Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto....................... $3.00
Za pol leta--------------------------1.75
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV	V . . .	• -H •
Let. 4. št. 154.		Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, MARCH 20TH, 1946.	Price 5c.	Vol. 4. No. 154.
SPOMNIMO SE PODHRANJENIH OTROK NA DAN 27 MARCA
Izvršni odbor Sveta kanadskih južnih Slovanov je iz. nekoliko manjših naselbin v zvezi z proslavo 27 marca dobil odgovor, da jim je nemogoče organizirati proslavo v večjem obsegu vsled manjšega števila tam živečih izseljencev. Pripravni pa so pridružiti se proslavi in sicer z tem, da prispevajo svojo dnino, ki jo zaslužijo ta dan za pomoč narodom Jugoslavije.
Izvršni odbor kakor menda vsak drugi rodoljubni izseljenec pozdravlja to plemenito gesto in z tem v zvezi pravi:
"Plemeniti gesti, katero izražajo naši rodoljubni izseljenci v manjših naselbinah, smo prepričani, da se pridružijo izseljenci po vseh drugih naselbinah kjer se bodejo vršile proslave, zborovanja* koncerti in tako dalje.
27 marec — beleži začetek herojskega odpora narodov Jugoslavije proti zloglasnih fašističnih osvajalcev in njihovih hlapcev — odpor, ki je zahteval 1,700.000 ljudskih življenj in neprecenjive materijalne žrtve, življenje ljudstva v oropani in porušeni Jugoslaviji je zelo naporno in težko vsled pomanjkanja tako potrebni hrani kakor tudi obleki. Pomoč je potrebna in tudi nujna.
Dati enodnevni zaslužek za pomoč svojim bratom in sestram v Stari domovini, je najbolj plemenita gesta proslave 27 marca.
Vsakdo že danes ve, da se v Jugoslaviji nahaja 1,200.000 podhranjenih otrok, katerim je potrebna takojšna pomoč. To število vključuje skoraj polovico otrok, kateri so ostali brez svojih roditeljev.
Poglavitna skrb Rdečega Križa Jugoslavije, Anti-fašistične fronte žena in drugih patriotičnih organizacij,, je rešiti mladi naraščaj in ga vzgojiti. Sto in sto tisoč otrok so nameščeni v otročjih domovih, kateri so zgrajeni skoraj po vseh krajih, a jih je še mnogo, kateri vsled pomanjkanja sredstev niso oskrbljeni tako kakor bi morali biti.
Primer rodoljubnih rojakov iz Windsor j a naj nam velja vsem, da se tudi mi ostali pridružimo njim in darujemo svojo dnino na dan 27 marca za pomoč podhranje-nim malčkom, kateri z tako nežnim pogledom iščejo svoje drage roditelje — proseči jih pomoči!
Izvršni odbor: S. K. J. S.
za podhranjene otroke darujemo dnevnico 27 marca
Izjava ministra N. Petroviča
NE ZMANJŠATI, AMPAK POVEČATI POMOČ NARODOM JUGOSLAVIJE
Tako se glasi pismo, ki so ga podpisali 26 hrvatskih rodoljubov v Windsorju, da so sklenili darovati dnino, ki jo zaslužijo na dan 27 marca za podhranjene otroke v Jugoslaviji.
Pismo so poslali uredništvu "Novosti" s prošnjo, da se ga objavi. Med drugem v svojem pismu označujejo velik pomen 27 marca, kakor tudi veiki pomen proslave z tem v zvezi v deželi in zaključujejo :
"Bratje in sestre — širom Kanade! Podpisani apeliramo na vas, da se pridružite plemeniti zamisli, da svojo dnino dan 27 marca darujete za podhranjene otroke v Jugoslaviji. Tisoči so brez svojih roditeljev tudi drugače pohabljeni. Naj bi se njihova srca razveselila z tem majhnim darom! Pokažimo celemu svetu, da ljubimo svojo očetnjavo in svoj narod. Pokažimo naša čustva napram onim, ki so trpeli za svojo in našo svobodo.
Naj odmeva iz enega na drugi kraj v deželi: "Dnino 27 marca za podhranjene otroke v Jugoslaviji!"
Temu sledi 26 podpisov — 26 rodoljubov, kateri darujejo svojo dnino za podhranjene otročiče v stari domovini.
Verjetno je, da bodejo naši izseljenci vse povsod pozdravili sklep 26 rodoljubov v WindsorjU
Odpirajo se otr. domovi
Ljubljana — V Tolminu ob Soči se vršijo priprave za otvoritev otročjega doma, kamor se bo namestilo 80 vojnih sirot. Minulo nedeljo je bil vstanovljen v Kopru dom za 100 dijakov iz okraja Koper. Za otvoritev tega doma gredo največ zasluge okrožnem narodnemu odboru in obče-narod-nim organizacijam, ki so oskrbeli otroke z življenskimi potrebščinami. Tanjug.
sklep 26 rodoljubov v Windsorju, ter se jim pridružili v znaku solidarnosti in čustev z onimi malčki, kateri nimajo svojih stari-šev,
Washington — Dne 11 t.m. je prispela v Ameriko jugoslovanska delegacija, katera se udeleži ravnokar vršeče se konference UNRRe v Atlantic City-ju. Delegaciji načeljuje minister za zunanjo trgovino ing. Nikola Petrovič, kateri je dne 13 t.m. odr-žal konferenco s časnikarskimi poročevalci v Washintonu. Ob tej priliki je podal sledečo izjavo:
"Mislim, da resnost stanja iz-hrane v Jugoslaviji ni dovolj razumljiva v ostalih državah. Več kakor štiri leta je vojna besnela po celi zemlji, katera je imela občutne posledice na splošno narodno imovino posebno pa je prizadeto poljedelstvo. Razen tega naša zemlja je mnogo trpela tudi strašno sušo, katero nepomnijo najstanejši ljudi. V mnogih krajih Jugoslavije je bila popolnoma uničena sestev in živina. Vsled tega je naša zemlja primorana na uvoz hrane za 5 milijonov ljudstva, skoraj eno tretjino prebivalcev, ker drugače bi 5 milijonov ljudstvu pretila neizogibna lakota.
Treba je imeti na umu tudi, da v teku poslednjih pet let narodi Jugoslavije so gladovali. Celo za časa ko je UNRRa največ pošiljala, so bili posamezni kraji v Bosni, kjer so odmerki znašali manj 1000 kalorij dnevno, medtem ko UNRRa smatra da je minimum dnevnih hranjivih snovi potrebno 2650 kalorij. V Nemčiji, kje" ljudstvo ni trpelo take lakote za časa vojne, dnevni odmerki na osebo znašajo od 1.500 do 2.000 kalorij. Elementarni principi pravičnosti in humanito-sti zahtevajo, da se pri razdelitvi razpolagajočih sredstev bivšim okupiranim zemljam vzame v obzir splošno stanje zdravja, da bi se do cela moglo razumeti do kakih katastrofalnih rezultatov lahko dovede drastično znižava-nje odpošiljanja hrane.
Minimalne potrebe Jugoslavije v žitu, semenu, od sedaj pa do druge žetve znašajo 69.000 ton mesečno. Mi resno poživljamo UNRRo, da nam pohiti v pomoč v teh potrebščinah, katere so le
toliko zadostne, da se održi narod pri življenju.
nas
Jugoslovanska vlada je pod-vzela vse mogoče mere in mobilizirala vse proizvajalne sile pri obnovi poljedelstva, da bi ga dvignila na predvojni nivo. To bode seveda znatna pomoč. Toda celo ako bodemo uspeli zasejati naša polja kar največ mogoče, se lahko nadamo, da bi nam nova žetev omogočila zadostiti naše potrebe za hrano. Vendar je pa potrebno upoštevati pri temu tudi to, da
Delav, stranka se bode borila za poslovanje
Ottawa, 18 marca. — Federalna vlada ne namerava zabraniti Delavsko progresivno Partijo zato, ker je njen član in narodni poslanec Fred Rose, aretiran v zvezi z ogleduštvom in puščen na svobodo pod kavcijo 10.000 dolarjev — kakor se doznava iz poučenih virov.
Mišljenje prevladuje, da oblasti nimajo razloga zabraniti poslovanje delavske progresivne Partije, ker je že v teku razvite anti-sovjetske propagande povzročena zadostna škoda kanadskemu narodu. Vendar se pa to ne more smatrati kot za gotovo, ker navadno po taki histerični gonji in zlasti z "strašiloilv" pred komunizmom, se dogajajo resne stvari, da bi se tako prikrila popolna resnica gotovih razmer.
Nacionalni vodja Tim Buck, je podal izjavo v kateri pravi, da njegova Partija nima nobenih obtožb proti Fred Rosa, član parlamenta, ker ni zadostne podlage za kakršno koli obtožbo. Mi to poudarjamo, pravi Buck, kakor smo to storili v samem začetku po svojem bistvu na provokacijsko kampanjo, katero vodijo bogati interesi v smeri razdvajanja edin-stva Zedinjenih Narodov. Proti taki kampanji se morajo postaviti vsi demokratični kanadčani, ker to zahtevajo interesi miru in naše nacionalne rekonstrukcije.
bomo dobili po hektarju manj ka-kar pred vojno vsled gotovih pomanjkanj za obdelovanje zemlje in gnojil. Naša zemlja ni najboljše kvalitete in zato so nam potrebna gnojila, razni poljedelski stroji itd. Stanje naše živine je katastrofalno. V teku vojne smo izgubili nič manj kot 67% konj, 57% prašičev, 50% krav in 5.500.-000 ovec.
Če vzamemo v obzir veliki doprinos za katere ve cel svet, ki sta ga naša armada in narodi Jugoslavije doprinesli za skupne nadam, da se bo tukaj doseglo razumevanje naših potreb.
Naše zahteve so skromne, toda treba jim je ustreči!
100 TISOČ POZDRAVILO TITA V WARSAVI
Waršava — Tukaj se vršila največja vojaška in civilna svečanost v znaku pozdrava maršalu Titu, kateri se je mudil v tem mestu. Tisoči vojaštva so tvorili svečano povorko čez mesto, kateri se je pridružilo mestno prebivalstvo tako, da je štela nad 100.000 vojaštva in prebivalstva.
Za rekonstrukcijo dežele
Toronto — Tukaj se je vršila važna konferenca strokovnih unij, katere sklepi se nanašajo v zvezi z zvišanjem mezdne lestvice, skrajšanje delovnega časa in več drugih važnih zadev organiziranih industrijskih delavcev in delavk.
Zahteva se nov unijski program v zvišanju 29 centov plače po uri, 40 urni delovni tednik, garancijo za najmanj 1,900 delovnih ur dela na leto z dvotednimi plačanimi počitnicami, dvojno plačo za delo ob praznikih in nedeljah.
Konferenca je enoglasno potrdila novi unijski program kateri zahteva poleg že omenjenega rekonstrukcijo dežele, da se spreči brezposelnost in njene posledice. V kolikor je znano, je že sedaj o-krog 250.000 delavcev brez dela.
Churchill hoče vojno! Mi zahtevamo mir!
Tako je klicalo ljudstvo na ulicah v New Yorku
New York, 16 marca. — Še niso do dobra se polegli razburkani glasovi na splošno znane reakcije, katera si je ne malo stresala jezo zoper Sovjetsko Unijo na podlagi Churchill-ovega govora deset dni pred tem v Fulton-u Mo., je bil naznanjen njegov drugi govor, ki ga je održal v New Yorku. Pred veliko dvorano kjer je imel Churchill govoriti, CIO unije so vprizorile demonstracijo katere se je udeležilo nekoliko tisočev naroda. Ogorčenost naroda proti njegovega govora je izražena z klici, ki so odmevali po ulicah tega velemesta: "Churchill hoče vojno! Mi zahtevamo mir! Mi, za Churchill-a in njegove prijatelje se nočemo bojevati". . . itd.
Silni protesti z strani naroda, raznih ustanov in posebno z strani povrnjenih vojakov, so streznili Churchill-a tako, da je topot govoril sicer nekoliko prevdarnejše, če tudi je rekel, da nima namena opoklicati eno samo besedico govora, ki ga je održal v Fulton-u. Vsekakor moral je poudariti, da ne zahteva anglo-ameriško vojno zvezo ali pogodbo.
V teku deset dni po prvem govoru in predno je Churchill nastopil z drugim govorom, je spoznal on sam kakor tudi njegovi prijatelji, da ne velja govoriti o
nekakšnih posebnih čutih ameriškega in britskega naroda in posebno ne v smeri interesov britskega in ameriškega impirializma. To spoznanje je spoznal zlasti pod pritiskom javnega mnenja, katero je na splošno obsodilo njegov prvi govor, kot govor vojnega hujskača.
Značilna Je izjava v tem oziru Rev. Sean J. Reid, katoliški duhovnik v New Yorku, kateri je dejal na zborovanju Sveta Knights of Columbus na 48 obletnici St. Patrick Days: "Churchill in Anglija nimata nobene pravice govoriti o Rusiji; da umakne svoje čete iz Irana, dokler Anglija ne umakne svojih čet iz Irske in Palestine".
Ta izjava, ki je v skladu z splošnimi izjavami svobodoljubnih ljudstev v svetu, zadostuje, da vemo celotni pomen ogoročenosti ljudskega mnenja z ozirom na Churchill-ov izzivalni govor v Fulton-u.Churchill in njegovi prijatelji so se seveda uračunali pri oceni razpoloženja med ljudstvom. Težko je verjeti obtožbi zoper Sovjetsko Unijo, dokler so kolonijal-ni narodi pod bičem zunanjih gospodarjev, medtem ko se Sovjetska Unija zalaga za resnično svobodo in enakopravnost narodov v splošnem.
Proslava pete obletnice Jugoslovanske neodvisnosti
Torek, 26. marca, je važen dan za vse Jugoslovane v New Yorku in okolju, kajti ta dan se bo vršila v Metropolitan operi v New Yorku velika koncertna prireditev na kateri bodo nastopili operni igralci in pevci ter plesalci kot: Lawrence Tibbett, Zinka Milanov, Irina Baronoca, Carlos Salzedo, Igor Youskevitch, Sophie Maslow, Jane Dudley, William Bales, zbor Schola Cantorum, Melvyn Douglas. Lauritz Melchior, itd.
Govoril bo senator Glen H. Taylor iz države Idaho. Senator Taylor se je pridružil senatorjema Kilgoru in Pepperu v obsojanju Churchillovega govora v Fultonu.
GENERALISE STALIN ODGOVORIL IMPERIALISTIČNIM PODŽIGALCEM VOJNE PROTI SOVJETSKI UNIJI
.PRAVDA IN IZVESTJA STA UDRILI PO OGROŽE-VALCIH MEDNARODNEGA SPORAZUMA
Medtem, ko sta "Pravda" in "Izvestija" pošteno in objektivno razkrinkali impirialistične spletke, katere vsebuje govor bivšega premiera Vel. Britanije, Churchill-a, ki ga je održal dne 5 marca v Fulton-u, Missouri Združenih državah, kjer odkrito poživlja anglo-saksonske narode za skupno akcijo zoper vse druge vzho-dne-srednje evropske, Balkanske in Sovjetske Unije narode, razen "demokratične Grčije (tako pravi Churchill) — je podal v intervju-u Generalisim Stalin odgovor im -pirialističnim podžigalcem zoper mednarodni sporazum in tretje svetovne vojne.
Dopisnik "Pravde", kakor je sporočil moskovski radio in kakor ga posnema Associated Press agencija, je postavil Stalinu nekoliko vprašanj z ozirom na govor Mr. Churchill-a.
Prvo vprašanje: "Kakšno je vaše mnenje o govoru Mr. Churchil-a, ki ga je pred nedavnim održal v Združenih državah Ameriških?"
Odgovor: "Smatram njegov govor kot zelo nevarno akcijo, kot setev semena za razdor med dr-žavimi Zedinjenih narodov in kot oviro za nadaljno kooperacijo."
Dopisnik "Ali ne smatrate, da je govor Churchill-a na škodo varnosti in miru?"
Stalin: "Brez vprašanja — da. Kljub vseh svojih namer in priporočilih, Mr. Churchill je zavzel stališča m ed vojnimi hujskači.
Pri tem seveda ni sam. On ima svoje podobne prijatelje ne samo v Angliji in Ameriki, ampak eden mora neposredno predočiti, da nas Mr. Churchill in njegovi prijatelji spominjajo na Hitlerja in njegove prijatelje. Hitler je začel z rasno teorijo in izjavil, da edino nemško govoreči narod, je čista in izvoljena rasa. Tudi Churchill v svojem govoru izpodbuja rasno vojno, dajajoč prednost englo-saksonski rasi, katera da ima pravico odločiti usodo celega sveta.
Nemška rasna teorija je privedla Hitlerja in njegove prijatelje, da so mislili, da je to edina rasa, ki ima pravico vladati z drugimi narodi. Anglo-saksonska rasna teorija, katero na poseben način izraža Churchill in njegovi prijatelji gre istotako za tem, da le anglo-saksonski narodi morajo vladati z ostalimi narodi.
KAKOR ULTIMAT
Poslušajte dalje: Mr. Churchill njegovi prijatelji v Angliji in Ameriki napovedujejo ostalim narodom nič drugega kakor nekakšen ultimat. Če se dobrovoljno udaste naši nadmoči, bo vse dobro. če pa ne — vojna je neizogibna.
Narodi, ki so skozi pet let prelivali svojo kri za svobodo in neodvisnost svojih držav, se niso borili zato, da bi namesto Hitlerja vladal Churchill. Zato je pov-
sem razumljivo, da ne angleško govoreči narodi sestavljajo večino ljudstev sveta, katera pa odločno odklanjajo podvreči se novi suž-nosti.
Churchill-ova tragedija je v tem, da ne more razumeti te enostavne in čiste resnice. Njegovo stališče, je stališče vojne — poziv za vojno zoper Sovjetske Unijo. Svoje poslušalce skuša preslepiti in zapeljati ko pravi, da bi se določena doba sporazuma med Anglijo in Sovjetsko Unijo podaljšala za 50 let.
Toda kako naj eden zagovarja tako izjavo dokler istočasno dela za vojno zoper Sovjetsko Unijo? To pomeni, da on gleda na tako pogodbo kakor na prazen papir, katero pa zagovarja samo v toliko, da prikrije svojo anti-so-vjetsko aktivnost.
Prav zato eden ne more resno upoštevati izjavo Churchill-ovih prijateljev v Angliji in Združenih državah, da bi se sporazum med Anglijo in Rusijo moral podaljšati. Nima nobenega smisla podaljšati pogodbo, če jo ena stranka prekrši in smatra za prazen košček papirja.
NERESNIČNI ELEMENTI
Dopisnik: Kako vi mislite o tistem delu Churchill-ovega govora, kjer govori o demokratičnih režimih v naših sosednjih državah, Kjer kritizira prijateljske odnošaje ki so vzpostavljeni med temi državami in Sovjetsko Uni-
jo'
Stalin: Ta del Churchill-ovega
govora predstavlja elemente neresnice — elemente surovosti in nedostojnost.
Churchill pravi, da: Waršava, Berlin, Praga, Dunaj, Budapešta, Belgrad, Bukarešt in Sofija spadajo pod sovjetsko sfero vpliva in da so na eden ali drugi način pod kontrolo Moskve.
Tukaj ni težko dokazati Chur-chill-ovo surovost in očitno laž o Moskvi in državah, ki mejijo z Sovjetsko Unijo. Največja absurdnost je trditi, da Sovjetska Unija kontrolira tudi Berlin, ko je vendar tam zavezniška kontrola, katera predstavlja štiri države in da Sovjetska Unija ima pri tem četrti glas.
So pač ljudje, ki si ne morejo pomagati kakor da lažejo. Toda eden bi se moral zavedati naposled gotove meje in drugič, eden ne sme pozabiti sledečega dejstva: "Nemčija je napadla Sovjetsko Unijo preko Finske, Poljske, Ru-munije, Bolgarije in Madžarske. Nemčija je mogla napraviti invazijo na Rusijo preko teh držav zato, ker so z temi državami vladali sovražni režimi zoper Sovjetsko Unijo. In kot rezultat nemške invazije, Sovjetska Unija je izgubila v borbah z Nemčijo, nemško okupacijo in nasilnim izseljevanjem sovjetskih državljanov v Nemčijo, okrog 7.000.000 sovjetskih narodov.
OGROMNE ŽRTVE
To je, da je Sovjetska Unija izgubila nekoliko krat več svojih ljudi, kakor pa Anglija in Ame-
rika skupaj. Je prav mogoče, da nekateri ljudje so pripravni pozabiti te kolosalne žrtve sovjetskih ljudstev, katere so omogočile osvoboditev Evrope izpod Hitlerjeve tiranije, ampak sovjetski narodi jih ne morejo pozabiti.
Vprašajmo se, kakšno naj bi bilo presenečenje komur koli vsled želje Sovjetske Unije, da se zavaruje za svojo bodočnost z prizadevanjem, da se v teh državah vzpostavijo take vlade, ki bi se prijateljsko ponašale napram Sovjetski Uniji.
Vsakdo lahko vidi miroljubno namero in težnje naše države. Toda Churchill nadalje argumentira, da je poljska vlada pod rusko dominacijo, da si pa lasti neopravičeno pravico na ozemlje na račun Nemčije. To je ena velika in napadalna laž. Sedanjo demokratično poljsko vlado sestavljajo precej poznani ljudje, ki so dokazali svojo zmožnost v obrambi časti svoje domovine in sicer na način, kakor niso dokazali in niso bili zmožni njihovi predniki.
Kakšen vzrok ima Churchill, ko je podal izjavo, da sedanja administracija v Poljski ne sme dovoliti dominacijo te države po kateri koli tuji državi? Ali Churchill v tem oziru ne laže z ozirom na Rusijo? Da — zato ker si prizadeva zasejati seme sovraštva med Poljsko in Sovjetsko Unijo. Nezadovoljen je vsled dejstva, da je Poljska zavzela prijateljsko stališče napram narodom Sovjetske Unije.
(Nadaljevanje na 4 st.)
Nobenega dvoma torej ni, da bo glavni govornik dneva v Metropolitan operi prikazal neprimerno borbo jugoslovanskega ljudstva ob priliki petletnice njegovega odpora v taki luči kot to zasluži pošten in iskren zavezniški narod.
Vsi oni, od blizu in daleč, ki se lahko udeležite te velike proslave, si oskrbite vstopnice. Te ima do zadnjega dne na razpolago glavni urad. Naslov je: American Committee for Yugoslav Relief, 235 East 11th Street, New York 3, N. Y. Cena vstopnicam je: $12.00; $6.00; $4.20; $3.30; in $2.40. Kdor bo klical za vstopnice po telefonu, naj kliče: AL. 4-8001 Vprašate lahko za Mrs. Krasno in podpisana vam bode radevolje izbrala za željene sedeže v kolikor že niso razprodani.
Vstopnice se precej dobro prodajajo tudi med Američani, katere posebno privlačuje dejstvo, da bodemo ta dan slišali glas maršala Tita, ki bo prenešen po kratkih valovih iz Belgrada.
Ameriški odbor za jugoslovansko pomoč najvljudnejte vabi vse, ki se morejo udeležiti koncertne prireditve dne 26. marca, da to store. Ta proslava bo ostala vsakemu dolgo v spominu.. Na predvečer pete obletnice odpora naroda v Jugoslaviji se bodemo spominjali z njim vred onega velikega in odločilnega dne — 27. marca, 1941 — zgodovinskega dneva, ko je ljudstvo Jugoslavije vrglo Hitlerju in njegovim satelitom v obraz eno tedaj skoro nemogočo besedico: NE! Vstalo je v veličastni in res človeka vredni ogorčenosti ter si izbralo boj namesto okov suženjstva, čast borbe namesto izdajstva svojih sosedov in svojih bratov na vzhodu. . . In danes jugoslovansko ljudstvo ve, da je ravnalo prav. Popravlja si razbito deželo, kinča grobove junakov, ki so padli za osvoboditev in žaluje za neštetimi zarnimi sinovi in hčerkami, ki jih je neusmiljeno strla kruta sovražnikova ter izdajniška peta . . a se obenem zaveda, da jim iz stotisočih grobov šepetajo na uho mrtvi tovariši in tovarišice tisto geslo s katerim so šli golih rok v boj proti ogromni premoči sovražnika in katero jih je spremljalo skozi dolgo in krvavo borbo za osvoboje-nje, ter jih krepi in geslo, ki se je prvič pognalo na dan iz ust slovenskih borcev ter bo ostalo za vedno zapisano v debelimi črkami v zgodovini . . . geslo, ki pravi:	•
SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU!
J)
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Mario Robotti.... Krvava Fašistična Hijena
Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Javno mnenje osodilo vojne hujskače
Bivši angleški premier Churchill je v svojem govoru, ki ga je održal dne 5 marca v Fulton-u, Mo., izrekel res značilne besede, ko je naštel skorajt en ducat evropskih prestolic. Dejal je: "Od Stetina ob Baltiku do Trsta na Jadranu je padel železni zastor preko kontinenta. Zadaj za to črto se nahajajo prestolice starih držav vzhodne in centralne Evrope, kot: Waráava, Ber-lin„ Praga, Dunaj, Budapešta, Belgrad, Bukarešta in! Sofija.
Vsa ta slovita mesta in njih prebivalstvo se nahaja v sovjetski sferi. . . samo Atene (prestolica Grčije) "vživa neumrjočo glorijo" svobode, da lahko sama določi svojo bodočnost pri volitvah, ki se bodo vršile pod angleško, ameriško in francosko kontrolo. . . "
Te besede je izrekel Mr. Churchill in seveda še povrhu poudaril, da govori kakor "privatni državljan", ker mu tako narekuje gotove vrste demokracija — namreč narekujejo njegovi bogati prijatelji angleški in ameriški impirialisti.
Ko je govoril pred mikrofonom, je seveda mislil na predvojno in nikakor povojno Evropo, katera se hoče rešiti bremena sužnosti in posebno rešiti, da bi služila kot deska odskočnica za impirialistične pohode. Vse kar je pozabil omeniti, da bi spopolnih. namen svojih besed, je to„ da bi njegovi prijatelji rajši videli, da vrag vzame pogodbe in določbe Atlantskega čarterja, kakor pa propast enega samega predvojnega režima v vzhodni in centralni Evropi.
Za njega in njegove prijatelje novi režimi v vzhodni in centralni Evropi, je veliko razočaranje. Vsled tega svojega in njihovega razočaranja se je poslužil znane krilatice "rdečega strašila", ki ga skuša prodajati javnosti v zameno prave in življenske resnice.
Narodi vzhodne in centralne Evrope se zavedajo svojih velikih nalog po skončani vojni. Zavedajo se, da je treba očistiti domači prag od najmanjše fašistične sneti, katera bi direktno ali indirektno nudila oživetje vojnih hujskačev bodisi na podlagi ozemlja ali pa notranje ureditve. Zavedajo se, da je treba še bolj krepko utrditi mednarodno kooperacijo in sodelovanje,, ne za vojne pohode — ampak pohod nove dobe, za srečo in blagjostanje — za mir.
Kakor razvidno za Churchill-a in njegove prijatelje zavest narodov vzhodne in centralne Evrope, pomeni nevarnost. On imenuje dosedaj vstanovljene vlade, kot vlade policije in diktaturo. To pa zadostuje, da priporoča zavezništvo anglo-saksonskih narodov.
Jasno je torej kot beli dan, da če tudi pravi, da govori kot "privatni državljan", da jie bila namera njegovega govora podžgati javno mnenje zoper Sovjetsko Unijo. Takozvana sovjetska sfera v tem oziru, m prav nič drugega kakor preračunana krilatica, katera naj bi zasenčila zlobne in črne namene impirialistov. Zato je reakcija in reakcionarno časopisje sta pozdravila* njegov govor* kot način ne samo za sprečiti progres in napredek v svetu, ampak tudi na domačem pragu.
Medtem javno mnenje je obsodilo ta govor, kot govor vojnega hujskača. Posebno so ga obsodili in ga obsojajo povrnjeni vojaki, kateri vedo bolj kot kdo drugi pomen vojne — pomen medsebojnega sodelovanja, in kooperacije z narodi, kateri so krvaveli v vojni fašističnega osišča.
Na drugem mestu smo priobčili odgovor Generalísima Stalin-a, kateri je na kratko in jasno odgovoril vojnim hujskačem, da jih zadene ista usoda, kakor je zadela prejšne, ki so se poslužavali rasne superiorno-sti, da bi na ta način zasenčili svoje drzne avanturistične vojne pohode.
Nobenega dvoma ni„ da so svobodoljubni narodi pozdravili odgovor Stalina, kateri je opozoril svet pred novimi impirialističnimi spletkami. Pozdravili so ga zato, ker ljubijo mir — ne žele vojne — hočejo vživat resnično demokracijo in svobodo, ne po želji Churchill-i in njegovih prijateljev, ampak kakor zahtevajo na rodni in mednarodni interesi za progres in napredek.
Nikoli ne bomo dovolj podčrtali zločinskega dela itajijanskih fašističnih tolp in kraljeve vojske na jugoslovanskem ozemlju po zlomu stare Jugoslavije. Zločini, ki so jih zagrešili fašisti in kraljevi vojaki so neizogibna posledica zločinskega sistema — fašizma, — h katerem se je zatekla italijanska reakcija iz strahu pred lastnim ljudstvom.
Veleposestniki, bankirji in finančni magnati so podprli z denarjem in z vsemi sredstvi Mus-solinija pri njegovem pohodu na Rim, oni so bili in so nosilci im-peralistične politike, preko svojih generalov in diplomatov so potegnili v drugo svetovno vojno ne le Italijo, ampak tudi vso Evropo.
Zlom fašizma ni uničil gospostva italijanske reakcije nad italijanskim ljudstvom. Ves državni aparat, vojska, sodstvo, časopisje je v rokah profašistov, ki spet o-življajo stare imperialistične sanje. Ni čudno, da piše eden red-
kih naprednih časopisov L'Italia del popolo med drugim sledeče: Italija je dežela brez pravice. Ljudstvo noče, da bi razni Roatte in Scorze bežali iz zaporov. Kakšno sodišče naj bo visoki sodni zbor v Rimu, ki oprošča senatorje in generale, ki bi morali sedeti na roblji. Pobegli fašistični komisarji, ki so odgovorni za zločinstva v tujih deželah, niso le napadi proti italijanskemu ljudstvu, ampak tudi napadi proti demokratičnim silam vsega sveta.
Tako piše napredni italijanski tisk, še stokrat težje kot italijanski narod, pa ne more slovensko ljudstvo pozabiti zločinov krvoločnih fašističnih generalov in vampirjev v človeški podobi kot so bili Robotti, Roatta, Grazioli in drugi tolovaji.
Zločinec Mario Robotti — komandant armade, ki je imela vso oblast v Ljubljanski pokrajini, je bil utelešenje zločinskega značaja fašista, utelešenje tistih mrač-
njaških srednjeveških sil, ki za ceno uničenja in morja krvi zaman skušajo izvesti svoje zločinske naklepe. Italijanski imperializem ni mogel najti primernejšega in bolj krutega izvrševalca svojih osvajanj kot je bil pokorni hlapec reakcije Mario Robotti. Domišljavost, častihlepnost, krvoločnost so napravili iz pokvarjenca pobudnika in organizatorja ogabnih zločinov nad našim ljudstvom.
Robotti se je naslajal in je sadistično užival pri prelivanju nedolžne krvi. Navodila, ki jih je dajal svojim podrejenim, dokumenti, uradne listine, njegove z rdečilom pisane opazke kažejo podlo in zahrbtno krvoločnost hijene, katere edini namen je bil, da pobije čim več Slovencev.
Najstrašnejši način gangsterskih metod, ki se jih je posluževal okupator, je bilo ubijanje talcev. Po mednarodnem pravu je ubijanje talcev zločin, Robotti in Grazioli pa sta ubijala ljudi brez kriv-
Največja akcija Devetega korpusa
Zahvalno pismo iz Tomažje vasi
Slovenci! Izseljenci v tujini v daljne kraje, sinovi in hčere slovenskega očeta.
Premajhna in pretesna je bila slovenska zemlja, morali ste se odtujiti, oditi za poštenim delom in življenjem. Plakale so matere za vami, duhovi njeni so vas spremljali. Ni pozabila slovenska mati za svoje otroke, ki so se morali ločiti od nje. Tudi vi niste pozabili svoje ljube matere, ni izšla vam iz spomina, da vam je v slovenski hiši zibelj tekla, da slovenska mati kruh je pekla.
V težnji in najhujših časih, spomnite se na nas rojake svoje. Tekla kri je po potokih, bratov
vaših za slovenski dom, ki ga ropal je sovražnik — danes pregnan.
Svobodna res je domovina naša, ali mamico pa še srce boli. Vse prenaša in trpi, za otroke nima krila ne perila, to je prav teži, a potolažena pričakuje boljše dni. Zajokala od veselja se je mati, iz srca vračala hvaležnosti rojakom Slovenskim, za darove — za pomoč iz težkega trpljenja.
Mi Slovenci mladi, bomo gradili si nove domove. Marši kdo iz med vas naj se vrne nazaj v domovino, svoj domači kraj — našel bo svojcev — svobodo in raj! Radič Kristina prejela podporo R.K.S.
Iz "Partizanskega dnevnika", glasila Osvobodilne frone za Slovensko Primorje, 14. in 15 julija 1944.
V zadnjih dneh junija 1944 so izvedle edinice. IX. korpusa eno svojih največjih operacij, v kateri je bila onesposobljena življenjsko važna sovražnikova železnica Gorica — Podbrdo — Jesenice in je sovražnik izgubil mnogo orožja in žive sile. Likvidirane so bile sovražne postojanke Koritnica, Mohorc, Bregar, Pranger, Zara-kovec. Uničenih je bilo 8 železniških mostov in dva cestna mosta navkljub ponovni sovražnikovi intervenciji. Naše edinice so zaplenile v štiridnevni neprestani borbi 11 lahkih, 7 teških mitraljezov, 1 težki in 5 lahkih minometrov, več brzostrek, pušk, pištol in 1 kamion municije poleg drugega materiala.
Kaj sodita tov. generalmajor Dušan Kveder, načelnik Glavnega štaba Slovenije in komandant IX. korpusa generalmajor Lado Am-brožič o teh operacijah.
Generalmajor Dušan Kveder: "štiridnevna ofenziva enot IX. korpusa na odseku železniške proge Sv. Lucija — Podbrdo spada brez dvoma med najpomembnejše uspehe celotne Narodno osvobo dilne vojske Slovenije. Kot napad na železnice je to doslej največji kar jih beleži naša vojska. Bilo je sedaj prvikrat, da je naša vojska držala cel odsek proge štiri dni v svojih rokah, odbijajoč vsakodnevne srdite nemške intervencije z vseh strani, katerih kolone so bile močne od 200 do 400 mož. Uničeni so bili vsi železniški objekti od Grahovega do Podbrda, razen postaje Hudajužina. Naše enote so morale streti odpor sovražnih postojank in bunkerjev, ki so bili nanizani vsakih par sto metrov ob progi. Te posadke so bile sestavljene iz zagrizenih elementov, ki se prostovoljno niso hoteli predati. To so vse okoliščine, ki dovoljujejo označiti te operacije kot doslej največje za železniško progo.
Brez nadaljnega je pri vsaki operaciji najvažnejši vojaški rezultat. Tako je za operacije v Baški grapi odločilnega pomena uničenje proge, to je razrušenje železniših objektov, uničenje postojank in bunkerjev, velika količina zaplenjenega orožja in veliko število ujetih in uničenih sovražnikov pri naših minimalnih žrtav. Pomemben pomen te operacije je pa še v tem da se je izvršila v težkih okoliščinah, v katerih se bore enote IX. korpusa, ki imajo proti sebi zelo veliko število sovražnih postojank, in pa v tem, da so se razvijale na zelo širokem prostoru od Podbrda do Tolmina, od Sv Lucije do Idrije. Iz uspehov je razvidno tudi to, da so se enote IX. korpusa še močno ojeknile in da so sposobne izvesti že zelo odgovorne, obširne in dolgotrajne operacije. To je vsekakor tudi močna politična manifestacija moči naše vojske, ki bo še bolj poglobila zaupanje našega naroda v svojo vojsko in privedla v njene vrste zadnje omahljivce, predvsem pa odprla oči vsem zaslepijencem Slovencem v okupatorskem taboru, da bodo našli pot k nam.
Uničenje proge Jesenice — Gorica, ki se je pričela z razrušitvijo 120 m dolgega mostu pri Korit-nici in pozneje 14. junija 240 m dolgega viadukta pri Avčah in končala z zadnjimi širokopotezni-mi operacijami od Sv. Lucije do Podbrda, ima velik pomen za o-svobodilno borbo našega naroda. S tem smo odvzeli okupatorju eno glavnih možnosti transporta in koncentracije njegovih trup pro-
ti NOV na Primorskem. Uničenje te proge ima pa še večji pomen za zavezniško fronto v Italiji. Znano je, da je ta proga ena izmed 4, ki vežejo Nemčijo z Italijansko fronto. Uničenje take proge torej v osnovi spremeni vse nemške načrte v Italiji in silno otežuje njihov že itak brezupen 'položaj na tej fronti. Posledice, naše operacije se bodo v kratkem pokazale v razvoju zavezniških operacij v Italiji."
Komandant IX. korpusa generalmajor Ambrožič:
"Napad edinic IX. korpusa NOV in POJ na sovražne postojanke in komunikacije v dolini reke Bače je bila ena največjih in najbolj uspešnih operacij na Primorskem. Napadanje in rušenje železnice predstavlja vedno eno najtežjih operacij, ker ima okupator za zavarovanje železnice najboljše sile na razpolago, ker so železnice najbolj utrjene, ker je lahka zveza med posameznimi postojankami na železnici, ker je možen hiter poseg in ker je sovražnik na železnici najbolj občutljiv. Glavni cilj napada na železnice je rušenje objektov, to postaj in vseh železniških naprav. Rušenje železniških objektov predstavlja samo na sebi zelo zapleteno in tehnično težko izvedljivo akcijo. Tako rušenje zahte-na dobrih strokovnjakov in mnogo časa. Da bi se tako rušenje moglo izvesti, je treba likvidirati utrjene postojanke ob objektih, zasesti železniško progo zavarovati zasedeni odsek in onemogočiti za vsako ceno vojaško pomoč sovražnika. Edinice IX. korpusa so to težko nalogo izvršile na odseku Grahovo — Podbrdo popolnoma. Z večdnevnimi težkimi borbami smo pridobili na času za popolno uničenje proge. Poleg tega pa je bil dosežen uspeh pri likvidaciji postojank in pri odbijanju številnih edinic, ki jih je pošiljal okupator, da bi rušil železnice. Plen dokazuje, kako velike so bile operacije. (1 top, 5 minometalcev, 18 mitral jezov itd., poleg tega pa številke ogromnih sovražnih izgub 200 mrtvih, 40 ujetih in 500 ranjenih.)
Naša vojska raste po svoji številčni moči, oborožitvi in borbeni sposobnosti. Z rastjo vojske se menja način njenega bojevanja. Majhne skupine vrše uspešno predvsem udarne in motilne akcije, večje skupine prehajajo v izvajanje operacij večjega obsega, katerih cilj so sovražne postojanke, kolone in prometne zveze. Naše divizije so se zelo razvile, to je sedaj naša redna vojska značilnostmi vsake redne vojske, ki so: disciplina in brezpogojno izvajanje povelj, enotno vodstvo, vztrajanje na položaju, povezanost v borbi sodelovanje težkega orožja, metalcev min in topništva, udejstvovanje protioklopnih edinic, zasedba določenega ozemlja ter več dnevna borba na določenem odseku za izvršitev zadane naloge. Jasno je, da je pri množičnih operacijah zaupanje borca v uspešnost borbe večja, zato je v takih borbah borec bolj samozavesten in vztrajen. Naši poveljniki, naši oficirji, podofi-cirji in funkcionarji, ki so zrasli iz preprostih partizanskih borcev, so v operacijah velikega obsega postavljeni pred težko nalogo, voditi zaupane edinice, se medsebojno povezati, pravilno in uspešno uporabljati nova orožja, izvrševati težke tehnične naloge ter uspešno izvršiti zapovedano nalogo. Akcije v Baški grapi so pokazale, da so naši poveljniki že sposobno reševali take naloge. Neprestane borbe bodo to sposobnost še bolj dvignile in odstrani-
le napake, ki so se pokazale.
Popolnoma novo okoliščino je prineslo sodelovanje artilerije z ostalimi edinicami naše vojske. Kako se je izkazal pri zadnji akciji naš artilerijski divizion?
Pri naših operacijah v Baški grapi ni prvič sodelovalo topništvo. Naše topništvo je popolnoma izvršilo svojo nalogo, premagalo velike prevozne težave. Sedaj bomo največjo skrb posvetili našemu topništvu. Ustvarili bomo možnost za njegov uspešen razvoj, saj so vsi pogoji za tak razvoj dani. Z ustvaritvijo topništva se bo silno dvignila udarnost naših divizij, pred katere bodo postavljali lahko tudi težke naloge.
Naša vojska na Primorskem in Gorenjskem je mlada vojska. Poveljstvo je prav tako po izkušnjah mlado. Poleg velikih odlik, požrtvovalnosti, čuta odgovornosti, odločnosti in vztrajnosti, ki jih ima naša vojska, so še mnoge pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Treba bo do potankosti obvladati razno orožje, manever-sko sposobnost edinic je treba razvijati še naprej, razviti in izbolj-šati moramo obveščevalno službo v edinicah, izboljšati tehnično strokovno znanje minerjev, urejevati se moramo nučiti zveze in jih pod vsakim pogojem vzdrževati z vsemi modernimi sredstvi, ki jih imamo na razpolago, uvesti moramo kampanjo za štednjo streliva, naučiti se moramo izkoriščati ogenj težkega orožja za približavanje in uničevanje sovražnika na juriš.
Operacije velikega obsega pa nam dajejo možnost odkriti napake in slabosti, ki se na njih učimo, in jih izkoristiti za to, da dvignemo borbeno spretnost in sposobnost naših edinic. Vsaka operacija mora pomeniti korak naprej v razvoju naše vojske. Z vsakim korakom se približujemo borbenemu in tehničnemu mojstrstvu, ki ga hočemo doseči."
de in to pred potekom roka 48 ur, ki je določen za izsleditev pravih krivcev.
Usmrtitev talcev se je izvršila v večini primerov v Gramozni jami pri Tomačevem, na vojaškem strelišču in drugje. Kako so bili izvršeni ti umori, nam zgovorne-je priča prijava, ki opisuje umor slovenskega talca, izvršen 17. septembra 1942. Naj navedemo nekaj odlomkov. . .
. . . pred Gramozno jamo pri Tomačevem je stal policijski avtomobil znana zelena Marica. V njej je sedel zastražen od petih laških kvesturinov in enega policijska agenta lep, mlad fant, star kakih 19 do 20 let, uklenjen, s cigareto med prsti in kadil. Na moj poziv — prizor opisuje neki duhovnik — so se vojaki odstranili in ko jih je major kljub temu poslal nazaj, sem jih kratko-malo vrgel ven. Fanta sem prašal po osebnih podatkih, kar se je pozneje izkazalo za zelo umestno, kajti laški major niti pri pokopališki upravi ni hotel povedati njegovega imena. Ob tej priliki mi je fant tudi sam od sebe rekel: Nikogar nisem ne ubil, ne poškodoval. Kljub temu so po ekse-kuciji kvesturini govorili, da je pokojni ubil devet ljudi in isto sta pisala lista Slovenec in Slovenski dom. Pri spominu na svojo mater, ki jo je moral pokojni zelo ljubiti, so mu prišle solze v oči. Dal mi je za njo uro in hlačni jermen. Potolažil sem ga bodril, da ne sme pokazati niti solze okupatorjem, temveč umreti mora pred očmi zločincev ponosno in hrabro kot se spodobi zavednemu Slovencu. Namesto matere sem ga za slovo poljubil. Nato sva iztopila iz avta, kvesturini so ga obstopili in odšli smo v dolgo in ozko Gramozno jamo. V o-zadju je stala povprek vrsta desetih kvesturinov s puškami, pod poveljstvom nekega poročnika. Major je stal na pobočju desno od nas poleg drugega poročnika in več agentov, jamo pa so na vrhu obkrožili kvesturini, karabinjerji alpini. Vrsta se nam je umaknila in obstali smo pred stolom postavljenim na pesek. Tedaj je počasi privozil v jamo pokrit kam-jon in se ustavil za vojaki. Nisem vedel, da je v njem krsta z uslužbenci pokopališke uprave. Fantu so sneli verige z rok in vojak je potegnil iz žepa vrvico. Nejevoljen sem ga vprašal, čemu spet to. Odgovoril je, da ga mora privezati na stol, da ne pade z njega. Ukazal mi je, naj vprašam fanta, ali hoče biti obrnjen proti puškam s hrbtom ali z obrazom. Ustrašil sem se, da se bo morda fant bal, toda ni pokazal niti sence strahu. Mirno je odvrnil, da hoče biti obrnjen z obrazom proti puškam. Sam sem pomagal pre-vezati vrvico okrog pasu in sto-lovega hrbta, neprestano stoječ tik pred njim, da ni mogel videti morilcev. Pri vezanju k stolu so mu padli lasje razmršeno čez čelo. Popravil sem mu jih in ga lepo u-redil ter ga nato pred smrtjo še enkrat poljubil vpričo vseh navzočih okupatorjevih zločincev. Zare-žalo je za mojim hrbtom surovo povelje. Prva vrsta vojakov je po-
kleknila, stopil sem ob stran, fant je bil popolnoma miren in zbran. Čez sekundo je zagrmela salva, črni kodri so zavihrali v zraku in puhu dima in smodnika, glava je sunkoma omahnila nazaj in obstala. Začudeno so gledale odprte oči. Pristopil sem in položil prste na oči. V njih ni bilo nikake groze, le veliko začudenje nad novim, nepoznanim. Obrazne poteze so bile popolnoma mirne. Glava se je nekajkrat nagnila naprej in nazaj, zatrepetala in nastopila je smrt. Ne da bi koga pogledal, sem zapustil Gramozno jamo.
Dne 15. decembra so bili na smrt obsojeni pred Benincasovim tribunalom narodni heroj Ljubo šercer ter tovariši. Usmrtitev je bila izvršena 22. decembra 1941 v bližini Tomišlja pri Ljubljani povsem tajno in po dolgem premi-šljanju in razglabljanju. Iz vojaškega arhiva posnemamo, da si niso upali zločinci niti pokopati teh svojih žrtev v Sloveniji z utemeljitvijo, da bi postal grob herojev in mučencev prostor, kamor bodo polagali ljudje cvetje ter bi se iz-premenil v pravo romarsko pot, kamor bi v trumah zahajali Slovenci. In res. Samo eno noč so o-stala trupla junakov na kraju u-mora, že so bila zasuta s cvetjem, v bližnjih smrekah pa so vihrale partizanske zastave. Iz Tomišlja so zato odpeljali trupla v največji tajnosti po točno določeni poti z izredno previdnostjo v Tržič pri morju, kjer so jih verjetno pokopali.
v Iz strašnega trpljenja in mučenja našega ljudstva, iz požga-nih in uničenih slovenskih vasi se dviga obtožba proti zločinski italijanski reakciji in vojnim zločincem Robottiju, Roatti, Grazioliju, ki so prelili morje solza in krvi. Obtožbo in obsodbo vojnih zločincev dolguje slovenski narod svetlemu spominu nesrečnih talcev, 40.000 internirancev, 5000 umrlih na Rabu ter tisočem in tisočem neznanih junakov, pokopanih po gozdovih.
Fond Mladinske Bolnice Raste
RADIO PROGRAMI
Canadian Broadcasting korpo-racija naznanja, da se bodo vršili v znaku 27 marca, radio programi posvečeni Jugoslaviji, kakor sledi
Soboto, 23 marca, otročji program "Coocoo Club House" namenjen z svrho, da se seznani kanadske otroke z borbo narodov Jugoslavije. Program bo izvajan v Torontu preko Dominion network, od 7 do 7.30 ure zvečer.
Sreda, 27 marca: Muzikalični pragram "Serenade", od 6.30 do 6.45 ure zvečer. Trans-Canada network.
Lokalni programi: Za Toronto in južni Ontario, oddaja pragram radio postaja CJBC dne 27 marca, od 7.45 do 8 ure zvečer.
CBC News-Roundup od 10.15 do 10.30 ure zvečer. Trans-Canada network.
Poslušalci radia se naprošajo da omenjeni dan poslušajo zgoraj omenjene radio programe, posvečene narodnemu prazniku narodov Jugoslavije.
Skoraj verjetno ni, kako hitro in učinkovito so se odzvali naši sočutni rojaki in rojakinje, čim je bilo razglašeno v nekaterih listih, da je Slovenski ameriški narodni svet ustanovil fond za zbiranje prispevkov za izgraditev mladinske bolnice v Sloveniji. Da-si do danes še ni bila pričeta nobena posebna kampanja v ta namen (načrt je bil sprejet šele na gl. odbora SANS-a 9. marca) že
določil gl. odbor Slovenske narodne podpore jednote za ta dobrodelni namen, ter znesek $5,000 ki ga je za mladinsko bolnico določil gl. odbor Ameriške bratske zveze, in $3,000 od likvidacije imovine Jugoslovanskega repu-bličanskega združenja, tedaj je danes fond vreden $39.461.55. Vse to je bilo doseženo v teh kratkih štirih tednih brez kake posebne kampanje. Ob času pisanja teh
dnevno prihajajo večji in manjši vrstic naš gl. odbor še ni določil
prispevki od mnogih podružnic, društev, organizacij in posameznikov, ki z velikim veseljem in navdušenjem pozdravljajo to idejo.
Ko je dr. Neubauer jemal slovo od naših izvršnih odbornikov na SANSovi seji 26. januarja, najbrž ni pričakoval, da bo par ur kasneje eksekutiva uresničila njegovo priporočilo za koncentriranje naše relifne akcije v prid kakega projekta, ki bo imel trajno vrednost za slovenski narod. O-benem pa tudi mi nismo pričakovali, da bi se ta ideja kot tajna iskrica spontano vnela in zaplam-tela ter zajela ves tisti velik del slovenskih Amerikancev, ki so razumeli in pravilno ocenili junaško osvobodilno vojsko slovenskega naroda ter nudili v njegovih težkih dneh moralno in materialno podporo.
V dobrih štirih tednih je gotovina v fondu za mladinsko bolnico v Sloveniji narastla na $21,-461.55, in ako k tej vsoti prištejemo še $10,000, katero vsoto je
minimalne kvote, ki jo v ta namen mislimo zbrati pod okriljem SANSa, mišljenje pa prevladuje, da bi ta kvota ne smela biti manj nego STO PEDESET TISOČ DOLARJEV. In če bo ta kvota sprejeta, tedaj smo prvih 25% že dosegli. O končnem rezultatu nimamo nobenega dvoma.
Dasiravno je SANS politična organizacija, proti kateri imajo nekateri rojaki svoje osebne napačne predsodke ali pa so te predsodke zasejali novi, svobodni federativni ljudski republiki Jugoslaviji politično nasprotni ljudje in priveski reakcije, ki so noč in dan na delu, da onemogočijo koncentrirano in kolektivno delo ameriških Slovencev v prid svojih bratov in sester v stari domovini, je fond za mladinsko bolnico v Sloveniji popolnoma nepolitičnega in nepristranskega značaja. Vsakdo, ki pošteno misli in veruje, da bomo z izgradnjo bolnišnice svoji stari domovini res najlažje pomagali, da se zacelijo globoke rane
sovražne okupacije, osvobodilne borbe in ljudske revolucije proti staremu sistemu, lahko brezskrbno pomaga graditi ta fond in si je lahko svest, da bo ves nabrani denar porabljen izključno le v ta namen. ,
Žal nam je, da nekateri slovenski listi v Ameriki niso objavili našega naznanila. Zakaj ga niso, nimamo odgovora mi. Če je njihovim urednikom in lastnikom res mar srečnejša bodočnost slovenskega naroda, če res verujejo v moč večine in v pravičnost demokracije, tedaj je napočil čas, da saj pri nepristranskih in nepolitičnih akcijah sodelujejo in pomagajo za skupno stvar, ki jo dolgujemo preziranemu in izkoriščanemu slovenskemu narodu, katet-remu ob uri svoje zmage preti nevarnost, da bi zopet ne bil združen pod eno streho, v svoji državi, v federaciji republik drugih narodov Jugoslavije.
Ob tem času, deset mesecev po osvoboditvi Slovenije, štiri mesece po ljudskih volitvah, en mesec in pol po sprejetju nove ustave, ki je še bolj popolna in še bolj demokratična nego so ustave za-padnih demokracij, bi ne smelo biti med nami človeka, človeka Amerikanca, ki bi zanikal slovenskemu narodu pravice do njegovih krvavo priborjenih pridobitev. Niti bi ne smelo biti med nami enega, ki bi zanikal Sloveniji pravico do zdravja njene mladine, do zdravja njenega bodočega ljudstva.
Pri graditvi fonda za mladinsko bolnico v Sloveniji lahko delamo skupaj prav vsi. Kdor brez poštenih fizičnih vzrokov ugovarja, ni prijatelj slovenskega naroda.
Mirko G. Kuhel, tajnik
Priprave za proslave 27 marca
27 MAREC — MEJNIK MED ČRNO PRETEKLOSTJO IN SVETLO BODOČNOSTJO
Iz enega na drugi kraj v deželi se vršijo priprave za čim dostojnejše proslave 27 marca. Organizacije, krajevni odbori Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, in podporna društva prirejajo javne shode, koncerte in bankete v svrho da se na teh proslavah zberejo vsi ju-žnoslovanski izseljenci in domače ljudstvo ter tako manifestirajo svojo rodoljubno in patriotično solidarnost z narodi Jugoslavije, kateri so v letu 1941 strmoglavili izdajalsko Cvetkovič-Maček vlado, se uprli ' nazifašisti-čnim hordam in v potokih krvi položili prve temelje svobodni Ljudski republiki Jugoslaviji pod vodstvom maršala Tita.
Na teh shodih, koncertih in banketih, se bodejo sprejele tudi resolucije v zvezi povrnitve Trsta, Istre in Slovenskega Primorja Jugoslaviji.
Shodi, koncerti in banketi se bodo vršili sledeče datume v posameznih naselbinah:
Montreal: Shod se vrši v nedeljo dne 31 marca.
Toronto: Proslava 27 marca se vrši dne 7 aprila v Victory Theatru ob 2 uri popoldne. Pričakuje se da bo govoril na tej proslavi zelo znani poročevalec in pisatelj Raymond Arthur Davies.
Hamilton: Shod se vrši v nedeljo dne 31 marca v Playhouse Theatru, ob 2 uri popoldne. Govornik Vojfn Grbič, glavni tajnik Zveze Kanadskih Srbov.
Windsor: Javni shod v Temple Theatru, ob 2 ur? popoldne. Govornik Raymond Arthur Davies.
St. Catharines: Shod se vrši v soboto dne 30 marca. Govornika Jože Petric, glavni blagajnik S.K.J.S. in Ivan štimac, od uredništva Novosti.
Thorold, St. Catharines: Vse organizacije in podporna društva priredijo skupni banket v soboto dne C aprila v Memorial Hall,, ob 5 uri popoldne. Glavna govornika Vojin Grbič in Martin Krašič, glavni blagajnik Hrvatske Bratske Zajednice.
Niagara Falls: Shod dne 27 marca zvečer. Na lokalni radio postaji bo oddan 15 minut govor.
Sudbury: Shod v nedeljo dne 31 marca v Poljski dvorani. Začetek ob 7 uri zvečer.
Sault Ste Marie: Shod se vrši 31 marca v U.H. Domu. Glavni govornik Marijan Kružič, urednik Novosti.
Port Arthur: Odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi banket v soboto dne 30 marca. Shod se vrši v nedeljo dne 31 marca. Govornik George Matešič, urednik Edinosti.
Timmins, Shumacher, S. Porcupine: Skupni shod za vse tri naselbine se vrši v nedeljo dne 7 aprila v Impi-rial Theatru — Timminsu. Glavni govornik Branko Vukelič, svetnik pri jugoslovanskem veleposlaništvu \ Washingtonu in Edvard Jardas, gl. tajnik Saveza Kanadskih Hrvata.
Kirkland Lake: Shod se vrši v nedeljo dne 31 marca zvečer. Govornika Branko Vukelič in Edvard Jardas.
Noranda: Shod se vrši v nedeljo dne 31 marca ob 2 uri popoldne. Govornik Branko Vukelič.
Medtem shodi so bodo vršili v Larder Lake, Val D'Or in Malartic, na katerih bo govoril Brainko Vukelič. Zaenkrat omenimo samo to, da se bodo ti shodi vršili najbrž v Larder Lake, v soboto 30 marca, Val D'Or, v torek dne 2 aprila in Malartic, dne 3 aprila.
V zapadnih krajih dežele kakor B.C. in Alberta, se bodo enako vršili shodi in zborovanja, toda niso nam podani natančnejši podatki in zato ne moremo naznaniti kdaj in kje se bodo vršili.
Zgornji podatki so bazirani na podlagi dosedanjih poročil iz naselbin in zato se lahko zgodi, da mogoče v enem ali drugem slučaju ne bodejo odgovarjali tako kakor je naznanjeno. Vsled tega čitatelji naj se ravnajo napram lokalnim naznanilom.
Izvršni odbor Sveta
Pretečeno in bodoče delo mestnih odborov Sveta K.J. Slovanov
Kirkland Lake — Ko je Gl. odbor zasedal na plenarni seji 16 in 17 februarja v Toronti, v navzočnosti raznih predstavnikov tako od kanadske kakor tudi od strani U.S.A., zastopnikov nove Jugoslavije, raznih drugih organizacij itd., zaključilo se je več važni zadev, ki so velikega pomena za izseljence v splošnem. Te dneve je članstvo, enako vsi naši izseljenci v Kanadi, kateri čitajo naše časopisje pred vsem Edinost, čitalo kaj vse se je tam pretresalo in kakšno nalogo si je Svet nadel za v bodoče. Opozarja se radi tega vse čitatelje, da pazno prečitajo zadnjih par izdaj tega lista, posebno izvod od dne 6 marca. Tukaj naj omenim eno najvažnejšo resolucijo, ki je bila sprejeta na tem zasedanju To je, načrt, kako pomagati našim izseljencem, kateri imajo namen povrnite se v domovino, ter na kak-šem način bi se to grupiralo, da se čim več pomore pri obnovi razrušene domovine.
Tehnički odbor, ki je sedaj na novo vključen pri Izvršnem odboru Sveta, ima sedaj nalogo, da to vprašanje reši v sporazumu z mestnimi odbori kakor tudi ob-
lastni tukaj in v stari domovini. V te grupe se bo pred vsem upoštevalo na prvem mestu strokovne delavce raznega zanimanja kakor: Ribarje, gozdarje, razne mehanike, rudarje, stavbenike in poljedelce. Gledalo se bo na to, da bodo vsi kolikor mogoče opremljeni v njih vrste stroko tudi z pripadajačim orodjem in stroji. t)rodje in stroje si bodo take grupe morale nabaviti same, to je založiti denar v obliku delnic, za kar bo jamčila ljudska oblast v starem kraju, da bo vloženi denar solventen. To je sedaj potrebno, da mestna Veča o tem razpravljajo na svojih sejah poleg drugih obligacij tako, ko pride ugodna rešitev vsega kar spada v delokrog omenejih strokovnih grup, da je cela stvar kolikor mogoče že v teku.
Dalje se moram dotakniti glavnega dela našega Veča. Ravno danes čitam v Edinosti poročilo naših rojakov v Val D'Orju. Prišli so do spoznanja na podlagi pisem od svojcev iz domovine, da so bili, ne vsi, žrtev lažnega natolcevanja in propagande. Popolnoma razumljivo. Smo bili pač otroci še stare avstrijske šole, ki
Pismo Rdečega Križa F» L. Republike Jugoslavije
Osrednji odbor društva Rdečega Križa Jugoslavije je z dne
19	januarja 1946 leta poslal Svetu kanadskih južnih Slovanov kot potrdilo o sprejeti pomoči naslednje pismo:
"Sporočamo vam, da smo prejeli vaše pismo z dne 30 novembra 1945 leta. To pismo nam bo znatno pomagalo v našem delu . . . Na vaša vprašanja vam odgovarjamo kakor sledi:
1 — Od vsote 146.000 dolarjev — je naloženo, kakor smo vas že prej obvestili v Švici 51.500 dolarjev za otročjo bolnišnico v Liki, a za ostalih 95.000 dolarjev izdelujejo sedaj v Londonu, rent-gen-aparate, katerih prvi del bo gotov v januarju in drugi v februarju mesecu.
—2 — Z parnikoma s|s "Senga" s|s, "Topič" smo prejeli 70 zabojev raznega blaga (ponošena obleka), katere je pripeljal preko Bari v Italiji, parnik s/s "Srečko". Prej vam nismo mogli o tem sporočiti, ker nismo vedeli točno da je tudi to darilo Sveta kanadskih južnh Slovanov.
3	— Parnik s|s "Henry W. Grady", je pripeljal blaga (5.932 zabojev v teži 476.069-, ki ga je poslal Svet skupaj z Rdečim Križem Kanade. Tudi ta pošiljka je prispela preko Bari-ja. Posebej vam pošiljamo spis poslanega blaga kakor tudi njegovo razdelitev na federalne edinice (Dotični spis je bil že objavljen).
4	— Z parnikom s|s "Joel Chandler Harris" smo dobili poslano blago v avgustu mesecu preteklo leto in je bilo razdeljeno federalnim edinicam po sledečem redu: Glavnemu odboru društva R.K. Srbije, 20 odstotkov, Hrvatske, 20 odstotkov, Slovenije,
20	odstotkov, Bosne in Hercegovine, 30 odstotkov, črne gore, 5 in Macedonije 5 odstotkov. Pošiljka je vsebovala: 2.310 zabojev razne hrane.
0 Kampanji in Pomoči Narodu v Domovini
Calgary — Ker smo pri zaključku kampanje za Edinost, se tudi mi lahko odahnemo z zavestjo, da smo v kratkem izvršili dobro delo.
Kakor je bilo že poročano smo na obnovi odseka Zveze zaključili, da se priredi domača zabava pri tov. J. Gradišar, ki je bila dobro obiskana za našo naselbino. Naredili smo čistega $46.90. Od tega odposlali na Edinost za izpolnitev naše kvote $45.00.
Da smo tako z enim večerom v najboljši zabavi izpolnili in prekoračili našo kvoto, moram izreči zahvalo našim gospodinjam, ki so vse tako dobro uredile na splošno zadovoljstvo. In to naše aktivistke: Mrs. Rozi Gradišar, Mrs. Amalija Popovič, Mrs. Mary škoda. Iskrena vam hvala! Upamo, da boste tudi v bodoče trdno stale v naprednih vrstah.
Pri tem nesmemo pozabiti naših aktivistov Joe Gradišar in Joe Rauha, ki sta skrbela za red, da ni nikdo trpel žeje. Hvala tudi rama.
Ob tej priliki obiskali so, nas tudi bratje Srbi, člani odseka Zveze K. Srbov, kakor tudi nekaj
bratov Hrvatov, člani podpornega društva HBZ. Hvala za obisk in vašo požrtvovalnost.
Čital sem dopis iz Mni Park-a, kakor poroča nam tukaj znani John Likevič, so se zelo dobro odrezali v kampanji, čast vašemu delu, toda v bodoči kampanji pa bomo napovedali boj v tekmi Calgary-Mountain Park. In če bodo rojaki na Mnt. Park hoteli zmagati, jim bo precej vroče, najbolj pa J. Likeviču.
Pri nas se pripravljamo spet z eno malo prireditvijo, kjer se bodejo naši Jožeti odrezali. Upam da se bodo dobro. Saj nam je še iz starega kraja v spominu, kako so se naši Jožeti znali precej dobro odrezati, medtem ko so danes Jožeti skoraj povsod na prvem mestu. Čisti dohodek iz te zabave je namenjen za pomoč v stari kraj.
K zaključku naj pripomnil še tole: Izpolnili smo našo dolžnost napram našemu listu Edinosti, ki nam je vedno prinašal resnične podatke in zlasti o naši ožji domovini. Prepričani smo, da nam bo tudi v bodoče prinašal resnične podatke o vseh zadevah, ki se tičejo delovnega ljudstva. V tem
oziru želimo listu, Edinosti, veliko uspeha.
Poleg vsega drugega pa ne smemo pozabiti naših ožjih sorodnikov, znancev in prijateljev ter naroda v splošnem v stari domovini. Oni so se borili na življenje in smrt, za svojo in našo svobodo. Sedaj ko se pošilja pomoč vsak svojemu, pomislimo na one, ki nimajo v tujini svojega sorodnika ali znanca. Tudi njim je potreba pomoč, tudi oni so se borili skupno z našimi sorodniki in znanci. Zato je treba zbirati pomoč za vse skupaj, kateri so je tako nujno potrebni. Podajmo se na delo ob vsaki priliki in priložnosti, da jim pomagamo zaceliti skeleče rane sedaj pri obnovi mučene in porušene domovine.
M. Žalec.
5	— Parnik "Aleksander". Z tem parnikom smo dobili 74 »zabojev razno ponošena obleko, ki smo jo razdelili med federalne edinice kakor sledi: Srbiji 13, Hrvatski 14, Sloveniji 13, Bosni in Hercegovini 26, črni gori 4 in Macedoniji 4 zaboje.
6	— Parnik s|s Marija Petrano-vič, je komaj pred nedavnem prispel v hrvatsko Primorje.
7	—Parnik s|s "Perast". Razno blago je pripeljano v pristanišče Šibenik, in je že razdeljeno federalnim edinicam: Slovenija 60 bal; Bosna in Hercegovina 86; Macedonija 37; Srbija 64! Hrvatska 93; Črna gora 27 in Osrednji odbor rdečega Križa, 14 bal.
8	— Otroška bolnišnica: Kakor smo v začetku označili denar, ki ste ga poslali za otročjo bolnišnico se nahaja v Švici. Tudi smo omenili, da ni v Liki niti enega poslopja pripravnega za tako bolnišnico. Za to smo se posvetovali z ministrstvom za narodno zdravje, katero nam je naznanilo, da je predvidena graditev okrožne bolnišnice v Gospiču, kjer bi se moglo postaviti tudi oddelek za otroke, kateri bi bil pod imenom Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. V tem slučaju bi denar, ki bi ga prejeli od vas, kakor tudi eventuelni materijal izročili ministrstvu za narodno zdravje, da ga vključi v zgraditev bolnišnice.
Za graditev cele bolnišnice je potrebna velika denarna vsota. Ministrstvo za narodno zdravje je izdelalo načrt in preračun, ki bi znašal za tako bolnišnico za 400 otrok približno okrog $1,920.-000. Z ozirom na pomanjkanje raznega materijala in tudi težko-če, ki so z tem v zvezi, vam bomo zelo hvaležni v kolikor vam bo mogoče pomagati to podvzetje. Posebno vam bo hvaležen naš narod, ker bo to za njega velika pomoč.
9	— Glede stalne oskrbe otrok, vam pošiljamo posebej podatke (Tozadevno pismo priobčimo ob drugi priložnosti, op. ured).
Srčno in bratsko vas pozdravljamo.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Jaroslava Ribnikar, Gl. tajnik društva R.K.J.
SUDBURY, DNT,
Lokalno Veče Kanadskih južnih Slovanov priredi čajanko z plesom v nedeljo dne 24 marca, na 322 Bessie St. Začetek ob 7. uri
Uljudno se vabi naš narod v Sudbury in okolici, da se udeleži
Vabilo na igro z plesom
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev bo vprizoril dne 23, marca ob 8. uri V Bolgarsko-Makedon-ski dvorani 386 Ontario St. igro z plesom.
Igra se imenuje "Usodna zamenjava" Burka v enem dejanju. Vabljeni ste vsi Slovenci, bratje Hrvati in Srbi, da se iste za gotovo udeležite. Ker se boste enkrat pošteno nasmejali. Po igri se bo vršil ples, da bo tudi v tem oziru vsem ustreženo. Vsi v dvorano na 23, marca ob 8. uri zvečer. Nasvidenje.
Odbor
omenjene zabave, ker čisti dobiček je namenjen za pomoč našemu narodu v stari domovini.
Za ples bo igrala zelo znana Kazimir Fojs, orkestra.
Odbor
nam je kolikor toliko ostalo še tistega strupa v krvi. Danes se je zjasnilo, vemo čegavi smo, kam pripadamo in kakšne so nam dolžnosti, da si zavarujemo svojo narodnost in pravice. Le tako naprej!
Tudi ostali pridejo v naš delokrog Slovanstva, kateri imajo še iskrico ljubezni do svojega naroda in do svojih dragih. Samo odpadniki, zakrknjeni izdajalci svojega naroda, bodo še nadalje ostali slepo orodje "tujca", kot jih je bičal pok. Ivan Cankar.
Včasih slišim in čitam pritožbe nekaterih naših ljudi, da vse to kar Veče zbira . . in ako je kaj poslalo v domovino, ni vredno nič. Enostavno iz razloga, ker moji in naši niso še nič dobili. Pomni rojak, da vse to, je Veče zbralo in odposlalo, je le kapljica v morje. Tam je okrog 14 milijonov naroda — 14 milijonov oseb, ki so vsi potrebni pomoči. Tukaj nas je pa vseh skupaj 20 tisoč, od teh pa ni dajala polna tretjina. Moramo imeti na umu tudi to, da je vedno med siromaki še vedno nekdo, ki je le še bolj siromašen od drugih. Seveda je tudi odvisno pri razdelitvi kakšni ljudje imajo v rokah. Toda do danes nismo opozorjeni na napačnost. Verjetno je, da družine, ki so trpele za osvoboditev imajo tukaj vsaj toliko prednost pred družinami, ki so sodelovale ali pa drugače pomagale: Črno roko, švabobrance, fašiste, gestapa in vso drugo golazen. O tem ne more biti sploh govora in le pravično je, da se tega tudi mi zavedamo.
Še ni leto od tega, ko so nekateri takrat jezike brusili, češ vse se bo prijelo tistih, ki imajo s tem posel. No, danes jim je tudi ta adut izbit ker sami prejemajo poročila, da pomoč iz Kanade in USA., prihaja ter da jo razpode-ljuje Rdeči Križ Slovenije — Jugoslavije. Seveda zdaj pa napenjajo druge strune. V božjem strahu kar besedičite naprej. Večina stoji z narodom! Čudno pa je pri temu to, da se tu oglašajo ravno tisti, ki so zadnjih par desetletij popolnoma odmrli celo svojim družinam. Niso jim prožili nikake pomoči niti pred, še manj po katastrofi. Poznan mi je slučaj, ko je eden tak bil slučajno na obisku v USA. Oglasil se je na uredništvu Enakopravnosti. Ta list je pa potem natisnil kako je ta in ta rojak delaven v zbiranju pomoči v domovino. Seveda urednik je tukaj čist. V resnici je pa narobe prav. Da je bil samo malo bolj natančen, bi ga bil vprašal za člansko knjižico Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. In tako bi bila kaj kmalu na jasnem. Takile slučaji so logični, kaj ne da. . .
Da so prispevki naših rodoljubov, in to resničnih, prispeli na svoje mesto, ter vsaj malenkostno zacelili težke rane, je dokaz samo, to, da je prispelo v urad Veča nad 30 zahvalnih pisem od posameznikov in zavodov za prejeta darila. Ena tako pismo nam v dokaz resnice pove naslednje: Maribor dne 5-8-1945.
NAŠIM ROJAKOM V KANADI
Vaše pismo Vam, Slovenci v Kanadi je prežeto z najtoplejšo zahvalo in , najprisrčnejšimi po zdravi mariborskega učiteljskega naraščaja. Vaša pošiljka nas je silno presenetila, kajti v teh težkih časih, ki jih preživljajo mladi jugoslovanski narodi, je res širokogrudno od Vas, bratje onostran Oceana, da ste se nas spomnili.
Pred 4 leti je grozni tujec preplavil naše bregove in doline ter začel z svojo zločinsko roko uničevati vse, kar je bilo slovenskega — jugoslovanskega. Zemlja je ječala pod težo fašističnih in nacističnih granat in v svoji kali, prepojeni s krvjo naših najboljših sinov in hčera, vpila po maščevanju.
V tistih temnih dneh se je rodila v nas vseh nepremagljiva volja — zdržati in zmagati. Oživeli so gozdovi in planine, klic po svobodi se je oglašal v srcu slednjega. S ponosno dvignjeno glavo smo šli skozi vse težkoče, saj nas je spremljala zavest, da so na naši strani zavezniki — Amerika, Rusija in Anglija.
Štiri leta so minuli od tiste temne pomladi, štiri leta boja za svobodo. Zmagali smo in močan klic svobode naj seže tudi do Vas, bratje in sestre.
Vojna vihra pa je pustila za sabo porušene domove, mesta in vasi. Naš severni mejnik — Maribor -— je dobil vse drugo lice. Porušene so zgradbe, ulice. Vendar nas to ne more streti. S podvojeno močjo gremo na delo, na obnovitev naše izmučene domovine. Kajti našim naslednikom hočemo zagotoviti srečno bodočnost.
Mi, kot bodoči slovenski učitelji, pa se klica domovine še močneje zavedamo. Saj bomo šli ven na deželo, med otroke, ki so v
srcih še prav naši. Z svojimi mladimi močmi pomagajo pri obnovi domovine, pri dograditvi naše demokratične federativne Jugoslavije.
Pri vsem našem delu pa se bomo vedno spominjali tudi Vas in Vam bomo za vsako pomoč iskreno hvaležni.
Prisrčne pozdrave Vam pošiljajo dijaki učiteljskega tečaja v Mariboru.
Gornjak Jožica
Drugi dokaz glede delitve. Moj bratranec Janez Otoničar v Cerknici, je bil župan istotam pred okupacijo. Ni hotel ali ni mogel dati okupatorju imenika župlja-nov, na podlagi katera bi potem nasilniki preganjali družine tistih, ki so se umaknili pred teroristi. Zato je bil poslan v konce-tracijo. Na čudno naključje povrnil se je domov in pri volitvah za naš okraj, je bil enoglasno izvoljeni predsednikom okraja v avgustu mesecu lanskega leta. Sporočeno mi je, da je pomoč iz naše zemlje dospela v naše kraje, 'pri tem pa ni on gledal, pa tudi ne vplival, da bi bili moji na domu tega deležni iz enostavnega vzroka, ker moj rojstni dom ni bil uničen v času, ko je bilo porušenega dve tretjini trga. A dobil sem sporočilo od sestre moje soproge, da je njihov dom, kjer je poročena za F. Znidaršiča (pri šentkovih pod kaplanijo) bil porušen in pogorelo je vse razen nekaj obleke, ki so jo zanesli na drugi konec trga k svojim sorodnikom. Za teden dni je bil ponovni napad in zgorelo je še to, kar si so rešili od prvem navalu. Sirota je ostala z 3 otroci, preganjana ker je njen oče bil v hosti. Ro-
dilo se je še četrto siroče, ob času ko je prispela pomoč iz Kanade potom Veča. Bila je deležna nekaj parov plenic in srajčk tako, da je v tolikem uboštvu mogla za silo vsaj zaviti v navadne krpe novega Adamovega potomca. Koliko je ona hvaležna za prejeto malenkost, to je razvidno iz pisma. A razumeti more to le oni, ki vse to sam izkusil. Sicer je pa stvar jasna, da pri vsem tem imajo največ govorenja tisti, ki niso doprinesli v to stvar niti centa, ampak nasprotno, odbijali in ovirali so skupno delo kolikor se je dalo ovirati. Tako delajo tudi še danes. Je pač razumljivo. Izreda važnost za Kirkland Lake
Dne 31 marca lokalni Svet pripravlja masovno zborovanje z koncertom v Strand Theatru, ob 7 uri zvečer.
Namen zborovanja je, sprejeti zahtevano resolucijo za priključitev Slovenskega Primorja, z Trstom in Istro — Jugoslaviji. Poleg važnih mestnih ličnosti, bo kot glavni govornik odposlanec Jug. veleposlaništva v Washing-tonu, tovariš Branko Vukelič.
Z tem se daje v predobjavi vsem jugoslovanskim organizacijam na znanje, da to vzamejo v obzir, ter da pošljejo svoje predstavnike na rečeno zborovanje. Tozadevne okrožnice se razpošlje naknadno vsem organizacijam. Ta dan ne sme manjkati niti enega resničnega rodoljuba. Pokažimo ta dan, da ako smo maloštevilni, se zavedamo kako braniti svojo posest pred raznimi Churchili in njemu podobnih.
Vsem iskrene pozdrave, tajnik Sveta.
Matija Otoničar,
Kaj piše "Politika" o našem delu v Kanadi
Vodilni demokratični časopis, nove demokratične Jugoslavije, belgrajska "Politika", prinaša v svoji številki od 21. februarja obširno izjavo o pomoči izseljencev k obnovi in grajenju zemlje. Tukaj prinašamo odlomek kateri se nanaša na naš narod v Kanadi in na naše narodne organizacije, katere se trudijo, da se čimpreje obnovi porušena domovina. "Politika" piše v tem pogledu:
"Naši izseljenci kateri so zaposleni v tovarnah, rudnikih in na "farmah" južne Amerike, Avstralije, Afrike in drugih državah, niso nikoli pozabili svojih bratov v domovini. Ljubezen do njih in "starega kraja" se ni še nikoli tako očitno pokazala kakor ravno za časa vojne in še posebno po osvobojenju, ko se je upostavila Federativna Ljudska Republika Jugoslavija, ljubezen napram svoji xodni zemlji in svojemu narodu se je v prvi vrsti pokazala vj obilnih materijalnih prispevkih. Ni niti ene države kjer žive naši priseljenci, da v njej niso organizirani odbori za pomoč napadenim Jugoslovanom v domovini. Poleg tega izseljenci mnogo pomagajo svojim v domovini tudi potom tiska, črez razne napise in članke se oni trudijo, da upo-znajo tujce s tem kar se ustvarja danes v njihovi domovini — v "Titovi Jugoslaviji."
POMOČ IZ KANADE
Da bi se pomagalo bratom v domovino organizirana so mnoga udruženja za pomoč. Na vsak način je pa najbolje organizirana in najaktivnejša ona v Kanadi. Pomoč katero nam prožajo Kanadčani se ne zrcali samo v njihovem tisku, preko katerega obširno pišejo o naši novi državi in dvigajo zavest pri izseljencih, ampak tudi v ogromni materi-jalni pomoči, katero so nam do sedaj poslali in za katero še tudi nadalje najaktivneje delajo. Organizirani potom svojih narodnih organizacij v Svetu Kanadskih Južnih Slovanov, katero središče se nahaja v Toronti, so nam poslali preko osrednega odbora Rudečega križa Jugoslavije, znatno količino razne obleke in hrane. Tako je še za časa vojne, preko Barija dospelo z parnikom "Henry" 5693 bal po-nošene obleke in obuvala, nekaj hrane, šivalnih strojev in hišnega orodja. Z parnikom "Srečko", je dospelo 70 velikih zabojev razne robe. Po osvobojenju; z parnikom "Noel Cenler Harries" in "Alexander", je poslao 2310 bal in 74 zabojev razne robe. Isto tako je dospelo z parnikom "Perast" znatna količina robe. Poleg tega je Svet Kanadskih Južnih Slovanov položil v švicarski 51.500 dolarjev za nakup popolne opreme za eno otroško bolnico, v kateri bo nameščenih 200 postelj. Svet Kanadskih Južnih Slovanov je tudi vložil 95.000 dolarje v
Londonu za nakup Rentgenovih aparatov. Končno je še nabrano in poslano v Jugoslavijo 10.000 opreme za novorojenčke. Ta po-šiljatev je tukaj in se razdeljuje.
Ob priliki nabiranja obleke in obuvala ter prispevkov za pomoč bratom v Jugoslavijo, napram izjavam, tajnika Stjepana Kačiča Miošiča, kateri v glavnem vodi to celo organizacijo, tekmovati hočejo odbori posameznih mest, žene in možje, udruženja in ustanove.
Napram vestem, katere pogosto prihajajo iz Kanade, se rabijo vse mogočnosti in se dela mnogo na tem, da se popularizira pomožna akcija med Kanadijanci, kateri so nam, zahvaljujoči se tej aktivnosti naših izseljencev, poslali znatno pomoč preko društva "Prijateljev Jugoslavije in Kanadskega Rudečega Križa.
Sedaj naši izseljenci v Kanadi pripravljajo akcijo za nabiranje raznega orodja in za pomoč za vzgajanje naših otrok. V zvezi s tem je naš narod v Kanadi vprašal, da se jim pošljejo podatki in slike otrok kateri so izgubili svoje stariše v času Na-rodno-Osvobodilne borbe, kako bi bili tudi oni pomagani, vsaj precejšnje število teh otrok. Ru-deči Križ je že poslal spisek otrok katerim je najnujnejša pomoč potrebna. Uverjeni smo, da bo naš narod uspel v tej najnovejši akciji, kot je uspel v vseh enakih prejšnjih akcijah.
"Po belgrajski "Politiki" od 21. feb. 1946".
POPRAVEK
V Edinosti št. 150 je bilo pri oglasu za plesno zabavo, katero je priredil odsek V.P.Z. Bled, pomotoma izpuščeno, da je bil čisti dohodek omenjene zabave namenjen v društveno blagajno, kar naj prizadeti vzamejo na znanje.
Odbor odseka, V. P. Z. Bled — Toronto
SLUŽBO DOBI TAKOJ
Ženska, vajena gospodinstvu, pri slovenski družini. Ponudbe poslati na naslov:
Mrs. Anka Starman, 259 Daly Avenue, Ottawa, Ontario.
Port Artliiir, Ont,
Odsek Zveze kanadskih Slovencev priredi v soboto dne 30 marca sijajen banket v Hrvaškem domu na 227 Pearl St. Začetek ob 8 uri zvečer. Naprošeni so Slovenci, Hrvati in Srbi in sploh vsi Slovani, da nas obiščejo na ta zgoraj omenjeni večer.
Za dobro postrežbo, skrbi in želi se potruditi,
Odbor.
Pismo iz Celja
Ljudmila Kraševec iz St. Catharines nam sporoča: "Prejela sem pismo in sliko od svojega brata Danila Bencina iz starega kraja. Pismo je jako obširno in zanimivo ker nam pripoveduje kako so se oni borili, da jim je zasijalo solnce svobode.
Tudi mojega moža trije bratje so dali svoja mlada življenja za domovino. Dva sta umrla v taboriščih, eden pa je padel v borbi.
Prilagam tudi sliko od brata Danila, da jo z pismom vred priobčite v Edinosti. Njegov suhi obraz sam predstavlja koliko trp-lenja in lakote so prestali, predno so izvojevali svobodo.
Ljudmila Krašovec
Poslano pismo se glasi:
Draga mi sestra Milka!
Danes nepričakovano, a z velikim veseljem sprejel vajino pi-
DANILO BENCINA
smo, za katerega vama najlepša hvala. Sam sebi nisem mogel verjeti, ali je to resnica ?
Sedaj ti pa hočem opisati moje življenje, ko sem stopil v N.O.V. in to samo nekoliko, če bi ti hotel opisati vse doživljaje, bi bili celi romani.
Ko so začeli Italijani pošiljati ljudi v internacijo, smo se odločili da gremo v partizane. To smo bili: Jaz, Županjn France, Lovre. Gmajnarjev Lojze, Lenčkov France, Mičlov Stanko in Lenčkov Korle. Od teh smo še živi ostali: Jaz, (Danilo Benčina), Lovre, Gmajnarjev Lojze, in Lenčkov Korle. Drugi so padli in dali življenje za svobodo, čudim se, da sem jaz ostal še pri življenju. Moreš si misliti, da so nas haj-kali in gonili po 3-4 tedne kot pse. Borba je bila vsaki dan. Po noči so bili marši. Bili smo lačni, mnogokrat po 4 da, tudi po 6 dni brez vsake hrane in vode. Povrhu tega skoro bosi in raztrgani. Vkljub temu smo zdržali in dočakali zaželjeno svobodo. Marsikateri, lahko rečem na tisoče in tisoče partizanov je pa padlo, ko so se odločno borili za svojo zem-ljo.
V partizane sem stopil 8-6-1942, na Novi pot, upam da ti je kraj poznam, t.j. nad Lužarjevim bregom. Moj komandant je bil čičov Stanko iz Velikega vrha tj. tisti pek, saj se ga spominjaš, Semič se piše. (španski dobrovoljec, op. ured.) Njegovo partizansko ime je "Daki". Dodeljen sem bil takoj v udarni bataljon in smo napadali Italijane in tudi uničili postojanko Turjak, Ig pri Ljubljani in celo že tudi streljali v mesto Ljubljano leta 1942. Na Igu smo uničili 256 I talijanov.
V	Turjaku pa, prvič 25 v drugič so se pa utrdili belogardisti v grajščino Turjak. Notri je bilo okrog 2.500 belogardistov. Po štirih dnevih borbe je bila postojanka zavzeta. Od 2.500 belogardistov je ostalo živih 400. Drugo je padlo v borbi. Naših je pa padlo 27 partizanov. Takih primerov je veliko tako, da ti ne morem vse opisati.
Po kapitulaciji Italije, smo partizani zasedli skoro vso Dolenjsko in Notranjsko. Dobili smo od italijanov in belogardistov orožje, — orožje seveda smo odvezli v borbi, da ne boš mislila, da so nam ga dali sami. Začeli so jih razorožavati od Belo Krajine preko Dolenjske na Notranjsko.
V	Novi vasi srno razorožili belogardiste, v Vel. Blokah pa Italijane in naprej do Rakeka, na Primorsko do Gorice in Trsta. Ko je bila končana borba z Italijani in po večini z belogardisti, so kmalu udarili po nas Nemci, že novembra 1943. Takrat, da si videla ali cula, kako je pela pesem mitra-ljezov, ko smo se udarili z Nemci. Oni (Nemci) so udarili po nas z najbolšo vojsko, da bi nas uničili. Ali to ni bilo mogoče in ne bo mogoče, uničiti naš pokret, našo demokracijo, našo novo "Titovo Jugoslavijo" za katero smo se borili 4 leta in dali mnogo krvi in tudi žrtev. Takih spominov je veliko po Primorski Notranjski, Belokrajini, tako rečeno po celi Jugoslaviji. Celo na Koroškem smo se borili, a sedaj jo nočejo
priznati nam, da bi pripadala k Jugoslaviji.
Veš, Milka, veliko sem prehodil kot partizan. Veliko pretrpel težkoč, lakote, mraza, bolečin in po vrhu tega še strah. Tukaj imaš eden primer. Leta 1943 meseca januarja sem bil ranjen v stegno leve noge. Pomisli, to je bilo v najhuši borbi in mrazu. Poslan sem bil z ostalimi tovariši v bolnico. Dobro bi bilo, da bi bila bolnica vsaj kaka kmečka hiša. Bila je v največjem gozdu. To radi sovražnika, da nas ni dobil, da smo bili na varnem mestu. Po navadi so bile partizanske bolnice, v velikem gozdu. V bolnicah po večini ni bilo zdravnika, samo bolničar je bil. Manjkalo je sanitetnega materijala, hrane skoro nič, da se ne bom prav nič zlagal, jedli smo 34 dni samo fižol in to ne slan brez soli. Srečni bi bili, ko bi bilo takega dovolj. Na vsakega je prišlo pol litra fi-žolove vode in v tej vodi je plavalo par fižolov. Sedaj si predstavljaj naše življenje. Mraz je bil pa takšen, da sem mislil, da bom zmrznil. Ali vse napore smo prestali in ozdraveli. Čez 2 in pol meseca smo bili že vsi v brigadah in zapet tolkli z večjim veseljem po sovražniku. Minirali smo železnice, rušili mostove, napadali vojaške transporte in vojaške patrole. Na tak način smo prišli do orožja od početka našega pokreta.
Ko je XIV divizija napravila pohod iz Belo krajine za Varaždi-nom na Štajersko, prekoračili smo reko Sotlo in stopili na Štajersko. 6-2-1944 se je zgodaj zjutraj pričela borba z Nemci, na življenje in smrt. Štajerci so 'bili takrat še po večini za Nemce. Kjer koli so nas opazili, so šli nas javiti Nemcem, da smo v bližini. Ob pričet-ku našega prihoda je bila takore-koč sama izdaja. A kmalu smo organizirali narod in se je obrnil proti Nemcem.
8-2-1944 je bil zame zopet nesrečni dan. Bil sem ranjen v stopalo desne noge od nemškega tanka z mitraljezom. Drugi dan sem bil poslan v bolnico na štajerskem nad Rajhenburg. Bilo je še slabše zaradi zdravil in hrane, kot na Dolenjskem. Lahko si predstavljaš kakšni siromaki smo bili.
To naj bi bil obris našega partizanskega življenja. Ko sem bil odpuščen iz bolnice, sem bil postavljen za komandirja kurirske stanice. Potem sem bil poslan v podoficirsko šolo dne 10-10-1944. Po končani šoli, sem bil postavljen za kontrolerja vojaških kurirskih stanic, do kapitulacije Nemčije. Nato sem bil klican v Celje. V Celju sem dobil mesto, katerega imam še danes. Imam se dobro samo dela je veliko. Se-da^ se nameravam prositi k N. M. t.j. k orožnikom.
Vprašaš me kako je z mamo? Povem ti po pravici, veliko so prestali gorja in straha v tej vojni. Jako so se postarali ali k sreči smo vsi odrasli, bomo že skrbeli za svojo mater in očeta, če bo treba.
Tudi Ivan je prizadet v tej vojski, kljub temu, da je še mlad. šel je v partizane v jeseni 1943 v Levstikovo brigado. Ko je imela ta brigada borbo v bližini Ljubljane, je bil zajet od belogardistov. Belogardisti so ga hoteli ubiti, ali Nemci so ga poslali v legar nekam za švicarsko mejo od kjer je prišel ves izčrpan domov. Doma je bil dva meseca in je zopet vstopil v partizane. Sedaj je tudi on v podoficirski šoli. Da ga ti vidiš, kakšen sin je. Kako je zrasel. Je veliko večji od mene in mu gre kar dobro. Marca meseca bo končal šolo.
Olga je bila za časa okupacije tudi v nevarnosti od belogardistov. Večkrat so jo zasledovali. Enkrat so prišli ponoči ob 1 uri in jo jako zmirjali, da simpati-zira z partizani. Ni veliko manjkalo, da jo niso ubili, kar na postelji. Veš, belogardisti so imeli odelek pod imenim "črna roka". Ta "črna roka" je prišla na dom dotičnega, kateri je simpatiziral z partizani in so ga enostavno ubili kar na postelji. Na vrata so pa prilepili plakat z "črno roko". To je bil znak, da je v dotični hiši žrtev. Tako svinjarijo so uganjali belogardisti po Sloveniji. Po Hrvaškem so bili ustaši. Po Srbiji pa Mihajlovičevci, četniki in Ne-dičevci. Vsi pod enakim geslom in solelovanjem z okupatorjem.
V Jugoslaviji je okupator mnogo uničil. Dela se pa na obnovi v polnem teku, tako, da so nekatere tovarne že na predvojnem stanju. Veliko ljudi je okupator po-strelil. Veliko belogardistov je pa pobegnilo v Italijo in na Koroško pod zaščito.
Naj zadostuje za enkrat. Prej-mita lepe pozdrave od mene tvojega brata Danila
Stalin odgovarja imper. podžigalcem
(Iz 1 strani) BIČ PROTI SOVJETSKE UNIJE
Bili so časi, ko so odnošaji med Poljsko in Sovjetsko Unijo tvorili celo zbirko konfliktov in nesporazuma, dajajoč z tem državnikom kakor je Churchill priložnost uporabiti Poljsko kot bič proti Rusiji, strašiti Rusijo z strašilom vojne z Poljsko.
Taki časi so odšli v zgodovino. Namesto nesporazuma med Poljsko in Sovjetsko Unijo, nastala je doba za vzpostavitev prijateljstva. Točasna Poljska ne mara postati slepo orodje v rokah tujcev. Zdi se mi, da prav vsled prijateljskih odnošajev med Poljsko in Sovjetsko Unijo, Churchill se čuti vznemirjen in da ga ti odnošaji ženejo v surovo in nedostojno napadanje zoper Poljsko.
Z ozirom njegovega napada na Sovjetsko Unijo vsled podaljšane zapadne poljske meje na račun Nemčije, katera je to ozemlje odvzela od Poljske, imam za reči naslednje: Pogodba glede poljske 'meje je bila določena na zahtevo Poljske na konferenci treh velikih velesil v Berlinu. Sovjetska Unija je nekoliko krat izjavila, da so zahteve Poljske opravičene.
Je prav mogoče, da je Churchill nezadovoljen z to pogodbo. Toda zakaj baš Churchill, kateri ni štedil svoje neprijaznosti napram Rusom, zakrivajoč pred svojim poslušalci kompozicijo onih, ki so bili navzoči na konferenci v Berlinu, katera je enoglasno sprejela omenjeno pogodbo ? Glasovali so ne samo Rusi, ampak Angleži in Amerikanci.
NA KAKŠNI PODLAGI?
Zakaj je Churchill prinesel to vprašanje: On argumentira, da komunistične Partije, katere da so bile neznatne v vseh vzhodnih državah Evrope, so dosegle že tako moč, da si prizadevajo vzpostaviti "totalitarno" kontrolo. On pravi, da vlada policija v teh državah izvzemivši čehoslovaško, če tudi v njej sami ne vlada "resnična" demokracija. Tako pravi Churchill.
V Angliji je sedaj na vladi ena sama stranka, katera vlada z državo— Labor Partija, medtem
ko so vse druge stranke podvržene tej vladi. Toda Churchill vpije na vso moč, da je to resnična demokracija, dokler v Poljski, Ru-muniji, Jugoslaviji, Bolgariji in Madžarski, je baš sama vlada sestavljena od štirih do šest strank, še več kot to, tudi opozicija ima pravico ako se pokaže zvesta, sodelovati v vladi. In Churchill seveda naziva to kot "totalitarne" vlade in vlade policije.
Na kakšni podlagi? Ali pričakujete odgovor od Churchill-a? Da li on razume smešno situacijo v katero se je postavil z svojim govorom na podlagi "totalitarnih" in policijskih vlad ? Churchill bi seveda rajši videl v Poljski, da bi vladal Sosnokovski in Anders, Jugoslaviji Mihajlovič in Pavelič, Rumuniji Princ Stirbe in Radescu, Madžarski in Avstriji, nekakšni kralji iz Hapsburške dinastije, itd.
Churchill nas hoče uveriti, da bi ta gospoda, katera izhaja iz fašističnih krogov vzpostavila in zagotovila popolno demokracijo. Taka demokracija, je Churchill-ovega tipa demokracija. Toda on zavija resnico, kakar govori o povečanju in vplivu komunističnih Partij v zapadni Evropi.
Komunistične Partije so imele vpliv ne samo v zapadni, ampak v vseh državah v Evropi še pred prihodom fašizma. To je: Nemčiji, Italiji, Madžarski, Bolgariji, Rumuniji in Finski, kakor tudi okupiranih državah po Nemčiji, Italiji in Madžarski — Franciji, Belgiji, Holandiji, Norveški, Danski, Poljski, čehoslovački, Jugoslaviji, Grčiji, Sovjetski Uniji, itd.
TO NI SLUČAJNOST
Podvig komunističnega vpliva, ne moremo smatrati za neko slučajnost. Komunistični vpliv se je dvignil vsled dejstva, da so baš Komunisti za časa najčrnejše "dobe fašističnega terorja in nasil-stva, dokazali svoje junaštvo v borbi za svobodo svojih narodov.
Churchill včasih govori o navadnih ljudeh iz manjših hišic. Tepka jih po rami in se predstavlja kot njihov prijatelj. Toda zdi se, da ti navadni ljudje o katerih on včasih govori, niso tako enostavno navadni ljudje, kakor jih on želi prikazati. Ti navadni ljud-
je, imajo svoje poglede, svoje stališče in se tudi znajo kako braniti. Milijoni teh navadnih ljudi, so odstavili Churchill-a v Angliji, ko so glasovali za Labor Partijo.
Milijoni takih enostavnih ljudi, ločeni od reakcionarjev in kola-boracionistov z fašisti, dajajo priznanje in zaupanje levičarskim strankam. Ti milioni navadnih ljudi, ki so na svoje oči videli in tehtali Komuniste za časa osvobodilne vojne proti fašizmu, so prišli do zaključka, da Komunisti zaslužijo pbpolno zaupanje naroda. To dejstvo govori zakaj raste vpliv in se povečujejo komunistične Partije v Evropi. Končno to je progres in zgodovinski razvoj.
Če tudi je to takšen razvoj, kakor razvidno ne ugaja Churchill-u, ga postavlja v velike skrbi in strah. Toda on enako ni ljubil vstanovitev sovjetskega režima po prvi svetovni vojni. Tudi takrat je klenkal in zvonil pred nevarnostjo, organiziral in povedel v križarsko vojno 14 držav proti Sovjetski Uniji z namero, da bi tako zaokrenil tok zgodovine. Toda zgodovina potrjuje svojo moč, da je močnejša kakor pa Chur-chill-ova intervencija ter Don Quixote načrt, kateri je dosegel popolni poraz.
Jaz nevem, če bo Churchill z svojimi prijatelji uspel organizirati po drugi svetovni vojni, nove militarne pohode proti vzhodni Evropi. Najbrž da bo to ne mogoče, ker milijoni navadnih ljudi, stoje na straži za mir. Toda eden lahko poudari, da bodo (Churchill in njegovi prijatelji) poraženi na enak način, kakor so bili pred 26 leti.
trtlfl^N v-
Zapisnik V.P.Z. Bled 3 marca 1946
Otvoritev seje ob 10 uri 30 minut, v navzočnosti 8 Odbornikov V. Vidrih odsoten, njegovo zau-zame mesto kot zapisnikar M. Otoničar.
1)	Odobravanje bolniške podpore. Zadeva br, J. Bjegovich odsek št. 5, se podpora odobri od dneva označenega na prijavni karti, ker po podatkih tajnika J. Weiss je dotični član premalo prejel podpore po napaki zdravnika pri katerem seje zdravil od začetka, nakar je omenjeni zdravnik odšel iz Malartica in odnesel vse spise, zato prihodni zdravnik ni mogel označiti datuma pričete bolezni.
2)	Sprejeti novi člani: Ani Ko-lenc odsek št 12. Jožef Osterman in Tony Krupič odsek št 13. Emil Novak prestopil iz Mladinskega odelka št. 1, v odrasli odsek št 1.
3)	Ker je list Edinosti kod uradno glasilo V.P.Z. Bled ter vse dopise in zapisnike priobčujejo brezplačno, se na predlog A. La-vriča odobri vsota $25,00 za tiskovni sklad Edinosti, ko se vrši kampanja v to svrho.
4)	Radi prekinitve poštne zveze v minuli vojni seje posmrtnina odnosno pogrebni stroški zadržalo v oskrbi Upravnega urada Zveze pokojnih sobratov kateri so
imeli dediče v starem kraju, to sta: pok. A. Kotnik, odsek št 3 in J. Mihelic, odsek št 1. Ker so danes poštne zveze že otvorjene, se zakluči da se omenjena posmrtnina nemudoma odpošlje z pripadajočimi obrestmi na imena naslovljenih dedičev in sicer Bančnim potom.
5)	Na pismo blagajnika odseka št 3 Timmins, v katerem želi pojasnila glede točke, 89, zveznih pravil, se mu da naznanje, da odseki odnosno članstvo gradi svoje blagajne za lične odsekove izdatke, kakor tudi izredne izdatke za kar večina članstva odglasuje, vsa odsekova imovina pa zapade pod nadzorstvo centrale šele v slučaju razpusta odseka.
6)	Opominja se tudi, da naj tako odsekovi tajniki kot članstvo na vsa pisma naslovljena na u-pravni urad Zveze pazijo, da bo vedno na njih odsekov žig, ker v bodočese pisma brez tega ne bodo jemala na znanje, da se s tem zveza izogne raznih sitnostim, ki potem rade nastanejo.
Z tem je bil sejni materijal izčrpan ter je seja zaključena ob 15 minut do poldne.
Zapisnikar: M: Otoničar.
Pozdravi in zahvala
Iz severo-zapadnega Saskat-chevana pošiljam pozdrave in zahvalo vsem Slovencem in Slovenkam, kakor tudi vsem onim z katerimi sem se seznanil ob priliki mojega obiska v okolici Harvvick-a, Cheswick-a, in Pittsburgh Pa.
Posebno lepo se zahvalim mojemu bratu Jožetu in njegovi ženi Anici Ocvirk, za tako lepo postrežbo in prijaznost. Enako tudi mojemu nečaku Jožetu in njegovi ženi Mariji Ocvirk, za vse kar sta mi storila in me vozila z njihovo "karo", vski dan, kamor sem hotel iti. Potem lepa hvala Mr. in Mrs. Martin Deberšek za vse s komur ste nas postregli in dali. Dalje se zahvalim, Tonetu Kaus in njegovi ženi, ker ste nas peljali v Pittsburgh, ter nam tako lepo igral pri mojem bratu Jožetu. Nikdar ne bom pozabil na tisti čas. Iskrena hvala tudi Mr. in Mrs. Tonetu Leskovšek, ko smo se tako lepo zabavali pri vas, tudi pri mojem bratu, ko ste tam prišli. Tudi se lepo zahvalim Mr. in Mrs. Martin Kelhar, za lep sprejem in postrežbo. Ne smem po-
zabiti, da bi se ne zahvalil Martinu Prašnikar in njegovi ženi, ter njihovem bordarju Mikovi za lepo prijaznost in postrežbo, katero ste mi dali. Dalje pozdravljam Ernest Božiča in njegovo družino, Toneta. Perovne in njegovo ženo. Ostalo mi bo v spominu, ko smo se tako lepo imeli pri vas in ko ste nas postregli s tako dobrimi klobasami. Pozdravljam in se ob enem zahvalim tudi Mr. in Mrs. Tone Sovori, kakor tudi tistemu velikemu Klemen-čiču in njegovi ženi. On me je obiskal v družbi Jožefa Serjaka pri mojem bratu, kjer sem si tudi naročil časopis Edinost. Zato prav lepa hvala Jože Serjak, ker brez tega časopisa, je danes prav težko razumeti dobo v kateri živimo.
Končno se še enkrat vsem skupaj prav prisrčno zahvalim za gostoljubje in postrežbo, če sem slučajno pozabil kako ime, prosim prijatelje, da mi oproste. Torej lepa hvala vsem posebno pa bratu in svakinji. Vas pozdravlja Martin Ocvirk Broderick, Sask.
Predvajanje Filmov
V	imenu Sveta kanadskih južnih Slovanov, tov. V Grbič, obišče sledeče naselbine z svrho predvajanja filmov o borbi narodov Jugoslavije:
Toronto: 20 in 21 marca v Ma-cedonsko-Bolgarski dvorani.
Windsor: 22 in 23 marca.
Chatham: 25 marca.
Sarnija: 27 marca.
Weiland: 30 marca.
V	teh naselbinah bodejo predvajani sledeči filmi:
"Zvezda na pesku"
"Devet Stotin"
"Osvobojenje Belgrada"
Mesto, kjer se bodejo predvajali filmi, kakor tudi čas, bo naznanjeno za vsako naselbino posebej z posebnimi letaki.
Odgovor nekaterih čl. SžZ Rev. Staje
Cleveland, O. — Zopet je napadel članice Slovenske ženske zveze Rev. Slaje v "A. D." in kako prostaško! Ali se spodobi tako pisanje duhovniku ? Zmerja nas z umazanimi ustami in pravi, kako da smo prišle k SŽZ.
Da, me smo stare članice in smo dosti naredile in pridobile novih članic v Zvezo. Pomagale smo veliko, da je postala organizacija SŽZ tako močna.
Koliko ste jih pa vi, Rev. Slaje, vpisali v SŽZ in kaj ste sploh vi naredili koristnega za Zvezo? Drugega ne, kot da nas napadate, kakšne katoličanke da smo. To pa samo zato, ker me bolj verjamemo našim ljubim staršem, bratom in sestram, kakor pa lažnjivi "A. D." in tistemu, ki je pribežal iz stare domovine, da tukaj dela pro • pagando proti Jugoslaviji, da se ljudje med seboj bolj sovražijo. Mi nočemo več vojne, smo je siti V vojni so nam preveč sinov pobili.
Povemo vam gospodje, Slaje, Jager in Gabrovšek, da smo poštene žene in zveste svojim možem. Da ljubimo svoje otroke in da smo katoličanke, ne pa hinav-ke, da bi se okrog vas plazile. Vi med naše članstvo sejete sovraštvo.
Prosimo glavno predsednico Mrs. Prisland, naj nam razjasni, da bomo vedle, pri čem da smo. Če nismo več dobre članice Slovenske ženske zveze, pa nam vrnite naš vplačani denar, pa bo mir!
Ana Skul in več članic SŽZ.
St. Catharines, Ont.
Redna seja lokalnega Sveta kanadskih južnih Slovanov se vrši v nedeljo dne 24 marca ob 2 uri popolne pri dobro znanem rojaku, John-u Cesarju.
Pozivajo se vse članstvo kakor tudi vse ostale rojake in rojakinje, kateri so prispevali za pomoč narodom Jugoslavije več kot en dolar, da se udeleže te seje.
Ne pozabite toraj v nedeljo dne 20 marca. Pridite vsi na sejo.
Odbor:
Iz francoščine prevedla K. N.
"Kako to ?" je začudeno vzkliknil Španec. "Mar vam stihi niso bili všeč ? To je vendar mojstrovina naše Jitera-ture. Kakšna plastika, kakšna je luč, kakšen zvok čutiš v teh stihih!"
"Da", je odgovorila Orana, še zmerom brez navdušenja, "rime res lepo teko. Morda celo preveč lepo".
Nastala je mučna tišina. Orana je hotela nekoliko zabrisati mučni vtis svoje stroge kritike,, toda nehote je zabredla še bolj v ostrost. Ta pretiranost v hvalisanju naravnih lepot je menda lastna vsem južnjakom pesnikom, toda nas, ki živimo nekoliko stopinj severneje, ne ogreje. . ."
"Da, razumem", je odgovoril Moreno' po kratkem premisleku. "Niste se potrudili, da bi se vživali v našo dušo, da bi razumeli utrip našega srca. . ."
Orana ga je očitajoče gledala, toda molčala. To je mladega moža še bolj podžgalo: "Mislil sem, da vas bom razveselil, toda zmotil sem se. Obžalujem, da se z vami zgubljal svoj čas. . ." Vzel je knjigo, jo vtaknil v žep in odšel v svojo sobo.
Orana je instinktivno začutila, da je to pot kriva samo ona. če že ni popolnoma doumela njenemu ušesu nekoliko sladkobnih stihov, bi bila morala vsaj iz obzirnosti do svojega moža molčati ali jih pa — čeprav proti svojemu okusu njemu v veselje — pohvaliti. Tako je pa ranila najbolj skriti kotiček njegovega samoljubja, ranila je njegov narodni ponos, njegovo ljubezen do domovine in do vsega, kar je njenega. . .
Zelo žal ji je postalo. Tako rada bi ujela trenutek, da bi popravila svojo krivdo, žal pa ni imela priložnosti za to. Njen mož je takoj na to odšel v svojo sobo in pisal nekakšna pisma vse do večera. Potlej si je naročil večerjo v svojo sobo in legel spat, ne da bi voščil svoji ženi lahko-noč. . .	..................
Kmalu nato je mlada žena s svojo mladostno ne-spretnostjo že poslabšala zakonsko sožitje.
Vesel zaradi napredovanja v svoji službi, je mladi mož lepega dne prinesel Orani prekrasen šopek rdečih vrtnic, ki so bile prav tisti čas nenavadno drage. Morda je na dnu srca upal, da bo vsaj z ljubeznivostjo in pozornostjo otajal ledeno srce svoje mlade žene. . .
Upal je, da si bo vsaj z pozornostjo in vljudnostjo pridobil naklonjenost svoje mlade, lepe ženke.
Opirajoč se na to upanje, je hitel domov, dobre volje in s tistim donkihotskim zanosom, ki je tako značilen za slehernega pravega Španca.
Orana ga je začudeno pogledala, videč,, kako živahno in veselo je stopil-v sobo. še preden je utegnila kaj vprašati, se je Moreno globoko priklonil in pričel:
"Dovolite, lepa madame, da vam poklonim te cvetlice. Naj vam bodo dokaz mojega spoštovanja in moje. . ."
Boječ se, da bi tako nenadno izrekel odločilno besedo, mu je Orana v poslednjem trenutku segla v besedo: "Hvala, Miguel! Res lepo ste storili, da ste mi prinesli cvetlice. . . Zelo jih imam rada. . . Sicer pa, katera ženska jih ne ljubi?"
Vzela jih je, položila na mizico ob oknu in odšla. Hotela je v bližnji sobi poiskati kakšno primerno vazo za cvetlice,, da bi jih takoj postavila v jedilnico na mizo. Ko je pa stopila skozi vrata, jo je duh iz kuhinje opozoril, da se je približala ura obeda. Spomnila se je, da ji je Moreno dejal da mora biti prav danes obed zelo točen. In da ne bi veljala za slabo gospodinjo, je stekla v kuhinjo in sama pomagala služkinji servirati jedi.
Ko se je vrnila v sobo je njen mož stal ob oknu in gledal ven. Ob njenem prihodu se ni obrnil. Potlej je hitro sedel k mizi in pričel zajemati. Bil je nemiren, jedel je hlastno in brez besed. Orana ga je na skrivaj opazovala, kajti takšnega ga ni še nikoli videla.
Na njena plaha vprašanja ni odgovarjal, ali pa le raztreseno. Njegovo mračno čelo ni obetalo nič dobrega. Po kosilu ni počakal na kompot, ki ga je sicer tako rad jedel, temveč je nenadno vstal, suho pozdravil in odšel.
Začudeno je mlada žena gledala za njim. "Le kaj ga je pičilo?" se je vprašala. "Pri moji veri,, tale moj mož je precej muhast. Nekaj časa je kakor sonce, koj nato se pa tako kislo rži. . . Nikoli človek ne ve, kaj misli. Sicer mi je njegova gospodinja njega dni dejala, da je kakor jagnje, toda najbrž je mislila koga drugega. . . Pravijo, da smo me ženske skrivnostne! Zdi se mi pa, da nas nekateri moški še prekašajo. . ."
Nehote je iskala vzrók moževe slabe volje. Kaj neki ga je tako pogrelo?
"Kosilo je bilo vendar izvrstno. Spekla sem celo tisto špansko jed, ki mu je tako pri srcu. Navadno se mi je posebno zahvalil zanjo. . ."
Ogledovala se je po sobi, kakor da bi v njej iskala odgovora na svoje vprašanje. Tedaj so se ji ustavile oči na mizici ob oknu. Tam so ležale cvetlice, ki jih je bil prinesel njen mož, že skoraj uvele. . . Srce ji je pričelo vroče utripati. Na lepem je vse razumela!
___ (Nadaljevanje prihodnjič)
Kirkland Lake, Ont.
Daje se na znanje vsemu članstvu Slov. Pevskega in dramskega zbora "Triglav" v Kirkland Lake, da se od sedaj naprej- vrše vse seje ter pevske vaje in slično na naslovu: Joe Piškur, 75 McCamus A ve.
Vsi pevci in pevke kakor tudi somišljeniki ste vabljeni, da se zagotovo udeležite pevskih vaj in sej, ker v duhu časa je treba za-početi delo prosvete in kulture, kar je bilo v zadnjem času zelo
[ zaostalo.
Bratje in Sestre! Potrudimo se, da ne bomo zadnji. Ne zatajimo Slovenstva; odkoder smo prišli. Mi smo in ostanemo Slovenci! Naj nam veljajo besede v naši pesmi: "Tako mi je Mati djala, ko me je dete postovala. Slovenec sem, Slovenka sem!
V bratskem sodelovanju z vsemi narodi Jugoslavije, Vas tem potom kliče na delo: "Slovensko Pevsko Dramsko društvo "Triglav".
Joe Francelj, taj.