletno prakso na vodilnem mestu; pod točko 2. srednja ali nižja strokovna izobrazba s petletno prakso na vodilnem mestu. Pravilno kolkovane prošnje z dokazi o kvalifikaciji, življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja vložite pri ObLO Murska Sobota do 25. januarja 1960. Zadružno proizvodno podjetje »MLEKOPROMET« Ljutomer prodaja naslednja osnovna sredstva: voz parizar, voz srednje lahki, gnojnično črpalko, elektromotor 28 ks, podvodno električno črpalko, brzoparilnik ter razni drobni inventar Navedena osnovna sredstva bomo prodajali na javni licitaciji 20. januarja 1960 ob 9. uri. Prednost nakupa imajo zadružne in gospodarske organizacije, kolikor pa od teh ne bo interesentov, bomo zgoraj navedena osnovna sredstva prodali privatnemu sektorju. VREMENSKA NAPOVED za čas od 7. do 17. jan. 1960 Zopet se bo vzpostavilo nestalno vreme s pogostimi padavinami in ne glede na kratkotrajne ohladitve bo v splošnem še milo vreme. Dr. V. M. RADIO M. SOBOTA Nedelja, 10. jan. 1960: ob 12.00: Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame: ob 12.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 12.40: »Želeli ste, poslušajte«. Torek, 12. jan. 1960: ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 17.30: »Želeli ste, poslušajte«. Četrtek, 14. jan. 1960: ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 17.25: »želeli ste, poslušajte«. Radio M..Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5. do 9. ure in od 15. do 23.10. ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 6. do 23.10. ure. DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI M. Sobota od 21. do 31. dec. 1959 Terezija Kozlar, Anica Žalig, Terezija Dorenčec, Marta Cvetko, Marija Horvat, Marija Dominko, Marija Tkalec, Štefan Gjura, Jožef Vinčec, Ana Vučko, Štefan Jnmbelj, Jožef Vinčec, Albina Meršič, drugič, Kata Horvat — drugič, Jože Sabotin — drugič, vsi iz Trnja; Terezija Černjavič — četrtič, iz Gradišča; Barbara Horvat, Anton Horvat iz Žižkov; Ignac Zver, Katarina Horvat, Andrej Holcma.n, Štefan Gelt, Hedvika Zver, Helena Perša — drugič, Hedvika Zorko — drugič, Marija Ra-dešič — drugič, Marija Kuzma — drugič, Alojz Matko, drugič, Ivan Žalig — drugič, Viktor Šalika — drugič, vsi iz Ižakovec; Roza Vinčec — drugič, iz Trnja. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota Petek, 8. jan. — Maks Sobota, 9. jan. — Julija Nedelja, 10. jan. — Viljem Ponedeljek, 11. jan. — Pavlin Torek, 12. jan. — Tatjana Sreda, 13. jan. — Veronika Četrtek, 14. jan. — Srečko MURSKA SOBOTA — od 8.—10. januarja ameriški barvni kinema-skopski film: »Črni dan v Black Rocku«; od 11.—12. januarja jugoslovanski film: »Razpoka v raju«; od 13.—14. januarja angleški film: »Vreži njeno ime s ponosom«. GORNJA RADGONA — od 9.-10. jan. francoski barvni film: »Helena in možje«; samo 13. jan. ameriški film: »Gospod 880«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 9.—10. jan. sovjetski barvni film: »Don Kihot«; samo 13. jan. ameriški film: »Mojih šest kaznjencev«, LJUTOMER — od 9.—10. januarja ameriški kinemaskopski film: »Belo pero«; od 13.—14. jan. ungleški film: »Jokaj, ljubljena dežela«. SLATINA RADENCI — od 9.-10. januarja ameriški barvni film: »Gora« ; samo 14. januarja jugoslovanski film: »Vrnil se bom«. VERŽEJ — od 9.—10. jan. ameriški barvni film: »Čaj za dva«. OBVESTILO! Obveščam, da je TEREZIJA BAGOLA, gostilničarka iz Domajinec, prepustila vse svoje imetje v last KARLA FICKA. Zalo ne plačujem njene prejšnje in niti nadaljnje dolgove. Karel Ficko. OBVESTILO! Obveščam prebivalstvo, da odpovem začasno oljarno in žaganje, Alojz Mencinger (mlin), Krašči 17, p. Cankova. ZAHVALA Ob nenadomestljivi, prerani smrti moje predrage mamice, sestre in tetke A NE ZVER se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Prav iskrena hvala primariju dr. Vrbnjaku, dr. Verdeliju, dr. Borovša-ku in dr. Vučaku za požrtvovalno, vztrajno zdravljenje in srežnemu osebju za skrbno nego. Vsem, ki so njen grob obsuli s cvetjem in venci, pevcem za pretresljivo slovo, vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje in stali ob strani v dneh njenega trpljenja in strašne bolezni, družini Kosovi in Kovačevi za nesebično, vsestransko pomoč — najiskrenejša zahvala. M. Sobota, 3. jan. 1960. Žalujoči: hčerka Anka in sorodstvo POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisav ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7 — Naročnina: celoletna 408 dinarjev, polletna 208 dinarjev, za inozemstvo letno 1000 din. — Tek. račun pri Komunalni banki v Murski Soboti štev. 685—78 SOCIALNO ZAVAROVANJE NESREČE PRI DELU Na področju okraja Murska Sobota število nesreč pri delu raste, namesto da bi pričelo padati. Okrajni zavod za socialno zavarovanje je skupno z okrajnim inšpektoratom dela med letom naredil razne ukrepe za njihovo zmanjševanje. Tako sta organizirala tedne varnosti, kakor tudi tečaj za osebe, ki se ukvarjajo z varnostno službo v podjetjih. V nekaterih podjetjih se kažejo prvi znaki zniževanja nesreč pri delu kot znak aktivne dejavnosti HTZ komisij in vodstev podjetij, medtem, ko v nekaterih podjetjih nasprotno nesreče iz dneva v dan rastejo. Predlani je bilo skupno 1281 nezgod, do 24. decembra 1959 pa je bilo 1520 nesreč pri delu. To število se je do konca leta še dvignilo za približno 140 nesreč. Bolj kot navedeno pa je tragično, da raste število smrtnih nesreč. Predlansko leto so bili pri OZSZ registrirani 4 primeri smrtnih nezgod, dočim je bilo v letu 1959 7 smrtnih nezgod. Na prvem mestu so nezgode v kmetijstvu (1 primer v KZ G. Radgona, 1 primer na KG Črnci, 1 primer pri KG Lendava in 1 primer v KZ Tešanovci; dva primera sta bila pri Upravi cest LRS v Gornji Radgoni in Ljutomeru in en primer pri podjetju Proizvodnja in predelava nafte v Lendavi). Iz zasledovanja poškodb med letom je ugotovljeno, da se ponesreči največ nekvalificiranih delavcev, slede kvalificirani delavci. Na tretjem mestu so vajenci. Največ zaposlenih se poškoduje meseca oktobra 164, avgusta 161 primerov, marca 155 primerov, septembra 147 primerov, junija 138 primerov itd. Pri analizi nesreč med tednom je ugotovljeno da je teh največ ob torkih, slede sreda, ponedeljek in četrtek. Zavarovanci se ponesrečijo najpogosteje sedmo uro dela, to je od 12.—13. ure, nato pred rednim odmorom, to je tretjo uro dela. Še vedno se pripetijo nesreče predvsem mlajšim delavcem. tako se je poškodovalo kar 385 mladincev, starih do 25 let, nato pridejo na vrsto delavci do 35 let starosti. VIRI NESREČ SO NASLEDNJI: Na prvo mesto pridejo padci raznega materiala pri nakladanju, prevozu in razkladanju, sledijo poškodbe pri raznih strojih, ročnem orodju in osebni padci, bodisi na poti na ali z dela ali na raznih delovnih mestih. Z večjim prizadevanjem uprav podjetij bi se lahko število nesreč znižalo najmanj do 1/3, če bo strokovno vodilno osebje posvetilo več časa vzgoji svojih kolektivov, ker večina nesreč izvira iz nepoučenosti, nepazljivosti in lahkomiselnosti. Velik del nesreč bi lahko izostal, če bi podjetja bolj skrbela za ureditev delovnih prostorov, zaščito naprav in strojev. Merodajni organi bodo v bodoče še dosledneje kot dosedaj preganjali krivce za opuščanje varnostnih mer, ki so jih dolžna podjetja zaposlenim zagotoviti. S skupnimi napori upamo, da bo prihodnje leto prineslo izdatno znižanje nesreč, kar bo tako v korist samemu podjetju, zaposlenim in tudi Zavodu za socialno zavarovanje. Okrajni zavod za socialno zavarovanje Murska Sobota VODOVODNO ČRPALKO z enofaznim elektromotorjem prodam Franc Balovič, Krapje, p. Veržej. M-2 KONJSKO SEDLO, sani. ogrodje zidanega štedilnika in travnik, ugodno prodam. Minka Hedžet, Veržej. M-3 GOSPODARSKO POSLOPJE (dobro gradivo) prodam. Murska Sobota. Kocljeva št. 14. M-4 POSESTVO na Stanovskem vrhu pri Kapeli, ugodno prodam. Franc Grosman, Walvazorjeva šl. 12, Maribor. M-6 STANOVANJSKO HIŠO, takoj vseljivo, z gospodarskim poslopjem, vinogradom, njivo, sadovnjakom, v skupiti izmeri 2,36 ha, ugodno prodam. Jože Jurkovič, Vinski vrh št. 6, p. Miklavž pri Ormožu. M-S ENODRUŽINSKO HIŠO s 30 a vrta. poceni prodam. Marija Zadravec. Rožički vrh št 48, p. Videm ob Ščavnici. M-9 OSEBNI AVTOMOBIL, v voznem stanju, prodam. V račun vzamem tudi les in zidno opeko. Naslov v upravi lista. M-10 DNE 28. DECEMBRA 1959 sem izgubi šolsko torbico. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na naslov: Jože Jančarič, Šola za učence v trgovini, Murska Sobota. M-18 MOTOR »Puch« 250 ccm 1952, dobro ohranjen, ugodno prodam. Leo Berglez, Grad št. 198, p. Grad. M-ll BOROVE DESKE (foslne), tračno žago in mali mlinski valj, prodam. Elizabeta Jureš, Tomšičeva 5, Murska Sobota. M-12 EMAJLIRANO PEC »TOBI«, belo, z dvema ploščama, skoraj novo, ugodno prodam. Mikloš Kuzmiča 19, Murska Sobota. VETERINARSKA POSTAJA v Murski Soboti razpisuje delovno mesto VETERINARSKEGA HIGIENIKA (konjača) za mesto in okolico Pogoj: praksa pri opravljanju teh poslov. Interesenti naj se osebno javijo na tajništvu ObLO Murska Sobota do 15. januarja 1960. Trgovsko podjetje »ŽELEZO« Murska Sobota razpisuje delovno mesto BLAGAJNIČARKE Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite na Upravo trgovskega podjetja »ŽELEZO« Murska Sobota. radi. Vsi bi pa spet drveli na stoji-šča, kamor najraje »vlečejo« zajci. Že po prvem pogonu lahko slišite, koliko slabih nabojev imajo lovci s seboj, kako slabe so puške, kako narodno tečejo zajci, kako nerodni so gonjači, a to vse zato, da opravičijo svoj neuspeh. Lovec sam seveda nikoli ni kriv. Toda tudi gonjači so si že precej na jasnem, za katerim lovcem ni priporočljivo hoditi, če nočeš nositi zajca. Lepo se je odvijal lov, lovska sreča mi je bila (naklonjena in sem kar uspešno poslavljal zajce na glavo. Prva večja smola se me je »prijela« pri obedu. Ko sem udobno sedel na lovski stolček, sem za hip postavil svojo pristno soboško kranjsko klobaso na torbo na tleh, da si poiščem nož. Ko sem se nato ozrl. sem skoraj padel s stola. Vražje nedisciplinirani Tref se je ta čas prikradel zraven in požrl, kot bi trenil, kranjsko. Če ste lačni, pa vam pes poje južino, to ni ravno smeha vredno, pa se je vseeno vsa družba začela smejati. Toda lovci so tovariški, vsi so hoteli podeliti z menoj svojo južino Nadaljevali smo lov, toda moje razpoloženje več ni bilo pravo. Zavedal sem se, da bo moja klobasa še mnogokrat predmet zbadanja, če že ne ho nastal novi pregovor: »Iz gini1o je kot Lajčijeva klobasa!« Brez vsake nezgode smo končali lov in blizu 200 zajcev je bilo na vozu. Dosegel sem povprečje, kar je bil kar spodoben uspeh. Po trudapolnem športu je vsem teknila večerja pri »Starem lovcu«, ki hoditi po lovišču ne more, pleše pa lahko potem še ves večer. Slučajno je bij na lovu mlad lovec, katerega smo s tradicionalnim obredom sprejeli ta večer med zeleno bratovščino. Lovci niso bili usmiljeni iin so mu tako vroče »nalagali« na zadnjico, da je kar poskakoval na klopi. Meni se je sicer smilil, pa sem vseeno tudi jaz pri- mazal eno vročo, da bo znal spoštovati bolečine divjadi, ki jih povzroči nemaren lovec s slabim strelom. Mislim, da je bil revež drugi dan s hrbtne strani podoben zebri. Po tej slovesnosti so sestavili so- deče, ki je na pol resno, na pol šali obravnavalo prestopke, storjene med lovom zoper lovske predpise in navade. Kakor hitro si se drznil zagovarjali, so dvignili kazen nesorazmerno višje, zato se je večina kar vdala v usodo in sprejela odmerjeno kazen. Z vsemi štirimi se je branil izvršitve kazni tovariš Franci, ki se je branil izpiti tri deci mleka, češ, da tega njegovo zdravstveno stanje ne bi preneslo. Govoril je glasno, toda električna luč kljub slabi napetosti ni ugasnila. O njem je znano, da je nekoč v Budincih tako glavno pel, da je petrolejka dvakrat ugasnila. Jaz sem se branil izpiti grenko kupo svoje kazni (abstinent sem!) in ker mi je rok petih minut potekel, mi je eksekutor kozarec vina ročno vlil za vrat, s pripombo, da od zunaj ne bo škodilo. Red in disciplina pač mora biti. Ko smo tako opravili tudi zadnji pogon, smo dobre volje krenili proti domu in kmalu me je skrbna ženina roka pokrila v topli postelji. Srečen in zadovoljen sem se kmalu zazibal v sladko spanje, da bi drugi dan osvežen nadaljeval svoje vsakodnevno delo. Emel ZAHVALA Ob boleči izgubi naše predrage Cipotove mame posestnice iz Male Kaniže v M. Sobot' se najprisrčneje zahvaljujemo vsem. ki ste nas v težkih trenutkih tolažili in nam izrekli sožalje, spremljali blago pokojnico na njeni zadnji poti in zasuli njen grob z venci 'in cvetjem. M. Sobota, Zagreb, Osijek. Žalujoči: hčere in sina. zetje, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. NAFTA V SEČOVLJAH? V Sečovlje pri Piranu, kjer je rudnik našega najboljšega črnega premoga, je prišla iz Lendave skupina strokovnjakov, ki se je lotila splošnih raziskovalnih del. P nekaterih znakih namreč predvidevajo, da bi utegnila biti v sečoveljski kotlini pod zemeljskimi in premogovnimi plastmi tudi nafta. Počitniški dom v Fiesi ? Te dni si bodo člani komisije za oddih pri okrajnem sindikalnem svetu ogledali počitniški dom v Fiesi, to je med Piranom in Portorožem. V kolikor bodo pogoji ugodni, bodo dom. ki ima 40 postelj, odkupila. Tako bo lahko preživelo letni oddih v Fiesi letno okrog 1000 ljudi iz Pomurja. Poleg tega je dobila komisija še ponudbe podjetij »Jelovica ciz Škofje Loke in Pla-nica-šport iz Ljubljane, da postavita okrog doma wee-kend hišice. Dom bo mogoče kupiti le. če bodo podjetja prispevala počitniški skupnosti — tako kot je bilo sklenjeno na zasedanja zbora proizvajalcev OLO — po 1000 dinarjev na zaposlenega. POMURSKI VESTNIK, 7. JAN. 1960 5 Edgar Valiace, britanski pisec, sodi med klasike detektivskih romanov, ukvarjal pa se je tudi s pisanjem potopisov, dram in novel. Dalj časa je opravljal novinarsko delo. Zgodba, ki jo objavljamo, je nastala na podlagi avtorjevih izkušenj, ki si jih je pridobil v prvi svetovni vojni, ko je bil povezan z britansko obveščevalno službo. Ljudje iz tajne službe nikdar ne uporabljajo tega naziva kadar govore o svoji ustanovi. Če že kdaj omenjajo ustanovo, za katero delajo, pravijo v najboljšem primeru »oddelek«, a nikdar obveščevalni oddelek . In vendar ni dvoma, da je ta ustanova vredna pozornosti. Prav tako nihče ne dvomi, da je bil eden najbolj zanimivih ljudi, ki je kdaj delal v njej — četudi na nizkem položaju — Schiller. Schiller je bil domišljavi mladi Švicar, ki se je iz strasti učil tuje jezike. Nikoli ni sodeloval \ veliki igri . četudi se je še tako trudil, da bi ga vpletli vanjo. Treba je namreč vedeti, da v veliki igri sodelujejo samo ljudje, ki so že v zibleki »prežvekovali tajne šifire « da uporabimo Blandovo metaforo. Na nek skrivnosten način je Schiller zvedel, da so ustrelili agenta Reggie Battena v trenutku, ko je skušal iz nekega predala v Münchenu ukrasti mobilizacijski načrt in razpored 14. bavarskega korpusa. To se je zgodilo nekaj let pred vojno, nemške oblasti pa so njegovo smrt prikazale kot posledico letalske nesreče: njegovo truplo so preprosto strpali v letalo, nato pa ga je pilot vrgel z višine nekaj sto metrov na zemljo... Münchenski časniki so mnogo pisali o tej smrti ter točili krokodilove solze nad ubogim, mladim Angležem «. Mimogrede so objavili, da ga bodo pokopali tega in tega dne ob dveh popoldne in da pričakujejo, da se bodo pogreba udeležili vsi Battenovl dragi prijatelji. Nekateri prijat el ji so res nasedli In prišli na pogreb. Tu so jih pričakali agenti nemške protiobveščevalne policije in jih zaprli. Pozneje so preiskali njihova stanovanja (oziroma kovčke, če so bili tujci), nato pa so jih (če so bili tujci) spremljali do meje. Bland je bil tiste dni v Münchenu, vendar mi odšel na pogreb svojega kolege, temveč je modro pobegnil s prvim vlakom iz mesta. V Londonu ni bil niti eno uro, ko ga je v njegovem uradu obiskal Schiller. Bland ga je mirno poslušal, nato pa dejal: Varate se, gospod Schiller. Reggie Batten ni imel z našim oddelkom nikake zveze. Njegova smrt je samo posledica žalostnega in nesrečnega naključja. Z drugimi besedami rečeno: ne morem vam zaupati njegove bivše dolžnosti.« Schiller se je mirno priklonil in dejal: Moje informacije potemtakem niso bile točne.« Spoznal je, da se preko Blanda ne bo mogel vriniti v »veliko igro«. Zato je poizkušal koncentriran napad na načelnika ustanove. Sir John Brand je bil svoj čas najboljši obveščevalec v vsej Evropi, toda sedaj je bil že v letih. Vendar je bil Sir John načelnik« in sicer zelo zvit in prodoren načelnik. Njegov najdražji zaklad — če lahko tako rečemo — je bila »Šifra 2«. ki jo je smelo videti oko enega samega smrtnika: sira Johna Blanda. Ležala je v najnižjem predalu njegove železne blagajne, »Šifra 2 je bila več kot skrivnostna šifra. Njo so uporabljali samo naj večji in najvažnejši agenti. Nikoli je niso natisnili, niti razmnožili. Napisal jo je z lastno roko sam Sir John, agenti, ki so jo uporabljali, pa so se je morali naučiti na pamet. Toda to so bili zapovrstjo samo ljudje, ki se niso hvalili z znanjem šifre, saj je njihovo življenje celo v mirnem času viselo na niti. Četudi je bilo jasno, da Schiller ne bo nikoli postal velik agent in da potemtakem ne bo sodeloval v »veliki igri« . ga je sir John vzljubil. Vzljubil ga je tako, da mu je celo pripovedoval nekatere svoje pustolovščine. Ob neki priložnosti ga je pozval na večerjo. Tedaj je Schiller sila nedolžno dejal, da je od nekih prijateljev slišal, da obstaja Šifra 2 « Njegov gostitelj se je sprva čudil, pozneje pa se je spomnil, da dela Schiller za »oddelek In da je najbrž tam zvedel, da obstaja ta »šifra nad šiframi«. In ko mu je Schiller dejal, da bi rad videl to šifro, je sir John spoznal, da je mladenič zares nedolžen. Ta dojeni se je njem še okrepil, ko mu je Schiller še bolj nedolžno predložil, da bo vsak večer prihajal v njegov urad in mu pomagal urejevati papirje. na katerih je bila izpisana ta šifra. Razume se, da mu sir John ni rekel, da je bedak, temveč se je samo nasmehnil, skomignil z rameni in dejal: Mislim, da bo vendar bolje, če to storim sam. mar ne?« Nekatere stvari o Šifri 2« pa mu je vendar zaupal. Tako mu je na primer dejal, da jo hrani v svoji jekleni blagajni. Dal mu je tudi nekatere splošne podatke o njej. Seveda se je stvar s tem končala... Oziroma, tako vsaj je sprva kazalo. Nekega dne je Bland pozval v svoj urad Grisbyja, enega funkcionarjev oddelka. »Ta možak Schiller me malce skrbi,« je skorajda šepnil, kakor je pač navada v oddelku. »Pameten fant je in zelo koristen, vendar mu ne zaupam.« »Njegova preteklost je brez vsakršnega madeža, je odgovoril Grisby, razen tega ne ve prav ničesar o naših velikih podjetjih. Sir John je sicer malce ostarel, vendar je moder n še vedno dober poznavalec ljudi. Čemu ste v skrbeh zaradi Schillerja?« Fant skuša izumiti nov tip radijskega oddajnika in je zanj navdušil celo samega sira Johna. Podnevi dela na tem aparatu, zvečer pa ga nosi v sirovo sobo in ta ga zapira v svojo blagajno. Razumljivo je, da v tej vražji škatli, ki ni mnogo večja od škatle s keksi, ne more skrivati ničesar, kar bi utegnilo imeti človeško Inteligenco, zapustiti škatlo in vohati po »Šifri 2 , vendar me vsa zadeva močno skrbi.« Grlsby se je nasmehnil: Dragi moj, zdi se mi, da je tvoj strah neupravičljiv. V tem ne vidim nikakršne prevare. Nemogoče je da bi lahko kdo sestavil tak radijski oddajnik, ki bi lahko samostojno čital šifre in oddajal podalke kakemu radovednemu ušesu. Navzlic temu Blank ni miroval, temveč je naslednji dan poklical Mav Price. Ta je bila tiste čase na oddihu nekje v Devonsbiru, vendar se je takoj odzvala pozivu. Bila je privlačno dekle, nič ji ni bilo ugovarjati: imela je najlepši nasmeh na svetu, najlepša usta in najlepše — in sicer hudičevo inteligentne — oči. Oprostite, ker sem vas motil na oddihu,« je dejal Bland. vendar je potrebno, da pazimo na Schillerja. Zato te bom prihodnji te len odpustil iz oddelka, češ da zamenjaš delo in službene dolžnosti, To te bo seveda ujezilo in boš vsakomur pripovedovala, da so ti storili krivico. Schillerju boš dejala, da sem svinja in da sem to storil zato, ker preveč veš o meni. Zaupala mu boš, da sem zadnje čase izgubi mnogo rfenar;a na stavah. Dal ti bom tudi dokumente bodo vse to dokazovali, ti pa jih boš kajpada pokazala Schillerju...« »Mar upaš, da te bo skušal izsiljevati? »Če je to, kar sodim, da je mu kaj takega ne bo padlo na pamet. Morda te bo skušal pridobiti. Kdo ve? Mav je samo pokimala z glavo in zapustila sobo. Schiller je zelo dolgo izpopolnjeval svoj izum. Vendar sc je navduševal nad perspektivami radijskega oddajnika, del svojega navdušenja pa je prenesel tudi na sira Johna. Vsak večer je natančno pet minut pred šesto odnesel težko škatlo v sirovo sobo in tu jo je sam šef (postavil v jekleno blagajno, blagajno zaprl in napravo pustil v njej do jutra. Prihodnji teden so Mav Price odpustili iz službe. Nekateri so jo videli včasih v Schillerjevi družbi. Minevali so dnevi, minevali tedni, toda ona ni poročala ničesar. Tri dni pred pričetkom vojne je Bland po naključju stopil v Schillerjevo sobo, da bi ga vprašal o nekakšnem Antoniju Malatesti. o katerem je oddelek sumil, da je nemški agent. Blank je zelo poredkoma prihajal v sobe svojih podrejenih, toda prav tega dne se mu je pokvaril telefon. Vrata so bila zaklenjena. Nekaj časa je nestrpno trkal po njih. Slednjič je znotraj zaslišal korake in Schiller jih je odprl. Delovni stol je bil poln različnih baterij, radijskih cevi, različnega orodja in vseh drugih mogočih stvari, toda skrivnostnega radijskega oddajnika ni bilo nikjer. Najbrž gledate, kje je moja čudovita škatla, kajne? je vprašal Schiller. Zaprl sem jo v svoj predal. Za kakšen dan bom pred vami in sirom Johnom pokazal njeno delovanje. Prepričan sem. da boste navdušeni! Teda Blank ga ni poslušal. Nepremično je stal ter vihal nosnice. V zraku je komajda začutil vonj po kafri in še nečem drugem. Schiller je obmolknil in ga začel pozorno opazovati. Hm!« je zamrmral Blank in zapustil sobo. Na mizi v njegovi delovni sobi je ležala brzojavka naslednje vsebine: SCHILLER JE NEMŠKI AGENT STOP DELAL JE KOT VODJA ODDELKA ZA DEŠIFRIRANJE V NEMŠKI OBVEŠČEVALNI SLUŽBI STOP IMAM PREPRIČLJIVE DOKAZE ZA TO STOP MAY« Bland je med zobmi zaklel, naglo odprl predal pisalne mize zgrabil veliko pištolo in skočil v Schillerjevo sobo. Soba je bila prazna. O Schillerju ni bilo ne duha ne sluha. Skočil je v Grisbyjevo sobo, ker njegov telefon ni deloval, in zahteval od uprave »Sootland Yarda«. naj takoj razpiše tiralico za pobeglim sovražnim agentom. Vsem policijskim silam v pristaniščih je ukazal, naj za nobeno ceno ne dovolijo, da bi Schiller pobegnil iz dežele. Zatem se je vrnil v sobo sira Johna. »Zelo nerodno,« je dejal sir John. vendar sem prepričan, da pri nas ni ničesar zvedel. Saj sami veste, da pazimo na vse to. Kje pa ima svoj izum?« Bland je ukazal Grisbyju, naj takoj odpre Schillerov osebni predal. Škatla je bila prazna. Vendar Blandu žilica ni dala miru. Postavil je skrivnostno škatlo na mizo (medtem se je že vrnil v svojo sobo) ter dolgo prisluškoval. Nato je odšel k siru Johnu: Načelnik, je dejal, nisem odprl Schillerjevega izuma, toda v njem sem slišal nekakšen zvok. Prepričan sem. da je v njem mehanizem, podoben mehanizmu ure. Nekako slutim, za kaj gre, zato bom skupno z vami naredil ponoči poizkus, če mi seveda dovolite ...« Rade volje, je odgovoril sir John. Odgovorite mi samo na eno vprašanje,« je zaprosil Bland. Znano mi je, da je Schiller skrival svoj izum preko noči v vaši blagajni, kjer je bila tudi .Šifra 2‘. Ali bi mi povedali, kam ste jo postavljali? Rade volje, mladenič, je odgovoril sir John štiridesetletnemu sogovorniku. Postavljal sem jo na rešetko predzadnjega predala. Natančno se spominjam... Torej natančno nad ,Šifro 2‘. kajne?« Da,« je odvrnil sir John in se namršil. Blandov poizkus so opravili še tisto noč. Schillerjevo škatlo so postavili na njeno staro mesto, nato pa sta sir John in Bland čakala. Čakala sta nekaj ur — in splačalo se je. Okrog dveh ponoči so v škatli nenadoma pričela delovati nekakšna kolesca, nato pa je »oživela«. Iz njenih oglov so se dvignile kovinske noge, tako da se je vsa naprava dvignila na njih za četrt metra nad rešetko. Takoj zatem se je nenadoma odprlo dno. Iz njene notranjosti je zasijala mečna svetloba in osvetlila najbolj zgornji list »šifre 2 « Svetloba je trajala kake pol minute, nato pa ugasnila. Takoj zatem se je dno škatle zaprlo, noge so se spet umaknile v njeno notranjost. Škatla se je spustila nazaj na rešetko predala. »Sir John,« je dejal Bland, »moram vas sporočiti žalostno vest: ,Šifra 2‘ je v sovražnikovih rokah. To ni nikakšen radijski oddajnik, temveč avtomatska fotografska kamera, ki je posnela liste z vašo šifro. Kor ti listi niso bili nikoli zloženi no vrsti, je bil prav gotovo vsak od njih tu in tam na vrhu. Tako so torej vsi posneti...« Sir John je nekaj časa molčal. Prehudo ga je zadelo, da bi lahko spregovoril eno samo besedo. Slednjič je dejal: »V Schillerjevih rokah je trideset naših najboljših agentov, ker so na teh listih njihovi naslovi. Sovražnik lahko zve vsebino. njihovih brzojavk in poročil, ki nam jih pošiljajo po brezžični poti. Morda Schiller še ni zvedel za šifro centrale. Zato ga moramo za vsako ceno ujeti...« Toda gonja za Schillerjem je bila brez uspeha. Uspelo mu je pobegniti iz dežele. Agenti oddelka so mu prišli na sled šele na Nizozemskem in izvedeli, da je odšel v Köln. Od tam dalje je izginila vsaka sled za njim. Tri dni potem je izbruhnila vojna. Agenti oddelka niso mogli več spremeniti šifre, sad so bili povečini za sovražnimi linijami. Če bi jim hoteli sporočiti novo šifro, bi morali priti v London ali vsaj v kako nevtralno deželo. Prvi agent se ni več javljali nekaj dni zatem, njemu pa so sledili ostali. Padli so v sovražnikove roke. Tedaj je eden agentov sporočil, da je Schiller v Nizozemski. Bland je dolgo razmišljal o tem in o pomenu tega podatka, nato pa prišel do zaključka: Schiller ni izdal Šifre 2 « temveč jo je hranil za sebe; nemški protiobveščevalni službi izroča agente drugega za drugim, obenem pa dešifrira pošiljke ostalih agentov. Bland je takoj sporočil agentu v Nizozemski, naj takoj stopi v stik s Schillerjem in ga skuša podkupiti. Agent je storil tako in nekaj dni pozneje je sprejel njegov odgovor: SCHILLER NAČELNO PRIVOLIL, VENDAR SE HOČE PODROBNO POMENITI O ZADEVI Z ODGOVORNIM VODITELJEM STOP ODŠEL JE V BELGIJO IN SE ŽELI TU SESTATI Z NJIM STOP ALEN« Potrebno je poudariti, da se je med tem časom Belgija znašla zaradi nemške invazije je na zasedenem področju. Z drugimi besedam rečeno: vest je utegnila pomeniti klopko. Vendar je Bland odšel v Belgijo. S Schillerjem sta se sestala v neki gostilnici v mestecu Hasbrulllu na cesti, ki pelje iz Ghenta v Lile. Vi ste zares hraber človek, dragi moj Bland, je dejal Schiller in se nasmehnil. Vidim, da želite skleniti kupčijo z menoj. Koliko mi nudite za ,Šifro'?« »Za ,Šifro2‘? « se je dozdevno začudil Bland. Saj sploh niste ukradli ,Šifro 2' temveč ,Šifro 3', ki še zdaleč ni tako dragocena. četudi je za nas precej pomembna. Razen tega ne zahtevam od vas, da mi predate to šifro, ker sem prepričan, da imate njenee kopije. Plačali vas bomo, če odidete v kako nevtralno deželo in prekinete vsak stik z vašimi delodajalci« Bland je navedel zelo visoko vsoto. To je prav malo, dragi prijatelj, za tako važno šifro. Mar zares mislite, da me boste ogoljufali s trditvijo, češ da sem ukradel nekakšno ,Šifro 3‘, ko zanesljivo vem, da mi je prišla v roke ,Šifra 2'! No, vrnite se v London in vprašajte sira Johna, kaj pomeni: ,Kupujem Lilije'? Jamčim vam, da vam bo odgovoril, da to pomeni: .Pet bojnih ladij je izplulo iz Kiela, smer sever'...« Bland se je ozrl okrog sebe! Nekaj časa je prisluškoval, nato pa spregovoril: Mnogo veste, dragi prijatelj. Sedaj sem zares prepričan, da imate v rokah ,Šifro 2'« Čez nekaj minut je Bland zapustil sobo. v kateri ni bilo ves čas razgovora žive duše razen njiju dveh. Ko se je poslavljal od gostilničarke, je plačal račun in ji dal veliko napitnino. Moj prijatelj je utrujen od poti, pa je zaspal za mizo, je dejal. Ko se bo prebudil, mu recite, da sem odšel v Ghend.« Ko je tri ure pozneje gostilničarka stopila v sobo in skušala zbuditi osebo, ki je spala za mizo, je nenadoma od groze kriknila. Schiller je bil mrtev: zaboden naravnost v srce s tankim steklenim bodalom, podobnim pletilni igli... Tri dni pozneje se je Bland že vrnil v London, toda tam ga je pričakala neugodna vest. Eden agentov je sporočil, da je izpostava nemške protiobveščevalne službe poslala potem, ko je zvedela za Schillerjevo smrt. brzojavko v Valparaiso naslovljeno na nekega Van Hoocha. Agentu se je posrečilu dobiti tudi besedilo brzojavke, ki so jo hitro dešifrirali: SCHILLER MRTEV STOP ODPOTUJTE V LONDON« Blanci je takoj razumel položaj. Schiller je bil zelo zvit človek im ni odnesel iz Anglije nobenih pisanih tekstov »Šifre 2«. temveč se je je naučil na pamet. Tako je bil prepričan, da ga Nemci ne bodo izigrali in da jih bo lahko dalj časa »molzel«. Računal pa je tudi s tem, da ga Angleži utegnejo ubiti, zato je obvestil tega Van Hoocha, po vsej verjetnosti svojega osebnega sodelavca, kje lahko najde napisani vzorec »Šifre 2«. Ta vzorec je brez dvoma skril nekje v Londonu. Že dva dni pozneje se je Blandova domneva uresničila. Iz Valpairaisa je prišla vest, da je Van Hooch zaprosil za britansko vizo in se vkrcal na prvo ladjo, ki je odplula v London. Bland in njegovi ljudje so preiskali nekdanje Schillerjevo stanovanje, vendar niso ničesar našli. Trkali so po zidovih, toda po dolgi preiskavi so spoznali, da ni tod nikakega tajnega skrivališča. Bland je zatem odšel po Mayo Price, ki je tiste čase delala v oddelku za šifriranje. V spremstvu Blanda in Grisbyja je odšla v Schillerjevo stanovanje, v katerem onadva nista našla ničesar. Šla je z njima skozi vse tri sobe, v katerih ni bilo zdaj nobenega kosa pohištva več, in se ustavila v največji. Nekaj časa se je ozirala po sobi, nato pa se zamislila in čez nekaj mi-nut molka dejala: »Ali me ne bi pustili nekaj časa samo v sobi? Čemu ne?« je malce začuden odgovoril Bland. vendar je s spremljevalcem poslušno stopil iz sobe. May jih je poklicala nazaj že čez pet ali šest minut. Na njenem obrazu je trepetal zmagoslavni nasmešek: Odkrila sem skrivnost!« je dejala. »Kje je šifra?« je poskočili Bland. Le počasi, stari tovariš,« je odgovorila May. »Še ni prišel čas, da ti jo zaupam. Kdaj pričakuješ obiskovalca iz južne Amerike?« »Čez dva tedna.« je odgovoril Bland. »Seveda ga ne bomo takoj zaprli, temveč ga neopazno zasledovali, da nas sam pripelje na kraj, kjer je šifra. Šele tedaj ga bomo zgrabili.« Ne bo ti ga treba zasledovati. Sam bo prišel k vam in ves potrt priznal, da je prišel k vam kot vohun, da bi se dokopal Schillerjeve šifre, a da se je zadnji hip ustrašil in sklenil vse priznati in vam tudi izdati mesto, kje je šifra... Vi boste seveda privolili in on vas bo odpeljal v stanovanje.« Kako le moreš to naprej vedeti?« je vprašal Bland. Bil je očitno presenečen. To je meja mala skrivnost!« Dva tedna pozneje je priplula v londonsko pristanišče ladja. s katero je dopotoval Van Hooch. Že nekaj ur pozneje je sam prispel v Blandov urad. Gospod, je dejal, sporočiti vam imam važno stvar. Bil sem do nedavna nemški vohun. Tako sem ,se seznanil z nekim Schillerjem in postal njegov prijatelj. Ko sem se mudil pred meseci v Londonu, mi je sporočil, da bom v primeru njegove smrti načel skrivališče in v njem nekatere dokumente, ki naj jih izročim Nemcem. Skrivališče mi je seveda opisal, ostalo pa naj bi storil potem, ko bi od Nemcev prejel brzojavko. Brzojavko sem sprejel in sedaj sem tu. Toda na ladji se me je lotil strah, pa sem sklenil, da se sam prijavim. Naredimo pogodbo. Jaz vam bom pokazal kraj, kje so ti dokumenti, vi pa me boste pustili, da se mirno vrnem v Južno Ameriko!« Bland ga je presenečen poslušal. Ni ga toliko pretresla ponudba kot resnica, da se vse tako ujema s tem, kar je dejala Mav. Že nekaj ur pozneje so bili Bland, May, Van Hooch in nekaj detektivov v nekdanjem Schillerjevem stanovanju. »Skrivališče je v jedilnici,« je dejal Van Hooch. Dovolite mi, da sam pogledam zidove. To bo morda tra-jalo dva ali tri dni, vendar bom mesto zanesljivo našel. Najprej bom preiskal ta zid, če mi dovolite. Mož je stopil k zidu. ki je bil nasproti oknom in pričel po njem trkati ter tipati s prsti. Tedaj ga je nenadoma z ostrim glasom prekinila May: Prenehajte in dobro poslušajte, kaj bom vprašala gospoda Blanda in kaj mi bo ta odgovori!!« Van Hooch jo je začudeno pogledal, nato pa skomignil z rameni. Povejte mi, gospod Bland, kaj se bo zgodilo s človekom, ki je odkril in zvedel za ,Šifro 2‘?« Prepričan je lahko, da ga bomo izročili sodišču in obtožili vohunstva In da mu vrv ne bo ušla!« je odgovoril Bland. Ali ste slišali, gospod Van Hooch,« je vprašala May. Ko je prikimal, mu je dejala: »Če je temu res tako. tedaj na vašem mestu ne bi nadaljevala započetega dela. Pričeli ste ga sicer dobro, toda če ga nadaljujete, se bodo uresničile besede gospoda Blanda.« Van Hooch je prebledel kakor krpa, nato pa je še enkrat skomigmil z rameni in dejal: Mislim, da imate prav! Odrekam se ga!« Policaji so spravili vohuna iz sobe, zaprepaščeni Bland pa se je obrnil k svoji sodelavki in dejal: Ničesar ne razumem, priznam! Pojasni mi, zakaj gre? Mislim, da je bilo skrivnosti že dovolj!« Dekle mu je namignilo, ga prijelo za roko in ga odpeljalo k velikemu zidu. Otipaj ta zid, pa se tl bo zjasnilo. Da bi tl bilo laže, naj te mimogrede spomnim, da je bil Schillerjev oče slep.« Bland je pričel s prsti tipati po zidu. Čutil je, da ni raven in gladek, temveč da so na njem nekakšne drobne vzboklina. Tipal jih je menda pol minute, nato pa -prenehal. To je vendar abeceda slepih! Da, dragi moj,« je dejala May. Schiller se je od slepega očeta naučil že kot otrok abecede slepcev. Pozneje mu je to dobre prišlo. Brž ko je ptiče! odkrivati besedilo ,Šifre 2* — sam dobro veš, kako —, je sklenil, da ga bo skril na najzanesljivejši način. Izpisal ga je z abecedo slepcev po zidovih tega prostora. O tem je obvestil Van Hoocha. človeka s fenomenalnim spominom, in ta se je pričel marljivo učiti abecede slepih. Seveda je imel dovolj časa, da se je je naliti. Sedaj je prišel sem, da bi nekako našel skrivališče besedila ,Šifre 2‘, njegov pravi namen pa je bil, da bi si osvojil šifro in nas poleni potegnil za nos. Mi bi mu dovolili, da se vrne v Južno Ameriko — dejal bi nam pač, da ni našel tega kar je iskal — nato pa bi lepo odnesel celo glavo in še šifro povrh ... Odveč bi bilo pripominjati, da so se Mayine trditve pozneje pokazale kot točne in da so jih potrdili izvedenci za abecedo, slepih. POMURSKI VESTNIK, 7. JAN. 1960 6