Št. 36 (1882) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 5. septembra 1985 Cena: 50 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Umrl je Daki
^ovitega partizana Starta Semiča — Dakija so vceraj pokopali v grobnici narodnih herojev
Legendarnega partizanskega borca lnkomandanta 18. divizijeStanetaSe-—Dakija ni več, 4, septembra so 2 največjimi častmi pokopali v potnico narodnih herojev v Ljublja-'• Rojen je bil leta 1915 na Bloški P an°ti, kot revolucionar že v predvoj-etn času je bil udeleženec španske r«vljanske vojne, 26 let star pa je °je izkušnje začel bogato prenašati ed partizane. Že leta 1943 je bil kot 1 kivi Slovenec odlikovan z redom hodnega heroja.
L>aki, ki so ga zaradi prav izjemnega naštva spoštovali vsi partizani, je nan tudi mlajšim rodovom. Pred ne-kaJ leti
Dolenjci
najboljši
orači
kra
je začasno živel v Novem mes-aadnja leta pa se je vrnil v rodni J m živel skromno v Novi vasi pri °kah. S posebnim veseljem se je ®Cal z ovčerejo, skupaj s krajani pa je 1 v mnogih akcijah prvi v borbi za °munalni napredek.
L) Dakiju je bilo že veliko napisane-’ sam je družbi prispeval mem-k?rsko trilogijo »Najboljši so padli«, nJU. .Vsemu Pa bo o njegovih juna-h še govorila zgodovina. Dakija ni , toda legenda o njem bo za vedno ustala.
Tretja zmaga na repu-bliškem prvenstvu
NOVO MESTO — Na 29. republiškem prvenstvu v oranju, ki je bilo 30, in 31. avgusta v Lovrencu na Dravskem polju, so največ znanja in spretnosti pokazali predstavniki Dolenjske. Ker je šlo za tretjo zapovrstno najboljšo uvrstitev na republiških tekmovanjih, je ekipa Dolenjske prehodni pokal dobila v trajno last.
V vseh štirih tekmovalnih kategorijah je ekipa Dolenjske zasedla prvo mesto, na drugem so bili orači Pomurja, na tretjem iz Ptuja. V uvrstitvi posameznikov so se Dolenjci odrezali z naslednjimi rezultati: trobrazdni plug: Slavko Burger drugi v teoriji m tretji v skupni uvrstitvi, Anton Sutar je bil prvi v teoriji in šesti v skupni uvrstitvi. Člani-dvobrazdni plug: Janez Miklič— najboljši v teoriji in drugi v skupni uvrstitvi ter Franc Zalokar drugi v teoriji in deseti v skupni uvrstitvi. Mladi zadružniki: Franc Pust je bil drugi v teoriji in najboljši v spretnostni vožnji, tretji v oranju in prvi v skupni uvrstitvi. Franc Medle pa je bil v oranju drugi, na četrtem mestu v teoriji in tretji najboljši v skupni uvrstitvi. Pri tekmovanju žena-zadružnic se je najbolje odrezala Marinka Ruperčič, ki je zasedla tretje mesto v oranju in teoriji, prva pa je bila v skupni uvrstitvi. Anica Žnidaršič je bila v teoriji najboljša, v skupni uvrstitvi pa tretja.
»Riko« še večji in še boljši
Odprli nove delovne prostore — Svečani govornik član predsedstva CK ZKS Stefan Korošec — Večino izdelkov »Riko« izvozi — Občinska priznanja
RIBNICA — »Ribniški Riko sodi med najuspešnejše delovne organizacije v Sloveniji in Jugoslaviji,«je med drugim poudaril na sv ečani otvoritvi novih prostorov v Rikovem tozdu Rikostroj 30. avgusta član predsedstva CK ZKS Štefan Korošec.
v'1:1 LIKI NAJVIŠJE PRIZNANJE XV. DIVIZIJE — Preteklo nedeljo seje na 'vtike
njj em Partizanskem srečanju v Gradcu v Beli krajini zbralo več kot tisoč ljudi, med 1^1 ' ^orci XV. divizije, Cankarjeve brigade, belokranjskega odreda, XV. SNOUB-Hik* raiLsLcm člani partizanskega pevskega zbora, borci bataljona VD V, predstav-Na' ?^c'rs^e8a in podoficirskega šolstva, ki imajo domicil v belokranjskih občinah.
Ko je govoril o naših stabilizacijskih prizadevanjih in dosežkih, je poudaril, da doseženi rezultati še niso v skladu z vloženimi napori. Ekonomske zakonitosti premalo upoštevamo. Preveč je še administrativnih ukrepov. Konfliktnih situacij v organizacijah združenega dela je več in to terja njihovo poglobljeno analizo pa tudi doslednejše nagrajevanje po
• Predsednik občinske skupščine Ribnica Stanko Rus je na tej svečanosti podelil v imenu občinske skupščine Riku največje občinsko priznanje — »Plaketo 26. marec«, ki jo je prevzel predsednik centralnega delavskega sveta Rika Vojko Štanfelj. Stanko Rusjeobtej priložnosti poudaril, daje Riko najuspešnejši delovni kolektiv v ribniški občini in da je tudi predvsem njegova zasluga, da je ribniška občina po narodnem dohodku na prebivalca v Sloveniji napredovala s 55. mesta v letu 1965 na 17. mestu v letu 1983.
delu. Znanje in spsobni "kadri so ključni dejavnik napredka.
Riko in še posebno tozd Rikostroj ter njegove nove delovne prostore, tako imenovano Montažo III, je predstavil direktor tega tozda Franc Šilc. Skupno merijo novi prostori 7.400 kvadratnih metrov. Investicija je veljala 810 milijonov dinarjev, od tega so vložili blizu 618 milijonov, lastnih sredstev,
6. SREČANJE
METLIKA — V soboto, 7. septembra, se bo ob 9. uri na Vinomeru pri Metliki začelo 6. tradicionalno srečanje obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev iz vseh štirih dolenjskih občin. Na srečanju, ki ga tokrat pripravlja metliško obrtno združenje, se bodo obrtniki pomerili v malem nogometu, streljanju z zračno puško in vlečenju vrvi, sledilo pa bo družabno srečanje, na katerem bo za ples igral ansambel Objem. Če bo slabo vreme, bo srečanje 8. oz. 14. septembra.
Predsednik sindikalne organizacije Rika Uroš Bregarje nato podelil zlato značko Rika prizadevnemu sodelavcu tov. Djordjeviču, predstavnik nemške firme Bomag dr. Breuer, s katero Riko
im
Ob koncu tedna bo prevladovalo suho in deloma jasno vreme.
7K	puuuiivnaivcg«	'	v*v "*	-- ----j
ka • °rova"ju, ki sta ga pripravila občinska odbora ZZB NOV Črnomelj in Metli-i^govorilJože Nemanič, sekretar predsedstva občinske konference ZKS Metlika f0, an CK ZKS. Predsednik skupnosti borcev XV. udarne divizije Albin Štok (na i^^fui levo) pa je izročil Janezu Gačniku, predsedniku metliške občine, v kateri XV	domicil,	znak in plaketo divizije. To je najvišje odličje, ki ga podeljuje
kilo 'Vi*ija’ Prvič pa so ga podelili prav na gradaški slovesnosti. Na srečanju, kije ski "amenjeno 40.letnici svobode, so v kulturnem programu sodelovali mešani pev-°r Reti in metliška godba na pihala ter gradaški mladinci. (Foto: M. Bezek)
Srbska spodbuda izdatnejša
°b °bčinskem prazniku Babušnice v južni Srbiji bodo danes odprli nove delovne -JUjgstore tamkajšnjega tozda sevniške Lisce — Tudi pobratenje z občino
fco&.ŠN,CA — Občina Babušnica leži v nerazvitem delu Srbije ob nteji. Lisca je začela z njo poslovno sodelovati leta 1977, samo „ kasnejc so tam ustanovili svoj tozd. Doslej so tamkajšnje delavke šivale
U . 'JV JU Idili USldllUt lil Stuj IUZU. izviaivj ou	s.------------	-
opre^'niernih prostorih, lani pa so pričeli graditi nove, ki bodo skupaj z *e vsote, preostalo polovico pa sklad za nerazvite.
de|, ve,iali okrog 360 milijonov dinarjev. Lisca je prispevala polo. ični
v Liscj'( Vn‘ konferenci v ponedeljek tega k' | reik Prireditvami ob 30-letnici ji nera° ekt'va) so poudarili, da v Srbi-v,tost odpravljajo, drugače kot
v Sloveniji. Kuje na pninei tuui Lisca v sodelovanju z Jutranjko in metliškim Kometom pred dvema letoma v manj razviti blanški krajevni skupnos-
Ključ do več krompirja
Letos bo krompir za ozimnico enkrat dražji, kakor je bil lani Pridelek bo slabši, zlasti še na Dolenjskem, zalo so višje cene upravičene. Hkrato so se povečali tudi stroški pridelave. Do tu je vse lepo in prav, kar zadeva cene krompirja. Manj znano pa je, da so cene krompirja pri nas višje kakor v drugih evropskih državah. Tu pa začne delovati druga logika. Pridelek krompirja je pri nas še vedno slab. V jugoslovanskem merilu znaša borih 9 ton na hektar, Švicarji, ki dosegajo najvišje pridelke na hektar, pa ga pridelajo po 40 ion. Vendar pri nas zamenjamo le okoli dva odstotka semena. Švicarji pa kar 70odst. In to jeključdo večjega pridelka. Zamenjava semena! Že čez deset let bi sev Sloveniji površine Pod krompirjem zaradi intenzivnejše pridelave zmanjšale za Petkrat. S sedanjih 30 tisoč hektarov na 6 tisoč hektarov. Tako bomo pridobili dragoceno zemljo za druge poljščine, nemara pa bo tedaj naš slovenski krompir cenejši.
J. SIMČIČ
NOVI PROSTORI RIKA — Na otvoritvi novih delovnih prostorov »Rika« je govoril član predsedstva CK ZKS Štefan Kuhar, prostore pa je odprl najstarejši po stažu, član kolektiva »Rika«Pavel Šobar.
ti sovlagala za gradnjo tovarne elastičnih pletenin lnplet.so bili investitorji deležni majhne podpore. Komisija pri slovenskem izvršnem svetu je nadomestila le del obrestne mere. pozitivna razlika je bila le 2 odstotka. V Srbiji
že dolgo tesno sodeluje, pa seje zahvalil glavnemu direktorju Rika Stanetu Škrabcu za uspešno sodelovanje in mu podaril sliko, grafiko, delo slikarja Bojana Golije, so Rikovci na svečanosti podelili tudi slavnostnemu govorniku Štefanu Koroščcu. Po stažu najstarejši delavec Rika Pavel Šobar je nato prerezal trak in s tem odprl nove prostore Rikostroja.
V kulturnem delu svečanosti so sodelovali godba na pihala iz Ribnice, Ribniški oktet iz Ljubljane in tambu-raški zbor iz Sodražice. Ribniški oktet je zapel tudi po eno nemško in eno rusko pesem, saj ima Riko v teh državah največ poslovnih stikov.
J. PRIMC
V TRIMU POČASTILI JUBILANTE
TREBNJE — Trimo, največja delovna organizacija v občini Trebnje, praznuje svoj praznik hkrati 7. občino. Preteklo soboto so ob prazniku delovne organizacije pripravili proslavo, na kateri so podelili štiri jubilejne nagrade delavcem, ki so zaposleni v Trimu že 20 let, in 34 jubilejnih nagrad delavcem, ki so zaposleni v Trimu 10 let. V kulturnem programu za te delavce so nastopili učenci osnovne šole Jožeta Slaka — Silva iz Trebnjega.
Zaključna slovesnost na ZMDA Suha krajina 85 — Vrednost dela ocenjena na 25 milijonov din
ŽUŽEMBERK — V brigadirskem naselju ZMDA »Suha
BERITE DANES
na 2. strani:
• Konec negotove oskrbe s tokom
na 3. strani:
• Denarna »injekcija« je koristila
na 4. strani:
• Oderuško obdavčene nadure
na 5. strani:
• T uje posojilo za razvoj Belta
• Trimo gradi hiše v tretjem svetu
na 6. strani:
• Zmaga ne bo prišla v Podbočje
na 9. strani:
• Aristokrat na štirih kolesih
na 10. strani:
• Med najboljšimi kolesarji sveta
na 16. strani:
• Rekorden ribniški sejem
krajina 85« je v petek zadonel zadnji brigadirski »zdravo!«. Letošnja zaključna slovesnost je potekala tudi v znamenju praznovanja desete obletnice, zato so se je udeležili tudi nekateri brigadirski veterani, predstavniki brigad prejšnjih izmen, družbenopolitični delavci občin Kočevje, Trebnje, Grosuplje in Novo mesto ter domačini. Med gosti so brigadirji še posebej toplo pozdravili njihovega stalnega gosta na zaključnih in otvoritvenih slovesnostih, narodnega heroja Jožeta Boldana — Silnega.
V ZMDA Suha krajina 85 je letos delalo 600 brigadirjev. Gradili so vodovodno in telefonsko omrežje in opravili agromelioracijska dela na območju vseg štirih občin. Opravili so kar 75.000 delovnih ur in tako za skoraj petino presegli plan. Vrednost del brigadirskih rok je ocenjena na 25 milijonov dinarjev. »Brigade so izpolnile svoje naloge, zato si Suha krajina še želi takšne pomoči. Brigadirjem je potrebno zagotoviti takšno delo, kjer so roke res potrebne«, je zbrane nagovoril slavnostni govornik, sekretar OK SZDL Grosuplje Vinko Blatnik. Brigadirje je pozdravil tudi predstavnik garnizije Novo mesto, Miloš Džudovič, in pohvalil dobro sodelovanje s pripadniki JLA.
Škodljivo zapiranje v svojo občino
Kočevje: pred sejo CK ZKS o aktiviranju lastnih moči — V Melaminu
KOČEVJE — V okviru priprav na sejo CK ZKS o aktiviranju lastnih moči v organizacijah združenega dela je obiskal kočevski Melamin član CK ZKS Vlado Prebilič, spremljala pa sta ga sekretar OK ZK Rudi Orel in predsednik občinskega izvršnega sveta Stane Letonja.
Melamin sodi med uspešnejše delovne organizacije in izkušnje iz tega kolektiva bi lahko bile v pomoč ostalim kolektivom. Poudarek razgovora je bil na planiranju in razvojnih nalogah, ob tem pa so ugotovili, da so za nadaljnji napredek Melamina in Kočevja potrebni sposobni kadri. Zal so še marsikje prisotni odpori in staro gledanje na štipendiranje, zaposlovanje, kadrovska stanvoanja, uveljavitev in napredovanje strokovnjakov, njihovo materialno in moralno nagrajevanje itd. V Melaminu je okoli 370 zaposlenih, štipendirajo pa kar 31 mladih. Ugotovili so, da aktiviranje lastnih moči pomeni predvsem aktiviranje znanja na vseh področjih. Ob tem naj ponovno poudarimo, da je Melamin tudi delovni kolektiv, v katerem povečajo posebno skrb inovacijam.
Ugotovili so še, da je ena izmed rezerv tudi dejansko tesnejše povezovanje Melamina v SOZD Kemija. Podobno povezovanje znotraj občine in izven nje je potrebno tudi za druge delovne organizacije, ki so se doslej preveč zapirale v lastne in občinske plotove, rezultat tega paje razmeroma slabo gospodarsko stanje kočevske občine.
J. PRIMC
DANES POSAVSKI DAN V LJUBLJANI
BREŽICE — Medobčinska gospodarska zbornica Posavja, Dolenjska turistična zveza in Kompas vabijo danes na prireditev »Posavje se predstavlja«, ki bo ob 17. uri na ploščadi pred Metalko. Nastopili bodo pevci Boštanjskega okteta, Folklorna skupina Anton Umek—Okiški iz. Bo-štanja in harmonikarji, zmagovalci na igrah Dela in Kompasa v Zabukovju. Isočasno bo degustacija posavksih jedi in prodaja domače keramike mojstra Kržana iz Malega Podloga.
SLAKI V AMERIKI
Ansambel Lojzeta Slaka, ki je eden najbolj poznanih in priljubljenih ansamblov domače zabavne glasbe, je na svoji četrti turneji po Združenih državah Amerike in po Kanadi, kjer razveseljuje naše izseljence in druge ljubitelje tovrstne glasbe. Z gostovanja so se Slaki oglasili tudi našemu uredništvu: vsem bralcem in ljubiteljem ansambla pošiljajo najlepše pozdrave.
• Danes se pričenjajo številne prireditve ob 30-letnici Lisce. Ta jubilej slavijo predvsem delavno, v proizvodnji s prizadevanji za še večjo kakovost, zvrstilo pa se bo tudi več kulturnih prireditev. Jutri bodo v tovarniški jedilnici odprli likovno razstavo Toma Plevnika iz Celja. V tovarni bodo nastopili oktet Boštanjski fahtje in mešani pevski zbor Lisce, kulturne prireditve pa se bodo zaključile 5. oktobra z nastopom Janeza Hočevarja — Rifleta v monodrami »Občinski svetnik Josef Švejk«.
svoj razvoj pospešujejo znatno izdatnejše.
Glavni direktor Lisce Štefan Senica bo na današnji otvoritvi novih proizvodnih prostorov v Babušnici slavnostni govornik, predsednik občinske skupščine Jože Bavec pa bo jutri na slavnostni seji občinske skupščine Babušnica izmenjal listino o pobratenju s to občino.
A. Ž.
KONEC BRIGADIRSKEGA POLETJA — Na ZMDA Suha krajina 85 jedelo končala tudi tretja izmena brigadirjev. Na zaključni slovesnosti so zaslužnim brigadam, brigadirjem in posameznikom, ki so z marsičim prispevali, da je letošnja akcija uspela, podelili vrsto odličij. Na sliki: brigadam so na prapor pripeli trak akcije. (Foto: J. Pavlin)
Zlati časi za bencin so za vselej mimo
Pri Petrolu-tozd Trgovina Brežice prodajo v sezoni za tretjino več goriva
BREŽICE — Na 30 bencinskih servisih brežiške temeljne organizacije Petrola Trgovina prodajo v tej turistični sezoni dnevno 140 tisoč litrov bencina in kar 170 tisoč litrov plinskega olja. V devetih dolenjskih in posavskih občinah ter na kočevsko-ribniškem območju prodajo v sezoni za približno tretjino več goriva.
Prodajo naftnih derivatov so v letošnjem polletju glede na enako lansko obdobje povečali za 6 odst. Tudi zadnja podražitev goriva se še ne pozna toliko, ker je pri nas še zmeraj veliko tujih turistov.
Po združitvi z Istrabenzom 1. maja letos ima 245 — članski delovni kolektiv tri črpalke več (dve na Drnovem in eno v Krškem), upravljajo pa skladišča v Brežicah, Kočevju in Novem mes-
Rudi Manček
tu. V dolenjski metropoli bodo še letos končali gradnjo novega skladišča, ki ima približno za polovico večje zmogljivosti od starega, poslej bo več prostora tudi za razna olja, masti in nadomestne dele za avtomobile. Nasploh si pri Petrolu prizadevajo, da bi nadomestili izpad bencinskega dinarja s prodajo stvari, ki so bile na črpalkah po svetu že dolgo povsem običajne.
»Postrežbo bomo izboljšali s spodbudnejšim nagrajevanjem in disciplinsko odgovornostjo prodajalcev. Dva odstotka za kulturno postrežbo sta verjetno v prodajalčevi kuverti preskromna spodbuda, da bi se potrudil stranko res zadovoljiti. Imamo ocenjevalce, ki ne morejo tako dobro nadzirati kulturne postrežbe na servisih kakor številne stranke. Tem smo za dobronamerne, predvsem pisne pripombe hvaležni,« pravi vodja prodaje tozda Trgovina Rudi Manček.
P. PERC
Junija rekorden izvoz
Dolenjski izvoz je bil v prvi polovici leta nad slovenskim poprečjem — Več konvertibilnih deviz
NOVO MESTO — Štiri dolenjske občine so se v prvi polovici letošnjega leta v izvozu kar dobro odrezale v primerjavi s Slovenijo. Ugodna je tudi vsa devizna bilanca, medtem ko se pokritost izvoza z uvozom na konvertibilnem trgu slabša.
Vrednost dolenjskega izvoza je bila ob polletju za okrog 1,6 milijarde dinarjev večja kot pred letom, izvoz na konvertibilna tržišča pa je narasel za 10,8 odst., kar je prav lep rezultat. Ker pa so Dolenjci v prvih šestih mesecih tudi znatno več uvažali (porast vsega uvoza je nad 14-odstoten), je devizna bilanca z državami trdne valute slabša, kot je bila lani v tem času in tudi slabša od rezultata v prvem trimesečju. Pokritost izvoza s konvertibilnim uvozom znaša le 91,31 odst., medtem ko vsa blagovna menjava s tujino beleži za dobrih 12 odst. več izvoza kot uvoza.
Z večjim izvozom kot v prvem polletju lani se lahko pohvalijo v občinah Novo mesto, Črnomelj in Trebnje, izvoz na konvertibilno tržišče pa so povečali le Novomeščani in Trebanjci. Porast klirinškega izvoza je značilen za vse občine, le v novomeški je za malenkost pod lansko ravnijo.
Kar 85 odst. vsega dolenjskega izvoza odpade na novomeško občino, pri uvozu pa so Dolenjci dobrih 97 odst. vseh tujih valut porabili za nakup repromaterialov, slabe 3 odst. za opremo in samo 0,008 odst. valut za izdelke široke potrošnje.
V začetku leta je izvoz slabo kazal, posebno še januarja in aprila, junija pa je dal rekorden iztržek 3,7 milijarde dinarjev, od tega skoro.3 milijarde dinarjev na konvertibilnem trgu. Te številke pa so za okrog 120 odst. višje, kot sojih ugotovili pri januarskem izvozu. Večini dolenjskih izvoznikov seje posrečilo v dežele razvitega sveta prodati več, znatno manjši izvoz pa so imeli v prvi polovici leta v Novoteksu, metli-
ški Beti, v Iskri v Žužemberku in Hipo-tu v Šentjerneju.
Podatki o izvozu, zbrani v gospodarski zbornici za Dolenjsko, zajemajo le posle na osnovi carinskih deklaracij, v katerih storitve niso upoštevane. Znano pa je, da imajo zlasti tekstilci veliko kooperacije s tujimi partnerji, ta pa tudi ne daje omalovaževanja vrednih denarcev.
R. BAČER
Na Žejnem nov dom
KS Čatež vabi
ČATEŽ OB SAVI — Tukajšnja krajevna skupnost slavi letos četrtič svoj praznik. Tokrat bodo vse prireditve na Žejnem, kjer so si vaščani postavili večnamenski dom. V njem se bodo srečevali na prireditvah in sestankih, zraven pa so si uredili zbiralnico mleka in prostor za mehanizacijo strojne skupnosti. Dom gradijo s prispevki vaščanov in delovnih organizacij v KS. Sredstva zanj so prispevali: Terme Čatež, oba tozda Petrola, Agrariin tozd Cvetje in Vodnogospodarsko podjetje. Vaščani so za gradnjo doma namenili izkupiček s tradicionalnih tekem koscev in žanjic, z vinskih trgatev in drugih prireditev. Denar za opremo mlečne zbiralnice jim bo dal TOK Kooperacija pri Agrarii.
V KS poteka ta čas več akcij. Predsednik skupščine KS Janez A všič je med drugim povedal, da se pripravljajo na krajevni referendum. S samoprispevkom nameravajo asfaltirati cesto na Dobeno, v edino vas, ki še nima asfalta.
Svečana seja skupščine KS bo v soboto zvečer v novem domu na Žejnem, v nedeljo ob 14.30 pa vabijo krajani na prve kolesarske dirke med vasmi v KS in na zdaj že tradicionalne vaške igre.
J. T.
Domovi za učence se praznijo
Akcija zaključena, pro-blem se začenja
NOVO MESTO — Operacija uspela, pacient umrl. Ta s črnim humorjem obarvani izrek bi lahko uporabili za kratko označitev stanja, v katerem so se znašli slovenski domovi za učence. Letos je namreč minilo natanko deset let, odkar seje začela republiška akcija za izgradnjo novih in sanacijo že obstoječih domov za učence srednjih šol. Akcija je zdaj zaključena, z znatnimi družbenimi sredstvi so zgradili in uredili domove, zagotovili ustrezne kadre. Toda domovi so se začeli prazniti, vloženi kapital ni izrabljen.
Položaj seje začel občutno slabšati pred dvema letoma, vse kaže pa, da se bo v tem šolskem letu zaostril. Če za primer pogledamo številke o zasedenosti novomeškega Doma za učence Majde Šilc, je razvidno, da je zasedenost, ki je bila v šolskem letu 1982/83 polna, v naslednjem padla na 83 in lani že na 72 odstotkov. Pri tem pa, je naraslo število tistih učencev, ki ne žive v kraju šolanja in se v šolo vozijo, V novomeški šolski organizacijski enoti, ki je ena od devetih v Sloveniji, se je od 5.327 učencev srednjih šol v šolo vozilo 3.517, torej dve tretjini učencev.
Kaj storiti? Vzgojitelji, ki so se nedolgo tega zbrali na novomeški srednji kmetijski šoli na Bajnofu, so o težavah domov govorili tudi na seji skupščine skupnosti domov za učence srednjih šol SR Slovenije. Menijo, da stanju v dolenjskih in posavskih domovih za učence botruje predvsem sedanja štipendijska politika, ki spodbuja bivanje na domu in prevažanje v šolo. K praznjenju domov pripomorejo tudi mreže šol, vse večje zaposlovanje učencev po končanem obveznem šolanju in močno zmanjšan priliv učencev z drugih jezikovnih območij.	MiM
Konec negotove oskrbe s tokom
V gradnji je daljnovod 2 x 110 KV Novo mesto — Trebnje kot prva nujnost
NOVO MESTO — Zaradi vse slabše oskrbe z električno energijo na območju Trebnjega in Mirenske doline je bilo že dalj časa potrebno nekaj ukreniti, vendar so bili zaradi pomanjkanja denarja in drugih nujnih del šele v letu 1984 narejeni prvi odločnejši koraki. Pri tem so poleg strokovnih služb pomagale tudi družbenopolitične skupnosti Dolenjske in Posavja.
Trebnje s širšo okolico se je doslej oskrbovalo z 20 kilovoltnim daljnovo-vodom Novo mesto-Trebnje, ki ima nešteto odcepnih vodov ter vmesnih transformatorskih postaj, na katerih večkrat pride do okvar. S preklopi na sosednje daljnovode ni moč v celoti vseh oskrbeti z elektriko, zato je
Ljubljansko
pismo
Zakaj tolikšna inflacija?
(Ne)moč delavske besede — Hudo breme
Podatki govorijo, da se upadanje gospodarske rasti, ki se je pojavilo v letu 1979, nadaljuje. Tako upada stopnja rasti, realni osebni dohodki, zmanjšuje se produktivnost dela, upada notranja in zunanja likvidnost, raste brezposelnost, naraščajo izgube in imamo vse večjo inflacijo. Torej ni dvoma, da je naše gospodarstvo v resni krizi.
Samo po sebi se vsiljuje vprašanje: zakaj tolikšna inflacija, ki nas vse straši.
Odgovorov na to vprašanje je več.
Prvič, naš realni nacionalni dohodek je enak kot pred leti, prebivalstvo pa se povečuje, zato se mora poraba zmanjšati, a to dosegamo S povečevanjem cen.
Drugič, precejšen del našega narodnega dohodka moramo namenjati za plačevanje obveznosti do tujih upnikov: v obdobju od leta 1984 do leta 1990 moramo vrniti okrog 39 milijard dolarjev, kar pomeni povprečno letno 8-10 odstotkov našega narodnega dohodka.
Tretjič, zaradi izvažanja vsega in česarkoli ter po vsej sili, da bi izpolnili obveznosti do tujih upnikov, izgubljamo na svetovnem trgu pomemben del našega narodnega dohodka.
Četrtič, ker vse večjega dela izgub ne moremo poravnavati iz rezervnih skladov — taki izgubarji pa ne gredo v stečaj —je nujno naraščanje cen njihovega blaga in storitev.
Petič, pritisk negospodarstva — sisov, države in še drugih — na dohodek gospodarstva je vse hujši, zato se mora gospodarstvo
pred tem braniti z dviganjem cen.
Šestič, naše gospodarstvo tako rekoč nima lastnih obratnih sredstev in je prisiljeno uporabljati bančne kredite, pri čemer pa naraščanje obrestnih mer nujno vodi v stroškovno inflacijo.
Sedmič, naše gospodarstvo je usodno odvisno od uvoza surovin iz tujine (ki pomenijo okrog 80 odstotkov skupnega uvoza), dražitev konvertibilnih valut pa vse bolj draži ta uvoz, iz česar prav tako sledi stroškovna inflacija.
Dolgoročni program stabilizacije je edini demokratični izhod iz krize, v kakršni smo. Toda v preteklih tkeh letih, odkar smo ga sprejeli, nismo skoraj nič storili, da bi ga začeli v praksi uporabljati. Zakaj?
Zato. ker se programu stabilizacije upirajo vse tiste gospodarske in družbene strukture, ki v sedanjih okoliščinah uživajo različne privilegije, ki niso povezani z delom in rezultati dela, temveč z monopolističnimi in podobnimi ugodnostmi. O kakšnih privilegijih govorimo, katerim socialnim plastem ustreza sedanji položaj?
S pomočjo Škarij cen poteka obširno prelivanje dohodka, ki nima nobene zveze z vloženim delom. Nekateri svoje blago in storitve drago prodajajo in tuje poceni kupujejo. Tisti, ki so pri tem v privilegiranem položaju, skušajo na vse načine ohraniti to svojo monopolno ekonomsko moč.
V deviznem sistemu so privilegirani finalisti oziroma izvozniki, v neugodnem položaju pa tisti, ki jih oskrbujejo.
Socializacija izgub in pomanjkljivosti ustreza tistim, ki to povzročajo in se krčevito bojujejo, da bi še naprej zanje uporabljali solidarnost, to pa pomeni izkoriščanje tistih, ki delajo dobro. Monopol na delovna mesta ustreza zaposlenim, diskriminira pa brezposelne, ki bi radi delali. Ni malo ljudi v gospodarstvu in še zlasti v negospodarstvu, ki z zelo malo dela ustvarjajo visoke osebne dohodke in nasprotujejo spremembi razmer, ti so zelo močni in vplivni.
Proizvodni delavci torej prenašajo na svojih ramah hudo breme negospodarstva in gospodarske birokracije.
VINKO BLATNIK
potrebno izklapljati stranske vode ter s tem ustaviti dobavo nekaterim odjemalcem. Zaradi oddaljenosti napajalnih virov in zaradi omejenih presekov tokovodnikov lahko nasto-
• Naslednji korak pri izboljševanju oskrbe z elektriko na Dolenjskem je gradnja sklopov 110-kilevotnih daljnovodov od vira električne energije, to je od Trbovelj mimo Sevnice. Brestanice in Krškega do Novega mesta, vključno z razklopiščem 110 kV v Hudem. Te gradnje naj bi bile končane do leta 1988, seveda če bo na voljo dovolj denarja in če bo poraba naraščala po predvidevanjih elektroinštituta.
pajo veliki padci napetosti. Graditev novega daljnovoda je bila potrebna tudi z vidika napovedi porasta v naslednjih letih, ki jo je izdelal Inštitut Milan Vidmar iz Ljubljane. Posebej je treba poudariti, da bo imelo Elektro Novo mesto v prihodnjih letih nadpovprečno velik porast odvzema, znotraj njega pa bo poraba elektrike
na območju Trebnjega še hitreje naraščala.
V študiji je dokazana nujna čimprejšnja gradnja novega 2 x 110-kilovoltnega daljnovoda. Potekal bo od Hudega pri Novem mestu, kjer je predvidena tudi gradnja 110-kilovolt-nega stikališča prenosnega značaja, ki bo kasneje po potrebi preraslo v razdelilno transformatorsko postajo 380/110 kV. Dajnovod bo potekal preko Mirne peči do Trebnjega kjer je predvidena tudi gradnja razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV. Sprva bo ta postaja služila le kot razdelilna, v naslednjih letih pa bo tam postavljena tudi transformacija 110/20 kV. Do takrat bo energija prihajala iz Novega mestado RPTrebnje po 110-kilovoltnem novozgrajenem daljnovodu, toda z obratovalno napetostjo 20 kV.
Novi daljnovod bo dolg 13,2 km, presek tokovodnikov bo znašal 240 mm2 predračunska vrednost pa znaša 509.688.915 din. Daljnovod so začeli graditi maja letos, dela pa ga za to specializirano podjetje Dalekovod Zagreb. Dokončan naj bi bil oktobra, po tem času pa bo sprva obratoval le poskusno.
FRANC JERAJ
Prostora le za leto dni
Osnovni šoii Mirana Jarca je letos komaj še uspelo ____izogniti	se	dvoizmenskemu	pouku
ČRNOMELJ — Na črnomaljski osnovni šoli je grozilo, da bodo morali v tem šolskem letu začeti z dvoizmenskim poukom. Kazalo je namreč, da bo šola, ki ima pouk kar na štirih krajih v mestu, izgubila dve učilnic v srednji šoli in tri v dijaškem domu, vendar so le ob eno učilnico v srednji šoli. Z reorganizacijo pouka v podružnični šoli v Adlešičih jim je uspelo, da so »ušli« dvoizmenskemu pouku, prostorsko stisko pa so rešili le za leto dni.
Število učencev seje v šolskem letu 1985/86 v črnomaljski osnovni šoli zelo povečalo, od lanskih 1150 na 1240 otrok. Zato je razumljivo, da so v šoli predvsem zaradi pomanjkanja prostora že spomladi začeli razmišljati o dvoizmenskem pouku.
Prva možnost za rešitev problema se je pokazala takrat, ko so dobili štiri že odpisane učilnice v dijaškem domu in na srednji šoli. Z adaptacijo podružnične šole v Adlešičih so dobili še dva prostora. Rešitev, ki bi bila za črnomaljsko osnovno šolo idealna, bi bila, da bi na podružničnih šolah v Adlešičih in Gribljah ukinili kombinirani pouk in uvedli čiste oddelke. Tako bi bila v Gribljah le L in 2. razred, v 3. in 4. razred pa biseGribeljci vozili v Adl-ešiče. Vendar starši v Gribljah niso pristali na to, ampak so vztrajali pri tem, da v vasi ostane kombinirani pouk za učence od 1. do 4. razreda, ter se tako zavestno odrekli boljšemu
pouku v čistih oddelkih. S starši iz Tribuč šolniki niso imeli težav, tako da se njihovi otroci vozijo v Adlešiče, kjer so kombinirani pouk ukinili, učenci iz Čudnega sela, Pavčičev in Desinca, ki bi sicer obiskovali eribeljsko šolo, pa se sedaj vozijo v Črnomelj. S tem se število učencev na centralni šoli ni zmanjšalo tako, kot so predvidevali. Pouk je še vedno v eni izmeni, a je v razredih veliko število učencev, kar bo delo močno oteževalo.
Že v šolskem letu 1986/87 se bo število učencev zopet povečalo za okrog 80, ker pa se število otrok v skoraj vseh oddelkih že sedaj približuje najvišji stopnji po republiških normativih, bodo v prihodnjem letu lahko odpirali le nove oddelke. Ker so prostorske možnosti v črnomaljski osnovni šoli izčrpane, bo uvedba dvoizmenskega pouka v prihodnjem šolskem letu neizbežna, če seveda ne bodo začeli graditi prizidka k šoli v Županičevi ulici, za katerega zbirajo denar s samoprispevka m, izglasovanim maja letos-	M.	BEZEK
PRIJATELJSKI OBISK IZ ITALIJE
ČRNOMELJ — Konec tedna bodo črnomaljsko občino obiskali mladinci in mladinke prijateljske italijanske občine Terzo.
NASA ANKETA
Dobrodošle razprodaje j
Posezonske razprodaje so za ta čas nekaj povsem običajnega in I uveljavljenega. Predvsem znane so razprodaje konfekcije, moške, ( ženske in otroške, in obutve, trgovci in proizvajalci pa v bitki za kupca, ki ima vse bolj plitek žep, prodajajo z najrazličnejšimi po- \ pusti še marsikaj drugega. Pri tem niti ne gre več za to, da se to- I varne in trgovine na ta način skušajo znebiti blaga slabše vrste, ki \ prej ni šlo v prodajo, ampak se znajdejo na razprodajah izdelki L povsem običajne kakovosti. Normalna kakovost in pa precej slabši , standard kot nekdaj verjetno najbolj botrujeta gnečam, ki so mar- | sik j e v prvih dneh razprodaje. Za prenekatero družino je razprodajo \ še edini način, da se' obleče in obuje. Pa tudi blago po znižanih cenah | postaja za marsikoga skoraj nedosegljivo.
MILEVA PETRIČ, prodajalka v Alpi-nini trgovini v Metliki: »Pri nas smo imeli razprodajo poletnih modelov cel julij in pol avgusta. Večino smo prodali, ostale so samo majhne številke, ki tudi sicer ne gredo. Danes ljudje v glavnem čakajo na razprodaje ali iščejo modele po starih cenah, ki po kakovosti niso nič slabši od novih, so pa bistveno cenejši. Pri nas jih nimamo več. Nove modele v glavnem le ogledujejo in pomerijo, kupijo pa bolj malo. Za nakup čevljev bo treba kmalu dajati posojila. Novi ženski škornji bodo stali 18 tisočakov!«
VALERIJA GODINA, črnomaljska j srednja šola: »Na razprodajah malo ku- | pujem. Včasih sem več, a je bilo blag0 | slabe kakovosti. Morda nisem imela sreče | ali pa sem prišla prepozno. Menim, da j bodo morali trgovci dajati potrošniška | posojila ali zniževati cene kakovostnim ' izdelkom, če jih bodo hoteli prodati, kajti | življenjska raven preveč pada in ljudje se j odrekajo že nekaterim življenjsko nujnim I stvarem. Priznam, da bi tudi jaz znova 1 kupovala na razprodajah, če bi bila p66" I pričana o kakovosti teh izdelkov,«
MILENA HRIBAR, uslužbenka iz Pri-lip pri Brežicah: »Razprodaje so v redu stvar, žal pa je izbira za nas, povprečne .konfekcijske’ ljudi, največkrat slaba. Ženske pogrešamo predvsem številke 44 in 46, te so med blagom na razprodajah zelo redke. Ob divjanju cen vse bolj gledam, da bi kaj kupila ceneje, posebno obleke, otroško konfekcijo. Taje po moje predraga, saj stanejo hlače celo 4 tisočake, za kolikor jih že lahko dobimo odrasli.«
MARICA BIZJAK, prodajalka M’ Preskrbe Krško iz Veniš: »Na razprodaji redno kupujem. Drugače ob treh otroki^; mojih in moževih dohodkih in vse več)1 draginji tudi ne bi šlo. Pa še hišo bi rad3 zgradila, saj otroci rastejo in postaja pr' mojih starših, kjer živimo,že pretesno. N3 zimski razprodaji sem kupila hlač6 otrokom in možu, zdaj pa še sebi. Lan' sem si na razprodaji kupila plašč. Mislim, da na razprodajah lahko dobiš kvaliteta0 blago.«
KRISTINA ILC, oddelkovodja v Nami Kočevje: »Značilnost letošnje poletne razprodaje je, da so občani kupovali predvsem bolj poceni stvari, srajce, bluze in podobno, pa tudi lepi izdelki so hitro pošli. Ostalo nam je še precej blaga, predvsem moških hlač po okoli 3.000 din. Letne razprodaje so sicer že običajno manj privlačne od zimskih, vendar so bile v prejšnjih letih le uspešnejše.«
ANDREJA OMERZA, prodajalka ’’ ribniški trgovini ONA—ON: »Med til , prodajo so kupci kupovali vse, ker je d' |
bik j iški" j
hlač in srajc smo veliko prodali, vend3* y
pač vse zelo poceni. Najhitreje so razprodana ženska oblačila. Tudi mo
imamo na zalogi še vedno veliko mo^jj hlač. Čeprav imajo kupci manj denar)3' smo letos prodali približno toliko lani
IRENA BLAŽIČ, prodajalka v poslovalnici Konfekcija 3 v Sevnici: »Od začetka avgusta imamo v razprodaji kar širok izbor ženske in moške konfekcije. Posebnost naše trgovine so do 40 odstotkov znižane cene bluzam Foxy iz Lisce. V kratkem bomo dobili nove za jesen z dolgimi rokavi. Opažam, da prihaja ponje mnogo kupcev tudi od drugod, celo iz Radeč in Brežic. Prodali smo tudi dosti ostale konfekcije po nižjih cenah.«
VLADISLAV KIDRIČ, poslov^ Alpinine trgovine v Novem mestu: * obutvenih trgovin smo po prometu prvem mestu. Skrivnost našega uspeh3 naša iznajdljivost. Pri nas so razpro “L skozi vse leto, na kar opozarjamo v >z v žbah. Blago, ki samo nekaj časa čaka' skladiščih, in blago, ki se vrne iz 'zV° 0 ima precej nižjo ceno. Že v nasledi dneh bomo pričeli prodajati smuča'' . čevlje po lanski ceni, vsak prvi ponedeJ v mesecu pa bomo imeli v preddv6 razprodajo obutve.«
DORA PODLOGAR, kozmetičarka iz Trebnjega: »Zdi sc mi, da ljudje na razprodajah kupujejo stvari, ki jih sploh ne potrebujejo. Na njih nikoli ne najdem kaj posebno pametnega, zato se zdaj teh sejmov ne udeležujem. Pred leti pa sem v Ljubljani kdaj tudi jaz šla na kakšno razprodajo. Tam je izbira veliko večja kot v Trebnjem. Letos se mi ni dalo v Ljubljano in nisem bila na nobeni razprodaji.
Pa ne, ker bi bila prevzetna, preprosto ^ imam že vse, kar potrebujem.«
kmetijstvo
Celo zloglasni varozi so ^čebelarji kos
J^iprave za zimovanje
SEVNICA — Člani sevniškegadru-I ^a čebelarjev premorejo že okrog panjev, drugo društvo v občini, na šentjanškem koncu, jih ima nadaljnjih 720.
^ obeh društvih posvečajo veliko P°zornost strokovnemu delu. Lahko Pohvalijo, da jih zloglasna varoza ni i^ogla dosti do živega. Mimo je av-
„	Viktor	Kladnik
L mesec ko ima umni čebelar obilo dela 2
Pešno
?a pripravo čebeljih družin na us-
prezimovanje. Tajnik sevniške-
r:sp0ubodreki" i?P>jen z,
Denarna »injekcija« koristila
Intervencije v kmetijstvo so pripomogle k povečanju kmetijske proizvodnje v zadnjih letih — V prihodnje je potrebna nekaj višja prispevna stopnja
r
NOVO MESTO — V začetku leta 1982 je bilo v Sloveniji s posebnim zakonom uveljavljeno načelo, da vsi porabniki hrane prispevajo denar za povečanje proizvodnje hrane, saj jih kmetijstvo samo nikakor ni imelo in jih nima dovolj. V novomeški občini zaposleni tako že četrto leto prispevajo v sklad za intervencije v proizvodnji hrane po občinskem odloku pol odstotka od bruto osebnih dohodkov, kar pa je še vedno ena najnižjih stopenj v republiki, saj imajo ponekod celo več kot 1-odstotno.
V treh letih se je preko občinskega sklada prelilo v kmetijstvo skoraj 125 milijonov dinarjev preko različnih oblik pom-
• Če naj bi srednjeročni načrt za kmetijstvo uresničili — dobro bi bilo, da bi ga, saj bo le to porok za kolikor toliko stabilno oskrbo z najpomembnejšimi kmetijskimi pridelki — bo treba tudi v skladu za intervencije pošteno napolniti mošnjo. Sedanja 0,5-odstotna stopnja že sedaj ni zadoščala za vse, v prihodnje bi še manj. Zato bodo Uelegati novomeške občinske skupščine že na prvi seji dobili v roke osnutek odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v občini v letu 1986, po katerem naj bi prihodnje leto zbirali sredstva za ta sklad po 0,7-odstotni stopnji.
oči za večjo proizvodnjo, predvsem pa preko premij in regresov. Letos naj bi sklad pomagal kmetijstvu z okrog 100 milijoni dinarjev. V skladu s temeljno usme-
>Q^ru^tva Viktor Kladnik opozarja: Pravilnega zadimljenja bo v mar-lc.em odvisna moč čebeljih družin v r' odnjem letu. Slabiči, torej slabi d*1*1-’ moraj° iz čebelnjaka. Močna ^razina se oddolži čebelarju s trikrat c medu. Zdravo zalego ima kajpak i zdraya rodovitna matica. Le-te ajo, ko so dobre čebele delavke naj-oh ^ PotIiekne’to je spomladi, tudi 100 st. več zalege.« Ravno tako opoza-Ja_ čebelarje, naj zamenjajo stare . k°j-rnele satnice. Ne le da so stara legla eznk v starem satju se rojevajo aojše čebele. Kot izredno pomemb-1aavaja dražilno krmljenje. Če vati ^e^e*arji svoJe čebele obvaro-■ tj l Pred n°semavastjo, morajo iztoči-°stanjev med, ki ni primeren za .Juvanje. Nikakor ne smejo odri-ge ' ametnega krmljenja, kar nekateri s tem no.^e'aj° šele oktobra. »Takrat Se dvigajo vlago v panju, čebelam 0|ja ao ne uspe več očistiti in nejev-^iadn kUk> v*a8aniu’ Je tu,“ Pravi Pri
sevniškem društvu se še vedno
ren,,u, raziskovanjem. Iz Zvezne
.Pablikep
Nemčije so dobili trak, na-škim 1 mravljično kislino kot biolo-n Sredstvom za boj proti varozi.
A. Z.
Kravam računa
Tudi v Sloveniji imamo farmo, v kateri krmo j odmerja računalnik i
Svet je zajela računalniška mrzlica, saj se računalništvo kaže uporabno in koristno sktjrajda na vsakem koraku. Velike možnosti za uporabo so v kmetijstvu in tudi pri nas imamo že farmo, kjer up- S orabljajo pri ’ krmljenju krav g računalnike.
;
ZANIMIVOST
Taka farma stoji v Razdrtem ob vznožju Nanosa, nedaleč od Postojne. Farma ima zmogljivost 280 krav, osnovno krmo zanje dobi na okolišnjih travnikih, deloma pa živino ddkrmljujejo v hlevu. Prav pri tem si pomagajo z računalniki.
Molznice dobijo toliko krmil, kolikor jim gre glede na njihovo mlečnost. Krmilniki za koncentrate niso postavljeni v molzišču kot ponekod drugje, marveč kar v hlevu, ki je urejen za prosto rejo živali. Krave imajo okrog vratu ovratnice oz. transponderje, s pomočjo katerih procesor »izdaja« kravam krmila. V procesorju so shranjeni potrebni podatki, ko krava vtakne glavo v krmilnik, procesor prek antene odčita, koliko hrane sme dati kravi. Krava ne dobi vseh krmil ob enem obisku krmilnika, marveč so količine razporejene prek celega dneva. Pri enem obisku dobi krava najmanj 0,25 kg, največ pa 2 kg krmil. Prednosti takega načina krmljenja se kažejo v boljšem izkoristku in manjšem razstrosu dragocenih krmil. (Po Vestniku)
Kmetijski
Koruza je zakraljevala
tai^aP°Ved seje uresničila. Koruza je v zadnjih letih v Sloveniji pos-pi y'aJP°rnembnejša poljščina, njeno prvenstvo pa se še vedno kre-desep6 Prekaša pšenico in krompir, za katerima je pred tremi vSes. etJ' zaostajala po površini in po vrednosti pridelka. Njena Prid 'jans*ca uporabnost in visoka cena, možnost mehanizacije pri lign e ,°Vanju, sposobnost, da sama sebe na njivi prenaša in da od-sčas° 1Z'cor'st* organska gnojila, zlasti gnojevko, vse to ji obeta, da bo T0 s°ma zavzela še več polj, čeprav jih že sedaj več kot eno tretjino. Avste.d°8aja tudi v sosednjih deželah: v zadnjih desetih letih so v ce)0 z P°Večali površino koruznih njiv za 58 odstotkov, v Švici pa
vidrf DoIenjsko nimamo na voljo natančnejših podatkov, po 'Udi601 Vtisu sodeč' Pa ie zlasti letos koruza krepko zagospodarila Zele na naš'*1 Poljih- Užitek je opazovati primerno goste temno po,-11®’ s strojem posejane posevke, ki dokazujejo iptenzivno nedi i Stvo’ ° kakršnem smo svoj čas lahko le sanjali. Skoda, da pre° a uporaba najboljših dvolinijskih in trilinijskih hibridov zmama-l0 natančne sejalnice 'n seveda preveč razdrobljena posest ujsujejo produktivnost dela in gospodarnost pridelovanj.
Post l r smo Pred sPrav'lom, ne ho odveč opozoriti na pravilne ^ °Pke. Za siliranje je najboljši trenutek, ko je koruza voščeno zrela, rutrf Se-ne dai° vež *ahko mečkati med prsti, ličje pa že začenja ko ene1'- Koruza za zrno se sme pospravljati z njiv lev popolni zrelosti, ZmJe ! storžih največ hranilnih snovi, odstotek vlage pa je že precej "anjsan.
sto ^en-iu ie nasploh potrebno posvetiti več pozornosti. Obešanje pr rze„v Pod napušče ali v kozolce sicer olepša domačijo, zahteva pa ru ec točnega dela in truda. To bo treba sčasoma nadomestiti s koso Lh’ V katerih se koruza lahko prav tako lepo naravno posuši, če tud6 °’i °zki in pravilno zračeni. Seveda je lahko koruzno zrnje dra' Urnetno dosušiti ali kozervirati s propionsko kislino, vendar ob nria1 ener8'ji in kemičnih snoveh to na naših kmetijah skorajda ne Pnde v poštev.
Inž. M. L.
ritvijo so namenjali denar povečanju pridelave poljščin in živinoreje na podlagi doma pridelane krme in financiranju pospeševalne službe ter izobraževanju kmetov. In rezultati?
V občini je v zadnjih letih dosežena stalna rast kmetijske proizvodnje. Govedoreja se je povečala od 1.979 ton v letu 1982 na 2.263 ton v letu 1984, prašičereja od 293 na 312 ton, prireja mleka od 10,7 milijonov litrov na 12,6 milijonov litrov, pridelava tržne pšenice in rži od 1.697 na 2.350 ton. Pomemben napredek je dose-
Hlev prehiteva
Po težavah z gradnjo nove težave z zemljo
DEČNO SELO — Pri Petanovih v Dečnem selu 26 napredno kmetujejo. 12 hektarov površin, od tega deset obdelovalne zemlje, je kar precej, da je treba kljub praktično vsej potrebni kmetijski mehanizaciji še zmeraj trdo delati. Še zlati zato, ker sta Slavko, bodoči gospodar kmetije, in njegov oče ravno zgradila nov hlev za 30 stojišč, predvsem za krave molznice.
»Z očetom sva oba kooperanta Agrarie, ki nam je tudi pomagala s posojilom pri gradnji novega hleva. Toda gotovo ne bi šlo vse tako naglo, če ne bi vsi družno poprijeli, tudi dve starejši sestri, ki ne živita več doma. V hlevu imamo 15 krav in 10 telic. Precej težav nam je povzročila melioracija ob Sromlji-ci, kjer že drugo leto ne moremo obdelovati okoli treh hektarov zemljišč. Vse to .gre prepočasi naprej. Zdaj čakamo še na zložbo zemljišč; hrane za živino, da bi lahko povsem napolnili hlev, pa ne moremo pridelati dovolj. Na roke so šli vsaj pri odplačevanju posojila, ki so nam ga odložili za eno leto prav zavoljo tega, ker smo ostali
Slavko Petan
brez treh hektarjev zemlje,« pravi Slavko Petan.
Raje bi videl, da ne bi bilo treba iskati takih olajšav, saj ne mara nikakršne miloščine ali pomoči, kakršne sploh ne bi potreboval, če bi lahko obdelovali vso zemljo. Tako se pač mora Slavko, ki je tudi prizadeven mladi zadružnik in spreten traktorist, saj je na zadnjem posavskem tekmovanju dosegel kar 2. mesto, zadovoljiti s takšnimi začasnimi rešitvami.
P. PERC
žen v poljedelski proizvodnji s povečanjem hektarskih donosov pšenice in koruze ter pri tržnosti pšenice. Z intervencijami so bili položeni temelji za intenzivnejšo živinorejo pa narejen korak naprej v krepitvi strokovnega dela v kmetijskih organizacijah. Število kmetijskih strokovnjakov — pospeševalcev se je v tem času podvojilo.
Dosedanje smeri razvoja in raven, ki jo je doseglo kmetijstvo v občini, so dovoljevali za naslednje srednjeročno obdobje 1986-1990 načrtovati 4-odstotno rast kmetijske proizvodnje, medtem ko je za vso Slovenijo predvidena 2,5-odstotna. Da bo to mogoče uresničiti, bo treba kmetijstvu zagotoviti več kakovostnih sredstev za naložbe ter še naprej tudi sredstva intervencij, predvsem v obliki premij in regresov.
Z. L1NDIČ-DRAGAŠ
V SOBOTO SEJEM NA VESELI GORI
ŠENTRUPERT — Krajevna skupnost Šentrupert in tamkajšnje turistično društvo v soboto, 7. septembra, spet organizirata sejem na Veseli gori. Kakor ponavadi so spet vabljeni kupci in prodajalci živine, suhe robe. obrtnih izdelkov ipd.
ZANIMIVA POT NA KITAJSKO
SEVNICA — Minuli teden ste se s štirinajstdnevne poti po Kitajski vrnila Marjan Zidarič in inž. Albin Ješelnik. Zidarič je kot sekretar jugoslovanske zveze as-tronavtičnih in raketnih organizacij vrnil daljni azijski državni obisk podobne delegacije, ki je našo državo obiskala lani, inž. Ješelnik, direktor sevniškega kmetijskega kombinata, pa je predsednik slovenskega koordinacijskega odbora za obrambo pred točo. Na Kitajskem je razstava izdelkov Agrosa. Inž. Ješelnik je opazil velik napredek kitajskega kmetijstva, kjer so zahodne dežele izredno agresivne s svojo tehniko. Dežela hitro napreduje na vsakem koraku, sta lahko ugotovila obiskovalca.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL..
Ureja’ Tit Doberšek
Odpornost sort proti zimski pozebi
Sinonimi: zelenčič, mušice,zeleni klešec, sedmograška zelena, moravka, Sylvaner Griiner, 0'ste-rreichischer Griiner, Fligentraube, Zirfanller, Griinfrankisch, Fran-kentraube, Silvaner verde, Silvani zold.
Po trsnem izboru Slpvenije je zeleni silvanec priporočena in dovoljena sorta v mariborskem, prekmurskem, radgonsko-kapel-skem in ljutomersko-ormoškem vinorodnem okolišu, v trsnem izboru iz leta 1935 pa v vseh 13 vinorodnih okoliših takratne Slovenije v območju Jugoslavije, to je tudi na Dolenjskem. Bizeljskem in v Beli krajini.
O sorti sem obširno pisal v Dolenjskem listu aprila 1984. vendar je potrebno o njej še dodatno pisati, ker smo jo po vojni preveč zanemarili.
Na ustreznost te sorte je opozoril prof. biotehniške fakultete dr. Alojz Hrček, ki sodi, da bi jo na Dolenjskem in v Beli krajini kazalo na novo uvajati, zlasti tam, kjer je razširjena šmarnica. Profesorje v ta namen izampelografske-ga vrta te fakultete v Kromberku pri Novi gorici trsničarju Martinčiču iz Šentjerneja dal na voljo brezvirusne cepiče zelenega silvanca. Vzgojene cepljenke je Martinčič posadil in osnoval matični nasad te sorte. Svoje izkušnje z zelenim silvancem trsničar in vinogradnik Martinčič posreduje v naslednjem prispevku:
»Zeleni silvanec je sorta, ki prej dozoreva, v drugi zoritveni dobi (10 dni za portugalko). Je nekoliko šibkejše, grmičaste rasti. Zimo prenaša podobno kot beli burgundec, žametovka, vendar bolje kot modra frankinja, rumeni plaveč ali kraljevina. V letošnji hu
di zimi je bila tudi ta sorta prizadeta, seveda na različnih legah različno. Ko sem v marcu pregledoval očesa na enoletnih rozgah, sem ugotovil, daje bilo od pozebe poškodovanih okrog 90% očes (leta 1929 87% očes). Toda trte zelenega silvanca so se proti pričakovanju zelo dobro obrasle in tudi nastavek grozdja je za letošnje razmere zadovoljiv. Kaže, da so v letošnjem letu rodne tudi mladike, ki so pognale iz starega lesa. Dobra lastnost zelenega silvanca je tudi v tem, da se v cvetju ni osipal kljub deževnemu vremenu v času cvetenja. Vse grozdje je
• Pripis: Martinčič je zeleni silvanec posadil na izkrčeno gozdno zemljišče (Rakovnik pod Gorjanci), prej poraščeno z grmovjem, brez prehodne analize zemlje. Rastišče je slabo, zato tu zeleni silvanec le ni mogel popolnoma razviti svoje biološke sposobnosti.
Zaradi bolj šibke rasti sadimo zeleni silavenec bolj na gosto vrsto od vrste oddaljeno 2 do 2,5 m, v vrsti pa 0.7 do 0,8 m. Režemo ga na kratko, največ srednje dolgo (podobno kot žametovko). Spomladi odganja bolj pozno.
lepo razvito in ni »prestreljeno« kot pri nekaterih drugih sortah.
Zeleni silvanec imam ceplejn na podlagi V. berlandieri x V. riparia S04. Pridelka ne daje tako obilnega kot rumeni plaveč, ranfol (štajerska belina) in druge zelo rodne, manj kakovostne bele sorte, daje pa stalen pridelek, ki ne zaostaja za pridelkom laškega rizlinga; po kakovosti vina prekaša vse navedene sorte, ki ne dosežejo željene sladkobe, (n zori pred laškim rizlingom. Sorta je bila zelo razširjena v starih vinogradih. V vinogradih kmetijske šole Grm na Trški gori in v Smolenji vasi so to sorto gojili in jo cepili ter širili po Dolenjski in po Beli krajini.«
T. D.
y pici V v. v. cin im uijv. v n i ci. v U.IAZ3IIJ1 iiu-	-
-ujm m ? (mrfčinm irmm jENtm mUL (N mnmvA mri
m KiLi motne!
j:
KROMPIR—VELIKAN —Majda in Darko Klarič iz rudarskega naselja na Rudniku pri Kočevju sta nam prinesla pokazat dva velika letošnja krompirja. Težji je tehtal kar 1,03 kg, drugi pa 0,85 kg. Kot je znano, je rekordno težki krompir, izkopan letos v Sloveniji, tehtal 1,10 kg. (Foto: J. Primc)
Modrost o vinu
Dresura čebel ni zadnja novost
Odmev na prispevek »Novost: dresirane čebele« (Dolenjski list 8. avgusta)
Pobudo za ta prispevek mi je dal članek »Novost: dresirane čebele, objavljen 8. avgusta, ki ga želim malo dopolniti.
Dresura čebel na določeno medo-
nosno rastlino je v čebelarskih krogih že precej časa znana. Prveraziskaveso bile delane v SZ in tam tudi prvič uporabljene. Sicer obstajajo še druge možnosti usmerjanja čebel na pašo. ki so čisto agrarno-tehnološkega značaja. Veliko rastlin se lahko seje tako, da cvetijo v brez.pašni dobi. to pa je skoraj povsod od polo vice julija do konca jeseni. Seveda morajo biti čebele v neposredni bližini, najboljše je, da so ob robu njive. Za oljno repico in sadno drevje dresura ni potrebna, ker dovolj izdatno medijo in so v večjih posevkih. Intezivno cvetoča podrast v sadovnjakih lahko zmanjša v času cvetenja drevja oprašitev le-teea. ‘Cvetoča podrast je praviloma izred-
noma medovita, kar pogostoma povzroči zastrupitve čebel. Temu se izognemo tako. da škropimo pozno popoldan, ko so cvetovizaprti. ali pa z odstranitvijo podrasti. Dresura čebel je bistveno manj učinkovita pri razdaljah, večjih od 100 m, ker vonj. na katerem sloni, pri večjih razdaljah ne da dovolj informacij o paši.
• Napredka v čebelarstvu ne bo brez večjih vlaganj v pospeševanje in raziskave. Le to bo veliko bolj učinkovito z vključitvijo čebelarstva v kmetijstvo, kar pomeni tudi sofinanciranje čebelarstva. Le to je v obojem interesu.
Sedaj pa sprašujem vse, ki jim čebele oprašujejo kmetijske rastline, koga mora bolj skrbeti_ opraševanje, kmetijca ali čebelarja. Čebelarji imamo še dovolj neizkoriščenih virov v gozdovih. V Ameriki naredijo, če se pojavi bolezen čebel, večjo paniko kmetijci kot pa čebelarji. Ob lanskoletnem pojavu pršice so predvideli močan porast najemnin za čebele, preko 30 dolarjev od panja. Tam ni malih čebelarjev kot pri nas.
Intenziviranje kmetijstva pri nas je povzročilo odtajitev čebelarstva. Prej je bila večina čebelarjev kmetov. S tem so se tudi odtujilasredstvaza pospeševanje čebelarstva in raziskave. Da le nismo popolnoma zaostali, se imamo zahvaliti čebelarskim društvom in Medexu.
JANKO BOŽIČ
Zbral Bojan Ajdič j
• Vinski ključ vre odpira.
• Kdor pije vino. ne ve. kako vino škoduje, kdor ne pije vina. ne ve. kako koristno je. (Japonski pregovor
• Veliki ljubitelji vina se počutijo kot šahisti — venomer imajo potezo.
• Pivski bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti.
• Kjer je žena pijanka, gre povodenj skozi hišo.
• Pri vinu se pogajaj, toda pri vodi se — pogodi.
• Piti in peti si je v rodu.
• Človek ima svojo trmo, vino pa svojo.
• Boj se sladkega človeka in tudi presladkega vina!
• Pri pitju dobrega vina molči ali pa govori tako. da bi bile tvoje besede boljše kakor molk.
• Točaj, le znova kupo mi napolni. hladila daj, zdravila duši bolni! (Simon Gregorčič)
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
C
Polletne bilance nespodbudne
Gospodarjenje novomeškega združenega dela v prvih šestih mesecih pod pričakovanji — Ob koncu leta v izgubi manj temeljnih organizacij?
NOVO MESTO — Rezultati gospodarjenja združenega dela novomeške občine v prvih mesecih letošnjega leta niso ravno spodbudni. Industrijska proizvodnja stagnira in če se bo to nadaljevalo do konca leta, ne bo moč uresničiti z resolucijo začrtanega cilja o 2-odstotni rasti družbenega proizvoda.
Kazalci uspešnosti gospodarjenja, izračunani po novem obračunskem sistemu, kažejo upadanje. Povečal se je tudi razkorak z republiškimi povprečji. Boljša je bila le reproduktivna sposobnost gospodarstva. Zelo velik delež obresti za obratna sredstva pa zmanjšuje dohodek in akumulacijo. Upadla je donosnost in akumulativna sposobnost gospodarstva.
• Z izgubo v skupnem znesku 1,61 milijarde dinarjev pa je prvo polletje 1985 zaključilo 9 temeljnih organizacij združenega dela. Levji delež— 1,48 milijarde dinarjev odpade na IMV TOZD Tovarna avtomobilov, ki bo imel izgubo tudi ob koncu leta, prav tako TOZD Krmila KZ Krka, vsi ostali zgubarji pa naj bi minus do konca leta odpravili.
Gospodarstvo je v prvem polletju ustvarilo 78,365 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je za 82 odst. več kot v enakem lanskem obdobju. Porabljena sredstva so znašala 65,777 milijarde dinarjev in so bila za 98 odst. večja kot v prvem polletju 1984. Za njihovo pokritje je šlo skoraj 84 odst. celotnega prihodka, medtem ko je lani v enakem razdobju zadostovalo 77 odst. Doseženi dohodek 12,69 milijarde
Oderuško obdavčene nadure
Zakaj se delavci iz ozaljske občine branijo nadur
METLIKA — Zaradi marsikdaj precej kratkih rokov, zlasti kc gre za izvozne posle, morajo v metliškem Novo-teksovem tozdu večkrat uvesti tako imenovano dopolnilno delo. po domače povedano: treba je delati nadure.
Tako so za letos v metliški Predilnici načrtovali 6.000 nadur, v prvi polovici leta pa so jih opravili samo 1.730. Res jim je tudi z manj nadurami uspelo izpolniti vse svoje obveznosti, zlasti izvozne, prav tako pa je res, da imajo z nadurami v tem tozdu precej težav. Pa ne toliko s tem, ker delavci ne bi hoteli delati nadur, jih pa v večini nočejo imeti izplačane v denarju, ampak zahtevajo ustrezno število prostih dni, kar vrača dodatne težave v proizvodnjo. In to kljub temu da je nadura plačana 50 odstotkov več kot običajna delovna ura. Večina zaposlenih, kar blizu 60 od stoikov, je namreč iz sosednjih hrvaških krajev, največ iz občine Ozalj, kjer velja za naduro skoraj 50-odstotkov davčna stopnja, medtem ko v metliški občini znaša nekaj več kot 40 odstotkov. Preprost račun pokaže, za koliko so v primerjavi z delavci iz metliške občine oškodovani.
Vzemimo, da dobi delavec bruto 250 dinarjev na uro. Pri redni uri je resda na boljšem delavec iz ozaljske občine, kjer je prispevna stopnja za interesne skupnosti malo nižja kot v Metliki. Pri taki vrednosti ure bi metliški delavec dobil neto 178 din na uro, ozaljski pa 186,75 din. Za naduro, ki je 50 odst. več plačana kot navadna ura, pa dobi metliški delavec po odbitku davka dobrih 223 din ali dobrih 45 din več kot za navadno uro. ozaljsko pa le 189,4 din ali borih 2,65 din več kot za navadno uro. O tem se je vodstvo metliškega Novoteksa že pogovarjalo s funkcionarji ozaljske občine, kjer pa nočejo nič slišati o kakršnem koli izenačevanju davčne stopnje za nadure.
A. BARTEU
dinarjev je le za 27 odst. večji od tistega v enakem lanskem času, vendar pa ta podatek zaradi novega sistema obračunavanja niti ni primerljiv. Obresti za posojila so se skupaj povečale za 79 odst., bilo jih je za 4,94 milijarde dinarjev. Predstavljajo kar 39 odst. ustvarjenega dohodka.
Izvoz se je v prvih šestih mesecih povečal za 11 odst., in to v celoti na račun izvoza na konvertibilne trge. Gospodarstvo je izvozilo blago v vrednosti 14,2 mili-
jarde, 86 odst. blaga je prodalo v razvite zahodne države, 14 odst. pa na klirinški trg. Nekaj hitreje od izvoza je rast el uvoz, zaradi česar seje poslabšalo pokritje uvoza z izvozom, gospodarstvo pa je na ta račun bolje preskrbljeno z reprodukcijskimi materiali in surovinami.
Skupna vrednost zalog je porasla za 58 odst. Zaskrbljujoča je predvsem rast zalog nedokončane proizvodnje. Razmere so se poslabšale predvsem v Novolesu, Novoteksu, Tovarni obutve in Iskrinih tozdih, relativno pa so zmanjšali zaloge v IMV in tovarni zdravil Krka.
Z. L,—D.
Metraža tesno povezana
V prvi polovici leta so v metliškem Novoteksu dosegli načrtovano proizvodnjo — Odvisni od tkanin
METLIKA — V letošnjem prvem polletju je 330 zaposlenih v metliškem Novoteksovem tozdu Predilnica proizvedlo 536,5 tone klasične in 52 ton repco preje, s čimer so načrtovano proizvodnjo za to obdobje sicer za malenkost presegli, produktivnost pa je za 6 odst. manjša kot v enakem lanskem obdobjji, in to zaradi izpada proizvodnje repco preje. Ta preja je predvsem za enobarvno, nedezeni-rano blag#, ki je drago in po katerem na trgu sedaj ni veliko povpraševanja.
Nasploh je proizvodnja preje v metliški Predilnici tako rekoč povsem odvisna od proizvodnje Novoteksove-ga tozda Tkanina oziroma od celotnega metražnega dela te novomeške delovne organizacije, saj metliška Predilnica dela prejo izključno za Tkanino in je s tem tozdom tudi tesno tehnološko, proizvodno in dohodkovno povezana. »Tako je seveda tudi naš rezultat povsem odvisen od skupnega rezultata metražnega dela Novoteksa,« pravi direktor Predilnice Stanko Jelenčič, »kajti mi nismo finalisti, ampak vmesna faza, ustvarjeni prihodek pa delimo po vloženem delu«. Isto velja tudi za izvoz. Močno "pa so pri svojem delu vezani na uvoz,,saj morajo uvažati volno, kemikalije, rezervne dele, za domači poliesterpa morajo prav tako prispevati del deviz.
V prvi polovici leta so ustvarili za polovico večji celotni prihodek kot v
PRVIČ PRAZNIK KS CENTER
NOVO MESTO — Spomin na prvo osvoboditev Novega mesta 8. septembra 1943 so si krajani KS Center izbrali za svoj krajevni praznik. Letos ga bodo proslavljali prvič v soboto, 8. septembra, ob 9. uri na Glavnem trgu. Slavnostni govornik na proslavi bo dr. Franc Hočevar. Vabljeni!
OSEBNI DOHODKI ŠE POD REPUBLIŠKIMI
NOVO MESTO — Povprečni čisti osebni dohodek v gospodarstvu novomeške občine v letošnjem prvem polletju je znašal 36.360 din, kar je za 45,1 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Zaostajanje osebnih dohodkov za republiškim povprečjem se je tako povečalo na 13 odstotkov. Povprečni osebni dohodki v negospodarstvu pa so bili 41.103 din. Oblikovanje sredstev za osebne dohodke pa marsikje ni bilo usklajeno z določili resolucije in dogovora oz. z doseženimi rezultati v proizvodnji in gospodarjenju, ampak gaje narekovala bolj rast življenjskih stroškov.
CENE NADPOVPREČNO PORASLE
NOVO MESTO — V prvih šestih, mesecih letošnjega leta smo beležili izredno dinamično- rast cen. V novomeški občini so cene na drobno skočile še nekoliko bolj kot v republiki. Cene na drobno so se povečale za
36.5 odst. (v Sloveniji za 34,2 odst.), cene industrijskih izdelkov za 34,3 odst., cene kmetijskih pridelkov za
41.6 odst. in cene storitev za 40,9 odst. Pri slednjih gre tolikšno povečanje predvsem na račun cen komunalnih in nekaterih obrtnih storitev.
enakem lanskem obdobju, čisti dohodek je bil večji za 69 odst., za‘ poslovni sklad pa so lahko namenili le skromnih 5 milijonov dinarjev, medtem ko je bil povprečni osebni dohodek v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 74 odst. večji in je znašal 30.538 din. V tem času je proizvodnja potekala nemoteno.
A. B.
TV srečanje Novo mesto Varaždin
»Kraji med seboj«
NOVO MESTO — Ljubljanska televizija pripravlja v nedeljo, 22. septembra, popoldne na novomeškem Glavnem trgu prvo nadaljevanje televizijskih srečanj »Kraji med seboj«, oddaj, v katerih je Novo mesto pred desetletjem že sodelovalo. V prvi oddaji se bodo pomerili Varaždinci in Novome-ščani.
Uro in pol trajajoče televizijsko srečanje bodo istočasno snemali v Varaždinu in v Novem mestu. Scenarij oddaje je že pripravljen. Najprej bosta s filmom predstavljeni obe mesti, zatem pa bo stekla prva tekmovalna akcija za čisto okolje. Pionirji obeh krajev bodo zbirali odpadni papir in tako tekmovali med seboj. Podobna akcija bo v pripravi čimveč tipičnih jedi, seveda pa na trgu v tem času ne bo manjkalo iger z vedro vsebino. Novomeščani so Varaždincem predlagali prav tiste, ki smo jih videli pod »dedovo lipo« na Otočcu. Scenarij predvideva, naj bi v času oddaje v Varaždin pripeljalo nekaj kolesarjev Krke, Varaždinci pa bi obiskali Novo mesto. Za popestritev srečanja naj bi poskrbelo nekaj znanih slovenskih ansamblov in pevcev.
Prireditev bo na Glavni trgprav gotovo privabila množico gledalcev, organizatorje prav zato za teden dni podaljšal zaporo trga.
J. P.
-»•V'-172
MOST ČEZ KRKO V DRAGI — Tak je bil pogled iz zraka na gradbišče, preden so Pionirjevi delavci v petek, 30. avgusta, na stebre položili zadnja dva 16-tonska nosilca iz prednapetega betona. Nosilce, skupaj jih je 16, so izdelali v Pionirjevem tozdu Togrel, nanje bodo položili betonske plošče, izdelane v Togrelu, ki bodo imele funkcijo opaža, čez vse pa bodo položili še vrhnjo betonsko ploščo in asfaltno oblogo. Most, ki bo v končni podobi dolg 100 in širok 7,5 metrov, bo predvidoma stal okoli 80 milijonov dinarjev, v uporabo pa bo dan, če ne bo prišlo do večjih zapletov, za praznik občine, 29. oktobra. (Foto: M. Klinc)
Kmet nikakor ne sme biti prizadet
Novomeški izvršni svet podprl urejanje pomanjkljivosti v TZO Žužemberk
ŽUŽEMBERK — V tukajšnji temeljni zadružni organizaciji novomeške Kmetijske zadruge Krka počasi urejajo stvari, zaradi katerih je bilo pred dvema mesecema uvedeno začasno družbeno varstvo. TZO je prvo polletje sicer zaključila z izgubo v višini nekaj nad 2 milijona dinarjev, ki pa na; bi jo odpravili že do devetmesečnega obračuna.
Izgubi botruj* preveč zaposlenih (od 55 zaposlenih je »vprašljivih« kar 10 delavcev, ki jim bo treba najti drugo delo znotraj zadruge ali zaposlitev v drugih delovnih organizacijah) pa slaba organizacija dela, velike zaloge, visoki stroški za kredite idr.
Ko je novomeški izvršni svet pretekli teden razpravljal o dogajanju v TZO Žužemberk, je podprl dosedanje delo in prizadevanja začasnega poslovodnega organa Slobodana Dra-kuliča. Menil pa je, da jim v TZO ne sme biti težko in žal kaj spremeniti, če je to pametno in racionalno. Gledati morajo le, da ne bodo pri tem bistveno prizadeli kmetov. Do najbolj racionalne organizacije jim mora pomagati strokovna služba zadruge, njena delovna skupnost skupnih služb pa je dolžna tudi pripraviti manjkajoče samoupravne akte. Trgovin, je sklenil izvršni svet, negrezapirati, vsejetreba le racionalneje organizirati in prilagoditi čas odpiranja.
Sklenili so tudi, da mora biti konec vsakega odtujevanja zemljišč, od dosedanjega pa je veljavno le tisto, za kar sta dala soglasje družbeni pravobranilec in kmetijska zemljiška skupnost občine. Zadružno zemljo (gre za okrog 50 hektarov), ki je bila v preteklosti predmet vseh mogočih špekulacij in sporov med kmeti, pa bo v bodoče dobil v obdelavo tisti, ki bo znal iz nje kar največ iztržiti in ki bo oddal največ tržnih presežkov. Vsenaj bi tudi storili, da bi na tem območju le izvedli že načrtovane agromelioracije.
Komite za družbeni razvoj pa mora razčistiti, kdo lahko na tem območju kaj odkupuje in pod kakšnimi pogoji. Pred kratkim so namreč odkupovali gobe, za oddajo katerih ima TZO sporazum s Slovenija sadjem, ta pa jim odstopi devize, ki jih seveda nujno potrebujejo za nakup kmetijskega repromateriala. Odkupiti jim je uspelo le dve toni gob, saj jih je vsaj štirkrat toliko s tega območja odpeljal neki odkupovalec s Primorskega. Ko so s TZO zadevo prijavili inšpekciji, pa so zvedeli, da je ta dala ilbvoljenje omenjenemu odkupovalcu. Če bi šlo tako naprej, lahko lepega dne kdo postavi v Suhi krajini odkupno mesto za živino in še kaj.
Z. L.—D.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
i NOVO MESTO — Tako slabo kot zadnji ponedeljek mestna tržnica že dolgo ni bila zasedena. Izbire je bilo malo, kljub temu pa so kupci lahko dobili zelenjavo in sadje. Solata je bila po 200 din kilogram, zelje po 100 din, paradižnik 100 din, korenje 140 din, pesa 120 din. Za liter fižola v stročju je prodajalka zahtevala 250 dinarjev, jajc pa ni bilo. Izbira sadja je bila na stalnih stojnicah običajna, ponudba dobra. Slive so bile po 220 dinarjev kilogram, breskve po 250 din, jabolka po 200 dinarjev itd. Bolj živahno je bilo na obrtniških stojnicah, kjerpaso se kupci največ zanimali za pletenine.
Vsak drugi teden nočno delo
V metliškem Novoteksu bodo do leta 1987 izpeljali doslej največjo naložbo — Preusmeritev v izdelavo cenejših prej — Nov delovni ritem na preizkušnji
METLIKA — Do konca lela 1987 bodo v Novoteksovi metliški Predilnici izpeljali veliko naložbo, vredno kar 940 milijonov dinarjev. G reza nakup novih predilnih strojev in za delno obnovo sedanje opreme. Za tako veliko naložbo so se v Novoteksu odločili, ker dosedanje izkušnje kažejo, da so tkanine iz klasičnega programa predrage in se tržišče pospešeno preusmerja na tkanine iz cenejših prej, vso stvar pa pocenijo še večja produktivnost novih strojev in krajši tehnološki postopki.
Tem spoznanjem so v Novoteksu oziroma v njegovem metražnem delu, kamor spada tudi metliška Predilnica, prilagodili svoje razvojne usmeritve. Od 940 milijonov dinarjev bodo okoli 300 milijonov namenili za zamenjavo dotrajane opreme za klasični program, ki ga seveda ne nameravajo povsem opustiti, ostalo/pa za nakup strojev cenejše preje, ki jih bodo izdelovali v bodoči predilnici tako imenovanih efektnih prej. Gre za kredit mednarodne banke za obnovo in razvoj. Vsa oprema bo uvožena, v glavnem iz Francije in Nemčije, v Novoteksu pa so se odločili za nakup najboljših predilnih strojev, ki jih je sedaj moč dobiti. Dobavni roki so precej dolgi, od.8 mesecev do leta in pol. Do konca prihodnjega leta naj bi bili vsi
stroji v Metliki, 1987 pa bi že morala steči proizvodnja. Sedaj naredijo v metliški Predilnici okoli 1.200 ton preje na leto, z novimi stroji in obnovljeno opremo pa se bo proizvodnja povečala /a kakih 400 ton na leto, in to z enakim številom zaposlenih in v istih prostorih.
Računajo, da bodo s sedanjim številom zaposlenih sc pravi okoli 330 ljudmi, lahko izpolnili; zahteve kre-ditorjev, čeprav niso lahke*med drugim zahtevajo občuten dvig produktivnosti, kajti le tako bo možen večji izvoz in s tem redno odplačevanje posojila. Seveda morajo biti tako dragi stroji — eden stane tudi 60 in več milijonov dinarjev — polno zasedeni, se pravi, da morajo delati neprekinjeno. Prav tu pa prihaja do težav "in
zapletov. Na tak delovni ritem seje treba že sedaj pripraviti.
Pred kratkim pa so se odločili za nov delovni ritem: vse tiste, ki lahko delajo v treh izmenah —gre za kakih 100 pr e-dic — delajo sedaj v novem turnusu: en teden v dopoldanski izmeni, drugi teden v nočni in tako naprej, ostale, ki jim ni treba delati ponoči, pa stalno delajo v popoldanski izmeni. Spremenjeni delovni ritem je seveda povzročil precej težav in odporov. Močno so sicer povečali dodatek na nočno delo, ki je v troizmenskem delu znašal 50 odstotkov na običajen delavnik, sedaj pa je dodatek kar 120 odstotkov, kljub temu pa delavke niso brez odpora sprejele novega delovnega turnusa, ki je brez dvoma napornejši.
V metliškem Novoteksu pravijo, da je uvedba novega turnusa začasen ukrep, katerega bodo po določenem času vsestransko analizirali in se šele potem dokončno odločili, ali kaže tak turnus obdržati ali ne.
A.	BARTELJ
Novomeška kronika,
SMETI — Te dni so bili vsi, kisose« čas mudili na novomeški avtobus* postaji, priče nenavadnemu, lahko* rekli celo osupljivemu prizoru: mi®1 postaje je s kubikom prim er111* truščem pripeljal motorist z zahod1*' nemško registracijo. Jekleni konj) zmanjšal hitrost in zapeljal na ceste. Mimoidoči so že mislili. 8 popotnika na motorju potrebujeta#* svet ali kaj podobnega. Pa ni bilo ta* motorist je vse tiste silne kubike us* vil samo zato, daje sopotnica vrgla koš za smeti papirček, velik za I njene dlani.
ŽICA — Novomeški atleti, rekr® cijski tekači in sprehajalci, ki nabit* kondicijo in zdravje na stezah valda, so te dni v precejšnji nevarna* Priljubljeno tekališče so namreč ® vzeli strumni vojaki in svoje tabotj*' ter skrivnosti ogradili z bodečo vj Ta je presekala tudi glavno sprd' jalno stezo nad Krko. Kdor t n®JJ stanjem ni seznanjen, tvega, da bv® dobil v čreva.
ZAŠČITA — Ni res, da ta nibn^ samo zbada in graja. Če je kaj vred#:
posebne pozornosti, je na zalogi
tud
pohvala. Tokrat so jo zaslužili čl## novomeške Narodne zaščite, kij: razpostavljeni okoli osnovnih poskrbeli za večjo varnost prV^l šolskega dne. Dobra in predvS učinkovita ideja.
Ena gospa je slišala, daje zavari niški agent obljubil batine lastnis(r* ki. Zdaj jo zanima, ali se lahko p°|lf cialna žrtev zoper poškodbe zava1* kar pri njem ali pa naj se ogla*1# kakem bolj umirjenem možaku novo* škega Triglava.
.v
Od 15. do 22. avgusta so v nov' ški porodnišnici rodile: Štefanija^ z Uršnih sel — Mateja, Marija Bf##; iz Metlike — Dušana, Ljubica StJ iz Podgraja — Marka, Pavla Kf* Dolža — Tadejo, Vesna Colah"! Kostanjevice — Sandro, Jožefa K#1* iz Podboršta — Darjo, Bern#*) Kolenc s Krke — Matjaža, AlPc, Šega z Dolža — Jožeta, Kata PeZ , iz Krasinca — Branka, Marija Pr?s' iz Otočca — Roka, Šonja VidrR Žihovega sela — Boštjana, Nataša-j fančič z Mirne — Manco, Bra® Režek iz Radoviče — Sonjo, Luf Pavlin iz Čadražev — Damjano, A ca Desnica iz Metlike — Marino, j na Tekstor iz Petelinjeka — Krisw na, Jožica Budački s Senovega ^ Katjo, Anamarija Capi iz Krškega^ deklico, Mojca Kralj iz Boršta " , klico, Silva Kocjančič iz Sadinje. ,
— deklico in Anica Štrucelj iz Gfl
— deklico.
s o'
novomeški porodnišnici rodile* L
V času od 22. do 28. avgusta
ca Markovič iz Birčne vasi — Anjj-^ Vesna Paun iz Semiča — Ano, * *jj Smrke iz Hrastja — Marijo, M*L Pelc z Dobličke gore — Majo,_
Mart*
i civ. <. i*/uL,neivc guic—
Arh iz Velikega Podloga —	i,#1
Janja Hren izČešnjic — Je Vovko iz Družinske vasi —
Dragica Potočar iz Dolenjskih
— Andrejo, Darinka Novak z 'J m
— Marjana, Dragica Ruklič z B . . vice — Jožeta, Silva Pavlenč z “L Jernejo, Jožefa Kump iz K?1 ^ Nino, Darja Kmet iz PodhP^ji Matejo, Jožica Gorišek iz O0 Brezovice — Gregorja, Mf/pjc* Jurkovič iz Žabjaka — Dijano,l”Jj Kovač iz Krmelja — Polono, Bobnar iz Mokronoga — Darjo,
ka Rezelj iz Mirne peči — Rok8,pj-rezija Sajevic iz Žužemberka nijela, Anica Vraničar iz ČrnonU ^ Katarino, Terezija Kregel iz BS si — Simono, Terezija Prosc ^^ Senovega — Igorja, Pavla ®aAnt‘r Črnomlja — Davida, Božislava pjp nčič iz Gorenje Straže — Tino, • ,|j» Lekše iz Hudenja — deklico,
Lovrin iz Nove Lipe — deklico, ja Rangus iz Uršnih sel — dekl,c’jp ojzija Hočevar iz Vavpčevasi-^ je in Irena Klemenčič iz RegerčeV deklico.	jtii,»
IZ NOVEGA MESTA: KfV Zoranovič, K Roku 83 — SanjOjjj^lt ta Bobič iz Partizanske 21 —' ^ i| Čestitk
Sprehod po Metliki
______________________________jfi
METLIŠKE GOSPODINJE' NE SAMO TE, se večkrat j črnomaljski tozd Žita, ki peče kt ^ vso Belo krajino. Vroča kriJ $), menjena slabi kakovosti izdelki je kruh nemalokrat cmokast in neuporaben. Prodajalci se rjajo, da je kriva moka, kup^V pč sploh ne zanima: za svoj težkaj služeni denar zahtevajo dober * Kdo ve: ga bodo v bodoče dpJLfjf' JANI BEVK, NAJPLOD0*|pt-pesnik severno od reke kj sicer Metličan, je zapustil šan zafrkantski ansambel BB shop- |il toliko večji, ker se je to ?8° a a® pred nastopom tega obetavni! f(,c sambla na ljubljanskem N9v.e zgo!
ku. Bevk se je odločil posvetit'* .
pesnikovanju; sklep je padel. k°l kaj njegovih pesmi objava8 Sodobnost.
JŠI
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
^Črnomaljski drobir
nasilje ob šrangi — šran-
S^jeje sicer star ljudski običaj in lepo Je' da se ohranja tudi še današnje dni, Vepdar se je marsikje prelevil le v Pndobivanje denarja na lahek način, n tu črnomaljska občina ni izjema, godi se, da fantje zahtevajo za dekle,
1 J° fant oz. ženin odpelje iz vasi, že P° 40 tisočakov, pogajanja za ceno ■tj-veste pa se sprevržejo celo v groba ačunavanja, zmerjanje, in to samo ,at°, da bi fantje lakomno iztisnili od en>na, prič ali svatov čimveč denarja.
i0 odide nevesta na poroko ne-"talokrat objokana, svatje pa besni in Pužajoči se nad nekdaj lepim obi*ajem.
Sp KDO PO STOPINJAH SEMIČANOV? — Jesen prihaja in Se-'dani oz. prebivalci vse njihove raJevne skupnosti se že na veliko pri-Pravljajo na športne igre, v kakršnih se v k v devetih disciplinah pomerilo J *°t 200 prebivalcev te največje t jpranjske krajevne skupnosti. Le-nkr D Partizan, organizator iger, r 'JUblja,• da bodo tekmovanja še ^širili. In kakšen odmev so igre s^ele v črnomaljski občini? Seveda J'n pohvalili, to pa je bilo tudi sko-J vse. O tem, da bi jih kdorkoli P snemal, ni slišati, čeprav bi bili Se-'čani tega veseli. Seveda je pri pri-I 5Vl takšnih iger potrebno veliko de-
lati,
volje,
prav tu pa marsikomu zmanjka
■n potrpežljivosti.
RIBNIČANI NA »KMEČKE IGRE«?
NOVA VAS —Na nedavnih »Kme-. 'n igrah« v Novi vasi v sosednji obči-111 Cerknica so letos prvič sodelovali di tekmovalci iz Sodražice, direktor . ~ Cerknica Slavko Tomič pa je de-|a ’ tla si želijo v igre vključiti še več movalcev-kmetov iz ribniške obči-ne- Igre so zanimive. Na njih se pome-nJ° kosci, žanjci, traktoristi in sekači, Poseben dogodek pa so konjske dirke. ekmujejo celo osemdesetletniki. Na 'tošnjih Kmečkih igrah je sodelovalo pet Kitajcev, ki so na strokovnem UsPosabljanju v Cerknici. Prvič so 1Inef' v rokah koso, razen tega so tudi Pj^ič pokusili domače žgance in kislo Mije.
M. G.
Ribniški zobotrebci
niškN'LOBA V IZLOŽBI — Rib-le e trgovine imajo v glavnem kar na ?UreIene i^l°žbe. Izjema je trgovi-'la> kjer prodajajo tudi sadje in pi nlavo in ki v izložbi razstavlja v orikner" naP°l gnil paradižnik, pa-got °’ solato pa tudi sadje. To je bijj v° dobra reklama za nakup pri v levm zasebnem prodajalcu, tede N0 ASFALT — Minuli Hrov ^ končno asfaltirali cesto od p0cj a* mimo Inlesa in osnovne šole. nekat° cesto so izvedli kanalizacijo in začelj”? c*ruge napeljave. Dela so semni pred lanskim ribniškim 'etošif ’ ‘Inkon^ali pa so jih do
grobne iz Kočevja j
Lokaln10 D°MAČIH DELALO — “•TitovC mladinske delovne akcije 26 brio^k" v Kočevju seje udeležilo Košano riev (,° iz Prokuplja, 15 iz PtedviHV ln en 'z Kočevja) namesto v glavn6111*1 Kljub temu so opravili poteg«* vse predvideno delo, razen 'Srišču 6 obr°bnih plošč pri otroškem nedoij111.ograja pri garažah je ostala di, da (,n jana- Načrtovano je bilo tu-ItoČevsk 0 naladinske organizacije iz de|0 do|e^*‘'ne vsak dan pošiljale na dar je no levilo mladincev, ven-Uresnji:, °dziv porazen, saj so načrt Tekstiil le °0 ZSM Črni potok, PIJam?’ Kočevski tisk in LIK. nanec^N| KOČEVCI? — Če bi i Kočevce VJ5lne opazoval Kočevje in ^Psom« V mislil, da so stalno »pod 'iedn0"7’	iih P° pločnikih in ulicah
ZfUotn, anaša. Vendar bi bila ocena
ttinopjL^afaša jih namreč le zaradi tiah. "kenj na asfaltiranih površi
rebanjske iveri
jšiRompir ni najpomembne-
kromDi . ePrav je zdaj izkopavanje Treban^* V P°'nem zamahu, o tem pirja b!CI ne 8°v°re kaj dosti. Krom-tudi dr Llcer.manj kot pretekla leta. najpom° ,ej^i. bo, a krompir pač nii večra, emonejše živilo. Zato pa je tem letos I>1jave slišati o grozdju, ki ga bo ®a niti . Ponekod tako malo, da se Pa vse i r°c‘ ne bodo mogli nazobati, b°ij n„ 0 skupaj še ni taka tragedija, dobra Varno bi bilo, če bi bila letos tistj uV'n'’.ka letina. Tega pa se boje sečjV. ,v^ °> da znajo avstrijski vplivi N| v, nam.
VELIKp OJNO’ ŠKODE PA NI gledaio	nekateri	z nejevoljo
majhnih*,et’ ^est *et stare motoriste na sicer č -Ikonskih motorjih, ki so da sj ‘st0 Pravi, vzdihnejo in rečejo kateri p 'abko privoščijo samo ne-lakole ag°g' Pa takoj dodajo, da kakršn P°stav!janje na motorjih davnem^8	videti	tudi na ne-
vzgoin T,°to slalomu na Mirni, tem h°' Pa se labko potolažijo s visoke 3h S° cene teb motorjev tako fazDrnl. s!ab vzgojni vpliv ni preveč H ostranjen.
Tuje posojilo za razvoj Belta
Do leta 1987 bodo v Beltu v celoti posodobili proizvodnjo in delno obdelavo ulitkov — 1,5 milijona dolarjev mednarodnega posojila_
ČRNOMELJ — Oprema tukajšnjega Belta, ki ima največjo livarno sive litine v Sloveniji in peto v Jugoslaviji, je tako zastarela, da so bili v tovarni prisiljeni začeti z velikimi investicijami v obeh tozdih, v Livarni in Mehanski obdelavi. Seveda dveh milijard dinarjev, kolikor bo znašala nova naložba, ne bi bili sposobni vložiti sami. Pri tem so se izkazali sovlagatelji (Ljubljanska banka), dobili pa so tudi mednarodni kredit.
Z rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje ulitkov — naložba bo veljala 1,4 milijarde dinarjev — bodo začeli jeseni, sanacija obdelave ulitkov pa je že v teku. Zanjo bodo morali odšteti 600 milijonov dinarjev, vendar bo potekala postopoma.
• Komisija za oceno investicij je naložbi ocenila kot družbeno upravičeni. Sredstva so tako rekoč zagotovljena, saj gre le še za potrditev kreditov. 44 odst. denarja so prispevali Belt in kupci njegovih izdelkov, ostalo pa so krediti Ljubljanske banke in kredit IFC pri Mednarodni banki za razvoj. Kredit domače banke je že odobren na osnovi ocene inštituta za ekonomiko investicij. Mednarodni kredit, katerega del — milijon 583,000 dolaijev — bo dobil tudi Belt, pa je prišel v Jugoslavijo junija in ga bo moč uporabljati sredi septembra.
Modernizacija in rekonstrukcija proizvodnje ulitkov, torej posodobitev topilnice in strojnega izdelovanja kalupov z uvedbo avtomatske kalupske linije, avtomata za litje in srednjefrek-ventne indukcijske talilnepeči, bo morala biti končana v dveh letih, tako da bi 1. januarja 1987 že stekla proizvodnja. Prvo leto bi izdelali 19.500 ton
MLADI ČRNOMALJCI BODO DOBILI SVOJE POTREBE
ČRNOMELJ — Kaže, da bo črnomaljska mladina v kratkem prišla do svojih prostorov, ki jih išče že 10 let. Ko se bo namreč jeseni matična knjižnica preselila iz stavbe na Gričku v dijaški dom, bodo štiri prostore v hiši prevzeli mladinci iz Črnomlja. Prostori bodo namenjeni za klubsko dejavnost mladine in tudi društev, v katerih prevladujejo mladinci.
KS TALČJI VRH PRAZNUJE
TALČJI VRH — Krajevna skupnost Talčji vrh praznuje v nedeljo, 8. septembra, svoj krajevni praznik. Ob 15. uri bo pri gasilskem domu na Otovcu proslava, na kateri bodo zaslužnim krajanom in društvom podelili priznanja, potem pa bo veselica.
Učitelji niso izrabili priložnosti
Učitelj z višjo izobrazbo prejema le 41 tisoč din
izdelkov (sedaj znašajo kapacitete 17.500 ton), leta 1988, ko bo proizvodnja tekla s polno zmogljivostjo, pa 23.000 ton. Seveda z novo opremo v Beltu proizvodnje ne bodo lepovečali, ampak jo bodo tudi posodobili. Uvedli bodo tudi nov način proizvodnje, s tem pa razširili ponudbo s tehnološko
zahtevnejšimi ulitki. Tako se bodo bolje prilagajali kupcu. Poveča)sebo konvertibilni izvoz, medtem ko bo prodaja na domači in klirinški trg ostala enaka današnji.
Tudi pri obdelavi ulitkov gre za ozko grlo, zato je sanacija — prva faza bo končana do leta 1987, ostale pa pozneje — več kot nujna. Glede na potrebe trga bi morale biti zmogljivosti dvakrat večje od obstoječih, v prvih dveh letih pa jih bodo uspeli povečati za 50 odst.
M.BEZEK
Otvoritev bo zamujala
Ker ni denarja, ni bilo možno sRleniti pogodb za opremo v domu starejših in ureditev okolice
KOČEVJE — Dom starejših občanov, katerega otvoritev je bila predvidena za letošnji dan republike 29. november, bo odprt z zamudo, gotovo pa v prihodnjem letu.
To so ugotovili na nedavni burni spji občinskega izvršnega sveta, na kateri so sodelovali tudi vsi, odgovorni za njegovo otvoritev in začetek obratovanja.
Glavni razlog za kasnitev je, da manjka še okoli 70 milijonov dinarjev, zaradi česar se je tudi zakasnilo naročilo opreme. Rok za njeno dobavo je 3 mesece po podpisu pogodbe (to pa bo možno podpisati, ko bo zagotovljen denar), mesec dni pa bo trajala še njena montaža. Večin, manjkajočega denarja (58 milijonov) je obljubljena iz investicijskih sredstev SPIZ za grad-
MANJSE PREDSTAVO ZSM
KOČEVJE — Še do 20. septembra bodo mladinci v Kočevski občini evidentirali možne kandidate za predsedstvo O K ZSM pa tudi za predsednika in podpredsednika tega organa. Število članov predsedstva bodo zmanjšali od sedanjih 17na9. Po sedanjem predlogu naj bi v novem predsedstvu ostalo le 5 članov dosedanjega in urednik Mladega Kočevca. Volitve bodo v oktobru. Ti ukrepi so bili potrebni, ker je bilo sedanje predsedstvo preštevilno in zato pogosto nesklepčno in ker je predsednik odstopil.
njo domov za starejše občane, po dosedanjih zagotovitvah pa bodo ta sredstva na razpolago po revalorizaciji, ki bo opravljena ob koncu leta.
Izvršni svet je od vseh odgovornih za gradnjo in začetek obratovanja doma tudi zahteval, naj napravijo skupni operativni načrt za dokončno izgradnjo in začetek poslovanja z roki posameznih opravil, nosilci nalog in finančnim pokritjem. Pripraviti je treba tudi oceno bodoče obremenitve SIS in v zvezi s tem morebitni predlog za povečanje prispevne stopnje za SIS socialnega skrbstva.
Dom je praktično že popolnoma zaseden, saj so proste le še tri postelje. Mesečna oskrbnina bo po sedanjih cenah od 25.000 do 33.000 din. Po normativih je za dom potrebnih 44 delavcev. Doslej seje za zaposlitev v domu prijavilo že 90 kadnidatov.
J. PRIMC
Nekatere stroje bodo zamenjale roke
Na izobraževanju pri danskem Danfossu
ČRNOMELJ — Pred kratkim so bili na skoraj dvotedneskem obisku v danski tovarni Danfoss štirje strokovnjaki Gorenjevega tozda Kompresorji iz Črnomlja.
Leopold Panjan
»Enkrat ali dvakrat na leto gremo na Dansko po nasvete, tokratni daljši obisk pa je bil neke vrste šolanje, saj smo spoznali proizvodnjo FF kompresorjev pri njih, z njihovo pomočjo pa delno že določili tudi potrebno opremo,« pove Leopold Panjan, vodja razvoja v črnomaljskem tozdu in vodja projekta proizvodnje FF kompresorjev.
»Seveda prav takšne opreme, kot jo imajo Danci, ne bomo imeli. Pri njih je človeška delovna sila izredno draga, zato je proizvodnja zelo avtomatizirana. Pri nas bomo imeli več ročnega dela, saj bomo proizvajali le po 600 tisoč FF kompresorjev na leto, torej trikrat manj kot v Danforssu, zato bo ekonomsko bolj upravičeno, da zaposlimo več delavcev, kot da vlagamo v popolnoma avtomatizirano opremo/'	g.	M.
Pet udarnikov
Ribničani na mladinski
delovni
akciji
85«
»T rebče
Se »Stojali razburili kri«
Pojasnilo predsedstva KšD Ciril Dekval iz Mozlja
TREBNJE — Trebanjski prosvetni delavci so imeli pretekli teden priložnost, da vpričo odgovornih ljudi z občine in iz družbenopolitičnih organizacij razgrnejo široko paleto težav, s katerimi se ubadajo. Tak je bil tudi namen sestanka delavcev VIO, ki so se zbrali j trebanjskem domu kulture. Žal pa učitelji niso izrabili priložnosti in sestanek se je izrodil v očitke, češ koliko in kako visoke imajo osebne dohodke občinski, in politični funkcionarji.
Kakor je bilo slišati kasneje je bilo za razpravo, ki bi peljala v smer poglobljenega in konstruk-tivnejšega obravnavanja položaja, v katerem se je znašlo šolstvo, vsekakor dovolj podatkov. Sami po sebi pa so zgovorni tudi podatki o višini osebnih dohodkov, ki so jih delavci, zaposleni v prosveti, dobili I. avgusta. Snažilke so dobile nekaj čez 20 tisoč dinarjev, kuharice pa 28 tisoč dinarjev, tajnik in računovodja po 37 tisoč dinarjev, učitelj z višjo izobrazbo pa le 41 tisoč dinarjev. Seveda je tak osebni dohodek vse prej kot spodbuden. Slišati je celo ocene, da bi bito treba te ošebne dohodke povečati vsaj za dve petini, in to takoj.
Zaradi v uvodu omenjenih očitkov in tudi zaradi demonstrativnega zapuščanja dvorane med razpravo predsednika občinskega izvršnega sveta razprava ni obrodila plodov. In seveda tudi ne sklepov^ in ukrepov, s katerimi bi bilo moč resnično slabi položaj izboljšati.
./. SIMČIČ
S prakso do stroja
Kljub delu lepe počitnice Anice Ozimek
TREBNJE — V Labodovem tozdu Temenica v Trebnjem so šli na roke svojim štipendistom in so jim omogočili, da so poleg obvezne počitniške prakse še naprej ostali v tovarni in si zaslužili nekaj dinarjev. Med njimi’ je bila tudi Anica Ozimek iz Repelj pri Selih —Šumberku, ki sicer obiskuje srednjo tekstilno šolo v Sevnici. Delati je začela 1. avgusta in je vztrajala vse do konca preteklega tedna. Praksa, ki si jo je pridobila na ta način, ji bo vsekakor pomagala, da se bo prihodnje leto, ko se bo v tem tozdu tudi redno zaposlila, hitreie vključila v delo.
»Kljub temu da sem bila zaposlena v tovarni dalj kot drugi, le nisem bila čisto brez doživetij. Med drugim sem se povzpela na Triglav, en teden pasem preživela tudi na morju. V Kopru nama je streho nad glavo nudila teta moje prijateljice. Poleg tega bom zaslužila v tovarni še 25 tisoč dinarjev. Ta denar mi veliko pomeni, saj bom dodala zraven še nekaj štipendije, kakšen dinar bodo primaknili starši in računam, da bom kmalu imela nov šivalni stroj,« je povedala Anica.
Iz Mozlja smo prejeli pojasnilo KŠD Ciril Dekval v zvezi s člankom »Stojali za koš razburili kri«, objavljenim 8. avgusta. Podpisalo gaje osem članov predsedstva KŠD. Zaradi pomanjkanja prostora ga objavljamo v nekoliko skrajšani obliki.
Društvo je dotirano od TKS Kočevje z 10.000 do 15.000 din letno, kar je zneslo od ustanovitve do danes 60.000 din. Samo za športne namene smo porabili 100.269.50 din. Razen tega smo vsako leto finansirali kegljaška tekmovanja, kupili nogometne žoge, plačevali nogometašem startnino in jim vračali potne stroške. Veliko sredstev smo namenili za material pri dograjevanju igrišča. Tudi rekviziteza trim stezo je financiralo društvo, dela na njej pa je skoraj v celoti opravil tov. Stanič sam, in ne mladinci, ki si že od nekdaj tuja dela radi prilaščajo.
Tudi na kulturnem področju smo bili uspešni. Nabavili smo novo ozvočenje, električni harmonij in flavte, organizirali pustne prireditve, novoletne kvize, prireditve in pogostitve za starejše krajane in vojake, za najmlajše pa smo organizirali pouk klavirja in šaha.
Dobičke vsakoletnih veselic smo namenjali izključno gradnji vodovoda. Organizirali smo veliko delovnih akcij, s katerimi si je društvo zagotavljalo potrebna sredstva za obstoj. Društvo je spontano prevzelo skrb tudi za druga vaška dela in postalo nosilec razvoja kraja.
O nepostavljenih športnih rekvizitih pa naslednje: vsi rekviziti ne sodijo na igrišče, ker to še ni dokončano. Manjka del zaščitne mreže, zaščita na šolskih oknih, vhodna vrata, označitev večnamenskega igrišča, urejena shramba za rekvizite. Večino tega
bi lahko opravili prav mladi, saj je vse to namenjeno predvsem njim. Zadnja leta so se mladinci takih del močno izogibali, starejši pa so prezaposleni.
Pismo je bilo žal, objavljeno, prav v času, ko so nekateri naši mladinci le sprevideli, da je prav, če se vključijo v društvo in sodelujejo pri delovnih akacijah. Nekateri so pomagali pri organizaciji zadnje veselice, zato se je društvo odločilo, da bo mladim namenilo del denarja, dokončno uredilo igrišče in postavilo športne rekvizite. Člani predsedstva si želimo, da bi med člani društva in vaščani prevladovali strpnost, dobra volja, zdrav razum in pripravljenost z medsebojno pomoč.
Dopis so podpisali: Veljko Lavrič, Gojko Bunjevac, Marjan Rijavec, Štefan Papež, Maruša Papež, Ive Stanič, Franci Šalamon in Andrej Štajdohar.
RIBNICA — Od 4. do 25. avgustaje bila na delovni akciji »Trebče 85« v Bistrici ob Sotli poleg brigad z Vrhnike, iz Kranja in Ljubljanetudi brigada Frana Levstika iz Ribnice. Brigadirji so urejali cesto in kanal za novi telefonski kabel.
»Planirano delo smo opravili, čeprav je brigada štela le 25 mladincev in mladink. Udarniške značke so prejeli Ivan Godec, Mirko Ponjevič, Dejan Hoge, Jani Gorše in Dušan Debeljak, nadaljnjih pet naših brigadirjev pa je bilo pohvaljenih,« nam je povedal komandant ribniške brigade Darko Tomše.
Med evidentiranjem in kandidiranjem brigadirjev je kazalo, da je za brigado celo preveč kandidatov, na zadnji brigadirski konferenci pred odhodom pa seje pokazalo, precejšen osip.
»Naši brigadirji so pokazali tudi veliko solidarnost. Med prostim časom so pomagali domačinom pri raznih delih, predvsem izkopih — To priložnost naj izkoristim da se zahvalim delovni organizaciji Riko, ki nam je dala za vsakega brigadirja po dve majici in razni propagandni material,« nam je dejal Vinko Starc, ki je bil skupaj z Mirkom Ponjevičem komandir voda.	M.	GLAVONJIČ
Uspešen servis
KOČEVJE, RIBNICA — Pri občinskih konferencah ZSM v Kočevju in Ribnici so odprli junija skupni študentski servis, ki gaje med počitnicami vodila Janja Jankovič.
V razgovoru z njo smo zvedeli, da se je doslej prijavilo in dobilo izkaznice natančno 100 mladih iz obeh občin. Izmed teh jih je dobilo delo preko 80. Skupno pa je servis izdal okoli 200 napotnic za delo. Zaslužek je znašal po 160do 250din nauro. Izkaznicoservi-sa in napotnico za delo lahko dobe ne le študentje, ampak tudi druga šolska mladina, vendar morata biti mladinec oz. mladinka stara najmanj 15 let. Servis bo deloval tudi med šolskim letom, a le za študent e, za ostale šolarje pa ne.
OSREDNJA PROSLAVA BO V MOKRONOGU
TREBNJE — To soboto se bodo ob trebanjskem občinskem prazniku zvrstile osrednje prireditve. Ob 8. uri dopoldne bo začetek orienta-cijsko-patrolnega teka, ob 10. uri bo slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine, popoldne ob 14. uri pa bo v Mokronogu osrednja proslava. Govoril bo generalmajor Ferdo Šetrajčič, glasbeni recital Po poteh svobode pa bodo izvedli člani KUD Trebnje. Potem bo srečanje borcev 12. SNOUB.
TRIMO RAZSTAVLJA HIŠE — Da bi se kupci lahko nazorno seznanili s Trimovo ponudbo stanovanjskih hiš, sojih nekaj postavili tudi na travnik pred tovarno. Hkrati razvojni delavci že doma vidijo, kaj so ustvarili na risalnih deskah. (Foto: J. Simčič)
Trimo gradi hiše za tretji svet
Lotili so se izdelave bivalnih objektov — Izdelali bodo po 500 hiš na leto
TREBNJE — »Za to, da ugotoviš, da velika investicijska ihta pojenjuje tudi po svetu in je torej vse manj priložnosti za gradnjo industrijskih objektov, niso potrebne znanstvene raziskave. Tudi nam niso bile potrebne. Morali smo se ozreti tudi po novih proizvodih. Tako bo poslej Trimo izdeloval tudi tako imenovane bivalne objekte, po domače povedano hiše, za katere je veliko zanimanja po svetu in doma,« je dejal Janez Tratnik, član KPO Trimo iz Trebnjega.
»Najprej smo s takimi objekti prodrli na Kitajsko, kamor smo že prodali nekaj hiš, načrtujemo pa še prodajo 8 tisoč kvadratnih' metrov podobnih hiš. Prav tako bomo letos nekaj objektov predali Libiji, iščemo pa še nove možnosti. Načrtujemo, da bomo pri nas izdelali okoli 500 hiš na leto, ki bodo primerne za vse klimatske razmere. Poleg tega so naše hiše tako imenovanega modularnega tipa, tako da jih je mogoče prilagajati potrebam in jih tudi širiti ipd. Hiše so skoraj v celoti plod našega razvojnega
dela,« je povedal Tratnik in omenil pomemben delež pri razvoju teh hiš, ki ga ima inž. Janez Dule.
Trimo je v prvem polletju izvažal večinoma na konvertibilne trge, zato je njegov devizni iztržek ves v trdni valuti. Je pa res, da ga je zdaj precej manj. V preteklih letih so namreč v objekte in jeklene konstrukcije vgrajevali domač material. Zdaj pa tega materiala ni, če pa žeje, so dobave tako negotove, da nanje ni mogoče računati. Zato zdaj v Trimu večino materiala začasno uvozijo. Tatjana Fink, ki
dela v komercialnem oddelku, je ta dejstva navedla kot enega izmed vzrokov za slabše devizne učinke. Ti se bodo v drugem polletju popravili, zlasti ko bodo realizirane še nekatere pogodbe.
»V prvem polletju smo izvozili za 600 tisoč dolarjev naših izdelkov. Računamo, da bomo do konca leta znatno izboljšali naše izvozne dosežke.
To je seveda precej manj kot pretekla leta. Velikih poslov v Iraku ni več, drugod pa imamo težave s plačili. V Tuniziji gradimo 30 farm za rejo piščancev, a se nam je posel ustavil, ker investitor ne more zagotoviti denarja. Podobne težave imamo tudi v Angoli,« je povedala Tatjana Fink.
J. S.
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Nagradili tudi najboljšega ključavničarja
8.	srečanje vzdrževalcev tovarne »Djuro Salaj«
KARLČE — Osnovna organizacija sindikata in vodstvo 380-članskega tozda Vzdrževanje krške Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj so zadnjo soboto v avgustu pripravili že 8. rekreativno-kulturni. dan vzdrževalcev v Karlčah pri Kostanjevici. V petih disciplinah: ribolovu, vlečenju vrvi, teku s hoduljami, nošenju vode in štafetnem teku z obračanjem, so se najbolje odrezali avtomehaniki.
Okoli 300 delavcev na sobotnem srečanju v rekreativnem centru tovarne »Djuro Salaj- ob Krki je posebej toplo pozdravilo tudi sodelavca Rada Klenovška, ki je zmagal na letošnjem republiškem proizvodno-delovnem tekmovanju ključavničarjev in drugo uvrščenega na Memorialu Franca Leskoška — Luke, kot se poslej imenuje to tekmovanje, Janka Bizjaka. Oba sta dobila še posebni nagradi. in sicer Klenovšek 30 tisočakov, Bizjak pa 20.
V širino s preventivnim socialnim delom
V jeseni predavanja uglednih strokovnjakov
SEVNICA — Znano je, da je v sev-niškem Centru za socialno in svetovalno delo uveden ukrep družbenega varstva. Da bi izboljšali preventivno delo, so vsem kolektivom in krajevnim skupnostim ponudili širok program predavanj. Kako naj bi v kolektivih pripravili alkoholike in svojce, da se bodo sploh odločili za zdravljenje, bo govoril avtor dveh znanih knjig. Alkoholno omamljen in Boj za življenje družine, J. Ramovš iz podjetje Slovenija-ceste — Tehnika. O vlogi krajevne sredine in osveščanju za zdravljenje alkoholizma bo predaval dr. J. Jakopič. Kako vse to delo poteka z. alkoholiki in svojci, bo povedal dr. Herber iz dravograjskega zdravstvenega doma, povabili pa bodo še druge.
Za sklop vprašanj o delu Z mladostniki, o odnosih s starši in med spoloma so še obrnili na Azro Kristančič, Deso Orel in sodelavke sevniškega centra. Zanimivo bo predavanje alpinista, sicer pa psihologa Žareta Trušnovca iz Ljubljane o pomenu planinarjenja za razvoj osebnosti. O sodelovanju socialne in patronažne službe bo lahko posredovala tehtne izkušnje višja medicinska sestra Metka Žugel iz Pirana, posebej za patronažo pa Vida Zupanc iz Celja.
B.	Stritih iz Ljubljane bo razložil prostovoljno delo z mladostniki, dr. M. Kušej, psihiater iz Kliničnega centra. pa delo s tega področja.
A. Ž.
DELO V SZDL
SEVNICA — Po dopustih naj bi znova zaživelo delo v SZDL. Na seji predsedstva občinske konference SZDL minuli teden so ocenjevali, da je treba povsod pospešiti evidentiranje delegatov. To nalogo naj bi opravili septembra in oktobra, zatem pa jih čakajo programske konference. Te naloge bo pregledala seja občinske konference že v prvi polovici septembra.
Dolga pot do asfalta v Gazicah
Vaščani ogromno dali
G AZICE — Zadnji avgust je bil za vaščane praznik, dan. ki so ga pričakali z zadoščenjem, da njihov trud ni bil zaman, saj so zdaj tudi oni vozijo po asfaltu. Na levem bregu Krke so bile Gazice edina vas brez asfaltne povezave v cerkljanski krajevni skupnosti.
Od Martina Gramca, ki je vodil akcijo, smo zvedeli, da so vaščani že v letu 1982 opravili vsa zemeljska dela in razširili traso na 4,5 m.
Izguba le v Trimu in Termah
Tovarna prikolic IMV ob polletju splavala, a ne ve se, kaj bo jutri
BREŽICE — Marsikdo se začudi, ko zve, da Tovarna prikolic IMV ni več med izgubarji. V prvem jrolletju sta z izgubo zaključila poslovanje le dva tozda v občini, Terme Čatež in Trimov tozd Jeklene konstrukcije v Dobovi. V Termah so izgubo planirali in sojo našteli za 18,3 milijona dinarjev, v Trimu pa seje ta povzpela na 34,7 milijona dinarjev. Medtem so si v zdravilišču že opomogli in zagotavljajo, da so z julijskim in avgustovskim prometom pokrili ves izpad. Do konca leta si obetajo celo 20 milijonov čistega dohodka.
mmmtMUŠ
Tedaj so napravili vso cestno kanalizacijo in navozili na traso nad štiri tisoč kubikov gramoza. S tem so izpolnili polovico obveznosti in tako je je SKIS lani sprejel sklep o sofinanciranju. Lani septembra so začeli zbirati še prispevke v gotovini. Ljudje so skupaj s KS Cerklje zbrali 2,5 milijona dinarjev, SKIS pa je dodal 4,1 milijona dinarjev. Za vas z 18 gospodinjstvi je to zelo veliko, šezlasti.če upoštevamo, da so tri socialno šibka. En lastnik se za svoje obveznosti sploh ni zmenil.
Vaščani so v zadnjih tednih dodatno urejali bankine in sodelovali pri polaganju asfalta. Danes cenijo vrednost 2150 metrov posodobljene ceste na 20 milijonov dinarjev, in to brez utrjevanja bankin. Zanje je bil lani jeseni predračun 600 tisočakov, letos pa se je ta številka gotovo podvojila. Martin Gramc si sploh ne zamišlja, kako bi kot vodja akcije opravil vse dodatno delo, če bi bil še zaposlen. Doma niso godrnjali zaradi tega. Oče, ki je po vojni vodil elektrifikacijo vasi, je iz svojih izkušenj vedel, da zahteva taka obveznost veliko časa.
Zdaj so za asfalt na vrsti še tri vasi na desnem bregu Krke. Približno 2 km asfalta manjka do Izvira, 1,5 km do Poštene vasi in 1 km do Stojanskega vrha.
J. TEPPEY
V Trimu so stvari bolj zapletene. Precej dolgo že životarijo, kar pripisujejo delno tudi slabi povezanosti z matično organizacijo v Trebnjem. Pri iskanju novih, ustreznejših proizvodnih programov so osamljeni, dodatne težave pa jim povzroča slaba delovna disciplina. Na četrtkovi seji izvršnega sveta so člani kot razlog omenjali malodušje, ki ga je povzročilo pomanjkanje dela v prvem polletju. Trenutno ga imajo spet polne roke, toda ljudje niso stroji, ki jih lahko v trenutku prestaviš v višjo hitrost, zato je razumljivo, da se niso vsi vživeli v to, da morajo naenkrat opravljati celo nadure. Če disciplinskih težav ne bodo razrešili po samoupravni poti, bo priskočila na pomoč širša skupnost. Izvršni svet je menil, da je za tak ukrep še čas, podprl pa je pobudo za razčišče-nje odnosov v DO v Trebnjem.
Veselo novico o tem, da se je TAP IMV otresel izgube, je IZ sprejel zadržano in člani so menili, da je to prej rezultat spretnega obračanja svinčnika kot toliko boljšega dela. Boje se, da je to le trenutno in da bo slika konec leta lahko spet precej drugačna. Izvršni svet še vedno ni dobil dokončnega odgovora o-nadaljnji usodi tega tozda. Pri svoji zahtevi
vztraja in pričakuje, fia bo IMV kot sanator obravnaval brežiško tovarno enako kot vse druge tozde in nakazal možnost, ki bo zanjo res rešitev, da 200 delavcev ne bo ostalo na cesti, j TEPPEY
POTRES NA KRŠKEM POLJU
KRŠKO — V soboto, 31. avgusta, so instrumenti seizmološkega obser-vatorja na Golovcu zabeležili dva potresna sunka iz jugovzhodne smeri in oddaljenosti Tj km. Sporočili so, da sta bila epicentra potresov ob Orehov-skem prelomu, na južnem obrobju krškega seizmološkega bloka. Šibko tresenje tal je prebudilo prebivalce Kostanjevice, škode pa ni bilo.
Telefonija največja skrb
Gazičani so se naveličali obljub PTT Novo mesto
GAZICE — V soboto je bilo v Gazicah praznično kot malokdaj, kajti vaščani so se veseli asfaltne preproge na 2.100 metrih nove ceste, kijih povezuje s središčem krajevne skupnosti Cerklje ob Krki. Cesto so začeli graditi že pred tremi leti.
»Pozimi je bilo posebno težko priti
, , ,-vr"-
SSililiB
40 LET LOVSKE DRUŽINE BRESTANICA — Pred štirimi desetletji so ljubitelji narave in lova ustanovili lovsko družino v Rajhenburgu — v današnji Brestanici in na Blanci. Lovci iz krajev sosednjih občin — krške in sevniške — so se pet let kasneje združili in danes se lovišče LD Brestanica razprostira od Brezovega na zahodu do Anž na vzhodu pa vse do vrha Podgorja. Zlasti pri gojitvi srnjadi in vlaganju mlade race mlakarice so brestaniški lovci dosegli velike uspehe. Ob jubileju so v soboto pri koči na Dobravi pripravili meddružinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe (na sliki) in v tarčo srnjaka, kjer so se najbolje odrezali lovci LD Globoko. V nedeljo so na proslavi podelili lovska odlikovanja in plakete. (Foto: P. Perc)
»Zmaga« ne bo prišla v Podbočje
Tovarna obutve splavala po Krki — Zelo različne ocene o višini naložbe
PODBOČJE — V bivši podbočjanski šoli ne bo tovarnice obutve, ki bi sprva dajal kruh 50 delavcem, pozneje pa še petnajstim. Vsaj Zmaga, proizvodno in trgovsko podjetje iz Ljubljane, na katero so v občinskem izvršnem svetu Krško in Podbočjani, stavili vse karte, zanesljivo ne bo sodelovala pri tej zamisli.
Podbočjani se znova počutijo opeharjene, saj so jim že pred leti obetali tovarno kompotov, ki naj bi jo leta 1979 zgradila kamniška Eta: Sicer pa tokrat pustimo ob strani preteklost in se vsaj v grobih
obrisih seznanimo z zapletom, ki je očitno močno prizadel krško vlado«, kajti predsednik izvršnega sveta ni bil voljan komentirati zadnjih dogodkov, rekoč, naj se pozanimamo pri Ljubljančanih.
Ob posel zaradi zastarelosti
Komunisti treh sevniških kolektivov o notranjih in zunanjih slabostih
SEVNICA — Kot priprava na septembrsko sejo CK ZKS o aktiviranju lastnih sil v združenem delu je delovna skupina predsedstva občinskega komiteja v sodelovanju s predstavniki sindikata, mladine in izvršnega sveta minuli teden obiskala troje kolektivov: Tovarno konstrukcij (STT), tozd Stilno pohištvo v Stillesu ter brezovški Inplet. V torek je bil tak širši sestanek s člani CK ZKS in predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine tudi v tozdu Motiv v Jutranjki.
Novo vodstvo v STT je v za-	gadelj so se prav tiste dni morah
dnjih desetih mesecih marsikaj	odpovedati vabljivemu ameriške-
izboljšalo. Kupili so nov fotoceli-čni rezalnik, pričakujejo 16-milimetrske škarje za pločevino, v izgradnji je peskirnica itd. V proizvodnji prihaja do delovnih konic, ko bi bilo treba skupno poprijeti, vendar takrat pri nekaterih ob sezonskih kmečkih delih pogrešajo razumevanje za naloge v tovarni.
V tozdu Stilno pohištvo so imeli v polletju nad 110 milijonov dinarjev izgube. V razpravi so najprej opozarjali na vrsto zunanjih razlogov, proti koncu so se povrnili tudi na lastne slabosti. Vsekakor je zaskrbljujoče, da v tovarni zaposlenimi v tem tozdu premorejo le sedem kvalificiranih delavcev. Ozko grlo v proizvodnji je zastarela lakirnica. Prav zate-
9 Komunisti v Tovarni konstrukcij, Stillesu in Inpletu so opozorili na vrsto sistemskih zagat v družbi, ki ovirajo samoupravo in gospodarjenje. Še pravniki le s težavo sledijo preveč bohotni normativni dejavnosti. V Stillesu so navedli kar 24 internih aktov, kjer nekateri, npr. za varstvo zraka ali fekalij, bojda morajo vsebovati prepisana določila iz ustreznih zakonov. Menijo, da ta pretirana pisarija krni celo mobilnost osnovnih sredstev med tozdi, za kar morajo uporabljati celo osebno izjavljanje delavcev na referendumu. Na enem takih io sprejemali kar 11 aktov. Ko so pokrijevanje lesa tehnično rešili drugače, so se kupi lesa in ozko grlo zmanjšali. Dokaz, kako je povsem tehnično rešitev odveč zapletati v nekakšno samoupravo.
mu poslu. Naložba bi veljala okrog 30 milijonov dinarjev, na mesec pa bi tujemu partnerju lahko dobavili za 20 milijonov dinarjev izdelkov. Kar najhitreje bo treba najti rešitev, saj z. rdečimi številkami na eni strani ni mogoče vlagati na drugi. Pri tehnoloških rešitvah se že več let obračajo na zunanje znanstvene ustanove, ravno tako so v občini med vodilnimi po inovacijah. Optimistično napovedujejo, da ob koncu leta ne bo izgube.
V Inpletu so brez dlake na jeziku govorili o težavah z ustanovitelji in oblikovanju delovne organizacije (Inplet je še vedno v ustanavljanju). Pred časom so morali poslušati celo že očitke, češ da jih živijo drugi. V mladem kolektivu poudarjajo, da je škoda, da so trošili toliko sil zaradi teh vprašanj, namesto da bi družno izkoriščali zmogljivosti tovarne na evropski ravni. Zavzemajo se za tvorno sodelovanje in poštene cene.
v vas. Zdaj smo navozili 6.000 kubikov gramoza, za asfalt pa sta primaknili tudi samoupravna komunalna skupnost Brežice in naša krajevna skupnost. Sicer pa smo prispevali vaščani od 70 do 100 tisočakov. Izmed 18 gospodinjstev smo oprostili samo tri socialno ogrožena. Novomeško cestno podjetje je dobro asfaltiralo. Leta 1968 smo si zgradili nov vodovod in odtlej ne poznamo pomanjkanja vode.
Tako ostaja naš največji problem telefonija. Gazičani smo že leta 1982 zgradili telefonsko omrežje, PTT Novo mesto pa nam noče povečati avtomatske telefonske centrale od 100 na 160 priključkov. 12 bi jih dobili mi, ostale pa Župeča vas. Račja vas in Boršt. Samo Gazičani smo skopali okoli 3 kilometre jarkov za omrežje. Čeprav je naš predsednik sveta KS Cerklje Martin Gramc storil največ za cesto in telefonijo, pri tej ostajamo nemočni. PTT Novo mesto nas nenehno odriva iz plana. Nazadnje so nam obljubili povečanje ATC do spo-
A.ŽELEZNIK
Ker je bil glavni direktor Zmage na dopustu, nam je postregla z informacijo direktorica splošno-kadrovskega oddelka Boža Petko.
»Investicijski program za tovarno v Podbočju je prikazal nestvarno ekonomsko sliko. Naložba je bila ocenjena na 65 milijonov dinarjev. Oprema naj bi stala 12
• Iz zanesljivih, a neuradnih virov (uradni, žal, molčijo) smo zvedeli, da Podbočjani le ne bodo ostali brez tovarne. O najnovejših načrtih bomo verjetno lahko poročali iz uradnih virov, ko bo proizvodnja že stekla. Kar je zanesljivo, je pač — zanesljivo...
milijonov, po naših izračunih pa kar 99 milijonov dinarjev, in še to: pretežno naj bi bila iz uvoza. Od kod bi dobili dragocene devize? Poleg tega smo ocenili, da bi samo za gradbena dela potrebovali 120 milijonov. Po naših ocenah bi naložba skupno veljala kar 440 milijonov dinarjev, terminski plan se je porušil in tovarna v Podbočju bi z delom lahko pričela'kvečjemu prihodnje leto. Seveda pa takih sredstev mi ne premoremo niti ne krška občina, ki nam je res že aprila lani nakazala za Podbočje 30 milijonov dinarjev. Skratka: nismo razpolagali s pravimi številkami. Pomanjkljivost pri dogovarjanju za naložbo je bila gotovo tudi ta, da so stiki potekali na ravni naš glavni direktor krški občinski izvršni svet, medtem ko ostali strokovni delavci nismo bili zajeti. Res pa je bila pripravljenost občine in tudi krajevnih dejavnikov izredno velika, tako da kaj takega v Ljubljani ne bi bilo mogoče,« je povedala Boža Petko.
P. PERC
Martin Duhanič: »Pri nas živimo zvečine kmetje in polkmetje in potrebujemo telefon za zdravnika in živinozdravnika ...«
mladi letos. Enkrat nimajo centrale, drugič ni medkrajevnih linij, tretjič spet prostor ne ustreza, skratka: sami zgovori,« jezno pripoveduje Martin Duhanič, eden prizadevnejših občanov.
P. P.
	Novo v šol	i
Bučka: novo ogrevanje		
BUČKA — V ponedeljek je 40 šolarjev v tukajšnji podružnični osnovni šoli sedlo k pouku tudi v znotraj lepo preurejeni šoli.
Poglavitno pridobitev pa bodo občutili v zimskih mesecih, saj ima šola zdaj centralno ogrevanje. Ravnatelj sevniške osnovne šole Jože Bogovič posebej pohvali 12 gospodinj z Bučke, ki so se skupaj z učitelji potrudile, da so bili vsi prostori pravočasno počiščeni.
Del učencev 3. razredov je bil minuli teden vsevniškem bazenu v šoli plavanja, preostali od skupno 142 pa se učijo te veščine še v tem tednu. Za šolo urejajo tudi športni poligon.
• Šolniki v Krmelju so med počitnicami z učenci udarniško prebelili vse šolske prostore. Za cel zabojnik so zbrali tudi starega papirja.
V Sevnici se veča število šoloobveznih otrok. Tako so v ponedeljek odprli kar pet vzporednih oddelkov prvega razreda, medtem ko so bili v minulem šolskem letu štirje. V osmih razredih so od petih vzporednic v 7. razredu sestavili štiri.
A. Ž.
Novo v Brežicah j
v —---------------------------  J
VSE NI ZA STARO ŠARO -\ marsikakšni hiši ne vedo, kam zj rabljenim štedilnikom, hladilnik0* nazadnje pa mu le najdejo »lokacijo' gozdu ali na travniku. Naj se ™ razkošje! Takim onesnaževalcem P11 poročamo, da tako in podobno ropo tijo raje odpeljejo na Dinos. Za žew tam plačujejo 11 do 15 din, za alurniK 170, baker 351, medenino 220, li'®, 19 in papir 15 din. Glede natecent* čudno, da je med zbiralci ali pa®j prinašalci t.i. sekundarnih surovin® več — odraslih.	,
ČIŠČENJE AVTOMOBILSKI' STEKEL — Delavci na Petrolo" črpalkah bi morali po njihovih pr2' lih, ki prinašajo za 2 odstotka w plačo za kulturno postrežbo, vsak£,,,' vozniku, jeklenega konjička vsaj vetrobransko steklo. Boni* vljudnosti in ustrežljivosti petrolo*1® naredili medvedjo uslugo. Poprtt-j so ljudje še tankali polno, so se1* črpalkah delavci Petrola sami spon*' li, da se da v času, ko se bencin s^affl** taka v rezervoar, postoriti še tp ifl£*. za stranko. Zdaj, ko ni več bonov.r ni denarja, in spet morajo petrolo* skrbno nadzirati, koliko goriva točijo. Saj so naposled za to Izplačani ...
*gA
11 BR€2lSK€r.. PORODNIŠNICE
V času od 20. do 26. avgusta s°1 brežiški porodnišnici rodile: Mat*-Cvirn iz Leskovca — Nejca, Cvdf Glogovšek iz Cundrovca — Tončka Tokič iz Brežic — Sabino.*, režija Skerbinek iz Lončarjevega Nušo, Danica Širanovič iz Opla®* ka — Siniša, Božica Frkanec iz” prešiča — Karla, Jadranka L o za' Žaprečiša — Ivana, Magdalena K*f nčič iz Globokega — Gregorja, Paka Zevnik iz Dol. Skopic — Sim°nf Marija Župan iz Dol. Skopic — P**? Olga Sotošek iz Mrčnega sela čka, Ana Jurič iz Šenkovca — ®., olino, Sofija Thači iz Brežic — de^r Nevenka Vrančič iz Nedelje — To*1^ slava, Alenka Černelič s Šenoveg3 Gregorja in Lidija Gomilšek iz “ Starega grada — Ivo. Čestitamo-^
Klike novice J
SMRAD LE NI TAK — Pasji t* tni dnevi so prignali ali privabil' , bazen Celuloze trume kopalcev. “ njimi so bili tudi taki, ki so se že sk°[ zakleli, da v tako smrdljivem okolj*' ne bodo namakali svojih u° Zarečenega kruha se največ poje 3* sili vrag še muhe žre...
ZASLUŽEK — Naši vrhunski sp* dwayisti se morajo tudi precej s& ukvarjati z gmotnimi težavami. K* ni seveda niso pri tem nobena izje*11. Potem, ko je bivši državni prvak Žibert prodal in (še več) podaril ojim ljubiteljem nalepke s sv°Jj likom na motorju, je Krešo OrnC* najresnejši kandidat za letošnji nas:1 šel še korak dalje. Navijači, predyS ^ najmlajši so ga po nedeljski dirki OJ olili in mu niso dali miru, dokler p < prtljažnika zače'l prodajati maj1, j, svojo podobo v tekmovalni P°?L podpisom. Očki in mamtice so pn odšteli po 1.300 din za majico.
Sevniški paberki
- ?___________________________
USPEŠEN KONEC KOPA^j SEZONE — V sodelovanj0^, občinsko zvezo za telesno kultu*0 ij|, soboto v sevniškem bazenu Pf,rapjt »igre brez. meja«. Kolikšno zanmj fj. je bilo, najlepše kaže kar dvanajs r#. javljenih ekip, gledalcev, ozirom ^ vdušenih navijačev je bilo naj ^ 800. Rezervirane letne karte za. c panje v prihodnjem letu in prvoTj^n si je zagotovila ekipa TVD Pa10 -,0 Tudi obrtniki in sevniški kolek' ^ prispevali lepe nagrade. Če b° Lg kolikor toliko mila, bo bazen odP do 20. septembra.	j,i<-
ZAKAJ OGRAJA? — Neka«^ čudijo, zakaj sevniška osnovna j, postavlja žično^ograjo. Šola si
so"
Akcija za Lazah -
Po 500
 _____________________________ jg
SEVNICA — Zavod za kuj^pV predsedstvu SZDL minuli te° -gfjj sredoval poročilo o zbiranju^^)"
za gradnjo pretvornika za
tukan
ski program na Lazah. Na t‘?0|;ain* njem stolpu oddaja sevniška radijska postaja.	.	d1
Od vsega začetka si prizade j [£|f bi s tega stolpa izboljševali tu vizijsko sliko. V začetku avg0*' 0V RTV sklenili pogodbo za pretvornika. Pogodbeni znese p 2.842.225 din, denarja pa je ’ j st ranega le 2.433.861 din. prispevali kolektivi, kar 1.004- e,t Pod pričakovanji je bil Pr„Hrek.
športni park. Čezenj so doslej kar tri steze. Otovorjenci s cekar." ponavadi mahnili kar čez igr**1
četudi je potekala tekma. .	't
ŠE LEPŠE - Vzorno ureje^ običajno tudi okolica Lisce- ^ samo tridesetletnico dela toV?r(jat',t bile vse gradiče deležne še do pj nege. Vrtnice so cvetele, ko* vedele, da se bliža slavnost.
Liter za sliko ^
pretvornik^
pričakovanji je kov TV. Meni aktivisti po vaških in
,,drC .ii
naročnikov TV. Menijo, da s° °,»oril uličnih o^ jfll
SZDL. Vsakdo naj bi pnspevalkPa°kšd din, za kar se komajda še i^iran-l' liter vina v boljšem gostišču, z-bodo nadaljevali.	A
kultura
in
izobra-
ževanje
r~
Kako likajo mizarje
V usmerjeni šoli je odločno premalo prakse — V Stillesu si pomagajo s posebno delavnico
SEVNICA — Znana je zgodba o butalskem kovčku, ki je med ukom pri mojstru le gledal, nazadnje pa je svojim rojakom »sko-val« volka namesto vil.
Nekateri potegujejo vzporednico med to zgodbo in našim usmerjenim izobraževanjem. V sev-mškem Stillesu, v tozdu Notranja °Prema, imajo posebno delavnico za učence, ki prihajajo na pripravniški staž ali proizvodno delo iz škofjeloške lesarske šole in tudi drugih srednjih šol. »Ti učenci, tako ozkega kot širokega, profila, imajo v času šolanja odločno pre-
brane Vavtar: »Lani so prišli iz sole prvi lesarji takoimenovane-f»a širokega profila. Manjka jim, ob še takšni zavzetosti učencev, najmanj 40 odst., če ne Več, potrebnih znanj, ki jih pripravništvo ne more nadomestiti.«
malo praktičnega dela. Resda se srečajo z mnogo teorije, žal pa je v pouku tako zbita, da je v praksi spet ne znajo uporabiti,« pravi mentor v delavnici, mizarski mojster Franc Vavtar. »V 1. in 2. letniku imajo vsako leto vsega po 80 ur praktičnega dela, tistim širokega profila znese to v 3. letniku vsega 120 ur,« poudarita z direktorjem tozda Jožetom Kraglom, češ daje to odločno premalo. Pri tem v tovarni, ki bo prihodnji mesec slavila 40-letnico, kajpak primerjajo, kaj je zmogel nekdaj samostojno narediti že vajenec, da o pomočniku ne govorimo.
Ker je tako, kot pač je, imajo v Stillesu to delavnico opremljeno tudi z osnovnimi stroji in vsem potrebnim, neposredno v proizvodnjo pa teh učencev ni mogoče poslati. Po uvajanju jih pošiljajo tudi tja, ravno tako jim omogočajo, da kot opazovalci lahko sledijo delu samoupravnih organov. Takih kolektivov, ki bi svojim štipendistom in tudi drugim, ki pridejo, posvečali tako skrb, je malo. Že danes pa se sprašujejo, kako bo čez leta, ko bodo sedanji mojstri in mentorji odšli v pokoj. Novi kadri z vrzelmi v strokovnem znanju bodo težko mentorji prihajajočim.	A.	Ž.
Likovniki: od zgledov do belih lis
Združenje likovnih skupin Slovenije pripravilo v Novem mestu posvet
NOVO MESTO — V mali sejni dvorani novomeškega hotela Metropol, kjer je od 23. avgusta do 1. septembra potekala 11. republiška izobraževalna likovna kolonija za začetnike, je minuli petek potekal posvet predsednikov in tajnikov likovnih društev ter predsednikov odborov za likovno dejavnost pri občinskih Zvezah kulturnih organizacij. Na njem so pod vodstvom Tonija Vovka, predsednika Združenja likovnih skupin Slovenije, razpravljali o tem, kako likovna društva in skupine uresničujejo smernice, sprejete na zadnji problemski konferenci združenja, in sicer, kako se društva odpirajo vsem ljubiteljem likovne umetnosti, kaj so storila za vsebinsko popestritev svojega dela, kako se vključujejo v okolje in še posebej, kako v svojo dejavnost vnašajo načela varstva naravne in kulturne dediščine.
Razprava je med drugim opozorila na to, da delujejo likovniki med dvema skrajnostma: medtem ko šo se likovna društva ponekod že tako razvila, da lahko v svoje akcije pritegujejo
PONOVNO RAZSTAVE V SLONU
NOVO MESTO — V prenovljenem razstavnem prostoru novomeške gostilne Slon so v ponedeljek, 2. septembra, odprli razstavo akvarelov šentjer-nejske slikarke Jožice Medle, članice novomeške likovne skupine Vladimir Lamut. Razstava bo odprta do 13. septembra, ko jo bodo preselili v Ljubljano. S to razstavo seje začela sezona razstav v znani novomeški gostilni, ki je po tej svoji vzporedni dejavnosti še vedno redek, a posnemanja vreden zgled.
tudi vaščane po krajevnih skupnostih, drugod likovniki še životarijo, saj v
Enajsta kolonija končala delo
V novomeškem hotelu Metropol trinajst slikarjev začetnikov iz raznih krajev S|ovenije deset dni delalo pod mentorstvom akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška — Udeleženci kolonije pri Pionirju oblikovali pečnice iz gline
NOVO MESTO — V nedeljo seje tu končala enajsta republiška izob-fazevalna kolonija za likovnike začetnike. V njej je pod mentorskim 'odstvom akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška delalo trinajst likovnikov iz raznih krajev Slovenije.
tudi nekateri mlajši akademski slikarji.
I. Z.
Sodelavcem Razgledov!
Kot ste lahko že prebrali v zadnji (junijski) številki Dolenjskih razgledov, je uredniški odbor te priloge Dolenjskega lista sklenil, da bodo Razgledi že letos pogosteje izhajali, tako da bodo namesto dveh zajetnejših številk izšle štiri manj obsežne. Do konca leta sta torej predvideni še dve, prva pa naj bi izšla v prvi polovici jeseni. Seveda je to odvisno tudi od vas, sodelavcev, koliko gradiva boste poslali in kakšno bo. Vse dosedanje pa tudi nove sodelavce vabimo, da pesniške, prozne, esejistične, likovne in druge izdelke, ki še niso bili objavljeni, pošiljke uredništvu Dolenjskih razgledov najkasneje do četrtka, 19. septembra. Prispevke pošljite kar na Dolenjski list (Novo mesto, Germova 3) z oznako »za Dolenjske razglede«.
; Kolonija za začetnike je bila že šes-' v Novem mestu, a prvič v hotelu etropoI, ki postaja nekakšno izob-
* Na enajsti republiški izobraže-j ."i koloniji za likovnike zače-ni*e, ki je bila od 23. avgusta do 1. ?®Ptembra v novomeškem hotelu j*e(ropol, so delali: Robert Lozar ~ Črnomlja, Ana Cajnko in Matjaž ,ukovec iz Ljubljane, Sabina iz r° 'z Lendave, Breda Marušič ~ Laškega, Drago Kopše iz . °Venske Bistrice, Franc Musec iz JjBatca, Irena Petek iz Kresnic, ~J0 Fratina iz Kobarida, Maja
• 'z Mengša ter Alenka Dakič, na Pugelj in Boris Zajc iz Nove-
lr,
^JUestaT
sku Va*no središče Združenja likovnih dvaP'n Slovenije. Udeleženci so prva na n"1 zadnJa dva dneva risali in slikali 'nok°|Stem’ Predvsern mestne vedute 0 >co Novega mesta, preostali čas
PTUJ 85
letne'* — Jutri, 6. septembra, se bo na I Prireditvenem prostoru v Ptuju Blasbe pVens*‘* festival domače zabavne Samb|	na	ltatcrem “ I*0 22 an-
br0- 0V Potegovalo za zlate, srebrne in dan ** ^r^jeve značke. Naslednji Posvm' sob°to, bo v hotelu Petovio Zyeče °Vanie 0 domači zabavni glasbi. Pili j Pa bod° na posebni reviji nasto-ptui l?a8°valni ansambli dosedanjih P festivalov.
V novi sezoni Jjgt koncertov
V Novem mestu bodo n^i'c.e.rtni program za-gostujoči izvajalci
Orp^^ MEST0 — Zveza kulturnih l(o aniZac'j v Novem mestu je že ob kon°U aVgusta oblikovala program certnih prireditev, ki se bodo v tUr°ni 1985/86 zvrstile v Domu kul-l(o e' ^a zdaj je predvidenih pet neertov gostujočih izvajalcev.
. ako naj bi v Novem mestu prisluh-i 'rajnemu pevskemu zboru Obala sk'h°Pra’ enemu najboljših ljubitelj-' zkorov na Slovenskem, ki ga vodi 0 ■ Mirko Slosar. Če se bodo prire-Ve Vrstile, kakor so predvidene, bo va£°Pu Koprčanov sledil koncertni oh l ®enJamina Švara. Zatem bo na bj- U komorni orkester RTV Lju-Jana, s katerim bo nastopila med-arodno priznana flavtistka Irena enauer. Bržčas bo zanimiv tudi
^astoP tria kitar iz Zagreba. Program ° zakljufila skupina za sodobni ples ^agra iz Maribora. Datumi koncer-°* kodo objavljeni kasneje oziroma e aj dni pred nastopi gostujočih lzvajalcev.
pa v hotelski mali sejni dvorani, spremenjeni v atelje.
V ateljeju so slikarji začetniki študirali anatomijo človeka, risali in slikali po modelih, program pa je bil osredotočen na izdelavo malega in velikega akta ter na krokije. Niso nastajali končni izdelki, marveč študije, saj so, kot je poudaril mentor Zavolovšek, ves čas delali samo vaje.
En dan so obiskali Pionirjev tozd Keramika v Bršljinu in iz gline oblikovali pečnice. Nekaterim je oblikovanje izredno uspelo, tako da bodo v Keramiki njihove izdelke bržčas uporabili v serijski proizvodnji.
Kiparska kolonija, ki bi morala potekati hkrati z začetno, in sicer tudi v Metropolu, je preložena na zimski čas, ker je morala mentorica, akademska kiparka Duba Sambolec, na študijsko potovanje v Ameriko. Zanimivo je, da bi v tej koloniji radi delali
Urnik prireditev
V črnomaljski občini prireditve ne bodo več pre-puščene naključju
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je pri organiziranju prireditev, predvsem večjih, vladala prava anarhija. Tako se je dogajalo, da je bilo v občini hkrati več večjih prireditev, ki so si kradle« obiskovalce. Medtem ko so bile nekatere kulturne skupine komaj kos vsem ponudbam za nastope, pa se druge, čeprav so tudi vadile, niso imele kje predstaviti. Razumljivo, saj nikoli niso vedeli, kdo je nosilec prireditve, program pa je nastajal bolj improvizirano kot načrtno. Zato se na koncu tudi ni vedelo, kdo je plačnik in že kar praksa je bila, da so po končani prireditvi nekaj časa krožili računi od enega do drugega, dokler se niso končno dogovorili, kdo naj odveže mošnjiček.
Kaže, da bo te zmede le konec. Koordinacijski odbor za pripravo prireditev pri občinski konferenci SZDL je pripravil samoupravni sporazum o organiziranju prireditev v črnomaljski občini, s pomočjo katerega bodo — vsaj tako je upati — odpravili vse nevšečnosti na tem področju. Sporazum bodo morali sprejeti vsi, ki pripravljajo proslave, teh pa je v občini okrog 60. S tem se bodo tudi zaveza-
li, da bodo do 15. decembra prijavili vse prireditve za prihodnje leto. Za prireditve niso vštete le kulturne prireditve, proslave ipd., ampak celo veselice z vabljivim programom. Do 15. januarja bo koordinacijski odbor pripravil koledar prireditev za tek oje leto.
V Črnomlju so se torej lotili t sžkega — nekatere prireditve bodo morali usklajevati z novomeško in metliško občino — a več kot potrebnega dela. Kako se bodo organizatorji prireditev izneverili tradiciji v nenačrtnosti, pa bomo videli prihodnje leto.
M.BEZEK
Izšel je vodnik po Jakčevem domu
Besedilo izpod peresa dr. Milčka Komeija je več kot strokovni »potopis« po stalni zbirki del Božidarja Jakca, ki jih je umetnik podaril Novemu _____________________________mestu_____________________________
NOVO MESTO — Vodniku po arheološki zbirki seje zdaj pridružil še vodnik po stalni zbirki del Božidarja Jakca v lani odprtem Jakčevem domu, v Dolenjskem muzeju pa težijo za tem, da bi take brošurice pripravili še za druge svoje zbirke. Seveda je treba te zbirke prej že izpopolniti in jih urediti.
Vodnik po stalni zbirki Jakčevih del je izšel skoraj deset mesecev po slovesni otvoritvi zbirke, potem, ko so Jakčev dom obiskali tisoči ljubiteljev likovne umetnosti od blizu in daleč in je zbirka sploh postala ena najbolj mikavnih od vseh v Dolenjskem muzeju. Ceje bil do zdaj vodič skoroda neobhoden, bo poslej manj nujen, saj bo vodnik obiskovalcu povedal tako rekoč vse, kar je potrebno vedatiob vstopu v Jakčev dom. Kajpak tistim, ki ga bodo poprej kupili in ga prebrali.
Besedilo vodnika je napisal dr. Milček Komelj, do letošnjega poletja kustos v Jakčevem domu, umetnostni zgodovinar, ki je od vsega začetka sodeloval pri nastanku Jakčeve stalne zbirke v Novem mestu in se uveljavil kot eden najtemeljitejših proučevalcev in poznavalcev Jakčeve umetnosti. Fotografije Jakčevih del, s katerimi je vodnik popestren, je izdela! Branko Babič.
Vodnik po stalni zbirki Jakčevih del nikakor ni samo priročnik, ki naj obiskovalca varno oz. ustrezno vodi pri ogledu razstave, ampak tudi študija, ki obiskovalcu vsaj nekoliko odpre tudi kritiško oko. Vodnik vas najprej popelje v zgodovino hiše. v kateri je zbirka, in iz tega dela zvemo tudi vse o tragičnih straneh življenja Jakčevih staršev, hkrati pa v glavnih črtah o prizadevanju, da bi Božidar Jakac v rodnem Novem mestu dobil stalen razstavni prostor.
Večji del besedila se kajpak ukvarja z zbirko, ki obsega 829 izvirnih Jakčevih del, nastalih med leti 1910 in 1981, in pomeni prerez Jakčeve ustvarjalnosti. A tudi ta del je več kot »potopis« od dela do dela, od sobe do sobe, kjer so dela razvrščena, je poznavalsko, strokovno zasnovano in tudi v potreben dokumentarni okvir vsajeno pisanje: zgodba o Božidarju Jakcu in njegovi umetnosti.
Kot rečeno, je vodnik izdal in založil Dolenjski muzej, in sicer z gmotno pomočjo nekaterih večjih delovnih organizacij iz novomeške občine. Za zdaj je natisnjen v 3.000 izvodih, tolikšna naklada pa naj bi zadostovala vsaj za leto ali dve. Dobiti gaje moč v Jakčevem domu.
1. Z.
okviru ZKO njihovih občin niti odbori za likovno dejavnost še ne delujejo, da o kaki organizirani likovniški skupini sploh ne govorimo. Udeleženci so postregli z več svetlimi zgledi iz dejavnosti likovnih amaterjev, ki kažejo, da seda marsikaj pomembnega napraviti tudi brez večjih denarnih dotacij, to pa velja še posebej za akcije, ki jih likovniki lahko izvedejo že s samo dobro voljo. Ob tem so ugotovili, da so na novo kulturno sezono še kar pripravljeni, da so v pretežni meri že sprejeli delovne načrte in tudi, da likovna društva čedalje bolj odpirajo vrata neustvarjalcem. Omembe vredno je, da se likovniki čedalje bolj zavedajo, da lahko boljšo' kvaliteto dosežejo zlasti z.znanjem. Zato interne večerne likovne šole niso več nikakršna redkost, če drugih oblik izobraževanja niti ne omenjamo.
L Z.
SALIJEV VEČER
NOVO MESTO — Poezija Severina Šalija, ki je letos izdal zajetnejšo pesniško zbirko »Sijoče mračine«, so v torek, 3. septembra, predstavili na literarnem večeru, ki gaje v svojih prostorih pripravil novomeški Dom JLA. Pesmi v slovenskem izvirniku in srbohrvaškem prevodu so brali vojaki, ki so poskrbeli tudi za glasbeno spremljavo.
Na ogled dela iz likovne delavnice
V Dolenjski galeriji odprta razstava del deseth udeležencev nadaljevalne republiške izobraževalne likovne kolonije
NOVO MESTO — V veliki dvorani Dolenjske galerije so na ogled dela, nastala v nadaljevalni slikarski koloniji, tako imenovani likovni delavnici, ki je bila julija v hotelu Metropol. Razstavo je minuli petek zvečer odprl Toni Vovko, predsednik Združenja likovnih skupin Slovenije.
V likovni delavnici so sodelovali Jana Dolenc iz Tolmina, Miro Hajnc iz Titovega Veienja, Zdenko Krpan iz Ajdovščine, Matej Pečnik iz Logatca, Andreja Pehlar iz Kamnika, Andrej Perko iz Ljubljane, Lavdij Margon iz Podnanosa in Bernarda Vodušek. Pod mentorskim vodstvom akademske kiparke Dube Sambolec so delali študije, predvsem akt, pri čemer so že pokazali osebni odnos do likovne umetnosti. Vse to je tudi razstavljeno.
Zanimiva razstava, ki, kot rečeno, ne vsebuje zaključenih del, je hvalevredno študijsko gradivo. Zato bo bržčas potovala po Sloveniji, da bi bila hvaležen »pripomoček« zlasti v krajih, kjer tako imenovani likovni amaterji take razstave uporabijo za lastno izobraževanje.
RIBNICA — Okrogla miza, na kateri so predstavili likovnike, udeležence letošnje ribniške likovne kolonije domačinom, ni-posebno uspela. Na tem srečanju je bilo namreč več likovnikov kot domačinov — slednjih je bilo le 10 — in še ti domačini so bili sami »pergamentni obrazi«, kot je dejal znani domači kulturni delavec Janez Debeljak.
Kljub skromnemu odzivu na okroglo mizo pa so se domačini zelo zanimali za delo likovnikov. Vendar sta znana ribniška sramežljivost in strah pred neznanim opravila svoje. Organizatorji so spoznali, da okrogla miza torej ni najbolj posrečena oblika zbliževanja in spoznavanja krajanov z. likovniki, ki so tudi že utrujeni po
Slaba žetev okrogle mize
Ribniška sramežljivost in strah pred neznanim — Med udeleženci le domači »pergamentni obrazi«
celodnevnem delu. Zato bodo skušali prihodnje leto najti kakšno bolj družabno obliko
srečanja.
J. P.
Kdaj novi »jezikovni zakonik«?
Po vojni smo Slovenci doživeli dve izdaji svojega pravopisa. Prva iz leta 1950je bita v veljavi do leta 1962, ko je Slovenska akademija znanosti in umetnosti dala na svetlo nov pravopis. Ta izdaja je postala znamenita po tem, da je v pisavo uvedla bravca in še nekatere posebnosti. Uporabljamo jo še sedaj, vendar s tem, da vseh njenih posebnosti nismo vsi sprejeli. Tako tri četrt Slovenije še vedno piše bralca — po starem.
Jezik kot živ organizem seje razvijal, se obogatil z novimi besedami in pojmi, zato so poklicani začeti že sredi sedemdesetih let razmišljati o novem pravopisu. Leta 1981 je Slovenska akademija znanosti in umetnosti zdala Načrt pravil za novi slovenski pravopis, pri čemer je sodelovala tudi SZDL Slovenije. Obe telesi sta ustanovili komisijo, ki sedaj obravnava javno in v dopisih izražena mnenja k Načrtu. Poročajo, da sta pravopisni in pravorečni del že pregledana, v jeseni pa naj bi se delo zaključilo tudi glede preostalih delov.
Vsekakor pa novi slovenski pravopis močno kasni. Nekatere, ki so intenzivno spremljali priprave, moti zatišje v zazpravi o novem pravopisu, še posebej, ker zatišje predolgo traja. To je eden od tistih, ki so se že 'naveličali čakati, odkrito povedal v pismu Jezikovnemu razsodišču pri SZDL Slovenije, to pa je vse o novem pravopisu strnilo v svojo novo izjavo, ki jo je slovensko časopisje medtem že objavilo.
Jezikovno razsodišče je izčrpno odgovorilo tudi na tisti del pisma, kjer je avtor izrazil željo in potrebo, da bi naposled dobili pravopis trajne veljave. Razsodišče poudarja, da takega pravopisa ni moč sestaviti in da je Utvara, da bi se kdo že v osnovni šoli naučili prav pisati za vse življenje.
Odgovora na vprašanje, kdaj bomo novi pravopis lahko kupili, pa ta čas še nihče ne ve.
1. Z
Najstarejša folklora
Predgrajci kljub vsem težavam in izumiranju podeželja zvesto ohranjajo lepe stare običaje
PREDGRAD — Predgrajski folklorni plesi in pesmi so zelo stari. Raziskave Glasbenonarodopisnega inštituta Slovenije so pokazale, da je predgrajska folklora najstarejša na območju Slovenije.
Ljudsko izročilo govori, da so Predgrajci plesali ob raznih priložnostih. obvezno pa za vaški praznik Anževo 27. decembra in na binkoštni ponedeljek. Predgrajska folklorna skupina je tudi v povojnem obdobju z velikim uspehom nastopala doma in na gostovanjih. Seveda neplešejo lena odrih, ampak se radi zavrte tudi na prostem. Ze pred okoli 20 leti so nastopali ob obiskih večjih skupin tujih turistov in vedno poželi veliko hvale in občudovanja.
Najbolj znan njihov ples je »Most«. V besedilu, ki ga plesalci govorijo med plesom, se je ohranilo zmerjanje med grajskimi in tlačani. Tlačanom je nekoč posebna bula (listina) dovoljevala, da so enkrat na leto (na binkoštni ponedeljek) lahko povedali graščaku vse, kar jim je ležalo na srcu, on pa jih zaradi tega ni smel kaznovati. Seveda je graščak — kot pripoveduje ljudsko izročilo — kasneje vedno našel opravičljiv izgovor, da je pobudnika kritike (in celo njegove družinske člane) tako ali drugače kaznoval. Ta maščevalna grajska navada se je marsikje ohranila vse do današnjih dni, prav zato je gledalcem in poslušalcem predgrajske folklore ta ples tudi še danes najbolj všeč.
J. PRIMC
PODALJŠALI ŽIVLJENJE LESENIM SKULPTURAM
KOSTANJEVICA — To poletje so delavci Galerije Božidar Jakac v tem kraju poskrbeli za temeljite restavracijske posege v celoten galerijski fond Forme vive. Vse skulpture so pregledali in jih zaščitili, saj so bile zlasti vse starejše že nevarno načete oziroma bi les z leti propadel, če ga ne bi zavarovali. Upajo, da so skulpturam podaljšali življenje vsaj še za četrt stoletja.
Utihnil je koroški poet
Pred kratkim je v svojem sedeminpetdesetem letu umrl pesnik, pisatelj, glasbenik in javni kulturni delavec Valentin Polanšek, ki jebil kot koroški Slovenec, živeč in delujoč onkraj Karavank, tudi eden najbolj gorečih braniteljev pravic pripadnikov naše narodnostne manjšine v Avstriji. I zdal je več pesniških zbirk in proznih del, ki so vzbudila pozornost tudi pri nemško govorečem bralstvu, dobil več literarnih nagrad, matična domovina mu je dodelila med drugim tudi Prešernovo nagrado.
Valentin Polanšek je bil nekaj časa tudi sodelavec Dolenjskih razgledov, prvič so bralci našega tednika njegovo delo lahko spoznali pred kakimi desetimi leti, ko so v Dolenjskih razgledih gostovali slovenski literati iz avstrijske Koroške, kasneje pa seje dvakrat ali trikrat oglasil sam. S Polanš-kom je utihnilo nadarjeno in plodno pero, saj mu je smrt dobesedno iztrgala pero iz rok, ko je bil sredi novih načrtov in bi nam imel še marsikaj povedati o svojih rojakih.
foto slišal: Milan Markelj
OČKA, JAZ NOČEM VEČ BITI V DRUŠTVU KNJIŽEVNIKOV!
dolenjski list pred 20 leti Zlata doba za nove cene
V nekaterih podjetjih imajo reformo za lepo priložnost, da navijejo cene — Nemoralno
V ZGRAŽANJU NAD zviševanjem cen smo v prvih tednih po reformi radi pozabljali, daje v trgovini prišla do izraza slika verižne reakcije. Ta seje začela v proizvodnji in končala v trgovini. Na grobo bi lahko naša podjetja razdelili na dve skupini. V prvi so takšna, ki imajo urejene strokovne službe in ki sproti spremljajo stroške v celotni proizvodnji in po posameznih izdelkih. V takšnih podjetjih so lahko ocenili stanje ob reformi, spoznali njene namene in zato pri cenah niso pretiravali. V drugi skupini podjetij ni strokovnjakov. Ker ni bilo pri roki dolgoročnejših programov razvoja in ne analiz, se je vodstvom v takšnih podjetjih zazdelo, da je zasijala zlata doba. Krepko so zviševali cene.
VARČEVANJE IN VEČJA, veliko večja delovna disciplina — to sta dva najosnovnejša sklepa, ki ju je sprejel kolektiv Kovinskega podjetja v Ribnici, da bi v prihodnje dosegali še boljše delovne uspehe. Ugotovili so, da bi lahko samo z zmanjšanjem bolniških precej prihranili, saj je bilo do nedavnega povprečno po 24 odst. ljudi v bolniškem staležu. Ko so Uvedli kontrolo bolnikov, seje število bolnikov zmanjšalo za polovico.
V ŠOLO MORAJO otroci prinesti copate. Kako, ko jih v trgovini nimajo, vsaj nekaterih številk ne. Razen v prodajalni Peko, ki je v ponedeljek dobila manjšo pošiljko blaga, nikjer ni možno kupiti telovadnih copat za prvošolčke.
PRED KRATKIM so se pojavili na poljih okrog Toplic divji prašiči, večkrat pa se priklatijo tudi medvedje z Roga. Oboji delajo veliko škodo na poljih, drugi pa napadajo tudi srne. Lovci so prašičem vztrajno za petami, na medvede pa pripravljajo pogon.
DISCIPLINSKO SODIŠČE Nogometne zveze Jugoslavije je ostro kaznovalo NK Željezničar, Hajduk in Trešnjevka zaradi nemoralne trgovine s točkami. Klubi so se namreč vnaprej dogovarjali o razdelitvi točk — seveda za lepe denarce.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 2. septembra 1965)
V KAKO TRDO jabol ko so ugriznili v Sovjetski zvezi, ko so napovedali boj alkoholizmu, lepo ilustrira tale drobni dogodek. Iz Balašova so poslali pošiljko prvovrstne vodke. Da bi se tovoru med potjo kaj ne pripetilo — na sovjetskih železnicah skrivnostno izginejo celi vagoni — so v vagon spravili za spremstvo tudi pet delavcev. Po tednu dni vožnje so na končni postaji iztovorili štiri mrtvo pijane spremljevalce, peti pa se je neznano kam izgubil, potem ko je med potjo pod ceno prodal vse, česar veselo razpoložena četverica ni popila
• ••
MORDA SO ALKOHOLNI hlapi zmedli jasne misli tudi srečnemu očetu, ki je v časopisu Weser- Kurier dal objaviti tole naznanilo o srečnem dogodku: »Veseli nas, ker lahko sporočimo vsem sorodnikom in znancem, da je tudi naša tretja hčerka deklica.« In sledil je še podpis z imenom srečnega očeta, pa ga raje zamolčimo.
• ••
KREPKO SO SE naložili z alkoholom tudi predstavniki švicarske kantonske vlade Freiburg-Frieburg, ko so gostili britanskega ambasadorja. Gostu v čast so zapeli tudi nekaj pesmi. Pevski žar, okrepljen z buteljkami dobrega vina, je pevce zanesel k starof-rancoskim pesmim in med drugimi so zapeli tudi tisto, ki poje: »Živela francoska kraljica, dol angleška, ki nam vojno napoveduje!« Šele zjutraj seje mačkastim glavam posvetilo, kaj so in komu so peli neprimerne starinske pesmi. Poslali so opravičilno pismo britanskemu ambasadorju, istočasno pa je na kantonalno vlado prišlo pismo z ambasade, v katerem seje ambasador zahvaljeval za čudovit večer. Seveda diplomat ni znal francosko, še manj pa staro francoščino.
• ••
PA SE VRNIMO nazaj v Sovjetsko zvezo in poglejmo, kaj se zgodi, če se novinarji, vajeni tiskarskih škratov in rac, lotijo izdajanja koledarjev. Društvo novinarjev SSR Gruzije je izdalo koledar, na katerem je imel februar 30 dni. Na srečo se po tem koledarju niso ravnali na železnicah in še kje drugje. Vrag si vedi, če ni tudi tu mešal štrene državni sovražnik št. 1 — alkohol.
Hud vihar razsajal po Kranjskem
Zlasti huda škoda na Dolenjskem — V Ljubljani se bode odkril Prešernov spome-_____________nik — Tisoč kron nagrade za ovadbo ponarejevalcev_____________
(Hud v i h a r) z nalivom je razsajal v nedeljo po Kranjskem, zlasti hudo škodo je pouzročil v novomeškem, trebanjskem in mokronoškem okraju na Dolenjskem, pa tudi v Ljubljani in okolici je strela udarila obilokrat v drevesa, v električno železnico, v gospodarska poslopja itd. Po nekod je padala tudi toča. Po hudi suši je naliv sicer namočil zemljo, vendar je tudi povzročil precejšnjo škodo, zlasti z odkrivanjem streh in podiranjem dreves.
(Prešernov) spomenik se bode slovesno odkril v Ljubljani 10. septembra t. 1. Spomenik bode stal na Marijinem trgu, kjer je bila popred Bučarjeva prodajalna. Z odkupom te hiše in ž nje odstranitvijo je zadobil Marijin trg in poslopja, ki so tu po potresu na novo postavljena, neizmerno veliko.
Vsak poznavalec Ljubljane pred potresom se ne more načuditi, v koliko seje mesto tu povzdignilo in olepšalo. In tu bode.stal spomenik— moža pe- || je snika, ki je pred 70 leti in popred svojemu narodu podaril svoje neprecenljive vrednosti imajoče pesmi.	,
Razpon osemdesetletne zgodovine: model »srebrni duh leta.
iz začetka stoletja in »srebrna ostroga« iz letošnjega
Aristokrat na štirih kolesih
Prejšnji mesec so v Rolls-Royceu praznovali: izdelali so stotisoči avtomobil -Kratka zgodovina — Od Lenina do Lennona — Cen nikdar ne navedejo
Dandanes v avtomobilskih tovarnah ne zganjajo nobenega hrupa ob izdelanem stotisočem avtomobilu, še posebno tiho bi bili, če bi za tolikšno proizvodnjo potrebovali več let. Sodobni avtomobilski giganti imajo opravka s takimi serijami vsako leto. Pa vendar so v avtomobilski tovarni v Crevveju nadvse slovesno praznovali prav takšen jubilej, ko so prejšnji mesec izdelali svoj stotisoči avtomobil.
No, resnici na ljubo, to se ni zgodilo v kakšni »štraufenciger-ski« avtomobilski tovarni in tudi vozilo, ki so ga izdelali, ni kakšen fičo ali katra. Stoto tisočico so dosegli v sloviti tovarni prav tako slovitih avtomobilov — v Rolls-Royceu.
Henry Ford, oče moderne avtomobilske proizvodnje v velikih serijah, bi ob podatkih o času izdelave Rolls—Royceovih avtomobilov dobil čir na želodcu. Zadnji model »srebrne ostroge«, kot se imenuje najnovejši tip avtomobila, so delali cele tri mesece. Prvi izdelani model je dobil častno mesto v tovarniškem muzeju, ob »srebrnem duhu« iz leta 1907 in drugih razstavljenih modelih, sledilo pa mu je samo še 25 enakih modelov. Cena »srebrne ostroge« iz Rolls-Royceove tovarne je v našem denarju 34 milijonov dinarjev. Glede na število možnih kupcev serija res ni premajhna.
In zakaj takšna počasnost in tako visoka cena? Ves čar leži v ročnem delu. Vsak avtomobil je izdelan na obrtniški način, pri tem pa izberejo najboljše, kar je možno dobiti. Za prevleke sedežev so pri srebrni ostrogi« uporabili najfinejše švedsko usnje posebej izbranih kosov. Za armaturno ploščo so nabavili les laškega oreha, pri tem pa so za vsako ploščo shranili tolikšen kos lesa, da bo mogoče ob potrebi ploščo popraviti z lesom istega drevesa in popolnoma enakega vzorca le-
(Preprosto) ljudstvo kaj pogosto krši uži-tninske predpise iz nevednosti. Saj tudi ni čuda! Od kod naj preprost človek zve, kaj je pravo in kaj ne, ko nimamo spisov v domačem jeziku, ki bi ga o tem poučili. Celo olikanemu občinstvu je užitnina le malo znana. Temu nedostatku se je sedaj odpomoglo. V obliki poljudne razprave nam je g. pisatelj podal težka, včasih celo sporna vprašanja. Tudi čigar dih ni vajen na znanstvena razmotriva-nja, bo našel v knjižici pri pazljivem čitanju to, kar bo iskal.
(Tisoč) kron nagrade je obljubilo finančno ministrstvo tistemu, po koji ovadbi bi sej>rišlo na sled ponarejevalcem kovanega denarja. Že od 1. 1897 krožijo iz kovine, med katero je pomešano tudi nekaj srebra, ponarejeni enokronski, enogoldinarski in petkronski falsifikati in teh je vedno več. Ker se je bati, da bi se falsifikate tudi na deželo med preprosti narod raztrosilo, se s tem opozarja.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. avgusta 1905)
Zračni tatovi
Razpaslo se je ponarejanje letalskih vozovnic
Letalski prevozniki v svetu se soočajo z vse večjimi težavami zaradi ponarejenih in spremenjenih vozovnic. Lopovi so namreč zavohali, da je ponarejanje letalskih vozovnic precej lažja stvar kot ponarejanje denarja, vredne pa so dovolj, da se jih splača ponarediti in prodati na črno. Pa tudi opaziti ponaredek je bilo doslej težko. Pošteni strani je priskočil na pomoč računalnik. Letalski prevozniki računajo, da bodo z njegovo pomočjo zmanjšali odliv denarja, ki znaša kar 135 milijard dinarjev letno.
Letalski prevozniki nekaterih družb so torej posegli po elektronski pomoči. Vozovnice tiskajo na poseben papir, na katerega je mogoče natisniti računalniško kodirane podatke. Pri kontroli vozovnic na letališču kontrolor preleti vozovnico z običajnim svetlobnim peresom, ki ga dobro poznajo računalnikarji tudi pri nas, mala naprava, nič večja od elektronskega kalkulatorja, pa takoj ugotovi, ali gre za ponaredek ali celo za sumljive naknadne spremembe. Sumljivo vozovnico (in z njo potnika) seveda pošljejo v nadaljnjo »obdelavo«.
Osrednji računalnik lahko v primeru spreminjanja podatkov na izvirni vozovnici v nekaj sekundah ugotovi, kdaj in kje je
ipljena
t. Ce je |
njeno pravo vrednost. Leje ponaredek, pa je jasno že prej. Potnik potem pač pomaga policiji s podatki, ki so mu znani, če seveda ni kar sam poskušal na tak nezakonit način prihraniti ali dobiti nekaj denarja. .
tnic. Med podobnimi drobnarijami je tudi kipce, ki ga nameščajo na vrh sprednje maske hladilnika. Žensko figurico ulivajo na 4.000 let star livarski način, ki so ga odkrili in uporabljali Kitajci.
Vse to seveda dviga ceno avtomobilu v astronomske višine, hkrati ko ga solidna izdelava, servis in ugled postavljajo v sam vrh. »Ves ostali svet ne more narediti ničesar takega,« pravi eden od 3.800 zaposlenih. Prav ima.
Zgodovina Rolls-Roycea se je začela pisati leta 1904, ko sta se srečala inž. Henry Royce in podjetnik Charles Rolls v manchestrskem hotelu Midland in sklenila sodelovanje. Tri leta kasneje je po angleških cestah že zapeljal prvi »srebrni duh«. Leta 1910jeRollsv letalski nesreči umrl, vendar je Royce nadaljeval proizvodnjo dragih luksuznih avtomobilov. Leta 1933 je umrl tudi on. Na ustanovitelja še danes spominja ime tovarne in dvojni R na avtomobilih.
Odlični avtomobili za odlične ljudi! Rollsroycei so zgled za takšno geslo. Z avtomobili te slavne britanske tovarne so se vozili mnogi slavni ljudje, od V. I. Lenina, ki je svoj model opremil z gosenicami, da je bil kos hudi ruski zimi, do slavnega beatla Johna Lennona, ki je dal svojega rollsro-ycea pobarvati s psihadelično rumeno barvo. Lord Mountbatten si skoraj vsako leto kupi novega, indijski maharadže naročajo zase pozlačene in dodatno drago okrašene modele, Lawrence Arabski je dal svoj rollsroyce očvrstiti z oklepom, medtem ko je vojskovodja maršal Montgomery dal na dan D med zavezniško invazijo prepeljati svojega kot edino zasebno vozilo na evropska tla. Rollsroycea imajo med drugimi Frank Sinatra, Barbara Streisand, Michael Jackson. Britanska kraljica jih ima pet, nekaj pa jih bi našli tudi v garažah voditeljev socialističnih in komunističnih držav. Rollsroyce je, skratka, povsod,
kjer kaj dajo na zunanji videzi! ugled.
Okoli Ro!ls-Roycea se spletaj0 številne legende. Med najbolj z""' nimi je tista, ki pripoveduje 0 nekem lastniku rollsroycea, ki Je' tovarno sporočil, da se mu je mila os. Tovarna je takoj poslala* letalom dva mehanika, ki S!J okvaro popravila. Ko pa je lastni* sporočil, da bi popravilo žel" plačati in naj mu izstavijo raču"-so mu odgovorili, da o tem nič"' vedo in daje kaj takega nemogoč' saj se rollsroyceom ne more zloti"' ti os.	,
Tolikšen ugled je prem®11 prenekaterega podjetnega pošlo)! neža, da je poskušal izrab'11 svetovno slavo imena Rolls-RoJ' ce. Tako so z njim krstili že mah1, kaj, od zobozdravniških stolov javnih hiš. Vsako leto pravna sl"! žba Rolls-Roycea sproži ok"11 500 sodnih sporov zaradi zlorab njihovega imena. S sodiščem f. imel opravka tudi neki italijansk' državljan, ki si je v znak občuJ"' vanja in spoštovanja nadel i"1 Rolly Royce.
Ni je stvari brez svoje tem"* pege. Tudi na častitem in ugl""' nem Rolls-Royceu jih je nek") predvsem ekonomskih. Tovarn" se je leta 1971 znašla pre bankrotom zaradi izgube v P" oizvodnji letalskih motorjev. P"! oizvodnjo avtomobilov so loč"1 od izgubarjev (mi bi rekli, da so s* stozdirali). Leta 1982 so v tovarn' imeli pettedensko prekinitev del"; to je štrajk, ko so z dela odpustil' skoraj tisoč delavcev. Srečali so s" j tudi s pocenitvijo svojih avtom0: bilov, česar pa seveda niso obeša" na veliki zvon, Roils-Royce v sy* ojih reklamah nikoli ne omeni" cene in denarja.
Zadnja tri leta je spet bolje. T"' varna ima nekajkrat večji dobic" kot leta poprej, kupcev za ta, z"1 draga vozila je spet dovolj. A kd° bi rad rollsroycea, mora pač poč", kati. Nikoli ne bodo velikosefij" avtomobili dostopni takoj. ^
(Vi,: r“"
Uspešen boj z bolečino^
Premagan strah pred bolečinami — Nič več bol^e injekcije — Vsadki zoper stalne bolečine ^
Lijih v obliki tabletk, s čimer so ^ pravili vbode injekcijskih so dovolj boleči in po daljšern bajanju zares neprijetna stvar-dnja novost je tabletka mon1 ki deluje 12 ur, kar je dovolj|
Ljudi ni groza pred rakom le zaradi tega, ker je bolezen smrtna, marveč tudi zaradi tega, ker jo v mnogih primerih spremljajo hude bolečine. Tumorji začno med rastjo pritiskati na živce in občutljive organe, metastaze pa lahko dosežejo tudi najbolj občutljive dele telesa. Tako kar 90 odstotkov za rakom obolelih pred smrtjo trpi za hudimi bolečinami. Zato medicinski raziskovalci . skoraj enako vneto, kot iščejo, zdravilo 3
za raka, iščejo tudi učinkovite na- ,/.oin. V majhnih dozah je iz* čine za lajšanje telesnih.ir»’dušev-	učinkovit pri odpravljanju	{
nih bolečin. Pri tem iz dneva v dan	ečin, hkrati pa zaenkrat n	jil
dosegajo več.	>y<	v;	-dokaže, da bi lahko PoVzrjng
Predvsem zdravniki-dandanes jilodvisnost, kar je pri he.r%a več vedo o nevroloških mehaniz-,,: precejšnja nevarnost. Zaradi ^ mih, po katerih bolečine na$ta- noje heroin kot lajšalec bolečin v jajo, v rokah imajo močna Zdravi- ; katerih državah sveta SP^.°V.ivit-la, razvili pa so tudi povsefn nove -	povedan, čeprav je zelo učink
načine lajšanja bolečin. ! oj j <.................... ‘	J"'°a
Aspirin in podobne lahke droge
dolgo, mimo in krepčilno sPa,]si Morfin se iz tabletke izloča po in prav to omogoča popoln0 0 „ ranitev bolečine za polovico o
va'	,	,ik	di'
Novost je tudi nov narkot>N'
, laudid H P, ki naj bi zamenja' g
!oin. V majhnih dozah je izr® •
Kaže, da ga bo nova pešno nadomestila.
drog"
so učinkoviti lajšalci zmerhrh bolečin, medtem ko hujše bolečine lahko lajšajo le močne droge, kot sta morfin in metadon. Dandanes jih dajejo na nov način.'Izdčlali so
Za tiste bolnike, ki
iirtaj®
poškodovane prebavne —~ h tune, morejo jemati morfinsk' ^ blet, so izdelali plastične tub' ^
jih nosijo ves čas s seboj in 1	i{,
teče narkotik pod kožo pr)*0 fr ki jo kirurgi vsadijo bolnike1-ko bolnik zmaguje hude b° in se ne muči.	m\-
Najnovejši način lajšanj"^ v ečin pa je dajanje narko ^e, hrbtenično tekočino, kje" fc-mično blokira molekule-'” c,rn jemnike« bolečine v br reii mozgu, s čimer se Pr o občutek bolečine, ker sig bolečini ne pridejo do m°zg |Uje Ker narkotik na ta način ^o, neposredno na centre za bo .j^ih ga lahko dajejo v zelo tn J . količinah, a z velikim učin ^jyl
(Vir: News'
orgaUe
Preko vsadka v lobanji dajejo majhne količine narkotika za zelo učinkovito lajšanje bolečin.
	S		
444-		I	
			
		TOT		
	S	iiii	
prgišče misli
Udobje je ničevo, zabave so Prazne,
G. S, COPELAND
Kadilnice niso nikdar preveč obložene s kadilom.
J. E. KREK
Mladina je termometer časovnega duha.
K. SLANC
Vsakdo ima pravico do svoje lastne pameti in razsodnosti, in vsakdo ima pravico ter celo dolžnost, da pove, kar misli.
I. CANKAR
Drhal govori po mili volji, kakor se ji zdi, zato kvari jezik.
M. POHLIN
Kakršna je mladina, taka je oarodova bodočnost.
F. LEVSTIK . Je preg rešeno se svojega l®zika sramovati, ga zatajiti ino c|o pozabiti.
A. M. SLOMŠEK
Strah pred raznolikostjo idej (Posebno »nazadnjaških«) razkriva dvom v naprednost lastnih idej.
J. MENCINGER
Besede so neuničljivo seme.
P. SARlC
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
NORV. SLOVNIČAR IN PESNIK
SUMEVEC
OSTANEK KART PRI KVARTANJU
HAVAJSKA!
KITARA
DIMASTA
KRAVA
PONAVLJALNI ! GLAGOL i
REFORMA-
TOR
HUS I
JAP. LUKA
RIM I
"Si«1' PISMENO I -	■	STROKOVNO
MNENJE
ŠPORT
CENTER
PRITOK
RONE
VEROIZ-
POVED
SKANO.
OROBIZ/
ČEVLJAR
IGRALKA
WEST/
VELIK
DUH
AM. M.
IME
TUJKA
NORD. SMUCl/ TOVARNA V CELJU
NEM. OPT. INDUSTRIJA /CIRILSKA CRKA
OVITEK/ GORA V JULIJCIH
NAS OTOK /ČASOVNA ENOTA
DOM. M. IME
GL. , STEVNIK/ ASTATIJ !
VRTNA j CVETICA/!
RIM. POZDRAV!
I PRELAZ I CEZ | VELEBIT
MUSLIM.
SOONIK
ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI
OL
OCE
NAČELNIK
BANOVINE
PELINKO-
VEC
SUKNJIČ
BRUNO
TRAVEN/
PRITISK
PREVOZNO jAI|F>
sredstvo!
DEL
OBRAZA
OL
STROJILO
Pustolovščine doma na stolu
Pustolovske igre so osvojile srca in pamet — V ZDA že zdravijo zasvojence   tovrstne zabave — V nekaj letih je nastala industrija iger_
Nedolgo tega so v Združenih državah Amerike odprli prvo kli-fjtko, kije namenjena zdravljenju bolnikov prav posebne vrste, holmov, ki jih še pred nekaj leti n>kjer niso poznali in ni nihče niti Pomislil, da bi se lahko kdaj pojavili. Pa vendar so se začeli množiti kpt gobe po dežju. Ne gre za žrtve a|dsa ali kakšne druge skrivnostne y>rusne bolezni, marveč za zasvojence z računalniškimi igricami,
*prej za nekakšen »stranski proizvod« sodobne računalniške
Smrčanje in zdravje
njimi začel tudi Američan Scott Adams.
Prve računalniške pustolovske igre so bile zgolj tekstovne, brez slik. Ena od njih, Veliko po-dzemljsko kraljestvo Zorka, je postala še posebno priljubljena in je najverjetneje bila vzor za številne druge, ki so ji sledile.
Scott Adams je prvi prinesel podobno pustolovsko igro v računalniški program za računalnik Apple in s tem odprl svetovni trg. Seveda je imel tudi sam korist od
ehnologije, ki je silovito vdrla z jšav in strogo varovanih poslov-J" in vojaških krogov v domove lr°kega kroga ljudi in so ji Predvsem mlajši rodovi na široko dprli vrata in srca.
Najgloblje so srca in pamet t^v°jile pustolovske igre, saj se *° imenovanih arkadnih iger, rn ^ater'b nekaj velja le dober ,e|'eks in nekaj spretnosti, vsakdo i®J kmalu naveliča. V pustolov-
skih
advi
'grah, ali kakor jim rečejo, v
draži
pnturah games, pa je vse več
so
Ijivega in vznemirljivega. Ni-Preproste, zahtevajo tako ckoč celega človeka. In tako so aJbolj zagrizeni ostajali pri pri-,8anem računalniku in ob svetle-
če:
m se monitorju ali televizorju ..ure dneva in noči. Čarobni et jih je povsem osvojil in jih iz-•• iz običajnega življenjskega ri-tC3’spremenil njihove navade do v mere, da niso bili več kos , Sakdanjim zahtevam, ki jih otro-om postavljata šola in domača ^.goja. Postali so nekakšni bolni-*• zdravljenja potrebni zasvojen-
Kratek pogled y zgodovino P stolovskih iger odkrije zani-lv° stvar, da so bile namreč prve P stolovske igre napisane že pred ^ c kot desetimi leti. Preseneča, n^nis° bile napisane za računal-
riaf nj'm‘ Je za(-e( škotski ustva--j!alec Gary Gygax. Njegova igra crtinice in zmaji je postala zelo I ro izredno priljubljena in kma-§ ,s° se pojavile podobne igrice. SQle v začetku osemdesetih let pa Prve pustolovske igre napisali računalnike. Nastale so v djetju Infocom, hkrati pa je z
Sonce na drobno
Od gorniške termoske do sončnega hladilnika
Ne vemo sicer, ali je Mario Posnanski, kot se zdaj piše, naše gore list, a nekaj koristnega je naredil tudi za naš gorski svet, še posebno, če pomislimo na vse večje onesnaževanje gora z najrazličnejšimi odpadki. Mož je namreč izumil gorniško termo-sko, steklenico, s katero je mogoče skuhati čaj kjerkoli v gorah, če je vreme sončno, pri tem pa ni potreben ne kuhalnik ne ogenj, saj pripravljeni čaj ali kakšno drugo pijačo ogreje Sonce;
; Steklenica je narejena tako, da je v nji vgrajeno pregibno aluminijasto ogledalo, ki ga je po potrebi mogoče raztegniti, da zbira sončne žarke in generi-ra energijo, ki je potrebna, da tekočina v steklenici zavre.
Gorniška termoska izkorišča najnovejše materiale, ki so jih izumili v zadnjem času, ko so začeli sončno energijo izkoriščati tudi za najrazličnejše male naprave. Tako so izdelali baterijske polnilce, s katerimi je mogoče napolniti nikelj- kad-mijeve baterije za najrazličnejše naprave, od radia do svetil. Izdelali so tudi sončne polnilce za avtomobilske in druge aku-mHatorje, da samonapajalne radijske postaje in telefona, primerne za puščavske kraje, niti ne omenjamo.
Zanimiv je tudi sončni hladilnik, ki so ga izdelali posebej za zdravstvene postaje v tako imenovanem tretjem svetu. Elektriko za hlajenje daje sonce.
tega, saj je hitro obogatel. Osnoval je celo lastno podjetje Adven-ture International na Floridi.
Igram, ki so bile samo tekstovne, so kmalu začeli dodajati slike in tako so za računalnik Apple nastale prve slikovne pustolovske igre, in sicer so bile to Apple Manor, Apshaiski tempelj idr.
Toda presenečenja so še sledila. Podjetje Wilderness Adventure je razvilo prvo pravo video igro pustolovskega tipa. To je bila igra Odisejeve pustolovščine, ki je ponudila pravo bogastvo slike in domišljije. Igralca je vodila po fantastičnem kraljestvu otokov, po katerih je iskal čarovno žezlo.
Približno v istem času se je pojavila že tudi prva igra, ki je zburila duhove, ki z računalništvom niso imeli nobenih zvez. Bila je to pornografska igrica (ne prav huda), s pomočjo katere je igralec doživljal razburljive nočne pustolovščine po newyorških ulicah in lokalih.
Prava povodenj računalniških pustolovskih igric se je začela, ko so se na trgu pojavili mali računalniki, kot sta Sinclairjev spectrum in commodore.
Danes je dobrih in povprečnih pustolovskih igric, kolikor si jih kdo poželi. In navdušujejo že tudi na tisoče mladih v naši ožji in širši domovini. Klinik za zdravljenje zasvojencev pa nam zaenkrat še ni treba.
Nočna »godba« je lahko znamenje bolezni
Krepko nočno smrčanje je že marsikomu, ki ga je moral poslušati, požrlo živce, pregnalo spanec in celo razdrlo zakon.-Videti je, kot da zaradi smrčanja trpijo samo tisti, ki jim je usojeno to »malo nočno glasbo« poslušati, medtem ko izvajalec sladko spi in si s krepkim spanjem nabira moči. Toda znanstveniki z univerze v Helsinkih so ugotovili, da bi pravzaprav moral biti zaskrbljen smrčeči, saj so ugotovili, da obstoje povezave med smrčanjem in visokim krvnim pritiskom ter angino peetoris, torej je smrčanje znamenje resne zdravstvene ogroženosti.
Finski raziskovalci so opravili raziskavo, v katero so vključili 3.847 moških in 3.664 žensk, da bi prišli do uporabnih podatkov o razširjenosti smrčanja in povezavah z zdravstvenim stanjem posameznika. Izkazalo se je, da dvainpolkrat več moških kot žensk med spanjem redno smrči. Nočni »žagarji« so torej predvsem moški, in sicer smrči vsak enajsti moški, medtem ko smrči le vsaka petindvajseta ženska. Z leti se pri moških smrčanje le nekoliko močneje izrazi, pri ženskah pa leta smrčanje občutno pojačijo.
Raziskovalci so tudi ugotovili, da so k smrčanju precej bolj nagnjeni debeli ljudje. Kar dvakrat več je med »nočnimi godbeniki« debeluhov kot suhcev.
Vroča kri zaradi zastave
Nekateri Avstralci bi se radi znebili veljavne zastave in hočejo novo — Sporni Union Jack
Znano je, kolikšne težave, potrebne in nepotrebne, imamo pri nas v Jugoslaviji z državno himno, ki se nam nikakor noče posrečiti, pa vztrajno igramo verzijo poljske himne. Nekaj podobnega so si zdaj skuhali tudi Avstralci, saj se je javnost na najmanjši zemeljski celini razdelila in ogrela zaradi vprašanja o državnem simbolu, ki naj bi bil potreben temeljite prenove.
Gre za avstralsko zastavo. Ozvezdje Južnega križa, ki je na nji, namreč že dolgo sveti tudi na novozelandski zastavi, da sploh ne omenjamo nacionalne zastave male otoške državice Tuvalu, ki ima enako podobo. Toda bolj kot to moti mnoge Avstralce nekaj drugega: v gornejm kotu nad ozvezdjem zavzema dobro četrtino polja tako imenovani Union Jack, kot priljubljeno pravijo britanski nacionalni zastavi.
Avstralija je namreč že 84 let neodvisna, zato je takšen avtoritativen spomin na preteklost, ko je bila še britanska kolonija, mnogim povsem odveč. Zato se je rodila zamisel, da bi dobili novo zastavo, na kateri ne bi bilo znamenj kolonialne preteklosti. Svobodne in neodvisne države naj bi pač imele takšno tudi zastavo.
Tako je najbolj razširjena avstralska revija The Bulletin v sodelovanju s sidneysko radijsko postajo sprožila javen natečaj za osnutek nove zastave, ki ga bodo
potem izročili parlamentu in ga predlagali za sprejem.
Pobuda ni uradna, a je vendar naletela na velik odziv. Vsakršni osnutki prihajajo, od inačic že znanega Južnega križa do podobe emuja, ki tišči glavo v pesek. Javnost pa se vse bolj vročekrvno deli na pristaše stare zastave z Union Jackom in na pristaše nove, »neodvisne« zastave. Uredništvo The Bulletina bombardirajo bralci s pismi, v katerih zagrizeno branijo staro zastavo ali zahtevajo novo. Nekaterim se spomin na nekdanje tesne vezi z Veliko Britanijo ne zdijo nič takega, česar bi se morali sramovati, in vidijo v britanski zastavi na delu avstralske le simbol preteklosti, mnogim pa je prav to največji kamen spotike.
Povejmo še, da je bila sedanja zastava uradno sprejeta 22. maja 1909 in 15. maja 1954 še enkrat uradno potrjena. Podobno kot zvezna zastava imajo tudi posamezne teritorialne zastave v zgornjem kotu britansko zastavo, le zastava Severnega teritorija je brez nje.
Kako se bo zaplet z zastavo razrešil, bomo še zvedeli. Ta čas pa naj nas malo pomiri z našimi lastnimi težavami pri izbiri nove himne. Najbrž bi tako Avstralci kot mi zaslužili kot skupno zastavo tisti osnutek, ki ima podobo emuja z glavo v pesku.
MiM
Iskra, Industrija za avtomatiko, n. sub. o. tozd Tovarna energetske elektronike Novo mesto, o. sub. o.
68001 Novo mesto, Velika Cikava 22
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
smerračunalni-
1. vodje računalniškega centra
pod naslednjimi pogoji:
— diplomiran inženir elektrotehnike-štvo
— diplomiran matematik
— diplomiran organizator dela
— 4 leta delovnih izkušenj
2. več diplomiranih inženirjev elektro smeri ali diplomiranih ekonomistov za delo
v računalniškem centru.
>kOd kandidatov pričakujemo, da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj s področja računalništva — programiranja.
3. samostojni planer poslovanja
pod naslednjimi pogoji:
— diplomiran inženir strojništva
— diplomiran organizator dela
— diplomiran ekonomist
— 3 leta delovnih izkušenj
Za vsa navedena dela in naloge bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas, ž 90 dnevnim poskusnim delom.
Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema kadrovska služba tozd 8 dni po objavi.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
587/36-85
Krojaško podjetje Krojač, Glavni trg 17 68000 Novo mesto Delavski svet
razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili za dobo 4 let
računovodja — relekcija
Razpisni pogoji:
ekonomska srednja šola s triletno prakso ali druga ustrezna šola z večletno prakso pri enakih ali podobnih delih
Kandidat mora biti samostojen pri opravljanju del in nalog.
Delo je za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema razpisna komisija 8 dni po objavljenem razpisu na naslov: Krojaško podjetje Krojač, Novo mesto, Glavni trg 17, za razpisno komisijo.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje ponudb.
584/36-85
Cestno podjetje Novo mesto
tozd Vzdrževanje in varstvo cest Črnomelj
razpisuje javno licitacijo
za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. osebno vozilo IMV-Renault 4 TL, neregistrirano, v voznem stanju, leto izdelave 1978.
Izklicna cena 100000,00 din.
2. ročna motorna kosilnica ACME-SEP, leto izdelave 1978, v okvari.
Izklicna cena 50000,00 din.
Licitacija bo v četrtek, 12. 9. 1985, ob 8. uri na sedežu tozd v Črnomlju, Belokranjska cesta.
Ogled je mogoč vsak dan od 6, do 14. ure v Črnomlju. Pred licitacijo morajo interesenti položiti na blagajni tozd kavcijo v višini 10% od izklicne cene. Prometni davek plača kupec.
581/36-85
Sekretariat skupščine občine Krško
razpisuje
delovne naloge in opravila
informator — vodja pisarne
v občinskem Indok centru
A) pogoji:
— višja ali srednja šola družboslovne usmeritve s 3 oziroma 5 letnimi delovnimi izkušnjami
— obvladanje slovenskega jezika
B) Želimo, da ima kandidat:
— smisel in veselje do dela v informativni (novinarski) dejavnosti,
— smisel za samostojno oblikovanje prispevkov za občinsko delegatsko glasilo »Naš glas«,
— osnovno znanje strojepisja in da po možnosti obvlada osnove fotografije.
Kandidati naj vlogo s pismenimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni kadrovski službi SO Krško.
590/36-85
PESTER KOLESARSKI VIKEND
• Nekako v senci v nedeljo končanega svetovnega kolesarskega prvenstva je ostala vrsta zanimivih tekmovanj, ki so se jih udeležili tudi kolesarji novomeške Krke. Tako je bila v nedeljo na krožni progi na Brdu dirka za »Veliko nagrado Roga«. V članski konkurenci je zmagal Zavbi, sledijo pa z enakim časom: Tahmajster (Rog), Smole in Glivar (oba Krka), medtem ko so z domala triminutnim zaostankom pripeljali v cilj ostali kolesarji. Med njimi tudi Darko Papež, ki je bil 9. V konkurenci mlajših mladincev je Zalet elj iz Krke zasedel 2. mesto.
• V soboto je skupina novomeških pionirjev in mlajših mladincev sodelovala na dirki po ulicah Grosuplja. Med pionirji B je bil Mrvar 2., pri pionirjih A Fink prav tako 2., Puš 8. in Pavlič 10. Med mlajšimi mladinci je Zaletelj zasedel 2. mesto.
• Prav tako v soboto pa je članska vrsta nastopila na nočnem kriteriju v avstrijskem Spittalu. Med 70 kolesarji iz Avstrije, Madžarske, Zahodne Nemčije, Italije in Jugoslavije je bil Smole 2., Novak 13., Glivar 15. in D. Papež 17.
DEKLE ZMAGALO MED PIONIRJI
KOČEVJE — Na občinskem teniškem prvenstvu, ki se je končalo pred dnevi, je nastopilo 26 igralcev, ki so bili razdeljeni v tri kategorije. Zanimivo je, da je med pionirji slavila Nataša Briški, ki je v finalu premagala Koleto z 9:2, v finalnem obračunu mladincev je A. Gregorič premagal P. Gregoriča z 2:0, med člani pa Koleta Lampo s 6:1 in 6:3.
M. G-č.
V NEDELJO MALI NOGOMET
ŠENTJERNEJ — NK Šentjernej bo organiziral v nedeljo, 8. septembra, turnir v malem nogometu. Tekme bodo na igrišču pri osnovni šoli, prijave pa bodo na dan tekmovanja sprejemali do 8. ure. Informacije na telefon (068) 23-530.
PREMOČNA ZMAGA INLESA
SODRAŽICA — Rokometni delavci iz Sodražice so pripravili tradicionalni memorialni turnir Staneta Fajdige, na katerem so nastopileekipe Donita, Inlesa in Itas. Premočno je zmagala vrsta Inlesa, najboljši strelec je bil J. Ilc (Inles) z 18 zadetki, igralec Troha (Donit), najboljši vratar pa Rački iz Itasa. Srečanja sta vodila Ribničana Pelc in Kersnič.
M. G-č.
BRANKO ROKAVEC — JUNAK DNEVA — Trebanjsko AMD in Moto-klub sta preteklo nedeljo na Mirni organizirala motosialom, katerega se je udeležilo lepo število motoristov iz petih klubov: Trebnjega, Mengša, Domžal, Lukovice in Kamnika. Na 1300 metrov dolgi progi, kjer je bilo treba voziti tudi motosialom, se je najbolje odrezal domačin Branko Rokavec, ki je zmagal v svoji kategoriji in sploh postavil tudi najboljši čas, drugouvrščenega Verbiča je ugnal za celih šest sekund. Sicer pa v skupni uvrstitvi tega medklubskega tekmovanja — do konca manjkata še dve dirki — še naprej vodijo Domžale, drugi pa so domačini. Na lepo izvedenem tekmovanju, ki je pritegnilo pozornost velikega števila tekmovalcev, razen manjše nezgode ni bilo zapletov. Trebanjci kanijo prireditev prihodnje leto organizirati še bolj ambiciozno. Zadovoljen pa je bil tudi predstavnik pokrovitelja Polikcma iz Velikega Gabra. Marjan Umek. Na sliki: Rokavec prejema pokal. (Foto: J. Simčič)
Pomemben le zaslužek
Preveč ljudi boli glava zato, ker namesto o nogometu razmišljajo, kje bodo zaslužili
KOČEVJE — Veliko je že bilo izrečenih besed na račun krize slovenskega nogometa, manj je javnost izvedela o vzrokih za nazadovanje dolenjskih žogobrcev. Kot je znano, sta edina ligaška predstavnika poslej novomeški Elan in Brežice, vendar oba le v območnih ligah, še ne tako dolgo nazaj pa smo imeli kar dve ekipi v
1. slovenski ligi. In vzroki? O njih je spregovoril Jože Gorše iz Kočevja, nekdanji član IO NZS in znani nogometni delavec.
»Takoj bi navedel tipičen primer naših slabosti. V mislih imam novomeški Elan, kjer so v pretekli sezoni najeli ljubljanskega trenerja Nikolo Popivodo, ob njem pa še nekaj nogometašev iz Kočevja in Črnomlja. Brez dvoma so za to potrošili precej denarja, vse seveda s ciljem, da se ekipa prebije v I. slovensko ligo, vendar so bili ob koncu zelo daleč od želja. Hkrati s trenerjem so po tem neuspehu Novomeščanom obrnili hrbet Kočevci Struna, Buzuk in Rajšel, enako, kot so to lani storili svojemu dotedanjemu klubu.
To je le drobec iz vsakdanje prakse, če pa prištejemo še slabo trenersko delo, nedelo uprav v klubih, slabe materialne razmere, je podoba precej jasnejša. Zdi pa se mi, da so največji udarec nogometu, kot tudi slovenskemu športu nasploh zadali znameniti »portoroški sklepi«. Po njihovem sprejetju je več nogometnih kolektivov prenehalo z delom (Ribnica, Ivančna gorica, Grosuplje, Šentjernej, Cerknica, Rakek), saj so
tamkajšnji nogometni delavci videli, daje njihov trud zaman, brez sleherne cene. Svoj obstoj so izborili le Kočevje, Elan in Bela krajina, kar pa je za kakšno večjo kvaliteto nogometa na Dolenjskem odločno premalo. Ob vsem tem se danes v nogometu srečujemo z novimi nesmisli. Eden med njimi je ta, da bi morala Kočevje in Ribnica poslej igrati v dolenjski nogometni ligi, čeprav je naše stališče, da igramo v ligaškem tekmovanju ljubljanskega območja, kamor ribniško-kočevska dolina tudi sodi. Za sodelovanje v dolenjski ligi bi porabili neprimerno več časa in denarja,« razmišlja Gorše.
Pa vsem tem bi bilo moč sklepati, da se nogometu na Dolenjskem pišejo črni dnevi. Morda je res tako, a le, če že danes ne bomo pričeli z drugačnim delom. Gorše pravi, da sodi na prvem mestu k dobremu klubu tudi dobra uprava in sposoben trenerski kader, ki bo delal z vsemi kategorijami igralcev.
»Preveč ljudi v našem nogometu boli glava zaradi tega, ker samo razmišljajo, kje in koliko bodo zaslužili. Nesmiselno je kupovati in plačevati igralce in trCnerje, ki nam bodo slej ko prej obrnili hrbet. Dokler se ne bomo oprli na svoje moči, dokler ne bomo imeli dobro organizirane sodniške in trenerske organizacije, tudi rezultatov ne bo. Pa ne pričakujemo veliko, le to, da bomo sčasoma imeli svojega predstavnika tudi v I. republiški ligi,« je zaključil Jože Gorše.
M. GLAVONJIČ
Dolenjski list na prizorišču svetovnega prvenstva amaterskih in poklicnih kolesarjev.
Tudi oslabljeni v vrhu
V Dolenjskih Toplicah republiško prvenstvo v hitrostnem potapljanju in plavanju s plavutmi
Samo cestne dirke svetovnega prvenstva kolesarjev si je ogledalo preko 500 tisoč _____________obiskovalcev — Zamujena priložnost Sandija Papeža_________________
NAJBOLJŠI JUGOSLOVAN NA SP — V okolici italijanskega Trevisa se je v nedeljo končalo svetovno prvenstvo amaterskih in poklicnih kole-sarjev. Za Jugoslovane je bila zagotovo najzanimivejša sobotna preizkušnja najboljših amaterjev sveta, v kateri je med šesterico jugoslovanskih kolesarjev nastopil tudi Novomeščan Sandi Papež. S 36. mestom je dosegel najboljšo jugoslovansko uvrstitev, mnogi pa so mnenja, da je Papež tokrat izpustil priložnost, da bi dosegel več.
Na posnetku: kolesarji, ki jih je zdelovala huda vročina, so bili še kdko“ Besedilo in slike:	potrebni osvežitve, na srečo pa je imel Sandi Papež (levo) ob progi nekaj
BOJAN BUDJA svojih navijačev, ki so ga v vsakem krogu počakali s »pošiljko«sveže vode-
MED NAJBOLJŠIMI KOLESARJI SVETA
eno mesto v končni razvrstitvi. Sicer pa da najboljšo podobo o vrednosti tega rezultata podatek; da so za našimi kolesarji ostali celo Francozi, kjer je kolesarstvo nacionalni šport, da so bili več kot 3 minute za Jugoslovani tudi Bolgari, zanje pa so vozili isti tekmovalci, ki so pred dvema mesecema na balkanskem prvenstvu ugnali našo vrsto, itd. In ni odveč razmišljanje, da bi naša vrsta ob udeležbi, kakršna je bila na OI v Los Angelesu, s tem nastopom tam pristala celo na 5. mestu. Takrat pa smo 9. mesto naše ekipe označili za uspešno...
Poglavje zase je sobotni nastop v posamični vožnji. Pavlič, Lampič, Čerin, Bulič, Pavlovič in Papež so imeli srečno roko pri žrebu, saj so v ogromni množici kolesarjev startali iz prve vrste, toda vse seje postavilo na glavo že po prvih dveh krogih. Pavlovič je že po kakih 30 kilometrih pokazal, da ne sodi v ekipo, saj je vse bolj zaostajal, kar se kakšnemu Glivarju, Marnu, Ž. Pavliču in še komu zanesljivo vsaj v prvi polovici proge ne bi dogodilo. Bulič in Čerin sta bila žrtvi dveh množičnih padcev, tako da je slednji potem, ko v zamenjavo ni dobil ustreznega kolesa, celo odstopil. Naši aduti so ostajali le še Pavlič, Bulič in Papež, saj sta z Čerinom po hudi vročini — v senci so namerili kar 35°Celzija — odstopila še Pavlovič in Lampič. Vse pa še zmeraj ni bilo izgubljeno, saj so bili vsi trije vseskozi tik za petami vodilni skupini, in Pavlič je bil v šestem krogu nekaj sekund celo na prvem mestu. Kaj se je dogajal0 zatem, je bolj ali manj znano, nepatu' di vzroki. Znan je tudi končni razple|-36. Sandi Papež, 49. Pavlič, 50. Bulič-In prav končnica dirke je pokazala-kako veliko priložnost je tokrat izpustil iz rok Papež. Resda je bil n® svetovnem prvenstvu prvi mož n3Še ekipe, tako v ekipni kot posamični v<^ žnji, z boljšo taktično vožnjo in viC poguma pa bi se lahko pripeljal sk°zl cilj v skupini, ki je odločala 0 medaljah.
»Ustrašil sem se, ko sem videl dva huda padca pred seboj. Enostavu® nisem imel poguma, da bi se preriva1 skupini naprej, čeprav sem imel za kal takega dovolj moči. Raje sem voziln* začelju, hotel sem pač uvrstitev, saj J bil to moj prvi nastop na tako velike tekmovanju,« je na cilju rekel San Papež.
Hvastijevi aduti so bili Pavlič, Bu1 in Čerin, njim je tudi podredil takti ekipe. Papež naj bi vozil nanje, čepr se je ob koncu izkazalo, da bi m°r biti obratno. Sandi, ki je bil krogov kakih 15 do 20 mest za P® vličem, je v zadnjih dveh krogih 0 kazal, koliko velja. Vztrajno seje pre~ bijal naprej in skozi ciljno črto v si vitem finišu pripeljal na čelu drug skupine. In šele takrat so nekateri pričeli razmišljati, koliko je Papež za mudil, ker se ni skušal prebiti d° vo. dilne grupe, ki seje ločila nekako kroge pred ciljem. Seveda zategade J ne gre prezreti doseženega 36. mesta, še posebej, če vemo, daje Sandi P;lP^ pustil za seboj vse kolesarje Sovjetse zveze (!), Češkoslovaške, Bolgarije, a je ob koncu prehitel celo švicarskega kolesarja, ki je dva kroga vodil, da ne naštevamo naprej. Na srečo je San i Papež med šesterico, ki je vozila v soboto, tisti, ki še daleč ni rekel svoje zadnje besede. Letošnji nastop v Italiji mu bo nedvomno dovolj dobra izkušnja za prihodnje svetovno prvenstvo, ki bo v Coloradu Springsu, verjetno pa ni prevelika skrivnost, da svoje vrhunske rezultate pričakuje na svetovnem prvenstvu čez dve leti na avstrijskem Koroškem in leto kasneje na olimpijskih igrah v Seulu. Rezultate, ki bi ga naj postavili med prvih deset kolesarjev sveta.
Med dokaj poprečnimi rezultati je še najbolj izstopala mlada Mariborčanka Aleksandra Kučej, prijetno pa je presenetila tudi oslabljena in pomlajena novomeška vrsta. Novome-ščaniso bili namreč ekipni zmagovalci in so zmagali v štafeti 4 ,\ 100 metrov v plavanju s plavutmi, poleg tega so bili tretji v štafeti na 4 x 200 metrov. Omenimo še nekaj posamičnih izidov novomeških tekmovalcev: Knap je zmagal na 50 metrov v hitrostnem potapljanju in bil 4. na 100 metrov v plavanju s plavutmi; Gorencje bil 3. na 50 m v hitrostnem potaplajanju in 3. na 400 metrov v plavanju; Novinec je zasedel 3. mesti na 800 in 1.500 metrov v plavanju, medtem ko je bil Avguštin 3. v hitrostnem potapljanju na 800 metrov. Poleg naštetih so za Nov-meščane tekmovale še Žunič, Maznik, Jelenel in Pavletičeva, vsi pa se bodo skupaj z Vidmarjem 12. in 13. oktobra udeležili državnega prvenstva v Beogradu.
ODPRTO PRVENSTVO MULEJU
NOVO MESTO — Na teniških igriščih v Portovaldu seje pred dnevi končalo odprto prvenstvo Novega mesta, na katerem je nastopilo 34 igralcev iz Kranja, Kamnika, Celja, Portoroža, Ljubljane, Brežic, Kočevja in Novega mesta. Rezultati, četrtfinale: Mulej — Rado Vengust 6:1, 6:3, Rok Vengust — Vujoševič 6:3, 7:6, Jeras — Starman 6:0, 6:3, Podgornik — Stokano-vič 7:6, 6:3, polfinale: Mulej — Vengust 6:3, 6:2, Jeras — Podgornik 6:4, 6:3, finale: Mulej — Jeras 6:0, 6:1.
Od petka do nedelje pa bo na teniških igriščih v okviru meseca turizma odprto prvenstvo Dolenjske, Posavja in Bele krajine.
USNJAR — ELAN 1:3 (0:1)
VRHNIKA — Nogometaši novomeškega Elana so prijetno presenetili že na startu letošnjega prvenstva v zahodni območni republiški nogometni ligi. Z zadetki Gabriča, Primca in Mesojedca so odpravili enajsterico Usnjarja in tako vknjižili dve dragoceni točki. Poročila iz Vrhnike govore, da so igralci Elana igrali dopadljivo, zadetke pa dosegli iz hitrih protinapadov. V nedeljo igra Elan doma s Postojno.
V vzhodni skupini so Brežice izgubile v Pekrah z 0:2.
ODBOJKARJI VADIJO DOMA
NOVO MESTO — Te dni so se iz priprav v Škofji Loki vrnili odbojkarji novomeškega Pionirja, ki bodo sedaj z vadbami nadaljevali doma. Med bivanjem v Škofji Loki so Novomeščani odigrali tudi dvoje srečanj. V prvem so se pomerili z ekipo Metalca iz Siska in gladko izgubil z 0:3, v drugi tekmi pa so premagali Bled s 3:1. Dodajmo ob koncu še, daje Zagrebčan Komadina dokončno prestopil k Pionirju, kar bo za Novomeščane v prvenstvu,- od katerega si precej obetajo, velika pridobitev.
GIAVERA DEL MONTELLIO — Malo mestece na obronkih Montella, hriba, kakih 30 kilometrov ddaljenega od Trevisa, kjer stoji ena največjih tovarn za izdelavo športnih in dirkalnih koles v svetu, znameniti Pinarello, je bilo konec minulega tedna središče kolesarskega sveta. Zaključne boje letošnjega svetovnega prvenstva amaterskih in poklicnih kolesarjev, cestnih dirk tako v ekipni kot posamični konkurenci. si je navzlic neposrednim televizijskim in radijskim prenosom neposredno ogledalo preko 500 tisoč ljubiteljev t ega športa. Samov nedeljo, ko so sena blizu 15 kilometrov dolgi krožni progi, ki je imela svoj najtežji del prav v vzponu naMontello, pomerili najboljši poklicni kolesarji sveta, jih je bilo preko 200 tisoč, v soboto, ko je s starta krenilo 200 amaterjev iz enainštiridesetih držav sveta, med njimi tudi šesterica Jugoslovnov, jih je bilo pol manj, a še zmeraj preko 100 tisoč, med njimi pa tudi skupina Dolenjcev, ki je prišla bodrit, koga drugega kot Sandija Papeža.
Če prizorišča dirk avtomobilistov formule 1 in vse okoli njih označujemo za cirkus, potem lahko najmanj enako govorimo o dogajanjih minule dni na severu Italije. Kolesarstvo jetod doma in nič čudnega, da so organizacijo prvenstva sprejeli odprtih rok. 76 posameznikov je vložilo vsak po 10 milijonov lir, zavedajoč se, kot sami izjavili, da kakšnega posebnega zaslužka ne gre pričakovati. Pa vendar so si organizatorji že po končnih preizkušnjah na veledromu v bližnji del Grap-pi zadovoljno meli roke. Samo z vstopnino so pobrali preko 120 milijonov lir, pri tem pa je treba vedeti, da v ta znesek ni vštet iztržek od vstopnic, ki so jih prodajali za cestne dirke. Enodnevna vstopnica za ogled dirkeje veljala 15 tisoč lir (blizu 3 tisoč dinarjev), dvodnevna pa 25 tisoč. Seveda vstopnina še daleč ni bila najpomembnejši vir, na katerega so stavili organizatorji. V dneh prvenstva prav nič ni bilo zastonj. Za naše razmere kar lepo vsoto denarja (tisoč din) je bilo potrebno odšteti za parkirnino, približno toliko je veljalo tudi dva decilitra piva v pločevinki, da ne naštevamo naprej. Največ denarja je seveda primaknila marketinška služba. Za domala poldrugo milijardo lir so prireditev odprodali eni od marketinških služb v Milanu, okoli 500 milijonov so prispevala mesta Treviso, Bassano del Grappa in Vicenza, 1,3 milijarde lir je organizatorjem prispevala država, tako da je bil v nedeljo zvečer račun zagotovo poravnan.
Svetovno kolesarsko prvenstvo je med 21. avgustom in 1. septembrom zasenčilo vsa ostala dogajanja v Italiji.
Uradno drugi šport na Apeninskem polotoku je tokrat potisnil v ozadnje celo nogomet. Ob vsej progi je bilo na stotine šotorov in počitniških prikolic, še posebej pa so za svoje navijače poskrbeli profesionalni kolesarji. Zakupili so večje prostore ob progi in na njih za svoje oboževalce postavili ogromne šotore, kjer je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo. Še posebno razkošna sta bila v tem legendarni Francesco Moser in Saronni, vendar sta v nedeljo oba razočarala člane svojih navijaških društev. Gledalci predvsem prebivalci Montella, so si vzdolž proge postavljali tudi posebne tribune, ki jih je označeval napis »pri-vato«, organizatorji pa so poskrbeli tudi za to, da so obiskovalci lahko spremljali celo dirko. Ob progi je bilo domala na vsakih deset metrov postavljen televizor, ob njem pa seveda »okrepčevalnica«, kjer so si temperamentni Italijani dajali duška ob slehernem uspehu ali neuspehu njihovih ljubljencev.
In kaj ob koncu reči za bero jugoslovanskega zastopstva? Smole, Papež, Ugrenovič in Ropret so v ekipni vožnji zanesljivo izpolnili vsa pričakovanja.
Resda jih doseženo 11. mesto med 28 ekipami na prvi pogled ne uvršča v amaterski kolesarski vrh, vendar je potrebno vedeti še nekaj. Fantje so vozili z izredno poprečno hitrostjo, le nekaj pod 52 kilometrov na uro, kar je za tako mlado vrsto izjemen dosežek.
Ob tem je treba povedati, da je 18 kilometrov pred ciljem odstopil še Ropret, s čimer je bilo izgubljeno vsaj
NOVOMEŠČANI NA SP — Sandi Papež je imel med sobotno dirko najboljših amaterskih kolesarjev sveta izdatno podporo skupine navijačev iz Novega mesta. Opremljeni s transparentom »Sandi Papež — Ratež je s teboj« so huronsko navijali za svojega ljubljenca, kijih na koncu ni razočaral. Velik napis je vzbudil celo zanimanje italijanskih navijačev, ki so Novomeščanom tovariško odstopili prostor ob ograji.
TABORILI KAR OB PROGI — Po prvih ocenah si je cestne vožnje amaterskih in poklicnih kolesarjev ogledalo kar okoli S00 tisoč ljubiteljev tega športa. Najvztrajnejši so si ob progo postavili šotore in počitniške prikolice, s tem pa prihranili kar lep kupček denarja, saj je v dneh prvenstva veljalo prenočevanje v bližnjih hotelih med 50 in 80 tisoč lirami.
Zmaga atletov SRS v Subotici
Novomeški atleti prispevali dve zmagi
SUBOTICA — Novomeški^ mladi atleti Primc, Zupančič in Žulič, ki so v Subotici nastopili v reprezentanci SRS, so osvojili dve prvi, eno drugo in eno tretje mesto. Tretji zanesljivi zmagi so se Novomeščani v dogovoru s selektorjem republiške reprezentance odpovedali, saj so dovolili Fabjanu, ki je imel izredno naporno sezono z vrhom na mladinskih BAI, da je tokrat izpustil reprezentančni nastop. Primc je ponovno zmagal v metu diska (51,00 m), v metu kladiva pa je bil s 35,32 m tretji. Nekaj dni potem, ko je snel mavec s poškodovanega gležnja, je Zupančič v teku na 110 m z ovirami dosegel svoj doslej drugi najboljši čas 14,9 s, s čimer je osvojil srebrno medaljo. Drugo novomeško zmago je pritekel Zulič v štafeti 4x400 m in z dobrim tekom ugnal državnega rekorderja Melnjaka. Prav zmaga v štafeti je slovenskemu moštvu prinesla tudi skupen uspeh.
J. P.
DOLENJSKE TOPLICE — V soboto in nedeljo je bilo na kopališču v Dolenjskih Toplicah odprto prvenstvo Slovenije v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju, ki je obenem dalo letošnje republiške prvake. Nastopilo je pet klubov iz Slovenije in Srbije, že takoj pa je potrebno povedati, da tokrat ni bilo zraven najboljših tekmovalcev, ki so odpotovali na svetovno prvenstvo v vzhodnonemški Stchliensee, poleg teh pa sta manjkala še Ljubljančanka jJna Kraševec in najboljši Novomeščan Igor Vidmar, ki je poškodovan.
POVEČAL NASKOK — Na nedeljski 4. dirki za državno prvenstvo v spee-dwayu, ki je bila v Krškem, je vnovič zmagal Krčan Omerzel in tako v skupnem seštevku povečal naskok pred zasledovalcema Žibertom (Krško) in Pavlicem (Prelog). Okoli 5.000 gledalcev je navdušeno pozdravilo novi uspeh domačega tekmovalca, ki sije s to zmago domala že zagotovil naslov državnega prvaka, saj stadc konca le še dirki v Lendavi in Ljubljani. Na posnetku: Omerzel sprejema čestitke na zmagovalnih stopnicah. (Foto: P. Perc)
POTA
m s vit /
doma razgrajal in GROZIL — Belokranjski miličniki so ■tleli 27. avgusta opraviti z 32-letnim ■Janezom Bajukom iz Radoviče. Mo-žakar je doma razgrajal in grozil, zato so mu možje postave odredili počitek v prostoru za pridržanje, dokler mu alkohol ni izhlapel. Bajuka pa čaka še P°t k sodniku za prekrške.
POPIVAL, RAZBIJAL IN SE PRETEPAL — Dan kasneje so morali »tetliški miličniki v hotel Bela krajina. ’ 1-letni Ilija Šajatovič iz Metlike je te-8a dne veselo popival po lokalih, Razsodnost pa je izgubil v hotelu Bela Rrajina. Vinjen je pričel razbijati kpzarce in se nato še pretepati, tako da »»ličnikom ni preostalo drugega, kot “a so ga pridržali do iztreznitve. Zoper Sajatoviča je bila podana prijava sodniku za prekrške.
ODNESEL KARDANSKO GRED ~~ Neznani storilec je 28. avgusta razs-1JV>1 samonakladalko, ki je bila Rnranjena pod gospodarskim pos-"JPjem 52-letnega Jožeta Pepeža iz Oviblja. Zmikavt je odnesel kardansko gred in s tem lastnika oškodoval za 40 tisočakov. Storilca še iščejo.
ZASEGLI 58 KILOGRAMOV KAVE
NOVO MESTO — Novomeški Prometni miličniki so 30. avgusta med rednim nadziranjem in kontrolo prometa ustavili osebni avtomobil, ki ga je vozil zdomec v Zahodni Nemčiji, 27-letni Tadija Grgič. Podrobnejši pregled vozila je pokazal, da je ml adenič čez mejo Pritihotapil 58 kilogramov ne-Pražene kave, ki jo je skril na raznih mestih v avtomobilu. Kavo so .seveda zasegli._________
STRELA UPEPELILA SKEDENJ
VRH PRI PODLJUBNU — 26. avgusta ob 21.45 je strela udarila v skedenj 46-letnega Metoda Lu-kšiča z Vrha pri Podljubnu. Ogenj Je poslopje posvem upepelil, uničil Pa še 40 ton sena, mlatilnico, pu-halnik z dvema elektromotorjema, čistilec žita, 50 vreč cementa in drugo orodje. Škodo so ocenili na Prek 6 milijonov din.
PO DOLENJSKI 0E2ELI
* Prejšnji teden ali pa še prej je nekdo vlomil v Krkino priročno skladišče v Pluski in se po njem sprehodil. Na koncu je vzel od 15 do 20 parov trenirk. Gejih bo obd-rkal, bo lahko športno živel tja do smrti.
* Ivan J. iz Črmošnjic je prejšnji teden v ponedeljek precej majavih nog zašel v bife samopostrežne trgovine v Črnomlju. Baje mu ni bila všeč ureditev lokala, zato je Pričel razgrajati, ko pa mu je Pričelo zmanjkovati zraka, je sto-Pd še na Kolodvorsko ulico. Vključil seje celo v promet, vendar nespretno, da so morali posredovati miličniki. Končno je »parkiral« na postaji milice.
® Na ozimnico je treba misliti Pravi čas. Tako si je najbrž mislil neznanec, ki je stopil pod kozolec Reliksa Anželja iz Blata pri Trebnjem in v temnih nočnih urah °dnesel 8 s krompirjem naloženih Sajbic.
Tudi letos razred mrtvih?
Kako varna je pot otrok v šolo in iz nje? — Na območju novomeške UNZ v prvem polletju kar 25 nezgod, v katerih so bili udeleženi otroci
NOVO MESTO — Ob podatku, da je bilo samo lani v prometnih nesrečah, ki so se pripetile na območju novomeške UNZ, udeleženih kar 75 otrok, da so trije med njimi izgubili življenje in da jih je bilo 72 poškodovanih, je ob pričetku letošnjega šolskega leta vredno razmišljati, pa tudi ukrepati. Na tisoče mladih je od ponedeljka naprej vnovič stopilo na ceste in pločnike, za marsikoga med njimi je pot v šolo in iz nje polna nevarnosti, ki vsakodnevno preživijo iz ceste.
Samo v letošnjih prvih šestih mesecih seje na dolenjskih cestah pripetilo 25 prometnih nezgod, v katerih so bili udeleženi otroci. In posledice? Eden mrtev in 25 poškodovanih, največ med temi v starosti od 7 do 18 let. Ob tem ni zanemarljiv podatek, da so otroci zakrivili kar 14 prometnih nezgod, v katerih jih je bilo poškodovanih petnajst. Najpogostejši vzroki nesreč, ki jih povzročijo otroci, so
nepredvideno prečkanje ceste, največkrat zunaj prehodov za ceste, prav tako pa tudi prehitra vožnja s kolesi in kolesi z motorjem, izsiljevanje prednosti, vožnje po sredini ceste in podobno.
Resda so miličniki ob pričetku šolskega leta krepko poostrili nadzor prometa v bližini šol, vendar pa šolsko leto traja vse tja do junija. Največ lahko za varno pot otrok v šolo in domov store udeleženci v prometu s previdno vožnjo, starši, ki naj vsoje otroke pouče o vseh nevarnostih, ki prežijo nanje na cesti, in seveda šole, v katerih prometna vzgoja, resda so tudi izjeme, še zmeraj ni našla mesta, ki ji gre. Kajti ne moremo in smemo se sprijazniti z dejstvom, da vsako leto umre na naših cestah za več kot en razred otrok in da jih je kar za celo šolo ranjenih. Otroci so vendar naše največje bogastvo.
B. B.
TELEVIZIJSKI SPORED
Dva mrtva in kar devet hudo ranjenih
Neprevidno prehitevanje krivo hude prometne ne-____________sreče____________
PLUSKA — Minuli petek okoli 22. ure je na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom ponovno silovito počilo. V hudi prometni nesreči, ki se je pripetila pri Pluski, sta dve osebi izgubili življenje, dve pa so v kritičnem stanju prepeljali v ljubljanski Klinični center.
21-letni Tazan Yildiz je vozil kombi proti Ljubljani. V Pluski je v levem nepreglednem obinku pričel prehitevati kolono vozil. Tedaj je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal 39-letni Jožo Crnoja iz Liskovca, ki se kljub umikanju ni mogel izogniti trčenju. Na kraju nezgode sta zaradi hudih poškodb umrla sopotnika, 51-letni Turek Šalih Yildiz in 50-letni Drago Bilogrevič iz Liskovca, hudo ranjeni pa so bili poleg obeh voznikov sopotniki, 35-letni Gulle Yildiz, 22-letni Sulejman Salin, 11-letni Guldeng Yil-diz, 43-letni Hatun Sahin, Nedeljko Maleševič, 48-letni Mijo Dujič in 56-letni Stipan Gazič. Vse poškodovance so pripeljali v novomeško bolnišnico, medtem ko.sta bila Maleševič in Sulejman Šalih odpeljana v Klinični center, kjer se zdravniki še bore za njuno življenje. Škode na vozilih je bilo za milijon din.
TRIJE POŠKODOVANI V TRČENJU
NOVU MESTO — 30. avgusta ob 13. uri je 40-letni Frančišek Svetlin z Vrhovega pri Mirni peči peljal kombi iz Žabje vasi proti Cikavi, malo naprej od križiščg proti Lobetovi ulici pa mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal 77-letni Jože Novak iz Novega mesta. Slednji je pričel zavijati v levo, tako da Svetlin navzlic zaviranju trčenja ni uspel preprečiti. V nezgodi sta se poškodovala oba voznika in sopotnica v kombiju, 22-letna Lucijana Rojc iz Loke.
GASILCI BREZ OLAJŠAV
ČRNOMELJ — V črnomaljski občinski gasilski zvezi se pritožujejo, da morajo plačevati elektriko kot industrijski tok, torej po višji ceni, čeprav z njegovo pomočjo ničesar ne ustvarjajo. Tako so letos pozimi v dveh mesecih za ogrevanje pisarne in garaže odšteli 110 tisočakov. Gasilci so prepričani, da njihovih društev ne bi smeli metati v isti koš z drugimi društvi, saj so posebnega družbenega pomena. Do letos so morali plačevati celo cestnino za gasilska vozila.
T Zaradi prevelike hitros-
'I V LEVO — 26. avgusta se je 40-*tjli Bogoljub Pivaševič iz Trebnjega j'e'Jal z osebnim avtom iz Dobrniča Lr°h domu. Med vožnjo ga je na ^Preglednem desnem ovinku zaradi pePrimerne hitrosti zaneslo na levo. 0 mokrem in spolzkem cestišču je po v°ji strani ceste nasproti pripeljal vtobus, ki gaje vozil 30-letni Danilo pOŽ>č z Gornjega vrha. Čeprav se je °kič umikal, trčenja ni mogel pre-pcčiti. Na srečo se je vse končalo brez elesnih poškodb, zato pa je material-4 škoda precejšnja, saj so jo ocenili
USODEN PADEC Z MOTORJEM
VRBOVEC — 26-letni Franc Gri-vec iz Dobrniča seje 28. avgustapeljal na neregistriranem motornem kolesu z Rdečega kala proti domu. Med vožnjo po klancu navzdol skozi Vrbovec je zapeljal na kamen in izgubil oblast nad vozilom. Padel je, pri tem pa dobil tako hude poškodbe, da jim je na kraju nesreče podlegel.
na milijon in 20 tisoč dinarjev.
S KOMBIJEM ZBIL KOLESARJA — 13-letni Matjaž G. iz Novega mesta seje 30. avgusta peljal s kolesom iz Žabje vasi proti Gotni vasi. Ko je prikolesaril v ulico Ivana Roba, je malomarno, le delno nakazal spremembo smeri vožnje v levo, pri tem se ni prepričal, če ga kolo že ne prehiteva. Zgodilo pa seje prav to. 34-letni Ago Murtič iz Ljubljane, voznik kombija, kljub zaviranju in umikanju nezgode ni mogel preprečiti, tako da je fanta zbil na tla. Matjaž seje na srečo lelaže poškodoval.
Poprečno plačo za vozniški izpit
ČRNOMELJ — črnomaljska avto šola, ki deluje pri Avto-moto društvu Bela krajina, je imela še lani vrsto težav zaradi majhnega števila kandidatov, ki so se manj odločali za vozniški izpit zlasti v zadnjih nekaj letih. Letos pa na njihovo presenečenje teh težav ni več, prav tako imajo dovolj inštruktorjev, saj sta dva redno zaposlena, šest pa je honorarnih.
»Ne moremo pa se izogniti problemom z avtomobili. Imamo jih šest, kar trenutno zadostuje, seveda pa mora vsak avto voziti najmanj 5 ur na dan. Vendar je v avto šoli že po treh letih vozilo staro, amortizirano, kar pomeni, da moramo vsako leto enega ali dva zamenjati. To pa pri tako nezanesljivih dobavnih rokih naših avtomobilskih tovarn ni tako lahko. Že skoraj 3 mesece imamo vplačano stoenko in fiat 750, kdaj pa ju bomo dobili, ne vemo,« se pritožuje Janez Hozner, vodja avto šole.
Razloga, zakaj seje v letošnjem letu v črnomaljski avto šoli tako povečalo število kandidatov, Koz-ner ne ve. Meni pa, da so mnogi Belokranjci, ki so bili na šolanju v Ljubljani, tam opravili tudi vozniški izpit, sedaj pa se zaradi tega ker je v Ljubljani določeno minimalno število ur, raje odločajo za Črnomelj. »Pri nas število ur voženj ni določeno, vendar je malo tistih, ki naredijo izpit, ko še niso prevozili 15 ur,« pove Hozner. V tem pogledu gotovo ne gre varče vati, čeprav ure voženj niso poceni. Za Zastavo 101 je potrebno odšteti 1.450 din, za fiat 750 1.250. za celoten izpit pa povprečno plačo.
Vendar so v Črnomlju z uspehom kandidatov zadovoljni, saj jih kar 70 odst. naredi izpit v prvem poskusu, povprečje prevoženih ur pa je razmeroma nizko, komaj 23 ur. »Vzrok za tojev tem, da so to ljudje, kijih poznamo in se zato zavzemamo za njih, da se v čim krajšem času naučijo voziti. Zakaj bi jih obremenjevali z dodatnimi stroški? Res pa je, da ima veliko kandidatov že predhodno znanje in da so v glavnem mladi. Največ je takih, ki komaj dopolnijo 18 let,« pravi Hozner.
B. M.
PETEK, 6. IX.
17.15 — 23.45 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 NEPOMEMBNO IN POMEMBNO: Ničla, nanizanka TV Beograd 17.50 OBISKOVALCI, 8. del nadaljevanke
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40 ZDRAVILNE VODE: Istrske toplice, izobraževalna serija 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.05 ŽIVI PLANET: Obrobja kopnega, 9. del angleške dokumentarne serije
21.00 NE PREZRITE
21.15 GANGSTERSKA KRONIKA, 11. del ameriške nadaljevanke
22.05 DNEVNIK
22.15 KRIK, poljski film
Po vrnitvi iz zapora dobi 26-letna Marianna delo v domu za starejše ljudi. S svojim življenjem je nezadovoljna, doma živi v slabih razmerah, mati pije, živijo v majhnem stanovanju. Na delu se naveže na paraliziranega starca, za katerega se zanimata neznana moška. Zbliža se z medicinskim strežnikom, ki bo kmalu dobil stanovanje. Njuna zveza je zanjo tudi možnost, da zaživi drugačno življenje, novo stanovanje je tista svetla točka, kjer se naj bi vse čudežno spremenilo. Tako je kritična ost filma povsem jasna, saj pokaže odvisnost posameznika od enega samega »detajla«.
DRUGI PROGRAM
16.15 Test — 16.30 POročila — 16.35 TV koledar — 16.45 Reportaža z
univčrziade v Kobeju — 17.45 Vsak petek nov začetek — 18.15 Muzeji in galerije — 18.45 Z beograjskega festivala jazza — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mladi vojvodinski skladatelji resne glasbe — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Ilirski sen in resničnost — 21.35 Novi svet (italijanski film)
TV ZAGREB
16.30 Poročila— 16.35 TV koledar — 16.45 Reportaža z univerziade v Kobeju — 17.45 Vsak petek nov začetek — 18.15 Muzeji in galerije — 18.45 Z beograjskega festivala jazza — 19.30 Dnevnik — 20.00 Hudi časi (angleška nadaljevanka) — 21.25 Vabilo.narock — 22.10 Dnevnik — 22.25 V petek ob 22h (kulturni mozaik) — 23.55 Program plus
SOBOTA, 7. IX.
7.45 — 12.30 in 16.50 — 23.00 TELETEKST '
8.00 POROČILA
8.05 N. Kuret: OBUTI MAČEK, 3. del lutkovne predstave
8.20 BELI CIGANČEK, 7. del nadaljevanke
8.55 NEPOMEMBNO IN POMEMBNO, nanizanka
9.10 MITI IN LEGENDE — Srednjeveški miti— PESEM O CIDU, nanizanka
9.25 POLETAVČEK, otroška serija
9.55 KOLAŠIN
10.25 RAČUNALNIŠTVO II, 1. del angleške serije
10.50 ŽIVI PLANET: Nebo, ponovitev 7. dela angleške dokumentarne serije
11.45 ČINDARASA, ČINDARAJ-SA, ČINDRASA, ponovitev^ dokumentarne oddajel2.25 POROČILA
17.05 POROČILA
17.10 ESKADRON LETEČIH HU-ZARJEV, 1. del sovjetskega mladinskega filma
18.40 TURČIJA, I del potopisnega
niza
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50 VREME
20.00 ZRCALO TEDNA
20.25 Rim: ATLETSKI MITING,
prenos
23.05 GOSPA SIN, angleški vohunski film
GOSPA SIN, je voditeljica tajneor-ganizacije, ki opravlja najbolj neverjetna vohunska dela. Organizacija je tehnično vrhunsko opremljena in ima pregled nad celotnim svetovnim dogajanjem. Gospa Sin sprejme naročilo neznane stranke, verjetno Kubancev, naj ugrabi britansko polarno podmornico. Pri tem naj bi ji pomagal nekdanji agent CIA. Gospa je demonična ženska, ki že vrsto let uspešno dela v svojem poklicu in katere slab trenutek je bila samo ljubezenska romanca v Jugoslaviji. Vsemogočnost in nepremagljivost gospe daje vtis, da usoda ni nadomestila politika, ampak vohun— stvo oziroma dejavnost gospe Sin. Takšen je tudi konec filma: kljub lastni zmagi pozitiven posameznik propa-
dae, smrt pa pride iz povsem »napačne« strani. Gospo Sin je z ustrezno hladnostjo in odločnostjo upodobila Bette Davis.
00.55 POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.45 Test — 14.00 Imam dvemami in dva očeta (jugoslovanski film) — 15.30 Gib in glasba — 16.30 Dolga ježa v šolo (vzhodnonemški film) — 18.00 Odborniki (ponovitev TV nadaljevanke)— 19.00 Narodnaglasba — 1-9.30 Dnevnik — 20.00 Dr. No (ameriški film) — 21.50 Dnevnik — 22.05 Za konec tedna
TV ZAGREB
15.00 Reportaža z univerziade v Kobeju — 16.00 Finale rokometnega turnirja v Varaždinu — 17.15 Kritična točka — 17.45 Narodna glasba — 18.15 Poročila — 18.30 Povsem osebno: Cvito Fiskovič — 19.30 Dnevnik —
20.00 Dr. No (ameriški film) — 21.50 Dnevnik — 22.05 Za konec tedna
NEDELJA, 8. IX.
8.25 — 13.05 in 14.25 — 22.15 TELETEKST
8.40 POROČILA
8.45 ŽIV ŽAV: Risanke, Mačkon in njegov trop
9.35 OBISKOVALCI, ponovitev nadaljevanke
10.05 DERRICK, zahodnonemška nanizanka, 6. del
11.05 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel Lojzeta Slaka
11.35 625, oddaja za stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
14.40 MOSTOVI
15.10 ZGODBE IZ DELAVNICE, 5. del humoristične nadaljevanke
16.00 POROČILA
16.05 ZLATA VRTNICA SZEN-
TENDERJA, ponovitev zabavnoglasbene oddaje
17.30 VODNJAK, ameriški film Mala črnska deklica je padla v
opuščen vodnjak. Njeno izginotje povzroči v kraju preplah, šerif aretira tujca, ki se mu zdi sumljiv. Črnci mislijo, da je deklica žrtev rasistične histerije in v mestu narašča napetost, vse bolj preti nevarnost resnega spopada, čeprav so doslej živeli v miru. Na srečo po naključju odkrijejo sled, ki pripelje k opuščenemu vodnjaku.
18.55 KNJIGA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50 VREME
20.00 G. Mihič: JAGUARJEV SKOK, 2. del nadaljevanke TV Novi Sad
20.50 BESEDA DA BESEDO, pogovor z dr. Dušanom Mlinškom
Pogovor s prof. Mlinškom, znanim gozdarskim strokovnjakom, ne bo mogel mimo tega, da bo drugo leto v Ljubljani kongres svetovne organizacije gozdarsko raziskovalnih ustanov, katere predsednik je. Seveda bo beseda tekla tudi o varstvu okolja in gozdov doma in po svetu.
21.25 ŠPORTNI PREGLED 22.10 POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.40Gib, ki traja— 14.25Olimpiada starih športov — 14.55 Monza: Avtomobilske dirke formule 1 za VN Italije —17.20 Navzkrižna igra (ameriški film) — 18.55 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Terra X (dokumentarna serija) — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05TV kinoteka: Zapisanov vetru (ameriški film)
PONEDELJEK, 9. IX.
8.50 TV V ŠOLI
10.35 TV V ŠOLI
12.35 POROČILA.
17.15 — 22.40 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 POLETAVČEK, nanizanka
18.05 HURA, PEKLI BOMO KORUZO!
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 PODIUM, oddaja za mlade
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.05 ŽELEZNA CESTA, 3. del nadaljevanke
21.10 AKTUALNO: Madžarsko kme-tijstvo, izziv za nas?
21.50 NAŠI BALETNI UMETNIKI: Lane Stranič
22.25 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM17.30 Beograjski TV program — 19.00 Športni grafikon — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pota napredka — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija— 22.05 Globoka reka (zabavnoglasbena oddaja)
TOREK, 10. IX.
9.00 TV V ŠOLI
10.30 POROČILA
10.35 TV V ŠOLI
12.35 POROČILA
17.15 _ 24.000 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 STR1BOR — Vokalno-instru-mentalna skupina iz Nove Gorice 18.05 MITI IN LEGENDE — Sred-
njeveški miti: PESEM O RONALDU, nanizanka
18.25 DOLENJSKI OBZORNIK 18.40 PERISKOP
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 M. Bulgakov: IVAN VASILJEVIČ, predstava SSG Trst
21.55 OMIZJE
23.55 POROČILA
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Mi in TV — 18.15 Odprta knjiga — 18.45 Mont-reux: Rock koncert — 19.30 Dnevnik
— 20.00 Večer starogradskih pesmi na »Beograjski pomladi« — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri
— 21.05 Revolucija, ki traja — 21.50 Živeti z vulkanom
SREDA, 11. IX.
9.00 TEST 9.15 TV V ŠOLI
10.35 POROČILA 10.35TV V ŠOLI
12.35 POROČILA
17.20 — 22.35 TELETEKST
17.35 POROČILA
17.40 N. Kuret: OBUTI MAČEK, zadnji del lutkovne predstave
17.55 Ch. Dickens: OLIVER TWIST, 1. del predstave SMG Ljubljana 18.25 OBALNOKRAŠK1 OBZORNIK
18.40 ZVOKI GODAL, 2. del glasbene serije
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.05 DOKUMENTAREC MESECA: Okvir za sliko mojih prednikov 20.45 Film tedna: UBIJEM GA, francoski film
Znani in uspešni pisatelj hoče na vsak način ugotoviti, kdo je avtor raznih duplikatov. Vse, kar napiše, naj bo to roman, ček ali kaj tretjega, intasvoj »dvojnik«. Ne glede na njegove.pasti se dvojniki še pojavljajo. Spopad s sovražno silo pisatelja vse bolj izčrpava. Kot izhod se domisli preproste poti: nehal bo pisati in tako bo k molku prisilil tudi neznanca. Vzrok za njegov pisateljski molk pa je tudi njegova pi-
sateljska odmevnost. Doseže pa povsem nasproten učinek, saj zanimanje za pisatelja zelo naraste. Žlomljen junak se pdloči za smrt, toda kljub temu da se je ustrelil, skočil v prepad in se vrgel pod vlak, je živ. Obupan se vrne v Pariz, kjer mu mimoidoči pomaga, da reši svoje probleme.
22.20 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Muppet show
— 18.15 Tokovi samoupravljanja — 18.45 Pevci in pesmi’— 19.30 Dnevnik
— 20.00 Resna glasba — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Dokumentarna oddaja — 21.50 Jazz koncert
ČETRTEK, 12. IX.
8.45 TEST 9.00 TV V ŠOLI
10.30 POROČILA
10.35 TV V ŠOLI
12.35 POROČILA
17.15 — 22.55 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 N. Maurer: JESENSKI VETER
17.55 SLIKAR MATIJA JAMA
18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK 18.40 DELEGATSKA TRIBUNA 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME 30.05 TEDNIK
21.05 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.10 PANKRT, zadnji del nemške nadaljevanke
22.05 Dnevnik
22.20 RETROSPEKTIVA DOMAČE TV DRAME — V. Zupan: VEST IN PLOČEVINA — Krivolov, 1. del TV nanizanke
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Beli ciganček
— 18.15 Znanost — 18.45 Ljudje, čas, glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Sonce ponovno vzhaja (1. del ameriške nadaljevanke) — 20.55 Poročila
— 21.00 Umetniški večer
PRIJETEN IZLET INVALIDOV
Člani črnomaljskega društva invalidov smo bili junija na dvodnevnem izletu na otoku Krku, v Buzetu, kopali smo se v Istrskih toplicah, obiskali vinsko klet v Buzetu, Portorož in Lipico. Izlet je organiziral črnomaljski Integral, tozd »Promet in delavnice«, še posebej pa se moram v imenu 30 izletnikov zahvaliti za prijetno počutje šoferju Niku Golešu iz Metlike in spremljevalki oz. vodički Jožici Bajuk iz Integrala, ki sta lepo poskrbela, da smo na izletu veliko videli, poleg tega pa se tudi zabavali.	p	g
v septembru
10% popust
za kritino
Za prijetno počutje bodo poskrbeli:
plesna skupina iz Novega mesta, Vinko Šimek—Jaka Šraufciger in ostali.
Sodelujejo: Mura, Labod, Jutranjka, Rašica, Triglav, Novoteks
MM
m%
V NOVOTEKS
 ^
V jesen
z novim programom BOSCH občutno ceneje!
<§> BOSCH
Ct avtotehna
Zastopanje, trgovina, izvoz-uvoz, ■ servisi n. sol. o. prodaja in informacije:
TOZD ZASTOPSTVA n. sub. o. LJUBLJANA, Titova 36 telefon: 061 317-044
i	^	v-	~:
/
trgovina
izbranega
okusa
prireja
MODNO REVIJO
■ £ 9*
Prikazani bodo modeli, ki jih prodajajo v trgovini 3'ttHja in drugi najnovejši modni dosežki za to in prihodnje leto.
Naša streha je estetsko dovršena, trajna, s 35-letno garancijo, kompletirana s posebnimi elementi za ventilacijo, zračenje podstrešja in antenskimi priključki. Teža naše kritine na kvadratni meter pa je približno enaka opečnim strešnikom.
Posebno jo odlikuje odpornost proti mrazu in nalivom ter je zelo primerna za pokrivanje in prekrivanje stanovanjskih in gospodarskih objektov. S pritrjevanjem (pribijanjem) doseže kritina 100 odstotno odpornost tudi proti burji.
Za kvadratni meter strehe potrebujete približno 10 strešnikov. Velika površina enega strešnika omogoča hitro in enostavno pokrivanje ali prekrivanje. Pri prekrivanju starih streh lahko uporabite tudi staro letvanje.
7. septembra 1985 ob 10. uri na Glavnem trgu
\ /CTRKNIIf IGM OREŠNIK« p. o. Dobruška vas
^^ Ul Muli IH 68275 Škocjan, tel.: 068 / 85-230, 85-231, 85-275
Odločite se za nakup sodobne, kvalitetne in cenovno ugodnejše strešne kritine. Proizvajamo: gladke strešnike v rdeči, opečni, grafitnosivi in cementnosivi barvi.
Garaža MONO je masivna armiranobetonska garaža iz enega kosa. Dolga je 5,87 široka pa 2,74 in visoka 2,40 metra, težka pa 10 ton. V celoti je izdelana v naši tovarni IGM Strešnik. Gotovo garažo pripeljemo naročniku s posebnim tovornjakom. Na mestu, kjer naj bi stala jo tovornjak spusti na temelje, ki jih prej pripravi naročnik. Postavljanje traja največ pol ure. Nato naročnik le še izdela tlak in lovilec maščob v garaži.
Garaža MONO je uporabna za:
— garaže (posamezne, dvojne, trojne, vrstne)
— drvarnice
— manjša skladišča
— za druge pomožne objekte
POTROŠNIKI UPRAVIČENO
ZAUPAJO
FRUCTALU
To so znova potrdili tudi strokovnjaki na letošnjem mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. Fructalu so namenili 3 grand prix in 4 zlate medalje za sadne sokove ter naziv Šampion in zlato medaljo za VILJAMOVKO in KALVAN. Odlično so bili ocenjeni tudi NOVI LIKERJI CLUB: mandarina, kava, zelena banana in adria.
v sodelovanju
Priznani zahodnonemški firmi lahko zaupamo
Motorne žage »DOLMAR« 113 so izredno praktične, srednje velike, težke le 6,5 kg, opremljene z blažilci vibracij po D2M sistemu. Dolžina meča 45 cm, moč 2,2 KW (3 KS)
Servis zagotovljen — ugodne cene!
@ metalka
BLAGOVNICA LJUBLJANA
šrednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris kidrjč, Novo mesto Ulica Milke Šobar 30
razpisuje
vpis v izobraževanje odraslih v šolskem letu 1985/86
V naslednje vzgojno-izobraževalne programe:
1- obratni strojni tehnik (nad)
Smer: tehnolog V..............................30	slušateljev
za slušatelje s končano 3-letno	poklicno šolo kovinarske
smeri in 1 letom delovnih izkušenj
2. elektrotehnik elektronik
smer: elektrotehnik elektronik	V.30	slušateljev
za slušatelje s končano 3-letno poklicno šolo elektro smeri
3. pripravljalec kemikalij in opravljaiec kemijskih naprav (skr)
smer: pripravljalec kemikalij in opravljaiec
kemijskih naprav II 	30	slušateljev
za slušatelje z zaključno OŠ obveznostjo
4. vožnja motornega vozila (SKR)
smer: voznik II
a) na SŠTZU Boris Kidrič Novo mesto 60 slušateljev
b) na DE Srednja šola kovinarske in elektrotehnične usmeritve Krško, Hočevarjev trg 1 30 slušateljev
c) na DE Zavod za kulturo Brežice — DU Brežice, Trg dr. Ivana Ribaarja 12 30 slušateljev
za slušatelje z zaključeno OŠ obveznostjo ter ustrezno psihofizično sposobnostjo za voznika C in EkC kat. K prijavi za vpis je potrebno priložiti:
— izpisek iz rojstne matične knjige
— dokazila o izobrazbi
— potrdilo o zaposlitvi oziroma delovnih izkušnjah Kandidati se lahko vpišejo v navedene programe še do 15. 9. 1985.
Podrobnejše informacije po telefonu 25-207 int. 13.
575/36-85
Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto
razpis
za izvajanje programa Občinske raziskovalneskupnosti Novo mesto za leto 1986
Zaradi priprave programa raziskovalnih nalog za leto 1986 Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto
razpisuje
izvajanje raziskav na naslednjih področjih:
— usmerjanje družbenega razvoja
— energije
— hrane
— surovin
— varstva okolja
— aplikativnih raziskav
Priprave raziskovalnih nalog pošljite najkasneje do 15. oktobra 1985 na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto, Kidričev trg 3, kjer dobite tudi potrebna pojasnila.
574/36-85
Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, Krško tozd vzdrževanje
* objavlja
prosta dela oz. naloge za:
strugarska dela V. stopnje — 1 delavec
Pogoji:
— poklicna šola ustrezne smeri
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
— delo za nedoločen čas
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa sprejema kadrovska služba naše DO 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
578/36-85
Nuklearna Elektrarna Krško, p. o. Vrbina 12, 68270 Krško,
objavlja
prosta dela in naloge:
1. voznik avtobusa — kamiona — 2 vršilca,
2. kuhar I, '3. kuhar II, 4. natakar,
5. vodja oddelka strojne opreme in varjenja, ,6. varilec - rezač,
7. upravljalec transportnih sredstev,
8. vodja knjigovodske službe,
9. vodja skladiščne službe.
Pogoji: pod 1.:
— VKV/KV voznik (avtomehanik) C, D in E kategorije
— 15 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca pod 2.:
— VKV kuhar
— 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca pod 3.:
— KV kuhar
— 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca pod 4.:
— KV natakar
— 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca pod 5.:
— opravljena tehnična fakulteta strojne smeri
— 42 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece pod 6.:
— VKV varilec — rezač
— 15 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca pod 7.:
— KV/PK voznik
— 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca pod 8.:
— opravljena visoka, višja ali srednja šola ekonomske smeri
— 42 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— izpolnjevanje kriterijev iz družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Krško
— poskusno delo 3 mesece pod 9.:
— opravljena ekonomska ali tehnična fakulteta
— 42 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— izpolnjevanje kriterijev iz družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Krško
— poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
579/36-85
SIS za Komunalno in Cestno dejavnost v občini Brežice Enota za urejanje stavbnih zemljišč Brežice, Cesta prvih borcev 11 razpisuje javni natečaj
za oddajo pravice uporabe na stavbnem zemljišču za gradnjo enodružinske stanovanjske hiše v stanovanjski soseski Trnjekare Dornik.
Na javnem natečaju, ki bo zaključen v petek, 20. septembra 1985, ob8. uri na sedežu Enoteza urejanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči v občini Brežice, se odda pravica uporabe na stavbnem zemljišču:
1.	za gradnjo enodružinske stanovanjske hiše, vezane z garažo, na lokaciji št. 48, pozazidalnem načrtu za stanovanjsko sosesko Trnje.
Velikost zemljišča je 348 m2.
Cena zemljišča za 1 m2 znaša 234,- din.
Stroški primarne komunalne opreme v tej soseski znašajo 738.- din za 1m2 zemljišča.
2: Uporabnik zemljišča plača še naslednje stroške:
— administrativno-tehnične stroške enote
— za spremembo namembnosti zemljišča
— za soglasje za priključek naelektrično, vodovodno in kanalizacijsko omrežje
— stroške geodetske delitve zemljišča,
— za objavo javnega natečaja v Dolenjskem listu
— za zemljiškoknjižni prenos pravice uporabe.
Sestavni del natečaja so tudi pogoji sklepa o razpisu javnega natečaja, ki je objavljen na oglasni deski enote. Na javni natečaj se pristopi s pismeno ponudbo do 8. ure na dan javnega natečaja na sedežu enote v Brežicah. K ponudbi se položi varščina v znesku 15.000.- din.
580/36-85
Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, Krško DS SS
objavlja
prosta dela oz. naloge za pripravo mesa in kuhanje — 1 delavec
Pogoji:
— poklicna gostinska šola — smer kuhar
— da je kandidat specializiran za predelavo mesa
— 3 leta delovnih izkušenj
— delo za nedoločen čas
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba naše DO 8 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.	577/36-85
Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto, Ulica talcev 3 a, telefon 21-319, 21-640
vabi občane k vpisu v naslednje izobraževalne oblike
— Osnovna šola za odrasle od 1. do 8. razreda
— 100-urni tečaji tujih jezikov za odrasle
— Tečaji angleškega jezika za otroke — po stopnjah od 1. do 8. razreda Oš
— Tečaji slovenskega jezika za pripadnike drugih narodnosti
— Poslovodska šola trgovinske stroke
— VEKš Maribor, center za študij ob delu: prva in druga stopnja. Vpisovanje bo 18.9.1985 od 8. do 11. ure.
— 40-urni šiviljski in krojni tečaji po DOT sistemu
Prijave sprejemamo do konca septembra t.l., oziroma do popolnitve števila slušateljev v posameznih oddelkih. Informacije dobite v tajništvu zavoda osebno ali po telefonu.
574/36-85
gorenje
Gorenje, Gospodinjski aparati n. sol. o., Titovo Velenje
TOZD Kompresorji Črnomelj
Komisija za delovna razmerja TOZD Kompresorji v sestavi DO Gorenje—Gospodinjski aparati
objavlja
prosta dela in naloge
skladiščnika
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— IV. stopnja strokovne izobrazbe (blagovni manipulant)
— 2 leti delovnih izkušenj v materialnem poslovanju ali
— V. stopnja strokovne izobrazbe (komercialni tehnik)
— 3 leta delovnih izkušenj na področju materialnega poslovanja
Za navedeno delo in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
576/36-85
Osnovna šola Novo mesto
objavlja
vpis šolskih novincev za šolsko leto 1986/87
tozd XII. SNOUB (Bršljin) tozd 15. divizije (Grm) tozd Katja Rupena tozd Milka šobar Nataša (Šmihel)
dne 11. z začetno črko priimka od A do K in 12. (od L do 2) septembra 1985 od 8. do 18. ure ter 13. septembra od 8. do 14. ure.
tozd Janez Trdina (Stopiče)
dne 11. septembra od 8. do 17. ure in 12. septembra od 8.
do 14. ure
Podružnice:
Birčna vas v ponedeljek, 16. septembra, od 8. do 17. ure Dolž v petek, 13. septembra, od 8. do 17. ure Mali Slatnik v ponedeljek, 16. septembra, od 10. do 16. ure
Podgrad v ponedeljek, 16. septembra, od 8. do 17. ure Vpisovali bomo otroke, rojene leta 1979 ter januarja in februarja 1980, pogojno pa tudi tiste, ki so rojeni od marca do vključno avgusta 1980.
K vpisu pripeljite otroka in prinesite njegov rojstni list, v katerem naj bo vpisana enotna matična številka občana.
Opomba:
Otroke iz naselij oz. ulic Drska, Volčičeva, Šegova, Slavka Gruma, Brod, Irča vas in Srebrniče bomo vpisovali v tozd Milka šobar — Nataša. Otroke iz naselij Ragovo in Graben na tozd Grm.
Ostali starši vpišejo otroke v svojih šolskih okoliših.
583/36/85
SGP »Pionir« Novo mesto, tozd Lesni obrat
razpisuje prosta dela in naloge
■ kalkulant v komerciali tozd LO
Pogoj za sprejem je končana lesna tehnična šola in 3 leta delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in pogojem poskusnega dela.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po dnevu objave razpisa na naslov: SGP »Pionir«, tozd Lesni obrat, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto.
586/36-85
882) 5. se
DOLENJSKI LIST
13
* i v f % h y f f
f ff?
Četrtek. 5. septembra — Lovrenc Petek, 6. septembra — Ljuba Sobota, 7. septembra — Regina Nedelja, S. septembra — Marija Ponedeljek, 9. septembra — Peter Torek, 10. septembra — Dan mornarice
Sreda, 11. septembra — Erna Četrtek, 12. septembra — Gvido
LUNINE MENE
7. septembra ob 13.16 — zadnji krajec
BREŽICE: 6, in 7. 9. ameriški film Zlig. 6. 9. brazilski film Sanje neke žene. 8. in 9.9. ameriški film Briljantin II, 10. in 11. 9, francoski film Nočna patrola.
ČRNOMELJ: 5. in 8. 9. ameriški film Zgodba o Jacqueline Kennedy. 6. in 8. 9. ameriški film Tarzan in njegova prijateljica. 10. 9. film Beg iz Alkat-raza. 12. 9. ameriški film Hot dog...
KOSTANJEVICA: 7. 9. francoski film Coco Chanel. 8. 9. jugoslovanski film Kakršen ded, takšen vnuk.
MIRNA PEČ: 6. 9. ameriški film Tootsie.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 5. (16. in 18. uri), 8. (10. uri) in 10. 9. (ob 16. uri) jugoslovanski film Oče na službenem potovanju. 5. 9. filmsko gledališče — francoski film Za naju dva. Od 6. do 10. 9. ameriški film Hot dog. 6. in 8. 9. (ob 20.) ameriški film Veliki riziko. 9., 10. in 11. 9. francoski film (ob 20.) Bankirka. 11. in 12. 9. ameriški film Gandi.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 6. do 8. 9. ameriški film Ponočni maščevalec. Od 9. do 11. 9. ameriški film Newyorški razparač.
SEVNICA: 6. in 7. 9. japonski film Carstvo čutil. 8. 9. ameriški film Smo-ki in razbojnik. 11. in 12. 9. angleški film Živi ogenj.
SLUŽBO DOBI I Motorna vozila
NATAKARICO, simpatično in sposobno za samostojno delo, zaposlim v centru Domžal v novem lokalu. Delovni čas urejen, visok OD, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Oglasite se osebno v BARU BABILON, Ljubljanska 4, ali potelefonu (061) 721-290.
TAKOJ ali po dogovoru zaposlim KV mizarja. OD dober. Mizarstvo Gorišek, Groblje, Šentjernej, tel. (068) 32-182.
TAKOJ zaposlim dva avtoličarja. Slavko Luzar, Gornja Brezovica 13, Šentjernej.
ZAPOSLIM dva mizarska pomočnika. Hrana in stanovanje preskrbljena. MIZARSTVO Miroslav Pepca — Novak, Log 77, Brezovica pri Ljubljani.
TAKOJ zaposlim KV ali PK ključavničarja. OD po dogovoru. Naslov v upravi lista (4820/85).
TAKOJ zaposlim dekle za strežbo v bifeju. Telefon (061) 783-374.
SLUŽBO IŠČE
IŠČEM kakršnokoli popoldansko delo na domu. Ponudbe pod šifro: »VELIK PROSTOR, TRIFAZNI TOK, LASTNI PREVOZ«.
STANOVANJA
ODDAM sobo dvema študentoma. Naslov v upravi lista (4821/85).
MAMICA z. 8-letmm šoloobveznim otrokom nujno išče enosobno stanovanje v Novem mestu. Možnost predplačila. Naslov v upravi lista (4816/85).
GARSONJERO, enosobno stanovanje ali manjše stanovanje v Sevnici vsaj za eno leto iščem.Ponudbe pod šifro: ..LAHKO TUDI PREDPLAČILO«.
GOLF. 1978, prodam. Albin Stanjša, Regerča vas 37, Novo mesto.
PRODAM avto Zaporožec skupaj ali po delih. Franc Stropnik, C. prvih borcev, 21, Brestanica.
AVTOMATIK, star 5 mesecev, prodam. Tel. 43-748.
KARAMBOLIRAN FIAT 750 in Com-bi Zastava 850, letnik 1979, ugodno prodam. Franc Žužek, Ul. II. grupe odredov 5, 68210 Trebnje.
126 P, letnik 1980, karamboliran, prodam. Zdravko Štupar, Podlipa 2, Dvor.
ZASTAVO 750, letnik 1977, nujno
prodam. Registracija do marca 1986. Cena zmerna. Drago Sluga, Bršljin 61, Novo mesto.
PRODAM tovornjak ZASTAVA 624 N, letnik 1981, in kombi ZASTAVA 412 NF diesel. Stanislav Bregar, Čatež 3, Velika Loka.
PRODAM poceni ZASTAVO 850, letnik 1982. Ogled možen v petek od 7. do 18. ure. Tel. 24-150.
ŠKODO L 1 10, registrirano do avgusta 1986, prodam. Ogled Vsak dan od 16. ure dalje. Murene, Mokronog 209.
LADO 1200 standard, letnik 1974, prodam po ugodni ceni. Sašo Urbančič, Uršna sela 94.
Z 750, staro eno leto, prodam. Viktor Novak, Orehovica 4, Šentjernej.
R 4 GTL, karamboliran, letnik 1983, prevoženih 18000 km, prodam. Tel. 23-971.
R 18, april 1983, prodam. Telefon
23-481, popoldne.
MOTOR MZ 250 ccm prodam. Tel.
24-947.
ZASTAVO 128, letnik avgust 1983, ugodno prodam. Balabanič, Jerebova 3, tel. 22-548.
ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1984, prodam. Tel. 25-562.
APN 6, star eno leto, prodam. Tel. (068) 85-196.
Z 750, letnik 1979, registrirano do julija 1986, prodam. Češnovar, M. Koren l/a. Raka, tel. (068) 75-657.
R 4 po zelo ugodni ceni prodam. Lahko tudi po delih. Stakič, Ragovska 12/7, Novo mesto.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka50 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 750 din, za razpise, licitacije ipd. 950 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani900 din, 1 cm na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 500 din, vsaka nadaljnja beseda 50 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Naročenih rokopisov in fotografij ne . vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
RENAULT 4 GTL, letnik julij 1982, prodam. Kalčič, Gotnavas 15 b. Novo mesto.
•OPEL KADETT, letnik 1976, prodam. Tel. 24-233.
PRODAM za opel kadetta kompletna desna in leva vrata, prednje sedeže, kompletne šipe, prednjo in zadnjo havbo, volan, rezervoar za gorivo in štiri kolesa z malo rabljenimi gumami 145 x 12. Marko Matič, Jereboma 16 a, Novo mesto, telefon (068) 21-589.
R 4 GTL, letnik 1982-avgust, 26500 km, prodam. Pavček, Podgora 46, Straža, tel. 84-536, do 14. ure.
R 16, motor potreben popravila, prodam po ugodni ceni. Tel. 85-972.
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Rafko Fink, Suhor 9, Dol. Toplice.
VISO II CLUB, letnik 1982, prevoženih 40000 km prodam. Simončič, Šentjernej 65.
MZ 250 TS prodam. Jože Pirnar, Dol. Prekopa 50, 68311 Kostanjevica na Krki.
Z 101, letnik 1976, ugodno prodam. Udovč, Dolž 15, Novo mestcx
R 4. letnik 1977, prodam. Čivovič, Šegova 3. Novo mesto.
Z 101 GTL 55, letnik 1984, prodam ali zamenjam. Dušan Štih, Gor. Polje 21, 68351 Straža.
KATRCO, letnik 1976, poceni prodam. Lenarčič, Pristava 8, Novo mesto,
PRODAM R 4 GTLJ 5 mesecev staro, zamenjam za manjšo zidanico. Oglasite se pri Pečak Franc Bušinec 4 Dolenjske Toplice.
UGODNO prodam osebni avto WAR'TBURG, primeren za obnovitev ali nadomestne dele. Informacije popoldne na tel. (068) 44-424.
126 P, letnik 1978, prodam. Tel. 84-982.
126 P, letnik 1977, prodam. Ravbar, Dol. Karteljevo 30, tel. 25-847.
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Drago Poglavc, Dol. Straža 118.
TRIUMPH HERALD kabriolet, letnik 1966, registriran, prodam. Pešič, Cegelnica 45.
TOMOS avtomatik prodam. Marko Bevc, Luterško selo 15, Otočec.
126 P, letnik 1980, prodam. Mrhar, Paderšičeva 11, Novo mesto, tel. 23-391.
PRODAM MOTOR MZ 250 TS, registriran do junija 1986. Telefon 56-654.
Z 750 LE, letnik 1982, prodam. Ivan Pangerčič, Sp. Pohanca 24, 68253 Artiče.
PRODAM notranje in zunanje blatnike za Z 101. Tel. 62-860.
CITROEN GS, letnik 1979, ugodno prodam. Informacije po telefonu 20-585, po 15. uri. Zlata Poljak.
;j Kmetijski stroji ji
PRODAM malo rabljen traktor Štore 502, menjam za starejši traktor ali avto. Pavlič, Kladje 1, Blanca.
UGODNO prodam enega od traktorjev zetor 2511 ali zetor 47. Brigita Žibert, Kladje, Blanca.
KOSILNICO BCS (petrolej), zelo ohranjeno, prodam ali zamenjam za osebni avto. Bojan Kranjc, Metni vrh 3, Sevnica.
URSUS (35 KM) s kabino in koso ugodno prodam. Kambič, Gradnik 7, Semič.
KOSILNICO BCS 127 in traktorski obračalnik SIP 220 prodam. Viktor Kužnik, Podlisec 6, 68211 Dobrnič.
TRAKTOR Zetor 4712 prodam. Šušterič, Cerkvišče 15, Gradac v Beli krajini.
SAMONAKLADALNO prikolico za seno prodam. Ludvik Novak, Dolenja vas 10, Otočec.
MOLZNI STROJ na vozičku prodam. Jožko Golobič, Bučka 3, Škocjan.
PRODAM ruvač krompirja. Jože Brulc, Vrhovo 10, Mirna peč.
TRAKTOR FERGUSON (65 KM) prodam. Ivan Golobič, Štrekljev ec 14, Semič.
PRODAM traktorski obračalnik 220 cm »Sental«. Janez Kuhar. Dol. Prekopa 35. Kostanjevica.
TRAKTOR 12 KM (nove gume) s koso prodam ali zamenjam za BCS. Conta, Hrastje 16, Šentjernej.
PRODAM traktor Ursus 360. Jože Cvelbar, Stara vas 2, Škocjan.
PRODAM
PRODAM hišo v strogem centru Novega mesta. Tel. (061) 737-769.
PRODAM 2300 komadov rabljene strešne opeke (Vinkovci). Guštin,. Skalickega 6, Novo mesto.
PRODAM kavč. Cvelbar, Na loko I, Novo mesto.
UGODNO PRODAM dobro ohranjene bobne AMAT1. Ogled možen vsak popoldan. Martin Longar, Gornji kot 6,68361 Dvor pri Žužemberku.
PRODAM 2 kravi, breji 7 mesecev, dobri mlekarici. Alojz. Lamovšek. Bistrica 15, Šentrupert.
PRODAM dva tapecirana fotelja in klubsko mizico. Tel. 25-454.
PRODAM skoraj nov hidrofor (180-litrski) po ugodni ceni. Tel. 44-686.
PRODAM eno leto staro feroterm centralno peč. Hočevar, Šmalčja vas, Šentjernej.
PRODAM rabljena steklena vrata širine 180 in okno širine 78, oboje dvojno, s polkni. Cena 30.000 din. Radovanič (pri Videnič), Cerklje ob Krki 30.
PRODAM rabljeno stilno opremo za jedilnico in ovalno mizo s stoli, prodajalna Varteks, tel. 21-098, Martina Recko, like Vrščaj 13, Novo mesto, tel. 20-481.
PRODAM štedilnik Carolex 81 na trda goriva, malo rabljen, vrata za krušno peč 48 x 42. Tel. 21-049.
PRODAM peč za centralno kurjavo, PAS 35.000 kal, rabljeno, in radiatorje. Selan, Mirana Jarca 36, Novo mesto.
PRODAM računalnik ZX 81 spect-rum 48 K, CB stalker IX AM, FM, ULSB, SL SB, fotoaparat Kijev 4M. Derenda, tel. 81-118 od 6. do 12. ure.
VINSKI HRAM (14 x 6 m) PRODAM. Stane Voglar, Libelj, 68273 Leskovec.
PRODAM poročno obleko št. 40. Slavica Savič, Cesta herojev 52, Novo mesto.
PRODAM 15 m5 suhih drv. Anton Kastelic, Pangrč grm, Brusnice.
PRODAM moško kolo in kolo Senjor 5 (prestav), dobro ohranjeno. Bojan Vovk, Stranska vas 11 a.
PRODAM klavirsko harmoniko HOHNER (96 basov). Tel. 84-178.
PRODAM vzgavnike za R 4 in zimske verige za Z 101. Tel. 25-580, popoldne.
PRODAM ohranjeno spalnico in dvodelno omaro. Moravec, Birčna vas
2.
PRODAM 18 let star grušt z opeko za stavbo 10 x 12 m za 11 SM. Ko-štialova 40, Novo mesto.
PRODAM platišča z gumami 165/70 x 13 za vse Zastave ter glasbeni center za 8 M. Tel. 24-373, popoldne.
PRODAM 1000 kom. strešne opeke. Cena po dogovoru. Krajačič, Kašt 10.
HRASTOVE deske, primerne za posodo, prodam. Viktor Novak, Orehovica 43, Šentjernej.
PRODAM kravo, brejo 6 mesecev. Grandovec, Soteska 44, Straža.
PRODAM 96-basno klavirsko harmoniko. Melodija. Tekavec, Gor. Straža 86.
UGODNO prodam sedežno garnituro za dnevno sobo, preprogo, električni štedilnik in bicikel (3 predstave). Blatnik, Stare pravde 39, Novo mesto, tel. 25-631.
MIKROVALOVNO pečico, gostinsko, poceni prodam. Tel. 20-348.
UGODNO PRODAM barvni TV Iskra Panorama (ekran 51 cm z daljinskim upravljanjem) v odličnem stanju. Tel. (068) 24-390 vsak dan od 15. ure dalje.
PRODAM novo žago Dol m ar in kravo, dobro nesnico. Boričevo 1.
POCENI prodam dva fotelja z mizo in eno leto star hladilnik. Ul. Slavka Gruma 12, Novo mesto, tel. 26-646.
PRODAM otroški športni voziček (sedež za v, avto). Tatjana Kuhar, Groblje 36, Šentjernej.
PRODAM sadike celoletnih jagod. Marija Kos, Orehovica 6, Šentjernej.
VINSKA SODA po 1000 1 in traktorske gume 11,2-10-28 prodam. Juršič, Dolšce 1, Kostanjevica.'
PRODAM harmonike Ce, EF, Be 2 kom., kasetofon Grundig C 8000, ci-rkular za BCS. Tel. (068) 56-003, popoldan.
PRODAM 4 naseljene panje kirarje s točilom. MaraZamida, Uršna sela 18
a.
KAVČ ugodno prodam. Hostnik, Tavčarjeva 2, Novo mesto. Ogled popoldne.
PRODAM hrastove deske (4 cm), smrekove letve (5x3 cm). Jožica Klobučar, Uršna sela 107.
PRODAM 1500 kosov strešne opeke Vesna. Andrej Simčič, Orehovica 37 A pri Kostanjevici.
PRODAM novo JVC minikompo-nento z gramofonom. Tel. 22-349.
PRODAM skoraj novo dirkalno kolo maraton, oprema favoritova. Cena 3,3 M. Naslov v upravi lista (4822/85).
UGODNO in poceni prodam globok otroški voziček, športni voziček, košarico in hojco. Ogled vsak dan. Aškerčeva 2 24/5, Krško.
BETONSKO ŽELEZO 6 in 12 mm prodam. Tel. 62-904, Brežice.
RABLJENA steklena vrata širine 180, okno širine 78 s polknama prodam. Radovanovič (Videnič), Cerklje ob Krki 30.
PO ZELO ugodni ceni prodam kompletno ostrežje za hišo 10 x 12, avto zastava 101 comfort, letnik 1981 in več rabljenih stolov. Rogelj, Rdeči kal, Dobrnič.
TV Gorenje 106 ČB in TV barvni Iskra Montreal — daljinsko upravljanje — ugodno prodam. Tratar, tel. 23-530.
STREŠNIK kritino (temnorjave barve s posipom) kupim. V poštev pride vsaka količina do 500 kom. Ponudbe pošljite na naslov Jože Kic, 68275 Škocjan, tel. (068) 85-217.
KUPIM gradbeno parcelo ali starejši vinograd v Krškem ali bližnji okolici. Tel. 72-803.
POSEST
V RIBNICI na Dol. prodam na Trgu Veljka Vlahoviča dvosobno stanovanje, opremljeno s telefonskim priključkom. Informacije vsak dan od
6.30 do 8. ure na tel, (061) 558-630, Janez Drglin.
PRODAM parcelo z lokacijsko in zazidalno dokumentacijo (1707 m2), oddaljeno od Črnomlja 3 km proti Tribučam. Lovrič, 21. oktobra 2 a, Črnomelj, od 17. ure dalje, samo ne med vikendom.
HIŠO z lokalom in delavnico, primerno za vsako obrt, prodam ali zamenjam za enostanovanjsko hišo z nekaj zemlje. Naslov v upravi lista (4817/85).
LOKAL, primeren za vsako obrt, oddamo v najem. Naslov v upravi lista (4818/85).
PRODAM gospodarske stavbe (hišo in hlev za 12 glav živine) v bližini tovarne Novoles. Dam pod polovično ceno. Janko Gudalj, Keba, pošta Radatoviči.
PRODAM vikend v III. fazi in staro leseno kmečko hišo. Elektrika in voda na parceli. Ogled v nedeljo Dopoldne v Dol. Vrhpolju št. 25 pri Šentjerneju. Informacije na tel. 20-568, popoldne.
UGODNO prodam vikend hišo v Sevnici ob Savi (Zajčja gora). Vprašate lahko vsak dan od 14. do 16. ure na telefon (041) 314-667.
RAZNO
VEČJI SKOBELNI STROJ (2,40 m, 62 cm) s štirimi operacijami zamenjam za manjšega. Anton Golob, Sela 3, Šentjernej.
IZGUBILA seje črno-rjava nemška ovčarka »Asta«. Kdor bi karkoli vedel, naj sporoči na telefon (068) 25-038.
V VODENJE vzamem finančno poslovanje obrtnikov. Ponudbe pod šifro: »FINANCE«.
V KRŠKEM ali bližnji okolici vzamem v najem delavnico za mizarsko obrt. Naslov v upravi lista (4819/85).
JULKA ŽITNIK iz Obrha 5 pri Šmarjeških Toplicah opozarjam MARIJO AVSEC, naj preneha s klevetanjem in lažnimi izjavami. V nasprotnem primeru bo uveden sodni postopek.
SLAVKA GORIŠEK, Gor. Brezovica 30, prosim TONČKO PAVLIN iz Gor. Brezovice, naj na preklic z dne
29. 8. 1985 takoj uvede sodni postopek glede lažnih izjav, ker bom v nasprotnem primeru vložila tožbo.
Dragi mami MARIJI GRLICA iz Jelš pri Mirni peči želimo za rojstni dan in god vse najboljše, največ pa trdnega zdravja in dobrega počutja v krogu domačih. Hčerka Milka z družino iz Trebnjega.
ISKRENO čestitamo dobri mami in stari mami ROZALIJI ROZMAN iz ^ Gor. Globodola za dvojno prazno- i vanje in ji želimo še mnogo zdravihlet v krogu svojih. Hčerki z družinamatet
pravnučki Sabina, Bojan in Sašo, kiji pošiljajo koš poljubčkov.
Dragi mami MARIJI HOČEVARJEVI iz Dobruške vasi pri Škocjanu vse najlepše in najboljše, največ pa zdravja, za 85-letnico življenja iz srca želi sin Viktor iz Zagreba. Sestri Veri in mali nečakinji Dragici pa lep pozdrav!	•	!
PRIJATELJICI MARINI ŠKE-
DELJ za 14. rojstni dan želi vse najboljše Tina Petrič.	’	"‘ |
^OBVESTI LA'I
KOZMETIČNI SALON Zdenka Poljšak obveščam cenjene stranke, da sem se preselila iz hotela Metropol v Kosovo 2 (pod Moderno galerijo).
IZDELUJEM hidravlične cilindre in pumpe za stiskalnice grozdja preše. Pokličite po telefonu (068) 81' 259 zvečer.
CENJENE stranke obveščam, da spet obratuje AVTOKLEPARSKA DELAVNICA od 9. septembra dalje. Luzar, Gornja Brezovica 13, Šentjernej.
SODELAVCEM Krke — tovarne zdravil, TOZD Tehnoservis, iskrena zahvala za denarno pomoč ob smrti moje žene. Stane Gazvoda.
POPRAVEK
Pri objavi zahvale za Draga OBER-STARJA, ki je bila objavljena 29. avgusta, je bilo pomotoma objavljeno Dolenja Straža, pravilno pa je DOLENJKA STRAŽA.
Tovarna celuloze in papirja »DJURO SALAJ« Krško
TOZD Celuloza objavlja
prosta dela oz. naloge za:
pomoč pri upravljanju lužnega kotla
— za 1 delavca Pogoji:
— poklicna šola, smer papirniška ali strojna stopnja 4 oz. 3
— 1 oz. 2 leti delovnih izkušenj
— delo v 3 izmenah
— delo za nedoločen čas
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa sprejema kadrovska služba naše DO 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
589/36-85
Iskra
Komisija za delovna razmerja tozd UPORI Šentjernej
razpisuje
prosta dela in naloge
vodenje razvojnega oddelka
Pogoji:
— visoka šola za elektrotehniko, fiziko, kemijo metalurgijo
— 5 let delovnih izkušenj
— znanje dveh tujih jezikov
vodenje službe za plan, analize, organizacijo in
informatiko
Pogoji:
visoka šola — ekonomske ali organizacijske smeri 5 let delovnih izkušenj.
Pisne prijave z dokazili naslovite na kadrovsko službo ISKRA, tozd UPORI Šentjernej, v 8 dneh po objavi.
591/36-85
TTG — Turistična Agencija Ljubljana
vabi v oktobru
na izleta s posebnima vlakoma
v črno goro
od 9. 10. do 13. 10.
Prijave in informacije v turističnih poslovalnicah TTG Ljubljana, Titova 40 tel. 325 646, 317 366	_ Qfi
1	'	582/36-85
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 46. letu starosti zapustil naš ljubi mož, oči, brat, stric, zet in svak
IVAN JAKLIČ
strojevodja iz Ivanje vasi 21
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da bi se skupaj z nami poslovili od našega dragega pokojnika. Zlasti smo hvaležni sorodnikom, vaščanom in prijateljem, Franciju Kastelcu ter Rudiju Zupanu za veliko požrtvovalnost in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Se posebej se zahvaljujemo osebju pljučnega oddelka, prim. dr. Trobišu, delavcem TOZD za vleko vlakov Novo mesto, gasilcem Mirne peči, Hmeljčiča, Jablana in Kurilnice Novo mesto ter kolektivu OS Mirna peč. Iskrena hvala govornikom za tople besede slovesa, pevcem za lepo zapete pesmi in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, brat in stric
fe ALOJZ KERIN
"N IBBBI
iz Velikega Podloga
Iskrena hvala vsem, ki ste mu med boleznijo stali ob strani in mu lajšali bolečine, sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, mu darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Davidi Jagrič in patronažni sestri Milki za nego in lajšanje bolečin na domu. Zahvaljujemo se GD Veliki Podlog, DO Lisca Senovo in DO Djuro Salaj Krško, tov. Urbanču za poslovilne besede ob odprtem grobu ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Fanika, sin Lojze, hčerki Dragica in Olga z družinami, brat Stanko, sestra Rezika in
ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je po težki in hudi bolezni za vedno zapustil in odšel k večnemu počitku naš
dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
IVAN GRIZILA
pekovski mojster v pokoju iz Kota 42 pri Semiču
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih nudili pomoč, darovali cvetje in vence, nam ustno ali pisno izrazili sožalje ter našega dragega ata pospremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo internemu oddelku bolnice Novo mesto za vso skrb in pomoč našemu atu, DO Žito Ljubljana — TOZD Pekarna Črnomelj za podarjeni venec in organizacijo pogreba, družinam Juntes, Jerman, Štukelj, Tkalec in družini Žlogar za vsestransko pomoč, Društvu upokojencev Semič, govornikom pri slovesiTod doma in pri odprtem grobu, tov. Bezgovi, tov. Juntesu in tov. Šimcu. Hvala kaplanu za lepo opravljeni obred. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: vsi njegovi Semič, 24. avgusta 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta in brata
STANISLAVA JAKŠA
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in našega dragega Stanislava v velikem številu spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju ZD Črnomejj, zdravstvenemu osebju intenzivnega oddelka bolnice Novo mesto, kolektivu IMV Črnomelj, OŠ Mirana Jarca Črnomelj, Iskri Semič, govorniku za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnjo pot in počastili njegov spomin.
Žalujoči: žena Bariča, hčerki Stanka in Vesna z družinama, sestri Martina in Nežka z družinama in vsi
njegovi
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
MARIJA PIRC
roj. ZAMAN
iz Velike vasi
Prisrčno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli ozalje, darovali cvetje in pokojnico spremili na zadnji poti. osebno se zahvaljujemo patronažni sestri Milki za obiske na domu v času bolezni in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerki Mici in Anica z družinama, sinova Lojze in Franci z družinama
Mama, ljubila si cvetje in dom in v tihem poletju odšla si v večni dom.
ZAHVALA
Po krajši in težki bolezni nas je v 79. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
s Trebelnega
Prisrčno se zahvaljujemo osebju infekcijskega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence, župniku za opravljeni obred in poslo-y>lne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat lskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Tiho, kakor je živela, je odšla od nas naša draga mama, tarna, sestra, teta in tašča
JOŽEFA BEVC
rojena ŠINKOVEC
iz Metlike
Najlepše se zahvaljujemo osebju Doma počitka v Metliki za vso skrb in nego v zadnjih mesecih njenega življenja, sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem DO Beti in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala DO Komet in njeni govornici za poslovilne besede ob odprtem grobu, cerkvenim pevkam, g. duhovniku za pogrebni obred in vsem, ki ste pokojno v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerka z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 57. letu življenja nas je nepričakovano zapustil naš najdražji
SLAVKO MIHALIČ — JURČEK
iz Novega mesta
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom in ostalim za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Zahvala organizaciji ZZB NOV, KS Majde Šilc, godbi in pevcem ter govorniku za poslovilne besede. Posebna zahvala Draganu in Zorici za pomoč v najtežjih trenutkih.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 55. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in tast
CIRIL SKEBE
iz Šalke vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Neizmerno težka je bolečina in spoznanje, da nas je mnogo prezgodaj zapustila ljubljena hčerkica, sestrica in vnukinja
BARBIKA KRŠTINC
iz Metlike
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo za vsestransko pomoč DO Integral Črnomelj. Hvala pevkam iz Adlešič, otrokom iz OŠ Črnomelj, otroškemu vrtcu Metlika za lepo zapete pesmice in tovarišici Hauptmanovi za zelo lepi govor pri odprtem grobu. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našo Barbiko v tolikem številu spremili do njenega preranega groba.
Žalujoči: neutolažljiva očka in mamica, sestrica Nataša, deda in babica, tete in strici in drugo sorodstvo
MARIJA PIRNAR
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
VINKA KOTARJA
iz Zabukovja pri Raki
se najtopleje zahvaljujemo zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice za požrtvovalno nego in zdravljenje. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivom Kovine Šmartno, Mercator-Preskrbe, Pediatrični kliniki, ZS Triglav za izraze sožalja, podarjeno cvetje in vence ter spremstvo na Zadnji poti. Hvala pevcem za zapete žalostinke, govorniku za besede slovesa in župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste našega dobrega očeta spoštovali in ga imeli radi.
Vsi njegovi!
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža in očeta
JANEZA SIMONIČA
Podreber 4, Semič
se iskreno zahvaljujemo za osebno in pisno izraženo sožalje, organizacijam in posameznikom za vence in cvetje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo gasilski organizaciji, sosedom Suštaršičevim in Simoničevim ter Nežki Bezek za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
Vsi njegovi!
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi očeta, brata, dedka
JOŽETA SIMONČIČA
borca NOV in nosilca partizanske spomenice
ki smo ga pokopali 26. avgusta 1985, se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se OZZB Šentrupert in Trebnje, kolektivom KZ in Kolinske, trebanjski godbi in mokronoškim pevcem, govornikom Bartolju, Bizjaku in Pureb-ru. Posebno se zahvaljujemo tov. Peterlinovi, Vavtarjevim, Železnikovim, sosedom ter vaščanom. Vsem še enkrat iskrena zahvala.!
Žalujoči: sinova Ciril in Jože ter hčerke Olga in Tatjana z družinami ter ostalo sorodstvo
0
c
*
*
#
0
!
*
I
0
I
*
S
s
0
0
'0
0
0
0
0
i
0
0
\
!\ 0 0 0 0 0 0
Uspel začetek meseca turizma
NADA	LAP
Nič koliko razlogov bi Nada Lapanje lahko navedla, da bi Soli pokazala hrbet, kot je to storila že prenekatera njena stanovska tovarišica, pa naj kaj takega v vseh štiriindvajsetih letih učiteljevanja še pomislila ni., Resda so jo pestili trenutki dvoma, nemoči //i' negotovosti, a to se dogaja vsakomur, ne samo učitelju, pa zato še' ne obesi poklica rta klin. Njej bi .se že moralo pripetiti kaj hujšega, da bi se poslovila. Če pa bi to morala storiti, nikakor ne bi z lahkim srcem, tako rada je učiteljica.
In tega, da ji pomeni biti učiteljica vse na svetu, La-panjetova prav nič ne skriva. Če bi rekli, da ima ta poklic rada, to ne bi označilo tistega, kar Lapanjetovi učiteljevanje resnično pomeni. Je to ljubezen do poklica? Odvrnila bi. da nekaj takega, vsekakor pa več kot služba iz veselja. Pri njej se je namreč zgodilo tisto, da sta se poklicno delo in konjiček srečno združila. Ta združitev pa le potrjuje, da je Nada Lapanje o prvem poklicu, da se je pravilno odločila.
Da hoče biti učiteljica in nič drugega, je bito odločeno že v drugem osnovnošolskem razredu. sTakrat me je učila Jelka Kastelic in verjetno bo držalo, da je tudi ona. v kateri sem videla vzor učiteljice, vplivala name, da sem si tako zgodaj izbra-
la poklic. Nekaj veselja ati pa talenta zanj sem nemara prinesla že na svet, saj sem še kot otročiček rada zbirala vrstnike okoli sebe in jih spodbujala, da smo se igrali.«
Razumljivo, da se je bodoča učiteljica imenitno počutila tudi na učiteljišču, ki ga je seveda obiskovala v Novem mestu, potem pa komaj čakala, da stopi prvič v razred. To je doživeta v Škocjanu, kjer pa je ostala samo eno šolsko leto. Že naslednjo jesen so jo premestili na Otočec, kjer poučuje še danes.
Da dela tisto, za kar se je usposobila in kar jo veseli že od otroških let dalje, je za Nado Lapanje nekaj povsem normalnega. A če bi bilo samo to, tega niti ne bi omenjali, ne bi se zdelo tako izjemno, da bi morali. Toda v primeru Lapanjetove gre še za nekaj drugega.
•> Vse življenje poučujem samo v nižjih razredih in ves čas, kar sem učiteljica, samo popoldne tako v Škocjanu, dokler sem bila tam, kot na Otočcu. Zaradi prostorske stisk e'je bil pouk vseskozi urejen tako, da so morali malčki v šolo šele popoldne. Jaz sem se na to hitro navadila in sem kar zadovoljna, le odkar smo se leta 1972 z Otočca preselili v Novo mesto, gre včasih malo bolj na tesno s časom. Saj veste, kako je, če nisi sam, če moraš skrbeti še za družino... Kadar imamo po pouku sestanke, prav lovim minute za na avtobus, če sploh počaka. Najhuje je ob petih, ko imajo drugi že prosto, na Otočcu pa smo še v razredih. Ampak ne pritožujem se, saj drugega izhoda sploh ni.«
In vendar bodo tudi na Otočcu dočakali dan, ko ne bodo luči nič več gorele od jutra do noči, ampak samo dopoldne. Severno od avto ceste se dviga od tal nova šola, ki so jo toliko let čakali. Preselitev napovedujejo za pomlad, torej bo še v šolskem letu, ki se je pravkar začeto. Tedaj bo tudi za Nado Lapanje velik dogodek.
L ZORAN
\
H
!
h
s
%
n
*
5
Sobota in nedelja v znamenju slovenskega začetka meseca turizma na ________Dolenjskem	—	Na Krki so se pomerili ribiči, kanuisti in kajakaši
NOVO MESTO — Precejšnja množica ljudi seje v soboto dopoldan zbrala na Glavnem trgu in prisostvovala slovesnemu začetku meseca turizma na Dolenjskem, ki ga že tradicionalno v tem času pripravlja Dolenjska turistična zveza, letos pod pokroviteljstvom izvršnega sveta skupščine občine Novo mčšto /fi tovarne zdravil Krka.
Po promenadnem nastopu Gasilske godbe in mažoretk je zapel Sentjernej-ski oktet, zatem pa so nekaj plesov la)dp1bsyii' ‘ples alei folklorne skupine " Kres. O pomenu prireditve je v imenu pokrovitelja spregovoril predsednik Jože Suhadolnik in v govoru še posebej podčrtal pomen planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje, v katerih ima turizem posebno mesto.
Slovesnost ob otvoritvi seje potem nadaljevala v Domu starejših občanov, kjer je predsednik Dolenjske turistične zveze Alojz Serini podelil vrsto priznanj turističnim in gostinskim delavcem, med katerimi je še posebej pohvalil skrb, ki jo imajo oskrbovanci in vodstvo doma za čisto in vzorno u.ejenost okolice. Več priznanj so prejeli tudi člani Kulturnega društva Prečna, Gostje so si potem ogledali
PRIZNANJE OSKRBOVANCEM DOMA — Ni slučajno, da si je Dolenjska turistična zveza izbrala prav Dom starejših občanov za podeljevanje v turističnih priznanj, saj so oskrbovanci doma letos med vsemi največ naredili za lepo in urejeno okolje. Na sliki: predsednik Alojz Serini izroča priznanja Angeli Petrič, le-ta pa ga je sprejela v imenu ekipe najprizadevnejših os-krbovank. (Foto: J, P.)
Rekordni deseti ribniški sejem
Na jubilejni prireditvi doslej največ suhorobarjev pa tudi kupcev
RIBNICA — Letošnji jubilejni, deseti ribniški semenj je presegel vse dosedanje. Na njem je razstavljalo, izdelovalo in prodajalo izdelke doslej največ suhorobarjev. Rekordno je bilo tudi število drugih obrtnikov in prodajalcev. V paradi pa tudi doslej še ni
Dve daljnovidni
Napovedi Andreja Arka, ki sta se že uresničili
Andrej Arko, nekdaj znani športni in družbeni delavec r Kočevju, danes upokojenec, dopisnik našega lista, je znan tudi po ostrem jeziku in zanimivih mislih ter napovedih. Tokrat naj omenimo le dve njegovi napovedi, ki sla se obe uresničili.
• ARABSKA NAITA IN KO-ČEPSKI LES — Kakih 10let bo tega. ko so v »rdeči hiši- v Kočevju razpravljali o prehajanju s klasičnega ogrevan ja na domača goriva, na sodobnejši, cen ejši in bolj čist način, se pravi na tekoča goriva, lak ral so postopno začeli preurejati vse kotlovnice s kurjenja na les ali premog (ki so ga takrat tudi še kopali v Kočevju) na kurjenje s kurilnim oljem. Andrej Arko je modrovanje na sestanku nekaj časa poslušal, nato pa de jal: .
— Ne ravnamo pametno, če preurejamo kurišča na oddaljeno in negotovo arabsko najio medtem ko nam veje. se pravi drva. v Kočevju tako rekoč skoz okno silijo v stanovanja.
• BAZEN IN ODE/E — Na otvoritvi kočevskega zaprtega plavalnega bazena je bilo iz. učenih ve-fiko modrih besed o tej prepotrebni investiciji, zgrajeni s samoprispevkom. Andrej Arko je že pred gradnjo in med njo bil skeptičen tako do kočevskega kot kasneje do ribniškega plavalnega bazena. In na otvoritvi kočevskega bazena je ožjemu krogu znancev dejal:
— Boste videli, da bo imela tu notri TekstHana še svoje deke spravljene...
In danes seje tudi ta njegova napoved že uresničila.
./. /*.
nikoli sodelovalo toliko zdomarjev z vozmi.
Po paradi se je udeležencem in domačim delovnim organizacijam, ki vedno pomagajo pri semnju, zahvalil predsednik Turističnega društva Andrej Klemenc in hkrati pozdravil goste iz pobratene občine Arcevija, predstavnike republiških organov, občine Kranj in druge udeležence. Za njim je spregovoril predsednik KS Ribnica Franc Petek, in sicer o gozdu, ki je Ribničanom vedno nudil varno zavetje in les za suhorobarstvo, pa tudi o Ribničanih, ki so si hkrati s kro-šnjarjenjem nabirali po svetu izkušnje in znanje, ki sojih nato počasi in preudarno uvajali doma. Tako so sicer napredovali počasi, a zanesljivo.
Predstavnica Zveze združenj obrt* Slovenije Hoda Bertoncelj, kije odprla sejem, je poudarila, da so ribniški suhorobarski in obrtni izdelki zaželeni tudi na sejmih drugod po svetu. Zal pa lahko ponudimo le majhne količine pa še kakovost upada.
V okviru prireditev ob ribniškem semnju so odprli v domu JLA razstavo likovnih del, ki so jih ustvarili
V paradi in v kulturnem programu so sodelovali še pevski zbor Lončar iz Dolenje vasi, godbi na pihala iz Ribnice in Medvod, narodne noše, krošnjarji, mladi piščalkarji, konjeniki in drugi.	J.	PRIMC
TABORNIKI SPET NA OTOČCU
• Semenj je bil odlično obiskan, k čemer je prispevalo tudi lepo vreme. Kazen že tradicionalnih izdelkov je bilo naprodaj letos tudi več novih ali pa takih, ki jih je bilo na prejšnjih semnjih manj, na primer sodov in kadi, kovaških izdelkov, košar za domače živali in perilo, konjičkov za guganjc, jerhasov-svečnikov, mlinov za sadje in stiskalnic, kovač z Dvora pa je pripeljal naprodaj celo voz. Vse kupčije so bile rahlo zabeljene z znanim ribniškim humorjem, mi pa naj zapišemo le napotek, ki smo ga prebrali na neki kuhalnici: »Kadar krepko boš mešala, bosta z možem uživala«.
Po dolgih letih je na konici travnika nad otoškim kopališčem spet zagorel taborni ogenj: od petka do nedelje je tam taborilo 30 otrok, članov nastajajoče nove taborniške čete v KS Ločna—Mačkovec, med katerimi so bili tudi taborniki iz osnovne šole »Katja Rupena«. Skupaj sstarši, ki sojihobi-skali zlasti v soboto zvečer, so bili mladi taborniki presrečni. Prvi neposredni stiki z naravo, nočne straže, igre v gozdu in na travniku in nadvse prijetno vzdušje, vse je pripomoglo k enkratnim, nepozabnim doživetjem. Mojci in Marku Greinu so pri pripravah in vodstvu tabora požrtvovalno priskočile na pomoč nekatere mameiz »Plave lagune« in več članov nekdanjih novomeških taborniških klubov. Slednji so sc dogovorili za skupen izlet h Gospodični na Gorjance, ki bo 21. septembra.
Pomeni uspeli tabor prvo lastovko za oživitev dela in življenja novomeškega taborniškega odreda, ki je zadnji dve leti zaradi neresnosti posameznikov skoraj zaspal? Lepo bi bilo, ko bi se to zgodilo!	s|v
razstavo vgzenin. Miroslava Ritonja in oskrbovancev doma. Osrednji dogodek te turistične sobote pa seje odvijal v Dolenjskih Toplicah.
Mesec turizma sta oznanili še dve športni prireditvi, v soboto zvečer.so
• LJUBLJANA — V okviru prireditev »Mesec turizma na Dolenjskem« je bila v ponedeljek, 2. septembra, v Kompasovi poslovni enoti naTitovi 12 v Ljubljani odprta enomesečna turistična razstava »Dolenjska, Bela krajina in Posavje vabijo.« Že dejstvo, da se je teden dolenjskega turizma razširil na ves september in se vsebinsko obogatil, daje slutiti, da v dolenjskem turizmu veje nov veter. Več je storjenega zlasti pri skupnih predstavitvah turistične ponudbe in vse bolj je čutiti, da Dolenjska, Bela krajina in Posavje postajajo enotnejši turistični prostor.
Med rezultate skupnega nastopanja šteje tudi otvoritev razstave »Dolenjska, Bela krajina in Posavje vabijo.«
se ribiči v Kronovem potegovali za ulov največje ribe. Največjo (2,44 kg) je potegnil iz Krke Srečko Pavlov iz Brežic. V tekmovanju lovljenja rib s plovcem -je'bila ekipno najuspešnejša ekipa Brežic' t, za njo pa sta se uvrstili ekipi Brežic II ih Kostanjevice:'1 V nedeljo so se najboljši kapuistiifr^iija-kaši potegovali za pokal Dolertjšketu-ristične'zveže na »Regati Loka 85«. V kajaku-je nastopilo 35 tekmovalcev. V kategoriji1 A je zmagal Mitja Oštertfenk (Razlag),: kajak B: Silvo Zibcrt ifLipa, Krška vji), kajak C: T6hi RhvAfkar (Lipa, Krška vas), kajak Di Zdhnko Dular (Novoles, Novo mesto). Kanu A: Ošterbek in Irt (Razglak), kanu B: Ivan Poldan in Dušan Prah (Lipa, Krška vas), kanu C: Jamnik in Beribak (Razlag), kanu D: FranctSvdtecin Martin Slovenec(Lipa, Krška vas), kanu E: Tine Baškovič in Mart in a .(jr-?: banč (L-ipa, Krška vas). Srečni izžrebanec, dobitnik vesla, je postal Henrik Židarič (Lipa, Krška vas). Prireditev je vzrono pripravila ZTKO Novo mesto.
J. P.
Dominetu dva gugalnika
Sobotna »gozdarska noč« je bila ena najbolje pri-pravljenih turističnih prireditev na Dolenjskem
DOLENJSKE TOPLICE — Trinajsta postaja iger Delo-Kompas je bila minulo soboto zvečer na topliški jasi. V čudovitem zelenem amfiteatru, obdanem z mogočnimi smrekami, se je zbralo skoraj 2000 ljudi, med njimi mnogi zdraviliški gostje. Gozdarji GG Novo mesto-tozd Podturn so v sodelovanju z. zdraviliščem, domačim turističnim društvom in dolenjsko turistično zvezo pričarali pravo gozdarsko vzdušje. Botanični vrtiček je pripravil topliški vrtnar Zdenko Tomažič, staro gozdarsko orodje je prispeval Alojz Serini, Črnomaljka Miroslava Ritonja je pripravila Stojnico z belokranjskimi pleteninami, vezaninami in pisanicami. Mnogi ljudje so se ustavljali ob prostoru, kjer sta »stara roška mačka« Nace Fink in Rudi Kapš celila skodle. Na spodnjem koncu jase je Rudi Fink,
oglar iz Suhorja »kuhal« oglje v pravi oglarski kopi, v posebnem kotličku pa je pripravljal polento, zabeljeno s »čmarki«.
Poleg inkubatorja še ultrazvok
V nadaljevanju akcije, ki se sama noče končati, bi pomagali še materam
Na žiro računu za inkubator se je do minulega tedna zbralo že 3,008.906 dinarjev. Denar kljub uradnemu zaključku akcije torej še vedno doteka in gaje že za 1,3 milijona din več, kot je bilo treba odšteti za inkubator. Nepričakovano veliko odziv ljudi je pripeljal do spremembe odločitve pobudnika akcije — sveta žensT pri novomeški SZDL. Članice sveta so sklenile, naj bi akcijo vendarle še potegnili za teden ali dva, z zbranim denarjem pa poleg inkubatorja, ki ježe naročen in plačan, kupili še ultrazvočni aparat za zgodnje odkrivanje bolezni dojk. Aparat stane okoli 2 milijona dinarjev, kar pomeni, daje treba zbrati samo še 700.000 din. Akcija sveta žensk pri SZDL in Dolenjskega lista bo tako dobila še širši in bolj zaokrožen smisel.
0 Minuli teden so darovali za inkubator, oziroma za ultrazvok za zgodnje odkrivanje bolezni dojk: Poljedelstvo DE farma Pristava 3.300 , gostje izza šanka gostilne Vovko na Ratežu namesto runde pijače 1.500, DO Iskra Semič 187.480 in Dolenjske lekarne Novo mesto 1.000 dinarjev.
Denar za ultrazvočni aparat za zgodnje odkrivanje bolezni dojk lahko nakažete na račun 52100-603-30372 Zdravstveni center Dolenjske — tozd Splošna bolnišnica, »za ultrazvok«.
Kulturniki so se na prireditveni prostor pripeljali na vozovih oblečeni kar »po domače« in tako so potem tudi nastopili. Z razgibanim nastopom, ki je bil tudi naša za oči, so se z belokranjskimi, dolenjskimi in štajerskimi plesi predstavili plesalci Kresa in pevci mešanega pevskega zbora »Maks Henigman« iz Dolenjskih Toplic. Preden so se pričele igre Delo-Kompas so dolenjski gozdarji-sekači pripravili demonstracijski prikaz nekaterih gozdnih del, kjer so se v tekmovalnih disciplinah (prerezu lesa in klečenju) pomerili trije gozdarjivNajbolj seje izkazal Domine Krese. Sest petčlanskih ekip se je pomerilo za velike nagrade trinajstih iger Delo-Kompas. Dve najboljši ekipi, ki sta najhitreje in najbolje postavili kres, sta se uvrstili v polfinale. V drugi igri sta morali ekipi prepeljati dva kubična metra drv z enega na drugi konec prostora z več kot sto let starimi sanmi. Zmagala je ekipa, ki so jo sestavljali Dušan Stojič, Domine Krese, Franc Avguštin, llija Simonič in Domine Seratlija. V finalni tekmi se je peterica krepkih mož pomerila v makljanju (lupljenju) bukovih polen za celulozo. Za hipec je delo z. ostrim lupilnikom hitreje opravil 26-letni Domine Krese iz Podturna. Za nagado je kot zmagovalec prejel vrsto praktičnih nagrad, iz rok pomočnika glavnega urednika Dela Vlada Šlambergerja pa tudi delovo rumeno šampionsko majico. Domine je ta večer zmagal v gozdarskih veščinah in v igrah, ki sta jih pripravila Delo-Kompas. Obakrat je za nagrado prejel Novolesov gugalnik, prislužil pa si je tudi 10-dnevni turistični paket v Dolenjskih Toplicah.
J. PAVLIN
Kam v meseci turizma ta teden?
Petek, 6. septembra: ob 16. uri
na Loki nastop šolanih psov, ob ,17. uri se bo v Portovaldu pričelo ‘odprto prvenstvo Dolenjske, Bele krajine in Posavja v tenisu, ob 20. zurj pa bo pri Rostanu na Suhorju j| nad Prečno tradicionalni gobarski yečer s ponudbo gobarskih specia- I
.Sobota, 7. septembra: Ob 9. uri
j)o v Šentrupertu jesenski sejem, 'dfi TO. uri bo na novomeškem '^jiGIbvnem trgu modna revija Novo^ Teksa, ob 19. uri bo v restavraciji motela na Otočcu večer folklore, ob 19.30 pa osrednja prireditev tega tedna — novomeška noč na Krki z baklado plovil, raketami1, medtem ko bo ob 20.30 v gostišču 'na Loki turistični ples.
Nedelja, 8. septembra: Ob 10/uri bodo na novomeškem GiaVnefff" trgu zabavnatekmovanjavgostin-skih spretnostih.
Ponedeljek, 9. septembra: V Lju- j bljanski banki v Novem mestu b° ob 11. uri otvoritev razstave starih turističnih prospektov in najbolje ocenjenih šolskih nalog na temo »Moj turistični kraj«.
Torek, 11. septembra: Podobno I predavanje bo ob 10. uri v OS | Trebnje.
Torek, 10. septembra: Ob 10. un I bo v OS Grm predavanje z dia-1 pozitivi o lepotah Slovenije. I
Sreda, 11. septembra: Podobno |
predavanje bo ob 10. uri v OS | Trebnje.
Četrtek, 12. septembra: Preda- | vanje na temo »Lepote Slovenije" bo ob 10. uri v OŠ Mirana Jarca v Črnomlju.
Petek, 13. septembra: ob 10. uri predavanje z diapozitivi o lepotah Slovenije v OŠ Metlika, ob 18. uri pa bo na novomeškem Glavnem trgu v gostišču večer ob cvičku, domačih jedeh in narodnozabavni
glasbi.
NAJVEČJA RIBA PIONIR-1!* MATJAŽA — Matjaž Novak J‘ star komaj 14 let, aježepet let O® pionirske sekcije Ribiške druži* Kočevje. Sreča se mu je nasmehni 30. avgusta, ko je v Rinži na ble* tivko uplenil ščuko, dolgo 65 e*1, (Foto: J. Primc)
NA KONCU SE JE ŠE UREZAL — Tekmovalci v finalni disciplin' bukovih polen lotili z ostrimi lupilniki. Tekmovalna vnema pa bi Dom' kmalu pustila velik pečat: v trenutku majhne nepazljivosti mu je 0 rezilo ušlo pod desno roko in tekla je kri. (Foto: J. Pavlin)
kozerija9 •••••••••••••••••••
• BI ŽELELI »GA—GA« ESSEN?
likovniki na dosedanjih šestih likovnih srečanjih v Ribnici. Na njej pa ni bili. del iz letošnje likovne kolonije, ker je bilo premalo časa. da bi jih pripravili /a razstavo.
Hkrati so odprli tradicionalno gobarsko razstavo in razstavo vezenin. V letnem gledališču pa je Mito Trefalt vodil šaljivo tekmovanje, pri katerem so najspretnejši prejeli nagrade, ki so jih prispevale delovne organizacije iz ribniške in kočevske občine.
V Repičevi dragi je enajst gostiln in hotel Večna izguba. V njem se je zadnjič ustavila nem-,ška družina, vračajoča se z. morja. Gospod oče je naročil dve hladni coca-coli, za gospo mamo in zase pa liter mineralne vpde. Radenske.
Takoj bo, je bil prijazen in ves mehek natakar, kajti v šoli so ga učili, da mora biti vljuden, nasmejan in ustrežljiv, še posebno s tujci, kajti naša dežela da potrebuje devize za uvoz in za odplačevanje dolgov.
Nato je gospod oče vprašal natakarja, kaj premore hotel za lačne želodce.
Moment, bom pogledal, in je odbrzel v kuhinjo.
Pečeno raco imamo. Je sicer še od včeraj, a za Švabe bo dobra, je bila zajedljiva glavna kuharica. Natakar seje znašel pred problemom, kako se reče po nemško — raca.
Pojma nimamo, so skomignile z rameni belo oblečene ženske v kuhinji.
Fant je poiskal šefa strežbe, ki seje natakal v hotelskem bifeju.
Trenutek, prosim. Gostom bi ponudil pečeno raco, pa ne vem, kako se reče po nemško raca. Šef je nagubal čelo, potegnil spod-
njo ustnico čez gornjo in je momljal: »Raca, raca, raca... Petelin, kokoš, ovca, krava, bik, jelen, srna, zajec — to vem, toda raca? Niti sanja se mi ne. Postrezi jim s čim drugim!«
Tudi gostje, govoreči njegov materin jezik, se niso mogli spomniti, kako bi se reklo po nemško raca.
Če mi odrežeš glavo, se ne spomnim, da bi kdaj v nemškem besednem zakladu zasledil izraz raca. Vprašaj me karkoli drugega, ne bom v zadregi, samo raca... je mozgal glavo zdomec, ki že štirinajst let je pasulj v Nemčiji.
Natakar je začel ustavljal' mimoidoče: ženske, moške jp otroke. Eni so ga debelo gledali, drugi so šli brez besed dalje, tretji so se pridušali, da so vedeli, a da so pozabili, gospod oče, gospa mati in dva otroka pa so čakali.
Natakar ne bi bil naše gore list, če se ne bi znašel. Postavil se je pred mizo sestradane nemške družine in je vprašal: »Wunchen Sie ga-ga essen?«
Naturlich! Race so že posebej dobre, je bil navdušen gospod
TONI GAŠPERlf