SLOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32—, polletno din 16'—, četrtletno din 9—, inozemstvo din 64'— Foštno-čekovni račun številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13
Cene inseratom: Cela stran din 2000—, pol strani din 1000—, četrt strani din 500'—, '/a strani din 250—, */»• strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'—
V Hari&or na iaHor!
Sezona taborov je. Na raznih krajih naše ožje domovine se zbirajo množice slovenskega ljudstva, da manifestirajo za tiste ideje, ki jih smatrajo za velevažne in ki jim hočejo dati s kolektivnim (skup-nostnim) nastopom poseben poudarek. Množični nastopi so danes aktuelen (dej-stven) pojav, ki se dogaja zlasti v dveh naših sosednih državah. Fašizem in narodni socializem hočeta s takšnimi nastopi dokazati, da ljudstvo z njunim vladstvom soglaša, da je torej to vladstvo ljudsko in demokratično, čeprav ni parlamentarno. Udeležena je pri teh nastopih po veliki večini mladina, ki še naide v svojih srcih dovolj ognja, da se vname za velika gesla, ki jih prepovedujejo nosilci diktatorskih režimov.
Naši tabori imajo drugo obeležje, že po udeležencih. Prisostvuje jim namreč ne samo mladina, marveč tudi po letih in izkustvih dozoreli del našega naroda, možje in žene. Zastopano je vse ljudstvo po vseh svojih stanovih in sHorh. Na naših taborih ne prevladujejo zveneče fraze in bobneča gesla, marveč ideje, ki so za naše ljudstvo življenjskega pomena. V tem je sedanja taborska doba podobna oni dobi, ki se je začela med našim narodom pred 70 leti in ki je zbirala naše prednike v ogromnih množicah na slovenskih narodnih taborih, prirejenih na raznih krajih slovenskega ozemlja. Ti tabori so bili krik vsega našega naroda po življenju, ki je donel proti zatiralcem in raz-narodovalcem zahteval pred svetom: Živeti hočemo in ohraniti svojo slovensko samob'tnost! Zahtevamo narodno samostojnost L. neodv" st!
Sedanja dob? ^ zgodovinski slovenski taborski dobi v rr ptičem podobna, na tudi od nje različna. V Jugoslaviji smo Slovenci postali državen narod. Narodna država nam zajame1-'e nnš orodni obstoj razvoj in napredek. Ob 20 letnici države bomo svojo vdanost narodni državi, kralju in narodni dinastiji izpovedali z mogočnim taborskim glasom. Naš glas mora biti glas slovenske skupnosti, glas, ki ga podpirajo naši jugoslovanski bratje v državi, glas, ki bo segal preko naših meja ter bo oznanjal svetu: Meje jugoslovanske države in vseh njenih delov so nedotakljive! Maribor, naša obmejna prestolnica, Maribor, ki si je sam izvojeval svojo narodno svobodo in samostojnost, bo zbral 14. avgusta slo vensko ljudstvo na mogočen vseslovenski tabor. Njegov veličastni glas, ojačen z akordi jugoslovanske vzajemnosti, bo ma nifestiral pred svetom slovensko življenjsko sik) in kulturno voljo in kulturno moč ter bo našel oživljajoč odmev v srcih naših bratov, ki so v drugih državah.
ftn&ečfta zveza z&rala na Breziafi 13.000 ljudi
KZ je zbrala zadnjo nedeljo na Brezjah ob priliki tabora in blagoslovitve nove zastave 15.000 ljudi iz vse Slovenije. Uvod v veličastno nedeljsko prireditev je bila sobotna rimska procesija, katere se je udeležilo 5000 kmetov. V nedeljo zjutraj na vse zgodaj so se začele zbirati pri Mariji Pomagaj kmečke množice z vlaki, avtobusi, s kolesi, vozovi in peš od vseh strani na lepo okrašenem prostoru krog cerkve, kateri je bil ob desetih natrpano poln s 15.000 udeleženci prvega tabora Kmečke zveze. Na desni strani oltarja je bila pripravljena tribuna za odličnike, med katerimi je treba omeniti: zastopnika kralja in kneza namestnika, podpolkovnika Pavlica, ministra dr. A. Korošca in dr. M. Kreka, bana dr. M. Natlačena, škofa dr. G. Rož-mana in belgrajskega nadškofa dr. Ujčiča, predsednika obeh Prosvetnih zvez dr. J. Hohnjeca in dr. Lukmana, predsednika Županske zveze Nandeta Novaka, predsednika Kmečke zbornice Steblovnika in še več drugih. Cerkveni govor je imel ljubljanski vladika, ki je slikal kmečki stan kot steber, kateri nam je ohranil našo prelepo zemljo, slovensko besedo in sv. katoliško vero. Po govoru je daroval slovesno sveto mašo belgrajski nadškof dr. Ujčič. Takoj po sveti daritvi je blagoslovil škof dr. Rož-man krasni novi prapor Kmečke zveze, kateremu sta bila za botra dr. Anton Korošec in soproga bana gospa Natlačen. Po blagoslovitvi je izročil naš voditelj prapor v roke predsedniku KZ Brodar ju z bese-
dami: »Kmečka zveza! Novo zastavo stanu v čast, domovini v slavo!« G. Brodar je predal zastavo zastavonoši, ki je slovesno prisegel, da bo nosil zastavo v čast kmečkemu stanu in slavo domovini. Nato je pre-čital predsednik KZ slovesno posvetitev kmečkega stanu Mariji Pomagaj. Po končanem cerkvenem delu prireditve je otvo-ril tabor predsednik Brodar, ki je pozdravil predvsem kmečke ljudi iz vseh delov Slovenije. Izrekel je posebne pozdrave vladarski hiši in vsem odličnikom, katere je imenoval z imeni in so bili ti pozdravi deležni viharnih odzdravov iz prs in grl kmečkih množic. Tabora se ni mogel osebno udeležiti lavantinski škof dr. I. Tomažič, ki je pa poslal škofovski blagoslov in se mu je zanj tabor brzojavno zahvalil. Glavna govornika na prvem taboru KZ sta bila minister dr. Anton Korošec in ban dr. Marko Natlačen. Prvi govornik je častital KZ k blagoslovitvi nove zastave in poudaril prepričanje, da KZ ne bo pozabila dolžnosti napram slovenski zemlji ter domovini in bo naš kmet v svoji narodni državi ohranil neomajno zvestobo svojemu kralju. Drugi govornik je naslikal kmečko hišo kot simbol našega kmeta. Besede glavnih govornikov so bile sprejete z viharjem odobravanja. Govorili so še za fantovske odseke MKZ Ivan Petrič iz Velikih Lašč ter gospa Brodarjeva kot načelnica ŽKZ. Sklepni govor je imel Ludovik Puš. Tabor je zaključil predsednik Brodar ob petju kmečke In državne himne z vzklikom: »Bog živi!«
Slovesna otvoritev Vil. NariHorsKega ledna
Zadnjo soboto predpoldne je bil slovesno otvorjen VII. Mariborski teden. Kmalu, po 10. uri dopoldne so se zbrali na razstavišču najbolj odlični predstavniki Maribora, Celja, Ptuja in Ljubljane. Banovino je zastopal načelnik g. dr. Ratej. Otvoritve se je udeležil škof dr. I. Tomažič s stolnim pro-štom in s stolnim dekanom," višji častniki z mestnim poveljnikom generalom Stanojlo-
vičem, številni zastopniki oblasti ter organizacij, ki sodelujejo pri mariborski proslavi 20 letnice Jugoslavije ter pri razstavah Mariborskega tedna. Po otvoritvenih pozdravih in nagovorih so si ogledali zbrani odličniki vse oddelke lepe razstave, katera je žela že pri prvem ogledu zasluženo pohvalo ter priznanje.
Prosvetni tabor v Sevnici ob Savi
Prosvetnega tabora ob Sevnici ob Savi se je udeležilo zadnjo nedeljo 3500 ljudi. V dopoldanskem sprevodu od kolodvora na telovadni prostor FO je korakalo 850 članov in članic v kroju, kolesarjev in narodnih noš s tremi godbami ter okoli 700 članov prosvetnih društev in drugih organizacij. Cerkveni govor je imel g. dr. Hanže-lič, sv. mašo je daroval ravnatelj salezi-janskega zavoda iz Radnje g. Špan. Po sv. maši ie otvoril tabor s. dr. Jesen ko. ki je
po pozdravih predal besedo glavnemu govorniku g. inž. Sodji iz Ljubljane. Pri popoldanskem telovadnem nastopu, kateremu je prisostvovalo 2000 ljudi, je govoril g. Ivan Peršuh iz Ljubljane. Za njim pa pokrovitelj tabora g. minister dr. Miha Krek ter še en govornik. Sevniški prosvetni tabor je uspel nad pričakovanje dobro in je navdušil staro in mlado za vzore krščanske nrosvete.
Ise rassniti držav
Avstrijci so plačali z milijardnimi vsotami priključitev k Neiačiji. Graška »Tages-post«, ki je gasilo narodno-sodalistične stranke za Štajersko, objavlja, da so dobili Nemci s priključitvijo Avstrije k Nemčiji 31 milijard 125 milijonov dinarjev v zlatu, v zlatih valutah in raznih drugih zlatih vrednotah. Nemška državna banka je ob času priključitve razpolagala s komaj 75 milijoni mark.
Dveletnica Metaxasove vlade na Grškem. Dne 4. avgusta sta minili dve leti, kar je prevzel na Grškem vlado general Metaxas, ki se je izkazal v dveletni dobi kot izredno izkušen politik. Metaxas je na znotraj umiril razmere. V zunanji politiki se je pokazal velikega prijatelja Balkanske zveze in podpisal v najnovejšem času v Solunu pogodbo, s katero se je pridružila državam Balkanskega sporazuma še Eolgarija.
+
REVOLUCIJA V PALESTINI
Doslej je pásalo časopisje o resnih nemirih v Palestini. Kopica dnevnih nemirov, spopadov in atentatov se je že pretvorila v revolucijo Arabcev, ki je naperjena proti judom in z njimi združenim Angležem.
Svet, kateri čita dnevna poročila o krvavih bojih, se čudi in vprašuje: od kod dobivajo Arabci najmodernejše orožje in
strelivo? Odgovor na to vprašanje še zaenkrat ni prodrl v javnost.
Dejstvo je, da so sklenili Arabci, da bodo obračunali z judi in Angleži. V dosego tega cilja razstreljujejo arabski vstaši mostove, železniške proge in rušijo ceste ter na ta način onemogočajo hitra premikanja angleških čet ter policije.
Arabci so se v svoji drznosti povzpeli celo tako daleč, da motijo ter prekinjajo telefonske in radijske zveze med angleškimi policijskimi postojankami ter z železniškimi postajami. Na ta način so koj obveščeni o vseh ukrepih vlade.
Do revolucionarnih korakov je podžgalo Arabce, ker so vdrli angleški vojaki v Omarjevo mošejo, kojega praga bi ne smel prestopiti noben nemohamedanec. Angleži pa so »onečastili« arabsko svetišče zaradi tega, ker so v njem sumili orožarno in so v resnici zaplenili tam velike količine orožja.
Angleži se dobro zavedajo, da gre v Palestini za revolucijo in zaradi tega bodo poslali v ogroženo ozemlje tolike vojaške sile, da bodo zadušili vstajo, dasi s tem Palestine ne bodo umirili hi ne rešili vprašanja razdelitve pokrajine na judovski in arabski del ter na angleški pas, po katerem bi se mirno pretakal po angleških ceveh petrolej iz ©srednjeazijskega Iraka v obmorske čistilnice in skladišča.
Posretiovanie Aglife men Nenciio m ccšMovašSto
Angleški posredovalec in svetovalec lord Runciman se je odpeljal s svojim spremstvom iz Londona v Prago 2. avgusta. Za njegov prihod so se pripravili Čehi in Nemiri, dajnu predočijo koj v pričetku težavne posredovafne naloge gotova dejstva.
Tik pred prihodom posredovalca
Predvsem mu je češkoslovaška vlada dr. Hodže predložila od posebnega ministrskega odbora izdelan narodnostni pravilnik, katerega pa je že koj ob rojstvu odklonil vodja sudetskih Nemcev Henlein.
Proti vladnemu pravilniku so ob prihodu Runcimana izdali sudetski Nemci posebno ¡knjižico, katero so razdelili med nemško ¡prebivalstvo. V tej brošuri trdijo Nemci, da se je postavila v narodnostnem pravilniku Češkoslovaška na stališče nacionalne jdržave, pripadniki drugih narodnosti pa Jiaj bi ostali državljani druge vrste. Radi $ega odklanjajo sudetski Nemci pravilnik že kot podlago za pogajanja.
Lordu Riincimanu pa so predočili Nemci fpo časopisju tudi udeležbo 30.000 članov Henleinovih sudetsko-nemških telovadcev na Vsenemškem telovadnem kongresu v ¡Vratislavi. Vratislavske prireditve se je ¡Udeležil Hitler, katerega je počastil mimohod 150.000 telovadcev in telovadk iz Nem-jčije in inozemstva. Ko so prikorakali sudetski Nemci do častne tribune, na kateri fee je nahajal Hitler s številnimi najvišjimi ¡osebnostmi in s Konradom Henleinom, so Be zagnale sudetafeo-nemške žene in dekleta proti tribuni, podrle ograje okrog tribune, potisnile v stran varnostne organe ter se postavile pred častno tribuno, kjer so dvignile desne roke v pozdrav. Mnogim je državni kancler osebno stiskal roke. Vedno Večji je bil naval sudet^v--, ,^-^fvih udele-
žencev proti častni tribuni, tako da je nastala velika zmeda in so reditelji imeli težavno nalogo, da so polagoma vzpostavili red. Sudetsko-nemške žene in dekleta so častno tribuno obstopile in je moral ostali sprevod enostavno mimo njih. V častnem sprevodu je korakalo več skupin sudetsko-nemških narodnih' noš, nadalje 2000 mož Henleinove delovne službe, nadalje 30.000 telovadcev v telovadni obleki in v civilu. Zaradi manifestacij sudetskih Nemcev se je mimohod podaljšal od treh ur, kot je bilo preračunano, na pet ur. Po sprevodu je Hitler sprejel zastopnike inozemskih nemških skupin, med njimi tudi Henleina, in se z njimi dalje časa razgovarjal.
Prva izjava Angleža v Pragi
Anglež Runciman se je pripeljal 3. avgusta v Prago, kjer je bil na kolodvoru slovesno sprejet. S kolodvora se je podal v hotel, kamor je povabil zastopnike inozemskega in domačega tiska. Zbralo se je nad 200 časnikarjev, katerim je prečita! angleški posredovalec svojo prvo izjavo na češkoslovaških tleh. V tej izjavi se je zahvalil Češkoslovaški in sudetsko-nemški stranki za prisrčen sprejem koj ob prihodu v Prago. Svoje izvajanje je zaključil s prošnjo časnikarjem, naj nu zaenkrat ne stavljajo nobenih vprašanj, ker nanje ne bo odgovarjal. Pristavil pa je takoj, da hoče sodelovati s tiskom in bo v ta namen semintja izdajal obvestila, ker se dobro zaveda, da bi tisk lahko mnogo pripomogel, da bo njegovo poslanstvo uspelo.
V petek predpoldne je lord Runciman obiskal predsednika republike dr. Beneša, predsednika vlade dr, Hodžo in zunanjega ministra dr. Krofto.
Japonsfro-hifaiska volna
Nevarni protijaponski pojavi
). Kakor hitro so se pojavili oboroženi spo* padi med Japonci in Rusi v Mandžuriji, je jizibruhnao podtalno rovarenje proti Ja^ poncem v kitajskem zasedenem ozemlju, Japonska oblast je zaprla 1. avgusta načelnika policije v šangaju s 23 višjimi uradniki. Japonci jih dolže, da so delali proti vladi velikega Šangaja in da so bili v zvezi s kitajskimi uporniki. Japonci so baje odkrili tudi listine, po katerih bi naj 13. avgusta izbruhnil v Šangaju upor proti Japoncem. V stanovanju policijskega načelnika so našli večje količine orožja. Zarotniki so nameravali najprej zavzeti Pu-tung. Promet med Šangajem in Putun-gcm je že skoraj popolnoma prekinjen, Japonske oblasti so odredile vse potrebno, da bi preprečile morebitne nerede.
Sliisiia-laponsha
Protijaponski nemiri v Mandžuriji
Istočasno s spopadi med sovjetskimi in japonskimi četami so se pojavili prav resni protijaponski nemiri po raznih krajih Mandžurije. Na mandžurskih železnicah se dogajajo nalašč povzročene nesreče in zaradi atentatov so na več mestih pretrgane proge. Promet je na več železniških progah v Mandžuriji prekinjen. Po mandžurskih mestih se vrstijo bombni atentati proti japonskim častnikom in uradnikom. Uporniki so razdejali tudi že več glavnih telefonskih zvez v severnih mandžurskih krajih in so se že ponovno spopadli z mandžurskim vojaštvom. Tudi v Harbinu je že prišlo do pouličnih borb. Zaradi nemirov in vstaj, katere so zanetili komunistični agitatorji in atentatorji, so morali umakniti Japonci del svojih čet iz severne Kitajske in jih poslati v Mandžurijo. Te čete se zbirajo v Tiencinu in je krenilo že več transportov proti severovzhodu. Največ čet prihaja y Tiencin iz kitajske pokrajine Šansi, ki jo imajo zasedeno Japonci.
Uvod v pravo vojno
Ob času, ko pišemo to poročilo, še ni nobene vojne napovedi med Rusijo in Japonsko, dasi se vršijo po obmejnih krajih Mandžurije dnevni spopadi, zaradi katerih se pritožuje ruski poslanik v Tokio in japonski v Moskvi. Kljub vsem ugovorom in zanikanju krivde na eni in na drugi strani napadajo Rusi Japonce in obratno. Vse številne dosedanje krvave praske so najbrž le uvod v pravo vojno, ki bo izbruhnila, kakor hitro bosta oba nasprotnika dovolj močna na spornem ozemlju.
Japonsko vojno ministrstvo je razglasilo v svet 2. avgusta, da je bilo od začetka obmejnih spopadov pri že zadnjič omenjenem Čankufengu do 2. avgusta ubitih 27 vojakov in 3 častniki, 67 vojakov pa je bilo ranjenih. Po japonskih ugotovitvah so imeli Rusi 70 mrtvih, dočim je bilo vseh skupaj ranjenih 250 vojakov.
Pri neredni stolicl, napetosti črev zaradi zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Jose-fova« grenka voda zaostanke prebave, nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. (Ogl. reg. S. br. 15.485/35.)	1138
Po katoliškem svetu
Proti grdi književnosti. Slabe knjige in nekrščanski listi delajo zlasti s svojimi slikami in povestmi veliko škodo med ljudstvom, posebej med mladino. Dobri, nepokvarjeni del mladine se bori zoper to duševno okuževanje ljudstva. To plemenito borbo opažamo med vsemi katoliškimi narodi. Katoliška mladina je v prvi vrsti borilcev za pošteno književnost in zoper razširjevalce nesramnosti po spisih in slikah. Irska katoliška mladina je na svojem letošnjem občnem zboru sprejela resolucijo, v kateri se poziva državna vlada, naj zakon o cenzuri izpopolni in razširi, da bodo prepovedane in zaplenjene vse knjige in vsi listi, ki širijo nauk, kateri je škodljiv za krščansko življenje. Pred letošnjimi volitvami v parlament pa je irska katoliška mladina agitirala med volilci v tem smisla, da naj glasujejo samo za tiste kandidate, ki dajo obljubo in obvezo, da se bodo potegovali za poostritev zakona zoper slabo književnost. Francoska katolika mladina smatra tudi za svojo vestno dolžnost, da nastopi zoper okuževanje ljudske duše s slabimi knjigami in listi. Franciji ni toliko treba novih zakonov zoper slabo književnost, kolikor t olj izvrševanja teh zakonov. Francoski zakoni iz let 1882, 1898 in 1908 označujejo kot prekršenje dobrih običajev prodajo, razširjanje, zasebno ponudbo, izdajanje, pošiljanje po r"->=ti in razšir-jevanje tiskanic, plakatov, črtežev, slik in značk, ki so grde vsebine, ter določujejo globo 100 do 5000 frankov in kazen zapora cd enega meseca do dveh let. Vsak državljan ima pravico, da se obrne na sod-nijo, naj nastopi zoper tako književnost in umetnost. Včasih so sodišča po tem zakonu strogo postopala, pa ne vselej. Naj bi se ti zakoni vedno strogo izvajali: to je zahteva katoliške mladine.
Narodno-socialistični »krst«. Najbolj gorečim pristašem narodno-socialist. stranke krščanski krst ni več po godu, zato ga hočejo nadomestiti z drugimi ceremonijami, ki so bolj germanske (nemške), ker se nanašajo na nemško raso in kri. Tak primer se je zgodil na Gornjem Avstrijskem .(sedaj v pokrajini Oberdonau). Predmet ceremonij je bil sinček nekega bivšega voditelja napadalnih oddelkov. Izvršil je te ¡ceremonije na vzvišenem prostora pred Hitlerjevim doprsnim kipom »kulturni referent«, ki je imel na otroka v plenicah ta-le nagovor: »Ti malo bitje si prihodnji korak našega rodu v bodočnost. Za teboj se temni pot v tisočletja. Ti nisi ne danes ne jutri. Ti si tisoč let pred seboj in tisoč let za seboj. Tisoči let pred teboj so varovali tvojo kri, da si ti tak nastal, kakršen si. Kajti ti ei živi tok krvi, ki veže prednike na nemško bodočnost. Zato varuj svojo dušo in kri, da ti bodo tvoji potomci hvaležni. To je »misel življenja, da se zbudi Bog v krvi. Toda samo v čisti krvi je Bog... Mo-<S!rost tisočerih rodov spi v tebi. Zbudi jo in našel si ključ, ki ti odpre vrata najglobljega hrepenenja, vrata k Bogu v tebi in k tvojemu edinemu, svetemu narodu.« Nato je »kulturni referent« vprašal botra, kako naj bo dojenčku ime. »Horst bodi njegovo ime. Postane naj tak kot naš vzor Horst Wessel«, je odgovoril boter. (Horst Wessel je bil mlad pristaš narodno-socialistične stranke, ki je dal življenje za stranko kot
žrtev napada nasprotnikov.) Nato se je »kulturni referent« obrnil k staršem in dejal: »Mati, hrabro mu delaj pot; oče, bodi mu močan tovariš. In ti, dečko, nosi ponosno svoje ime, ne bodi ponižen in majhen! Tvoja volja naj najde svoje najvišje v tem:, Vse za Nemčijo T«
Nagrade zoper preklinjanje. Italija vodi smotrno praktično borbo zoper preklinjanje. Njeni zakoni določajo kazni zoper javno preklinjanje, zlasti zoper bogokletje. Ti zakoni so kajpada vse hvale vredni, pa se niso izvrševali. Oko javne varnosti se je dostikrat zaprlo, da ni videlo preklinjeval-ca, uho se je zamašilo kakor od sebe, da ni slišalo kletve. Zaradi tega so nekatera občinska oblastva razpisala nagrade za tiste redarje, ki zalotijo kakega preklinje-valca. Tako je bilo nedavno v mestu Ve-roni v severni Italiji razdeljenih 20 nagrad — vsaka po 100 lir — tistim stražarjem, ki imajo največje uspehe v boju
PPEZIDAVE
PRODNA ŠE CENEJŠE
UcmietM
proti grdi razvadi preklinjevanja. Ostudni navada bogokletja se vedno bolj širi kako kuga tudi v naših krajih. Če bi pri nas bil razpisane slične nagrade, bi bilo obdarc vanih mnogo organov javne oblasti, ki I nastopali zoper surovo in nesramno prt klinjevanje.
Tabor v Ljutomeru
Naš staroznani Ljutomer bo ob 70 letnici I. slovenskega tabora spregovoril, da smo in ostanemo vedno zavedni Slovenci, kakor so bili naši pradedje, ki so prvi sklicali slovenski tabor, da smo tudi zavedni državljani naše velike Jugoslavije. Spregovorili bomo svobodno na glavnem trgu. Pred sedemdesetimi leti se je zgodilo, da so se naši pradedje moralf umakniti in niso smeli zborovati na glavnem trgu; zeleni hrasti v bližini trga so sprejeli tisoče takratnih zavednih Slovencev pod svoje košate veje, kjer so zborovali.
Na obifeteiei I. slovenskega tabora bo spregovoril aaš rojak in narodni voditelj Slovencev g. dr. Anton Korošec, ki je tudi prevzel pokroviteljstvo nad taborom. — Na predvečer tabora, 27. avgusta, bodo
zagoreli po gričkih Slovenskih goric kre sovi. Ob osmih zvečer bo akademija v Ka toliškem domu z bogatim sporedom.
V nedeljo, 28. avgusta, ob petih zjutraj bodo budnice po mestu, nato sprejem gostov. Ob devetih bo sprevod po mestu na glavni trg, kjer bo pridiga g. prelata dr. Slaviča in sv. maša, katero bo daroval prevzv. g. škof dr. Tomažič. Med sv. mašo bo ljudsko petje s spremljanjem mestne godbe. Po sv. maši bo taborsko zborovanje. Popoldne bo na telovadišču Katoliškega doma prle^ko veselje z lepim sporedom.
Na to proslavo so vabljeni vsi narodno-zavedni Slovenci, vse organizacije in društva iz vse Slovenije.
Nesreče
Avtobus po nesreči smrtno povozil fantka. Avtobus iz Sv. Lenarta v Slov. goricah je po nesreči med gostilno Welle in bencinsko črpalko na Aleksandrovi cesti v Mariboru smrtno povozil devetletnega viničar-skega sina Franca Buksek iz Pekla. Dečko se je igral s tovarišem na cesti. Ob prihodu avtobusa se je fantek vs trenutni zmedenosti zaletel v levo svetilko avtobusa, si razbil glavo in ga je še povozilo zadnje kolo, tako da je obležal mrtev.
Občutna posledica trčenja dveh avtomobilov. Na državni cesti v Košakih pri Mariboru sta le malo trčila 4. avgusta zvečer avto zdravnika dr. Hötzla iz Apač in avtomobil mariborskega stavbenika Kiffman-na. V trenutku, ko je hotel zdravnikov avtomobil prehiteti stavbenikovega, je zavil slednji v svojo vilo na Košakih, kar je pa zdravnikov šofer prepozno opazil. Skušal je svoje vozilo zavreti, a se je voz radj.prehitrega zaviranja in trčenja trikrat preobrnil. Mariborski trgovec Alojzij KovaČ, ki je bil v zdravnikovem avtomobilu, je dobil poškodbe na glavi in si je zlomil levo nogo. Drugi potniki so bili le manj poškodovani.
Lepemu novemu zdravnikovemu avtomobilu se je zdrobila karoserija, Kiffmannov ps je ostal skoraj nepoškodovan.
Konj razbil izložbeno okno. V Gosposki ulici v Mariboru je zadel z desno nogo kon sodavičarja Senkoviča v veliko izložbene okno tvrdke Dolček in Marini in je razbi 10.000 din vredno šipo.
Krava nabodla služkinjo. Katarina Maje, 51 letna služkinja, je peljala v okolico Maribora na sprehod gospodarjevega psička. Pes je pričel lajati v kravo, ki se je pasla ob poti. Žival je zdivjala in je nabodla služkinjo tako, da ji je pretrgala na več mestih čreva. Hudo poškodovano so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Huda nesreča gozdnega delavca. Nad Ti-njami na Pohorju je zadelo padajoče drevo 22 letnega delavca Valentina Smogo-vec in ga je zbilo na tla. Smogovec je obležal nezavesten s hudo poškodbo na glavi in so ga prepeljali v obupnem stanju v mariborsko bolnišnico.
Motocildist ponesrečil, Ivan Markuš s Pobrežja pri Mariboru, njegova žena in enoletni sinček so se peljali na motornem kolesu zadnjo' nedeljo proti Hocam. Maij-kuš je zadel s ¡kolesom v obcestni kamen
ter železno ograjo. Motorno kolo se je razbilo. Markuš je moral v bolnišnico zaradi hudih poškodb na glavi, ženi in otroku se ni nič zgodilo.
Od razjarjenega bika naboden. Franca Švaba, 36 letnega posestnika v Zg. Radva-nju pri Mariboru, je pri opravljanju živine razljuteni bik nabodel in ga je nevarno poškodoval.
Žrtev splašenih konj. V Trnovski vasi v Slov. goricah so se splašili konji 52 letnemu posestniku Ivanu Rajšpu, ki je padel pod voz in se je življenjsko nevarno poškodoval.
Nevarna konjska brca. V mariborsko bolnišnico so prepeljali desetletnega po-sestnikovega sina Janeza Kocjan iz Par-tinja pri Št. Ijenartu v Slov. goricah. Fantka je brcnil konj v glavo, da mu je prebil lobanjo in je njegovo stanje zelo resno.
Starček se ubil. V Loperšicah pri Središču je padel 70 letni posestnik Jožef Sinček s podstrešja. Pri padcu se je tako hudo poškodoval, da je kmalu po nesreči umrl.
Strela ubila kravo in psa. V okolici Središča je udarila strela v gospodarsko poslopje Jožefa Pleger. Udar je ubil kravo ter domačega psa in je močno poškodoval zid hleva. Nesreča ni zahtevala človeške žrtve.
Huda nesreča kolesarja. Jožef Recko, 18 letni posestnikov sin iz Jelc pri Slivnici, se je peljal s kolesom s Prevorja v Slivnico pri Celju. Med vožnjo je padel s kolesa tako nesrečno na cesto, da si je odgriznil košček jezika, si izbil več zob iz obeh čeljusti in se je hudo potolkel po glavi in nosu. Poškodovani se je zatekel v celjsko bolnišnico.
Padel z vlaka in se ubil. Blizu postaje Videm-Krško je padel po nesreči z nočnega, vlaka in se ubil Djuro Hem iz Brezovice v savski banovini. Smrtno ponesrečeni je imel na sebi, ko so ga drugo jutro našli, samo nogavice, hlače in telovnik. Iz tega se da sklepati, da je hotel, vzbujen iz spanja, pogledati, kje da je. Po naključju so se odprla vrata in potnik je padel na progo ter se ubil.
Otrok pade! z okna prvega nadstropja. V železničarski naselbini na Resljevi cesti v Ljubljani je padla z okna prvega nadstropja petletna Marija Dragar, hčerkica železničarja. Hudo na znotraj poškodovanega otroka so oddali v ljubljansko bolnišnico.
Avtomobil zbil v jarek kolesarja. Fonda Karel, 17 letni posestniški sin iz Radeč pri Zidanem mostu, se je peljal pozno zvečer po cesti proti Radečam. Prehitel ga je neki avtomobilist in ga je zbil s kolesom vred v jarek. Fonda je dobil pri padcu hude zunanje in notranje poškodbe.
Živa bakla. Ana Hojanova, 33 letna delavka, je bila zaposlena v Kančevi droge-riji v ljubljanskem nebotičniku s pretakanjem bencina v kleti. Nenadoma se je bencin vnel in že je bila obleka Hojanove v plamenil. S klici na pomoč je planila iz kleti in so ji na pomoč pribrzeli komaj udušili ogenj obleke na telesu. Vso opečeno revo so prepeljali v bolnišnico, kjer jo ji rešila smrt groznega trpljenja.
Dva fantka utonila. V Kamniški Bistrici pri Kamniku sta utonila zadnjo nedeljo popoldne 14 letni Alojzij Ogrin, posestnikov sin, in osemletni Ciril Jagodič. Približala sta se globokemu tolmunu in sta metala vanj kamenje. Jagodič je stopil na opolzek kamen in zdrsnil v globoko vodo, iz katere
se ni mogel rešiti. Na pomoč mu je priskočil Ogrin, katerega se je mlajši Ciril tako krčevito oklenil, da sta oba utonila.
Huda avtomobilska nesreča. Zadnjo nedeljo zjutraj je vozil tovorni avto iz Kamnika okrog 25 ljudi na tabor na Brezje. Na klancu pod Brezjami ga je prehitel na ovinku osebni avto, last Edvarda Jonkeja iz Oplotnice pri Slov. Konjicah. Ta je zadel s svojim zadnjim delom v prednji konec tovornega avtombila tako, da se je tovorni avto zvalil v obcestni jarek in pokopal pod seboj vse potnik^. Smrtna žrtev hude nesreče je postal na licu mesta 27 letni kmečki fant Franc Grošelj, doma iz Podgorja pri Kamniku. Od ostalih je bilo pet hudo ranjenih in so jih takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Ranjenci so že izven smrtne nevarnosti.
Avto smrtno povozil delavca. Ko so zadnjo nedeljo popoldne korakali gasilci s tabora Kmečke zveze na Brezjah proti Mošnjam pri Radovljici, je podrl mimo drveči neznan avto 28 letnega delavca Andreja Brinšeka s Spodnjega Otoka v občini Mošnje. Brinšek je dobil pri padcu tako hude poškodbe, da jim je podlegel po prepeljavi v ljubljansko bolnišnico.
Sestri utonili pri kopanju. V potoku Kamnišca pri Preserju južno od Ljubljane se je zgodila huda nesreča, koje smrtni žrtvi sta postali dve sestri. Desetletna Francka Lenarčič in njena 12 letna sestra Štefka sta zašli pri kopanju na globoko mesto potoka Kamnišca. Ker nista znali plavati, sta utonili vpričo tretje sestre. Ta je sicer poskušala, da bi otela potapljajoči se, a bi bila skoraj sama ob življenje, ako bi je ne bili potegnili pravočasno iz vode na pomoč prihiteli ljudje. Trupli utopljenih deklic so našli kmalu v tolmunu.
Gostilničar pad&l z ogrodja in se ubil. V Ljubljani v Hrenovi ulici je pustil 40 letni krčmar Jernej Spiler na novo beliti in popraviti gostilno »Pri sodčku«. Spiler se je podal na zidarski oder, kjer je zgubil ravnotežje in je padel tako nesrečno, da se je ubil.
Usodepolna udara strele. Dne 3. avgusta ob osmih zjutraj je udarila strela pri Sv. Ani na Jezeru v župniji Preserje pri Ljubljani v hišo Janeza Trobevšeka. Strela je opahnila in omamila vse v hiši. Vsi so se polagoma zavedli ter si opomogli, le 60 letni gospodar Janez se ni več prebudil in je obležal mrtev. Istega dne zjutraj ob štirih je urezalo pri Sv. Lovrencu na Jezeru v brzojavni drog. Ta udar je oma-ftnil tamkajšnjega cerkovnika, ki je šel mimo.
Čudna pota strele. Dne 3. avgusta dopoldne je divjala huda nevihta po okolici Litije. Med nevihto je strela urezala v hišo posestnika Ivana Štruklja v Jesenjah. Na strehi je razbila 150 opek, razklala tra-movje, švignila je na podstrešje v staro skrinjo in vžgala dežnik. S podstrešja je predrla skozi strop v kuhinjo, kjer so sedele mati in dve hčerki. Strela je obžgala stol, ženskam se ni nič zgodilo. Pod mizo ležečo mačko je raztrgala, pes je ostal nepoškodovan. Strela je še švigala po kuhinji in zginila skozi strop in spolzela po zidu v zemljo.
Strela ubil^ mater 12 otrok. 3. avgusta je udarila strela v hišo pri Hkavču na Gorenjem Vrsniku na Kranjskem in je ubila pri mizi sedečo 43 letno gospodinjo in mater Franeiško Podobnik. V usodnem tre-
nutku je držala mati v naročju najmlajšo dveletno Danico, kateri se ni nič zgodilo. Pokojna zapušča moža in 12 otrok v starosti 2—20 let.
Razne požarne nesreče. V Podgorju pri Slovenjgradcu je udarila strela v gospodarsko poslopje gospe Elize Šmid. Poslopje je pogorelo s shranjenim senom ter raznim žitnim snopjem. Gasilci so preprečili, da se nesreča ni razmahnila. Škoda znaša 70.000 din. — Zaradi slabega dimnika so vžgale iskre slamnato streho posestnika in čevljarja Alojzija Vuka v Spodnjem Du-pleku pod Mariborom, kateri je oškodovan za 10.000 din. — V Ribnici na Pohorju je 3. avgusta med nevihto udarila strela na njivi posestnika Zapečnika v kope zloženega žita. Dve kopi sta zgoreli. Na pomoč prihiteli ljudje so preprečili razmah nesreče. — V Šenčurju pri Kranju je treščilo v Voglah v gospodarsko poslopje posestnika Globočnika. Zgoreli sta dve šupi, shramba za. vozove in hlev. — V Zgornji Senici nad Medvodami je udar strele uničil kozolec vdovi Hribar. Zgorelo je 13 oken pšenice s kozolcem vred. — Na Ježici pri Ljubljani na »Gričku« je uničil ogenj ostrešje gospodarskega poslopja posestnika Gorišeka. Uničena je tudi krma in zaloga stelje ter je škoda precejšnja. — V Vel. Mislinju je zgorela enonadstropna hiša, v kateri je stanovalo sedem delavskih družin, ki so oškodovane za 74.000 din. — Zadnjo sredo, 3. avgusta, je udarila strela v domačijo posestnice Marije Brusove v Lipljah v občini Planina pri Rakeku. Domačija je zgorela do zidovja in znaša skupna škoda. 50.000 din, zavarovalnina pa dosega vsoto 33.000 din.
Bazne novice	_
Novi predpisi v obmejnem plačilnem prometu. Našim državljanom, ki prebivajo v obmejnem pasu, je bilo do sedaj na podlagi odloka finančnega ministrstva z dne 5. jan. 1931 odobreno, da pri vsakem prehodu meje vzamejo s seboj za svoje osebne potrebe do 200 din v našem efektivnem denarju. Posebno po priključitvi Avstrije k Nemčiji je bilo naše obmejno prebivalstvo s tem predpisom hudo oškodovano, ker je moralo menjati efektivne dinarje onstran meje pb zlati vrednosti marke, to roj eno marko za 18 din, medtem ko je vredna marka na naših borzah približno 15 din, srebrni drobiž pa še znatno manj. Na prošnjo obmejnega prebivalstva se je Tujsko-prometna zveza »Putnik« v Mariboru obrnila na finančno ministrstvo in na Narodno banko s prošnjo, da se v tozadevnem obmejnem plačilnem prometu odobri tudi izvoz protivrednosti v nemških markah. Po novem predpisu, ki je bil izdan te dni, smejo obmejni prebivalci vzdolž bivše avstrijske meje pri vsakem prestopu meje vzeti s seboj nemške marke v srebru v protivrednosti do 200 din. Prodaja mark mora biti brezpogojno vpisana v obmejnih legitimacijah, na katerih tudi carinske oblasti potrdijo izvoz. Putnikove podružnice v Št. H ju, Gornji Radgoni, na glavnem kolodvoru v Mariboru, v Dravogradu in na Jesenicah bodo skrbele za zadostno zalogo srebrnih mark, ki jih bodo stavile na razpolago obmejnemu prebivalstvu po najugodnejših dnevnih cenah.
Orjaški morski volk razstavljen v Mariboru. S Sušaka so pripeljali na tovornem avtomobilu najprej v Ljubljano, nato pa v
Maribor 6 m dolgega in 2000 kg težkega morskega volka brez drobovja. V želodcu orjaške samice so našli 20 kg teškega tuna (morska riba) in veliko volovsko kost, katero je roparica pogoltnila, ko so jo vrgli v morje z ladje, kateri je sledila. Roparica je raztrgala ribičem vso mrežo, zato jo sedaj razkazujejo proti mali odškodnini, da bi s tem krili izgubo na pokvarjeni mreži.
Obžalovanja vredni slučaji
Ukradena krava najdena že zaklana. Najemnik Ferdinand Kadiš iz Št. Janža je gnal na sejm v Dravograd kravo. Med potjo je počival v krčmi, kravo pa je privezal na dvorišču, od koder mu jo je nekdo odgnal. Orožniki so prijeli tata v osebi 45 letnega Jurija Bricmana z Vrhov. Kravo so dobili že zaklano pri nekem mesarju.
Strah Pohorja ustreljen od orožnika. Pisali smo že večkrat o devetkrat predkaz-novanem razbojniku "in vlomilcu Francu Črepinko. Imenovani je bil decembra 1936 obsojen na triletno ječo radi vlomov in tatvin. Kot izučen slikar je bi! iz mariborske kaznilnice na slikarskem delu na Melj-skem hribu. Od dela je pobegnil z znanim vlomilcem Alojzom Babič. Črepinko je začel strašiti po Pohorju, kjer je vlamljal in strahoval prebivalstvo. Dasi sta dobila Sv. Bolfenk nad Mariborom in Sv. Martin na Pohorju novi orožniški postaji, se lopov ni umaknil pred orožniki. Bolfenški orožniki bo zastavili vse sile, da primejo Črepinka, kar jim je tudi uspelo, dasi jim ni padel tolovaj živ v roke. Orožniška patrulja od Sv. Bolfenka je pripravila razbojniku blizu Mariborske koče nočno zasedo. Krog dveh čez polnoč je čul orožnik Bečevič v svojem skrivališču sumljiv ropot iz ledenice, ki je oddaljena 50 korakov od Mariborske koče. Pozval je neznanca na stoj, a ta je oddal iz že pripravljenega samokresa dva strela, ki pa nista zadela. Orožnik je v silobranu odgovoril s kroglo, ki je zadela neznanca v srce. Pri smrtno zadetem vlomilcu, ki se je hotel iz ledenice oskrbeti z jestvinami, so našli ukradene
listine na ime Pungartnik. Drugo jutro po ustrelitvi so ugotovili, da gre za dolgo časa iskanega Črepinka, ki se je svojčas družil po Mariboru z že zaprtim tolovajem Pintaričem. Črepinko je bil oborožen s Fromer-pištolo s 50 naboji. Imel je nož, dva vitriha, dve dleti, nahrbtnik, 11 din, oblečen je bil v ukradeno obleko in obut v ukradene čevlje. Truplo ustreljenega tolovaja so prenesli v Slivnico pri Mariboru in so ga na tamošnjem pokopališču pokopali.
Osleparjena ženska lahkovernost. V Maribor se je pripeljala služkinja Marija Jur-šič iz Vukmaniča na Hrvaškem, da bi se poročila z nekim krojaškim pomočnikom Josipom Deutschmann, ki bi naj bil doma v okolici Maribora. Poroka bi naj bila zadnjo nedeljo. Pred poroko pa je ženin izginil z nevestino delavsko knjižico, v kateri so bili njeni prihranki 1200 din.
Eksplozija kotla in razne tatvine v novem kopališču v Slovenjgradcu. V novo otvor-jenem kopališču v Slovenjgradcu je eksplodiral kotel črpalne naprave in znaša škoda 12.000 din. Od otvoritve novega kopališča je tamkaj na delu tat. Zasebni uradnici Ani Žlebnik je neznanec ukradel zlato uro. Druga ura je zginila uradniku Zdravku Feruču, medtem ko je bil tudi trgovec Vinko Rozman ob listnico z 900 din. Orožništvo je že izsledilo drzna uzmo-viča. Gre za dva dečka, ki sta se mudila v Slovenjgradcu na letovišču.
Hitro prijet tat motornega kolesa. V Zg.
Žerjavcih pri Št. Lenartu v Slov. goricah so ustavili orožniki 28 letnega Karla Veseli, elektromehanika in češkoslovaškega državljana, ki se je pripeljal z motornim kolesom. Ker se vozač, ni mogel izkazati s pravilnimi listinami, so ga odvedli na orož-niško postajo v Št. Lenart. Pri zaslišanju je izpovedal, da se je priklatil pred dvema mesecema v našo državo in ga je policija v Celju zadržala v zaporu. Ko je bil 2. avgusta na delu v garaži celjske policije brez nadzorstva, je ukradel motorno kolo in pobegnil. V Slov. Bistrici mu je zmanjkalo bencina. Nadaljeval je pobeg peš in le na-
Malarija zadržuje dobrobit človeštva
že stari Egipčani so zelo trpeli na malariji, kar je razvidno iz starega testamenta, kjer so imenovali to vročinsko bolezen »ljudsko moro«. W. H. S. Jones piše celo v svoji knjigi »Malarija in grška zgodovina«, da je vzrok temu pripisovati padcu grške klasične izobrazbe. Glavni vzrok temu pa je močvirnata zemlja. Mnoge rodovitne pokrajine so v 5. stoletju pr. Kr. zapadle tej kugi. Igra »Ose« od Aratophanesa nam predstavlja, kako se je Attica okužila in »kako so izumrli rodovi ter njihovi voditelji. »Tisti, ki pijejo vodo močvirja,« pravi oče medicine, »so suhi in imajo ubočene prsi.« — Tudi padec Rima ja pripisovati tej bolezni. Tacitus poroča, da so galilejske in germanske čete taborile v bližini vatikanskega griča in so postale hudo bolne prav zaradi stoječe vode, ki je tam izhlapevala in s tem okužila zrak po vsej okolici. Pisci tistega časa pripovedujejo, da se je velik oblak razpel čez Monte Mario (severozapadno od Rima) iil okužil zrak, tako da je postalo zelo soparno. Nato je pričelo deževati in pokrajina se je spremenila v eno samo močvirje, nato pa je zopet postala strašna vročina. Na stotine čet je takrat umrlo in Rim je izgubil v tistem času pač 20.000 prebivalcev zaradi malarije. In ko so Škoti v 17. stoletju hoteli kolonizirati srednjo Ameriko, se jim je ta poskus razbil zaradi malarije in rumene mrzlice. Dve stoletji pozneje sta bili tudi ti dve bolezni glavni vzrok, da se je razbil načrt za Panama-kanal od Ferdinanda de Lesepsa. — Odkar se je pa v kininii našlo specifično zdravilno sredstvo, je malarija mnogo izgubila na svojih strahotah. Naravni produkt kinin ie zdravilno sredstvo, katerim se ne more nerjatl nobeno drugo. Po mnenju mednarodne komisije za malarijo je dandanes najbolj uspešno zdravljenje malarije s kininom in se jemlje dnevno 1—1,2 g kinina skozi 5—7 dni, ne da bi bilo potrebno ponovno zdravljenje. Ponovni pojavi se zdravijo po istem načinu. Kot protisredstvo pa priporoča komisija dnevno 0,4 g skozi vso mala-rijsko sezono.
vzdol se je vozil, dokler ni bil prijet v Zg. Žerjavcih. Ukradeno motorno kolo je vredno 4000 din. Veseli je bil baje v svoji domovini obsojen zaradi uboja poročnika na poldrugo leto in ni izključeno, da ni ute-kel tudi iz zapora v Češkoslovaški. Na mariborskem okrožnem sodišču mu bodo žp izprašali vest.
Vlomilec in tat prijeta. Orožniki iz Loke pri Žusmu so prijeli tihotapca s saharinom Jožefa Cizel iz Globokega pri Brežicah ker je pri razpečavanju saharina tudi vlam-
i»
Narod, ki ne pozna raka Zamorci, ki pripadajo ' ako imenovanim zamorcem Matehe, ne poznajo tjolezni raka. Ni pa ta zadeva tako razveseljiva, kakor se na prvi pogled zdi. Ti zamorci namreč tako naglo umirajo, da znaša pri njih povprečna življenjska doba le 19 let. Ker pa je bolezen raka v prvi vrsti bolezen višjih življenjskih let, je razumljivo, da ne poznajo raka, ker pač prezgodaj pomrjejo.
Usoda urednikov najstarejšega lista V Pekingu na Kitajskem izhajajoči list »čing-Pao« obhaja letos 1025 letnico svojega obstoja. List je bil od svoje ustanovitve neodvisno glasilo ter je zaradi tega imei velike
Januš Goleč:
Ponar
e ] e v a I
30
C I
Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe
X. poglavje
I
Fotografija {>onarejevalca Fr. Rupnika
Pravkar smo beležili, kako je nanesla usoda, da je dajal isti dan, 21. marca 1927, ko je umrl za jetiko v mariborski kaznilnici Jurij Potočnik, odgovor pred sodiščem za ponarejevalske zločine Franc Rupnik, kateri se je tako spretno zagovarjal kot Potočnikov soobtoženec 26. maja 1926 v Mariboru, da so mu prisodili le trimesečni zapor, katerega pa je odsedel v preiskavi in je bil takoj po razglašenju sodbe izpuščen na svobodo.
S smrtjo Jurija Potočnika zadeva najspretnejših slovenskih ponarejevalcev nikakor ni zaključena. Nadaljeval jo je z občudovanja vredno spretnostjo še leta in leta resnični ponarejevalski mojster Franc Rupnik, ki se je znal izmikati in kljubovati oblasti
dobrih deset let z vso drznostjo in največkrat pa f» preračunano previdnostjo ter srečo.
Ker bodo pripovedovala naslednja poglavja o Ruprnku ter njegovih novih sopomagačih, moramo poudariti v boljše razumevanje nadaljnjega nekatere posebnosti Rupnikove nadarjenosti in istočasno zi grešenih nerodnosti.
Parkrat smo že naglašali, da se je odlikov? Rupnik z izredno prirojeno nadarjenostjo, katero je izpopolnil s študiran jem fotografske umetnosti, v ko je posebne tajnosti in natančnosti ga je uve<Vl med svetovno vojno v Slov. Bistrici fotograf egiptovskega kralja.
Rupnik se je dobro zavedal, da mu ni kos v po narejevalski umetnosti nikdo. Zavest znanja je raz-pihala v njem toliko strasti za potvarjanje, da se je podajal kljub obsodbam in neprestani nevarnosti vedno znova ter znova na prepovedano pot ponarejanja, dasi ga je komaj preživljala in ni užival nxr benih ugodnosti, kaj šele koristi!
Kakor je bil Rupnik 3am zase izredno pretka in zvit, je imel po Potočnikovi smrti največjo smol v izbiri zaupnikov if <5onomagačev. Na tem poliu ga
Ijal predvsem v učiteljska stanovanja ter kradel, kar mu je prišlo pod roko. Orožniki so zagrabili Cizla, ko je zbežal proti Me-stinju in je tičal do nosa v vodi potoka. — Isti orožniki so predali roki pravice 18 letnega Jožefa R., ki je rodom iz Loke pri Žusmu, pristojen pa v občino Šmarje. Imenovani je ukradel devet koles, katera je razprodal po smešno nizki ceni po Pilštaj-nu, Sv. Juriju ob juž. žel. in Slivnici.
Pojasnjeno krvavo dejanje v občini Loka pri Zidanem mostu.. »Slov. gospodar« je por; "al, da so našli v Širju v občini Loka pri Zidanem mostu 13. julija zaklanega posestnika Franca Zaje. Takoj je bilo jasno, da je postal Zaje žrtev zločina. Sum je padel na mlajšega tujca, ki se je mudil dan poprej v hiši zabodenega. Neznanec se je ponudil Zajcu, da mu bo naredil denar. Za potvorbo pa rabi več pravih bankovcev, katere mu je lahkoverni posestnik, in sicer dva po 500 din, tudi izročil. Ko je šel Zaje v noči na opozorilo svoje žene pogledat, kaj dela skrivnostni tujec v sosedni koči, jo je bil slepar že popihal. Zaje je stekel za goljufom, a je plačal poskus, da bi zagrabil lopova ob robu gozda, z življenjem. Oblast je skrbno poizvedovala za pobeglim morilcem, katerega so prijeli zadnje dni orožniki v krčmi naselja Brod pri Dravogradu. Gre za nekega Rudolfa Černovšek, kateri je po prvotnem zanika nju priznal krvavo dejanje v Loki. Zločinec je bil rojen leta 1895 v Leobnu, pristojen pa je v Novo Štifto. Izpovedal je, da ga je na pobegu Zaje dohitel in ga je napadel s krepelcem. Prišlo je do boja na življenje in smrt. Černovšek se je obranil napadalca z nožem in je po zločinu pobegnil v hri" i v smeri proti Gornjemu gradu, kjer je zagrešil več sleparij. Od tam je poskušal pobegniti v Avstrijo, od koder so ga izgnali po priključitvi k Nemčiji. Ko se je klatil po severnem delu Slovenije, je prišel v stike s člani Pintaričeve tolovajske družbe. Aretirani Černovšek ima sigurno še marsikaj na vesti.
Gorenjski viomilec za zapahi. Kmetije po okolici Kamnika je dalje časa straho-
val 35 letni Jože Preklet iz občine Kamh. Bistrica, ki je po poklicu tat ter vlomilec. Pred orožniki se je skrival nad eno leto in ga je zasačila šele zadnje dni kamniška orožniška patrulja. Orožnikom je priznal sedem vlomov, katere je izvršil v Sovinji peči, Palovčah, Županjih njivah, na Vrh-polju in v Samotnem mlinu. Nevaren je bil tudi pastirskim kočam po Veliki in Mali planini, katere so pripravili smučarji za smuk in so jih oskrbeli z živežem in odejami.
Napaden in hudo poškodovan. V Rožni dolini pri Ljubljani so napadli neznanci Hermana Rakovca, kleparskega pomočnika, katerega so prepeljali po napadu v ljubljansko bolnišnico z nevarnimi poškodbami po hrbtu, glavi in ostalih delih telesa.
Izpredsodišča__
Pijani avtomobilist obsojen na enoletni zapor. Poročali smo že, da je 13. julija zjutraj pijani Vaclav Petruška, brezposelni trgovski pomočnik s Tezna pri Mariboru, v Košakih smrtno povozil tovarniško delavko Marijo Rener, ki je bila na potu v tovarno. Petruška je bil obsojen v Mariboru 5. avgusta na enoletni zapor in na plačilo raznih stroškov.
Beltinci. V nedeljo, >31. julija, je imelo naše prosvetno društvo tombolo, ki je z ozirom na slabo obetajoče se vreme bila primeroma dobro obiskana. Glavni dobitek, moško kolo, je dobil IS letni Sreš Martin iz Bratonec, a lepo uro bo-goslovec Franc Glavač. Po tomboli je bila vrtna zabava, kjer so nekateri vročekrvneži stalno izzivali, toda radi razsodnosti pametnejših ljudi do običajnih pretepov ni prišlo. — Pretekli teden je v naši občini, v vasi Bratonci, umrla najstarejša ženska, ki je bila stara 99 let in še en mesec povrh. Lepa starost!
Beltinci. 2. avgusta je umrla v Markiševcih gospa Pereša, soproga pri nas rojenega in v M. Središču živečega gostilničarja. Gospodu sopro-
gu, ki je pri nas kot gostilničar bil precej priljubljen, naše sožalje!
Filovci. Z bliskovito naglico se je raznesla vest, da je nenadoma umrl komaj 30 letni Trajbarič. Po večerji je še dobro razpoložen legel k počitku, a ko se je po prvem spancu zbudil, je tožil, da mu je slabo, zato je prosil ženo za svečo, žena, ki na te besede ni polagala tolike važnosti, je stopila k sosedovim, da bi zaradi sigurnosti koga poklicala. Toda ko se je vrnila, je na svoje veliko presenečenje našla moža že mrtvega. Rajnikov pogreb je bil 30. julija, žalujoči soprogi s tremi otročički izrekamo naše sožalje!
Turnišče. Prejšnjo nedeljo se je zgodila pri nas manjša prometna nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala druge žrtve kot zdrobitev kolesa. Iz smeri Renkovci—Turnišče je na motornem kolesu pri-vozil g. Klepec Joško ml., a njemu naproti je na kolesu pripeljala 12 letna Barica Polanšček. Pri Tivadarjevi trgovini sta trčila, kar je imelo za posledico, da se je kolo zlomilo in da sta se oba vozača precej ustrašila. Priporočljivo bi bilo, da bi vozniki skozi naselja vozili nekoliko počasneje in previdneje. — Nikakor ne dela časti in ponosa naši občini dejstvo, da se pretepi stalno ponavljajo. čudno namreč zveni, ko človek vedno posluša isto pesem, da so tega in tega stepli in da se pri tem spozabljajo tudi taki, od katerih bi človek vse drugo pričakoval.
Kobilje. 1. avgusta je prišla na jugoslovanfiko-mažarsko mejo komisija, da ugotovi dejanski stan, kako je bil ponoči 25. julija obstreljen neki obmejni stražnik. Komisija je razpravljala vea dan, a rezultat ugotovitve je ostal tajen, ker je to pač vojaška zadeva. Govorijo pa čudne stvari, ker v takih primerih ljudje vedno kaj pristavijo.
Trnje. Pred dnevi se je pri nas smrtno ponesrečil Vuk Štefan, doma iz Trnja. Vozil je namreč gnoj in ko je pri mostu hotel stopiti na voz* mu je spodletelo ter tako nesrečno padel, da je z glavo zadel v sence, kar je bilo zanj usodno in je kmalu nato umrl.
Brat ubil z motiko brata. Vso Slov. Krajino je bridko zadel žalosten krvav dogodek, kateri se je zgodil v Gornji Lendavi. 15 letni Aleksander Gyorgyek je izmaknil svojemu 48 letnemu bratu in posestniku Francu 800 din, dva samokresa in vžigalnik. Ker je brat zvedel za tatvino, se je mlajši bal, da bi ga ne izročil orožnikom. Ko se
niso ničesar naučile številne najslabše izkušnje. Zatekal se je zopet in zopet na deželo, kjer si je poiskal sotrudnike in razpečevalce med najbolj neizkušenimi kmeti, obrtniki in mešetarji. Njegovim družbam so pripadale celo ženske, katere so znane kot najmanj zanesljive tovarišice pri tako tveganem podjetju, kakor je ponarejanje bankovcev.
V največji zagrizenosti in prežetosti od ponare-jevalske strasti Riipnika ni oplašila ječa in ne neprestana zalezovanja orožnikov in neprevidna brblja-
+ tovarišev.
?bjster ponarejevalske umetnosti se je oklepal > stroke nepoboljšljivo.
Kakor je bil nespreten v izbiri družbe sopomaga-_ev, tako mu je bila naklonjena usoda, kar tiče izvo-hanja sedežev ponarejevalnic in skrivališč pred orožniki in policijskimi agenti, kateri so ga par krat prepodili iz varnih gnezd po blebetavosti drugih, a ga niso mogli zagrabiti.
Po vsakem posrečenem pobegu je domnevala zasledujoča oblast pretkanega lisjaka bogznaj kje na jugu naše države, kjer je laže zabrisati sled pred preganjajoče roko pravice, a se je skrival prefrigani
starec vsikdar prav v bližini kraja, iz katerega je moral pobegniti.
Čas skrivanja pred zasledovalci je uporabil v to, da si je izbral takoj drugo podeželsko zatočišče, katero je spremenil z novo denarno pomočjo lahkovernih kmetov v ponarejevalnico z najbolj modernimi ponarejevalskimi potrebščinami.
Ravno zaradi tega, ker ni nikoli bežal pred tira-jočo ga oblastjo kam daleč in se je potuknil v kak še bolj skrit kot njemu dobro znane okolice, je vodil za nos leta in leta orožnike, kateri so z vso vnemo poizvedovali za njim in so ga iskali povsod, le po okolici skrivališča ne, iz katerega se je izmuznil v zadnjem trenutku.
Rupnik ni bil samo mojster nad mojstri kar zadeva potvarjanje, ampak se je znal izmikati ter skrivati, kakor bi ga bil izvežbal tudi v tej spretnosti čarodej egiptovskega kralja.
Taka je torej fotografija preizkušenega prefri-ganca Rupnika, ko sedi na zatožni klopi 21. marca 1927, in tudi pozneje po prestani kazni v mariborski kaznilnici in na novih potih v svobodi do zopetne končne slučajne izsleditve ter obsodbe.
(Dalje prihodnjič)
spore z rasnimi vladami. Pri tem je moral pretrpeti često občutne kazni. V 1025 letih svojega obstoja so bili 803 njegovi uredniki usmr-čeni. — Torej časnikarski posel ni tako prijeten!
Slepar
Pariška policija je aretirala pustolovca z imenom Leon Bogat z otoka Guadelupe, ki se je v ženevi izdajal za predstavnika abesinske-ga cesarja. Slepar si je "bil v Parizu preskrbel diplomatski potni list in se vozil po mestu z ukradenim avtomobilom. V Parizu je skušal možakar priti v stik z inozemskimi diplomatskimi zastopniki, da bi iz tega izbil zase gmotne koristi.
je zvečer podal Franc k počitku na seno, je prilezel za njim mlajši brat in je ubiil spečega z motiko. Ubijalca, ki je strašno dejanje priznal, bo izročili v zapore v Soboto z 20 letnim sosedovim sinom, o katerem trdi zločinec, da ga je
nagovoril k uboju brata.
*
SIlnavKa in parkiievlia
Od raznih strani prihajajo poročila, da se je ta živalska kužna bolezen zopet pojavila v Laškem in tudi v Prekmurju. Ker smo o tej nevarni bolezni obširno pisali v januarski številki »Kmečke-ga dela«, pripominjamo sedaj samo sledeče:
1. Kakor hitro se bolezen pojavi v kakem kraju, jo je treba takoj prijaviti pristojnemu živino-zdravniku, da odredi vse potrebno da se bolezen ne širi naprej ter s tem spravlja v nesrečo še druge.
Naš dekliški dan!
Da: naš! Naš zato, ker se vsa slovenska dekleta zanimajo zanj, naš, ker ga bomo me same izgradile, ker smo odločna slovenska dekleta, naš pa tudi zato, ker se me, slovenska dekleta, čutimo eno, kadar gre za Boga, za vero in za plemenite ideje!
Tudi na Brezjah ni bilo med nami razlike! Sestra je ob sestri doživljala veličino vere in sklenila svojo veliko odločitev, da bo svoje čiste in mladostne dekliške sile posvetila svojemu domu in svojemu narodu!
Kar smo sklenile na Brezjah, hočemo me la-vantinska dekleta še poglobiti s svojim izrazito verskim in res dekliškim praznikom dne 15. avgusta! Vabimo pa vse svoje slovenske sestre na ta naš dan, da jim na ta način pripravimo mnogo veselja v našem zelenem Mariboru, izven mestnega hrupa, na naši Betnavi, ki smo jo me že tako vzljubile!
Ce še niste, naročite takoj pri župnem uradu ali na naslov »Zveza katoliških deklet, Betnava pri Mariboru« knjižico in znak za 6 din, ki vam daje pravico do prenočišča, čaja za zajtrk in vstopa k vsem prireditvam na Betnavi. Knjižica je polna lepe vsebine. Naročite jo in jo doma dobro prečitajte, pa boste šle na pot z velikim veseljem in pričakovanjem! Nobena, ki se ni prijavila, ne more računati na prenočišče na Betnavi!
Kliče vas Betnava, kliče vas Maribor — še nikoli tako lep, kakor ob prazniku 20 letnice!
Učiteljice! Nekaj za vas! Duhovne vaje od 16. avgusta zjutraj do 19. avgusta zjutraj in nato tečaj Katoliške akcije za vas (za lavantin-
2.	Takoj, ko se pojavijo prvi znaki bolezni v hlevu, je dobro vse živali umetno okužiti. To storimo tako, da s krpo očistimo gobec obolelemu živinčetu, nato pa z isto krpo obrišemo gobec vseh ostalih živali, ki so v hlevu. S tem preprečimo širjenje bolezni do parkljev.
3.	živini dajmo žvečiti v kis (jesih) namočeno cunjo. Da žival cunje ne požre, cunjo privežemo na ioge in jo večkrat premenjamo. Parklje izpi-rajmo s pomočjo trsne škropilke z galico. Hlev naj bo dobro prezračen, suh, krma mehka in lahko prebavljiva.
Ko bolezen poneha, je okužene hleve razkužiti z živim apnom, 5% apnenim beležem, še bolje pa z natrijevim lugom, katerega vzamemo na sto litrov vode 1 kg. Natrijev lug dobimo v vsaki trgovini.
Pri takem postopanju bomo bolezen omejili, rešili pa tudi svoje sosede pred nevarnostjo oku-ženja.
sko škofijo): od 19. avgusta zjutraj do 21. avgusta zjutraj. Vsa oskrba 120 din. Prijavite se na Betnavo!
*
Prihova. V nedeljo, 31. julija, je Prihova imela veliko slovesnost. Prosvetno društvo je obhajalo 30 letnico obstoja. Pred 30 leti je začel tu orati celino delavni kaplan rajni Anton Bukovšek, katerega mati se je še prav krepka udeležila naše proslave. Društvo se je skupnc^_ udeležilo rane sv. maše s svojim praporom, ra so ga držali fantje v krojih. G. župnik Kocijančič je imel primeren govor, članstvo pa je darovalo sv. obhajilo za rajne tovariše in za blagoslov v bodočem delu. Ob pol treh popoldne so bile slovesne večernice. Po večernicah so se jele shajati množice ljudstva na prostor pod ve liko okrašeno uto. S svojim obiskom so nas počastili g. arhidijakon Tovornik, g. okrajni načeli"- Baudek, g. župnik Bezjak iz Zreč in drugi. Skoraj polnoštevilno so se odzvala sosedna in daljna prosvetna društva, ki so s tem pokazala 3logo v skupnem delu. Tu se je vršila slavnostna akademija s pestrim sporedom. Društveni pevski zbor je lepo zapel nekaj pesmi. Sledili sta deklamatciji fanta in dekleta, proste vaje fantov ob spremljavi konjiške društvene godbe, simbolične vaje deklet in deklic, govor g. Jak. štefančiča, ki nas je v izbranih besedah podrobno seznanil z društvenim delom skozi 30 letno dobo. G. Jože Humar, odvetnik iz Slov. Konjic, pa nas je s svojo prepričevalno besedo znova podžigal za naša prosvetna načela. Nato je sledila sodobno zajeta Finžgar-java igra »Nova zapoved«, ki jo je članstvo predvajalo v splošno odobravanje. Po akademiji pa je
Stran 7
i umu» ii ■jtiin i rrn— i .111	.......,, .. ......... 1,
bil družabni večer, ki je arinesel veselo razpoloženje med udeležence. V« so odhajali z nasmejanim obrazom, zagotavljajoč, da še pridejo na ta prijazni griček Matere božje, med te strumno organizirane Prihovljane.
Koprivnica pri Rajhenburgu. Naši otroci imajo vsak teden sv. mašo in vaje za petje pri sv. maši. Redno so hodili k vajam skozi vse počitnice in prejšnjo soboto so že sodelovali pri sv. maši. Pri pevskih vajah je požrtvovalno pomagala gospa šolskega upravitelja, za kar ji gre zahvala. Prihodnji teden gredo mali pevci na izlet. — Farna knjižnica, ki že nekaj let ni poslovala, bo sedaj zopet začela izposojati knjige. Kdor ima še kako knjigo doma, naj jo vrne, da bomo lahko knjižnico uredili. Na jesen in zimo, ko bo več
časa, bo marsikdo rad segel po dobri knjigi, *
Določila m podclfcvaitic brezofrresfitili posotiS za obnovo win©grfifl©¥
»Službeni list« kr. banske uprave za dravsko banovino z dne 3. avgusta 1938 prinaša uredbo o podeljevanju brezobrestnega posojila za obnovo vinogradov. Po tej uredbi dobe posojila za obnovo opeša-nih vinogradov v izrazito vinorodnih legah le vinogradniki, ki bodo vinograde obnovili strogo po navodilih strokovnjakov in ki nudijo za varnost posojila zadostno zemljiško-knjižno jamstvo in ki ne morejo obnoviti vinograda iz lastnih sredstev. Brezobrestno posojilo se bo dajalo za obnovo najmanj četrt hektara (pol orala) in največ do 1 ha (dva orala) vinograda. Posojilo se da do največ 80 par za en kvadr. meter vinograda, in sicer v trsnih cepljen-kah, ki jih dobavi po banski upravi določena trsnica. Le izjemoma se bo posojilo izplačalo v denarju. Vinograd do 35 arov se mora obnoviti v enem letu, do 70 arov v dveh letih, do 1 ha (100 arov) pa v treh letih od dneva, ko se posojilo dovoli. Posojilo se mora vrn:ti v petih letnih enakih obrokih. Prvi letni obrok zapade po šestem letu, ko je bilo posojilo izplačano. Če pa vinogradnik Uporabi posojilo v druge namene ali če ne obnovi vinograda po navodilih, mora posojilo takoj vrniti v celoti. Kdor prosi za brezobrestno posojilo, mora prošnjo predložiti kr. banski upravi potom okrajnega načelstva najkasneje do 1. oktobra vsakega leta. V prošnji, kolkovani z banovinskim kolkom za 10 din, mora biti navedeno ime, priimek in bivališče prosilca; dalje obseg vinograda, ki se obnovi, parcelna številka, katastrska občina in ime gorice ter vsota zaprošenega posojila. Prošnji je priložiti izpisek iz posestnega lista in zemljiškoknjižni izvleček za vse posestvo; dalje izjavo županstva o družinskih in premoženjskih razmerah prosilca, ter da ne more obnoviti vinograda iz lastnih sredstev; nadalje pismeno obvezo prosilca, da bo obnovo izvršil točno po navodilih strokovnjaka.
Vknjižba in izbris posojila se izvršita na stroške prosilca. Ko je posojilo vrnjeno, izda kr. banska uprava dolžniku izbrisno pobotnico.
Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.)	1138
1fellha prosvetna prireiliev ¥ i&Shcni
Laško noče zaostali za drugimi našimi mesta v razmahu katoliške narodne pro-svete, zaradi tega priredi dne 21. avgusta prosvetni tabor s celodnevno veličastno prireditvijo. Začetek bo že na predvečer: ob 19 v nadžupnijski cerkvi pete litanije in govor g. dekana dr. Krulca. ter zažiganje kresov v bližnji in daljni okolici. V nedeljo, 21. avgusta, ob 5 budnica, ob 6 v nadžupnijski cerkvi sv. maša z govorom g. dr. Hanželiča iz Celja. Ob 7 sprejeiii gostov na kolodvoru, ob 8.30 zbirališče vseh udeležencev za sprevod. Sprevod bo odkorakal po glavnih ulicah na Slomšekov trg, kjer bo 9.30 slovesna sv. maša in govor g. dr. Žagarja, stolnega kanonika iz Maribora. Po sv. maši bo katoliški prosvetni tabor,
na katerem bosta govorila g. dr. Stanko Žitko in urednik »Slovenca« g. Franc Ter-seglav iz Ljubljane.
Ob 15 bo telovadni nastop na telovadišču ob Savinji, na katerem bodo nastopili fantovski odseki in dekliški krožki celjskega, trboveljskega in laškega okrožja. Pri prostih vajah bo nastopilo nad 250 telovadcev in telovadkinj ter vzorna vrsta na orodju iz Celja. Na popoldartskem nastopu bosta govorila minister g. dr. Miha Krek in g. prof. Mirko Bitenc. Ves spored je tako pester in zanimiv, da se naj tabora gotovo udeleži vsak naš prijatelj od blizu in daleč. Doma naj ostanejo samo varuhi, drugi pa vsi na svidenje 21. avgusta v Laškem!
vestnih Zveze boievnihov
Tovariši bojevniki! Borili smo se dolga leta za rod in dom. Pomagali ste ustvariti skupno domovino, ljubljeno Jugoslavijo, z neizmernim trpljenjem. Mnogi so žrtvovali za to kri in življenje. 20 letnico Jugoslavije z veseljem obhaja ves narod in vsa država. Narodna zavest in bojevniški ponos vas torej kličeta, da kot bivši bojevniki pridete polnoštevilno na manifestacijsko zborovanje, ki bo 14. avgusta v Mariboru.
Mnogi bojevniki ste včlanjeni v drugih organizacijah in boste manifestirali za narodno svobodo v njihovih vrstah; oni pa, ki niste organizirani drugod, pridite z bojevniškim znakom in se zberite na mestu, ki ga vam bo odkazal prireditveni odbor v Mariboru!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V Apačah je Umrl vrl krščanski kmet Franc Javornik, ki je bil že 26 let vdovec ter je dosegel 70 let. Svetila blagemu možu večna luč — žalujočim pa naše sožalje!
Spuhlja pri Ptuju. Po dolgi in mučni bolezni je 27. julija mirno v Gospodu zaspal Lovrenc- Viri o v i č , star 73 let. Rajni je bij pravi mož katoliškega značaja, kar je tudi povsod pokazal. Bil
Dopisi
je eden izmed onih, ki so ustanovili Prosvetno društvo. Kot dolgoletni odbornik je za društvo storil mnogo dobrega, bodisi z delom, bodisi z nasveti. Kako so ga ljudje spoštovali, je pokazal velik pogreb. Ob grobu so se poslovili od njega trije govorniki, pevci pa so mu zapeli žalostinko. — Dragi Lovrenc, počivaj v miru in uživaj pri Bogu vso srečo in veselje, a obenem prosi Boga, da nam da čim več takih prosvetnih delavcev kot si bil Ti! — Vsej družifti in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje!
Sv. Andraž v Halozah. Turobni glas zvonov Je šel do hiše žalosti, kjer je na mrtvaškem odru ležalo truplo blagega krščanskega moža, člana Apostolstva mož, Antona L e s j a k. Pokojnik je dočakal 66 let. Bil je dober in varčen gospodar. Nikdar ni pozabil na svoje verske dolžnosti, vsako prvo nedeljo v mesecu je redno prejemal sv. zakramente. V petek, 22. julija, je mirno v Gospodu zaspal. Kako je bil spoštovan, je pričal njegov pogreb. Od rajnega se je v prisrčnih besedah poslovil g. kaplan, pevci pa so zapeli žalo-stinke. Počivaj v miru, dragi Anton! — Preostalim naše sožalje!
Zg. Pobreže v Savinjski dolini. Materi zemlji smo izročili truplo Franca ž u n t e r , po domače Dobrova. Rajni je bil zgleden krščanski mož, velik dobrotnik revežev ih dolgoletni naročnik »Slov. gospodarja«. Ob odprtem grobu se je poslovil od blagopokojnega domači g. župnik. Dragi France, počivaj v miru — domačim pa naše sožalje!
vedovanje in obhajanje traja do opoldne. Romarji, prisrčno vabljeni!
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. V nedeljo, 21. avgusta, ko obhajamo žegnansko nedeljo, se vrši celodnevna prireditev. Ker je prireditev v sredini Slovenskih goric, se je bomo vsi prav radi udeležili. Vabljena so vsa bratska društva, fantovski odseki in dekliški krožki iz vseh Slovenskih goric, Dravskega polja in tudi iz drugih krajev Slovenije! Cisti dobiček prireditve je namenjen za grad bo novega Farnega doma. Delo za novi dom lepo napreduje. Prva partija opeke bo ta teden zaključena. Vsak dan pričakujemo od banovine načrt, da lahko izvršimo tudi tesarska dela. žup-ljani, posebno gospodinje s hrano, fantje z delom, vsi požrtvovalno pomagajo. — Na svidenje dne 21. avgusta!
Sv. Trije Kralji v Slov. goricah. Praznik Marijinega vnebovzetja bomo letos v naši romarski cerkvi tako-le praznovali: V nedeljo, 14. avgusta bo ob pol šestih zvečer pridiga, slovesne večer-nice, v mraku rimska procesija z lučicami, na praznik sam bo rana in pozna služba božja, svete maše pa tudi ob 5 in ob 9. Romarji iz Slov. goric, iz Prekmurja in iz Medžimurja, na veselo svidenje! — Na osmino praznika, v ponedeljek, 22. avgusta, bo tukaj shod Marijinih vrtcev lenarške dekanije. Ob 10 bo pridiga in sv. maša, po službi božji na prostem pri cerkvi igre, de-klamacije in petje otrok, ob 14 v župnijski cerkvi večirnice in odhod. Otroci, veselo bo na hribčku Sv. Treh Kraljev in v dolini benediški, zato pridite vsi! — Slovesnost 350 letnice posvetitve tukajšnje veličastne hiše božje bomo obhajali v nedeljo, 23. oktobra, kar najlepše z mnogovrstnim sporedom, ki ga bomo še objavili. — Nova maša g. Alojzija Breznika v nedeljo, 31. julija, ob navzočnosti 12 gg. duhovnikov je zbrala toliko ljudi, da je bila velika cerkev premajhna. Ganljiva slovesnost nam bo ostala nepozabna.
Sv. Miklavž na Dravskem polju. V nedeljo, dne 31. julija, je priredilo Prosvetno društvo prav dobro uspelo kmetijsko predavanje. Predaval je o umni svinjereji ter o parkljevki in slinavki okrajni kmetijski referent g. Zupane, o splošnem poljedelstvu pa profesor vinarske in sadjarske šole g. Šiftar. Prostore v ljudski šoli so napolnili sami gospodarji in gospodinje, ki so pazljivo sledili izvajanjem gg. govornikov. H koncu se je predsednik Drofenik zahvalil gg. govornikoma za njuno požrtvovalnost in lepe poučne besede, navzoče poslušalce pa je pozval, naj v lastnem interesu uporabljajo nauke gg. predavateljev pri svojem gospodarstvu.
Apače. Danes pa o samih nesrečah. Dne 3. avgusta so se v Mariboru vršili šoferski izpiti, ki ga je naredil tudi naš zdravnik dr. Hotzl. Po izpitu je zastopnik tvrdke, pri kateri je zdravnik
Bolgarsk kralj Boris bo slavil 3. oktobra dvajsetletnico vladanja.
Stari trg pri Siovenjgradcu. V nedeljo, 21. avgusta bo velik delavski tabor ha »Gradu« nad Slovenjgradcem, katerega priredi ZZD za slo-venjgraški okraj, s sledečim sporedom: Ob 10 bo sv. maša v cerkvi na »Gradu«, po sv. maši javno zborovanje pred cerkvijo, na katerem nastopi več govornikov; glavni govornik pride iz Ljubljane. Vabljene so vse organizacije ZZD iz Savinjske, šaleške, Mislinjske in Mežiške doline, da se tabora udeležijo polnoštevilno. Tabor naj bo močna manifestacija za probudo slovenskega katoliškega delavstva!
Sv. Marija v Puščavi. Dne 15. in 21. avgusta praznujemo dva velika romarska shoda. Pobož-nost pričnemo že prejšnji dan ob treh popoldne s spovedovanjem. Spovedovalo bo več gg. spovednikov do devetih zvečer. Ob osmih zvečer bo pridiga in pete lrtanije z blagoslovom. Pri obeh shodih bo cerkev odprta vso noč. Prejšnja leta je bila težava z razsvetljavo, letos bo pa gorela
Chamberiain, angleški ministrski predsednik, se trudi za spravo med češkoslovaško in sudetskimi Nemci.
električna luč, ki jo prav te dni napeljujemo. 15. in 21. avgusta pa pričnemo s spovedovanjem ob štirih, ob petih prvd sv. maša, ob šestih pridiga, nato peta sv. maša z blagoslovom. Ob osmih tiha sv. maša, ob desetih pridiga in peta sv. maša. Pri obeh sv. mašah bo tudi darovanje za poravnavo cerkvenega dolga, ki ga je še precej. Spo-
Naš voditelj dr. Anton Korošec na dekliškem taboru na Brezjah.
čana g. dr. Antona Korošca, ministra notranjih zadev.
Solčava. V četrtek, 28. julija, ob 18 se je zgodila huda nesreča na Covnikovi planini pri Sv« Duhu. Med kratko nevihto je udarila strela v visoko smreko na planini, v neposredni bližini obmejne stražnice pri nemški meji. Pod smreko so vedrila goveda, od katerih je ubila strela 11 glav: pet volov in šest dveletnih živali. Eden od stražarjev je obvestil prizadete posestnike, ki so takoj prihiteli, toda s stresanjem in obračanjem niso mogli obuditi nobene živali. Zaklali in odri i so živino. Nekaj mesa, kar ga je hilo še dobrega, so nasolili. Najbolj je prizadet posestnik žibert, ki je ob štiri vole in tri junce, Suhadolnik (po domače Covnik) je izgubil tri živali, dočim je bil en vol last Lovra šolerja. Skupna škoda znaša nad 17 tisoč dinarjev, prizadeti pa bodo dobili za kože in nekaj malega mesa, ki so ga mogli oddati, kakih 3000 do 4000 din.
Mozirje. Med drugimi pregledi odbrane živine, ki jih letos prireja kr. banska uprava v raznih krajih Slovenije, bo posebno zanimiva razstava v Mozirju, kjer deluje najstarejša živinorejska selekcijska zadruga na izboljšanju doma-čegrudnega slovenskega belega goveda ali mari-jadvorcev, kakor to pasmo tudi imenujemo. Mozirje je lep trg v gornji Savinjski dolini, kamor se pride s poštnim avtobusom z železniške postaje Šmartno ob Paki ali z avtobusom mesta Celja neposredno iz Celja. Razstavljenih bo 49 izbranih živali, med njimi dva plemenjaka, 34 krav in 13 glav mladine. Nekaj živali bo tudi na prodaj za ljubitelje dobrih plemenskih živali. Za prireditev se je nabralo blizu 10.000 din iz raznih javnih virov. Največji prispevek, 5000 din, pa je izposloval narodni poslanec g. Rudolf Pevec od »Prizada« v Beogradu. Vsi resni rejci bele živine so vabljeni na to razstavo, ki bo v soboto, dne 27. avgusta.
Koprivnica pri Rajhenburgu. Za občino smo se oglasili. Dozdaj se je zdelo, da je to vprašanje že rešeno, da so se ljudje z dejstvom, da morajo od Marije hoditi k Sv. Janezu, že izmirili. Na poziv pa se je prebudilo zopet teženje ljudstva, ki zahteva farno občino v Koprivnici in tisti, ki imajo korist od tega, da je občina na Pokleku, so se tudi že oglasili, in sicer v »Domovini«. Jih že razumemo, da so se tja zatekli, kjer ljudska volja ne najde mesta, ampak le želje politikov, ki z javnimi ustanovami kujejo sebi kapital. Mi smo izrazili zahtevo, ki nam jo narekuje zdrava pamet in ljudska volja. Koprivničani smo pastorki. Prosili bi zagovornike sedeža občine na Pokleku,
Ruska vojaška straža na S|H>rnem ozcm^a med sovjetsko Rusijo in Mandžurijo.
Ameriška učenjaka in strokovnjaka Parsons In Norman hočeta doseči z raketo višinski rekord.
V prestolnem mestu Ajaoio na otoku Korzika bodo odkrili 15. avgusta spomenik Napoleonu L, velikemu francoskemu cesarju, kateri se je rodil na Korr.iki.
kupil svoj avto, šofiraJ avto g. zdravnika, v njem pa sta sedela dr. Hotzl in trgovec Kovač. Avto g. zdravnika je imel v Košakih nezgodo. Pri tej nesreči je dobil hude poškodbe trgovec, lažje pa zdravnik in šofer. G. zdravniku je bilo rebro nekoliko poškodovano. — Tri dni nato pa se je zgodila nesreča v Lutvercih blizu kapelice. 21 letni Steyer Anton iz črncev se je peljal na kolesu, ko je naproti privozil nekdo iz Gornje Radgone na motorju. Ker eden izmed obeh ni vozil na pravi, desni strani ceste, je prišlo do trčenja. Steyer je dobil hude poškodbe v prsih in polomljeni sta bili obe nogi. Odpeljali so ga v bolnišnico v Radkersburg.
Ljutomer. Kmečka zveza vabi vse udeležence, ki so dosedanje poučne tečaje obiskovali, pa tudi druge, ki se zanimajo za to, da se udeležijo v nedeljo, 21. avgusta, sadnega ogleda iz Ljutomera po Gresovšaku in Ilovcu, drugi dan pa dopoldne pouka v Katoliškem domu, popoldne pa praktičnega dela v trsnici in sortiranju ter vklada-nju sadja.
Makole. Dne 5. avgusta je obiskalo našo župnijo neurje z nevihto in točo. Toča nas je obiskala sedaj že tretjič in napravila v vinogradih do 75% škode. Najlepše lege vinogradov so uničene. Že spomladanski mraz je napravil bolj nizkim legam udarno škodo. Vremenske nezgode, bano-vinska in občinska trošarina so zadala letos ma-kolskim posestnikom vinogradov hud udarec, že itak mal vinski pridelek, ki se nam letos obeta, pa še druge nevšečnosti, ki so nam onemogočile tudi vsako zamenjavo vina za žito s kmeti s Ptujskega polja, kakor je to bilo že od nekdaj običajno, vse to nas navdaja s slabo voljo.
črneče. Prostovoljna gasilska četa v črnečah pri Dravogradu priredi 15. avgusta veliko tombolo s krasnimi dobitki. Pričetek ob 15. Po tomboli bo prosta zabava na prostem.
Šmartno na Pohorju. Dne 21. avgusta ob 15 priredi gasilska četa tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za dograditev prepotrebnega novega gasilskega doma. Dobitki bodo lepi in številni. Vabljeni so od blizu in daleč vsi, posebno pa tisti, ki so hočejo ogledati krasno okolico šmarskega Pohorja!
Šmartno na Pohorju. Občinski odbor je na seji 31. julija izvolil za častna občana g. notranjega ministra dr. Antona Korošca in g. bana dr. M. Natlačena. — p0 večletnem prizadevanju občine Šmartno je sedanji občinski odbor uspel pri merodajnih faktorjih, da so uvideli potrebo, da
se mora nastaniti v šmartnem na Pohorju stalna orožniška postaja. Dolgoletna želja se nam je 22. jidija uresničila ter je bila s tem dnem nastanjena tričlanska stalna patrulja.
Laporje. Dne 5. avgusta zvečer je razsajala okrog nas strašna nevihta, medtem ko v Slov. Bistrici niti dežja ni bilo veliko. Udarjala je strela in lilo je kot iz škafa. Strela je udarila v hišo Korošec Karla na Videžu in onesvestila tri domače, katere so komaj z umetnim dihanjem spravili k zavesti. Sin Štefan je bil najbolj prizadet, ker je bil ravno pri vodi ter se umival. Gospodar je šel iz hleva ter ga je vrglo po tleh, drugi so bili v kuhinji. Strela je udarila v hišo, nato šla skozi kuhinjo ven ter zelo poškodovala poslopje. Sreča v nesreči je bila, da strela ni vžgala. Isti večer je udarila strela v leseni križ pri Štefanu Rak na Križnem vrhu, kateri stoji tik pred hišo, ter ga je zelo poškodovala. Prejšnji teden je udarilo v Lipo pri hiši Javernik Simona. Strela je šla skozi hišo, k sreči pa ni nikomur storila nič hudega. Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod! — Letina letos lepo kaže. Bog nas varuj toče! — Na proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru se je priglasilo iz naše župnije okrog sto ljudi. Bog daj lepo vreme!
Sv. Andraž pri Velenju. Občinski odbor je v svoji seji dne 31. julija imenoval za častnega ob-
Najmaiijšo kravo poseda posestvo Pullox Hill na Angleškem.
naj pridejo gledat malo naše občinske ceste. To bi bilo zelo poučno potovanje za sedanji občinski odbor. Takole na jesen, če*bo"malo bolj deževno, naj pridejo in se peljejo proti Kladju. Ne moremo jim zagotoviti, da bodo prišli brez posebne pomoči domov. Ceste nam popravite, saj je to dolžnost občine, da skrbi za občinske ceste, ali ne? Zadnjo nedeljo so se gospodarji popoldne nekje zbrali pod lipo in modrovali in do sklepa so prišli, da Koprivničani še niso nikdar hodili po tako slabih potih kakor sedaj, ko uživajo dobrote gospodov na Pokleku, kakor jih našteva »Domovina«. In v resnici — občinska ceste so tako slabe, da je stalno nevarno po njih že hoditi, kaj šele voziti. In glejte, kaj so povedali gospodarji! Nekdo je šel na občino in rekel, naj ceste v Koprivnici popravijo. In kaj so mu odgovorili? Popravite si jih sami! Tako so rekli in so se najbrž zraven smejali, češ, kaj nam pa morete! Možje, ki so v nedeljo govorili pod lipo, so bili nekateri tudi iz Corjan doma. Če še Gorjanci niso zadovoljni s Poklekom, kako naj bi bili mi Koprivničani, ki smo še bolj daleč od občinskega sedeža! Zato pa ne bomo nehali zahtevati in prositi, da dobimo nazaj občino v Koprivnico, ki bo za nas skrbela in nam popravljala pota. Nekdo drugi se je tudi oglasil in bi rad imel občino na Velikem Kamnu. Ljudi bo treba vprašati, gospod! Po volji enega se pač občina uredila ne bo, ker je občina zadeva vseh.
Rajhenburg. Za 80 letnico čudežnih lurških dogodkov se pripravlja veliko narodno romanje Slovencev k Mariji Lurški v Rajhenburg — slovenski Lurd. Angelsko nedeljo, 4. septembra, bodo v proslavo dobrotljive lurške Gospe velike romarske svečanosti v lurški baziliki v Rajhenburgu, ki se bodo začele že v soboto popoldne po prihodu posebnih romarskih vlakov. Posebni vlak iz Ljubljane je zagotovljen, dočim bo vodstvo najelo tudi iz drugih središč posebne vlake, če.se priglasi zadostno število romarjev. Po romarskih svečanostih bo v nedeljo skupni izlet v Zagreb. Kdor je bil zadnja leta med rajhenburškimi romarji, ve, kako lepo in prijetno je pri lurški Gospa v slovenskem Lurdu, pri ljubeznivih očetih trapistih in na izletu v Zagrebu. Slovenci smo narod Marijin in zlasti lurška Gospa je med nami čaščena. Saj menda ni najti slovenske hiše, ki bi ne imela vsaj majhnega kipca ali podobe lurške Marije. Vse premalo pa se zavedamo pomena največjega slovenskega svetišča lurške Marije, prekrasne bazilike v Rajhenburgu, ki nam je nekaka zamena, nadomestilo za daljni francoski Lurd, kamor more le malokdo od Slovencev poromati. Naj bi letos ob 80 letnici čudovitih lurških dogodkov ne bilo nobene župnije, nobenega kraja v Sloveniji, ki bi ne poslal vsaj enega romarja na lurške slavnosti v Rajhenburg — slovenski Lurd! Vodstvo priprav za to romanje ima tudi letos »Družina božjega sveta« v Ljubljani, Sv. Petra nasip 17, ki pošlje vsakomur potrebna navodila "brezplačno. Priglasite se lahko po dopisnici. Dne 25. avgusta je zadnji dan prijave in plačila in ta dan se bo odločilo, koliko posebnih vlakov bo vozilo in od kod. Kdor je torej namenjen na lurške slavnosti v slovenskem Lurdu, naj se priglasi čim prej. Tudi gg. duhovniki bodo ^gotovo rade volje šli v tem oziru namorjem na roko.
Sromlje pri Brežicah. Občinski odbor je v nedeljo, 31. julija, v slavnostni seji izvolil voditelja slovenskega naroda g. notranjega ministra dr. 'Antona Korošca, g. ministra dr. Miho Kreka in g. bana dr. Marka Natlačena za častne občane ¡občine Sromlje.
Proslava 20lelnicc Jugoslavia v Maribora
TRGOVCEM! Vsakovrstni papir, vreči ce po engros cenah, glavna zaloga krep-papirja. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru In Ptuja.
V Maribor!
Prihodnjo nedeljo pojdite v Maribor! Posebno vabimo vse okoličane Maribora, da pridete v kar največjem številu! Maribor bo imel toliko gostov iz vse Slovenije, da je prav, ako jih Mariborčani in okoličani dostojno pozdravijo!
Sobota, 13. avgusta
Zvečer ob osmih bo baklada v mestu. Vsi, ki bodo zvečer že v mestu, se naj udeležijo baklade. Zbirališča za organizacije so določena. Pridružite se skupini v Strossmajerjevi ulici med Koroščevo in Kamniško. Ob devetih zvečer bodo kresovi na meji.
Nedelja, 14. avgusta Dohod v Maribor
Vsi, ki se vozite s svojimi vozovi ali s kolesi, pridite vsaj do pol osmih v Maribor, ker bo pozneje v mestu promet ustavljen zaradi sprevoda. Kolesarji ne gredo s kolesi v sprevod, prav pa je, ako imajo kolesa okrašena. Kolesa shranite, da se boste prosto gibali.
Pojdite na zbirališča!
Od pol osmih do pol devetih bo zbiranje udeležencev sprevoda. Majstrovi borci se zberejo v Tomšičevem ulici na južni s t.-a ni, to je od glavnega kolodvora naprej. Gasilci v Ciril .Metodovi ulici, župani in občinski odborniki pred okrajnim načelstvom do Mojstrove ulice, slovenski fantje in dekliški krožki v Aškerčevi ulici, narodne noše v Prešernovi ulici, kmečke skupine v Koro-ščevi ulici. Kmetska .konjenica na koncu Koro-ščeve ulice pri Ljudskem vrtu.
Pridite pravočasno tia zbirališče, ker sicer ovirate sprevod! Taborjani in udeleženci, ki se ne bedo udeležili sprevoda, se naj razvrstijo tako-le: Taborjani iz Slovenskih goric in Prekmurja naj gredo na drugo stran Drave in se naj postavijo na obeh straneh Frankopanove ulice v drevoredu. Udeleženci iz Dravske doline pa na isti cesti od Jezdarske ulice do trga kralja Petra. Taborjani iz krajev železnice od Zidanega mosta do Maribora pa na Glavnem trgu. Taborjani s Kranjskega in drugod na Aleksandrovi cesti. Lahko pa seveda greste že tudi naprej na taborišče, kjer bo mogoče razen na prostoru, ki je pripravljen za sprevod, že prej dobiti mesto. Vhod na taborišče bo za sprevod pri glavnem vhod it v vojašnico, za ostale udeležence pa bo poseben vhod kakih 100 m proti jugu. Pokorite se rediteljem, ker je samo tako mogoče vzdrževati red!
Kmečka skilpina na proslavi
Naš napis: »Slovenec, tvoja zemlja je zdrava«, bo postavljen na Koroščevi cesti pri gozdarski šoli. Od tu se po Ivoroščevi cesti v smeri proti Kamnici razvrsti sledeči sprevod: Za napisom skupina absolventov z znaki. V ta namen naj vsi člani ZAKš pridejo polnoštevilno v Maribor, kjer se naj brez nadaljnjega postavijo takoj za napisom .Za to skupino pride voz: Fantje na vasi, Sledi napis »Fomlad« s skupino na štirih vozovih, potem »Poletje« prav tako s štirimi vozovi, »Jesen« s petimi vozovi in »Zima« s šestimi vozovi. Zaključek skupin tvorijo prleški svatje na osmih vozovih. Za svati se naj v šesterostopih razporede vsi ostali kmečki ljudje, kot člani KZ z znaki in drugi. Konec tvorijo kmečki konjeniki.
Ko bo kmečki sprevod po gornjem redu urejen, bomo krenili s svojim glavnim napisom ob parku po Ciril-Metodovi ulici tv Tomšičevo ulico, iz te na Aleksandrovo cesto in naprej. Pred vojašnico kralja Petra I. na vogalu Frankopanove in Pohorske uliec krenejo vsi vozovi v Pohorsko
ulioo ter se postavijo v stranske ulice, ki so ob-senčene. Vozniki morajo voditi "konje za uzdo. Naš sprevod bodo urejevali reditelji, člani okrožja ZAKš Maribor.
Po taboru imajo vsi absolventje in tudi drugi udeleženci kmečke skupine skupno kosilo prt Gambrinu, na vrtu.
Med peto in šesto popoldne pa imamo pri vojašnici kralja Petra I. prleško gostuvanje, na katero ste vabljeni vsi kmečki ljudje. Videli bomo, kakšno sneho nam bodo Prleki pripeljali.
Spored slavnostnega sprevoda
Ob pol devetih začne sprevod Na zbirališče pridejo in se uvrstijo v sprevod sledeče skupine in organizacije po sledečem vrstnem redu:
1. Jezdec v narodni noši z veliko državno zastavo v spremstvu dveh jezdecev v narodni noši. 2. Fanfara narodnih noš na konjih. 3. Dobrovolj-ci, Majstrovi borci, Legija koroških borcev, Legija prekmurskih borcev. 4. Pevci z zastavami pevskih društev. 5. Vojska. 6. Sokolska fanfara, sokolslca konjenica, sokolski prapori, sokolske čete. 7. Gasilci po župah z zastavami. 8. župani in občinski odborniki. 9. Javni nameščenci. 10. 1 Fantovski odseki in dekliški krožki z zastavami. 11. Društvene zastave, ki niso drugače razporejene. 12. Narodne noše. 13. Splošne alegorične skupine. 14. Obrtniško-trgovsko-industrijska skupina z alegoričnimi slikami. 15. Delavska skupina z alegoričnimi slikami, lft. Kmečke alegorične skupine, člani kmečkih društev in organizacij, Kmečka zveza, Zveza kmečkih fantov in deklet in drugi. 17. Kmečki konjeniki.
Naročene godbe bodo razporejene po navodilih glavnega reditelja, osale godbe bodo mogle iti s svojimi skupinami le, če bodo prilike dopuščale, sicer se pa morajo podvreči navodilom glavnega reditelja.
Taborjani in vsi oni, ki nameravajo priti v sprevod, se morejo udeležiti sprevoda le v navedenih skupinah, posamezna društva ali organizacije kakor tudi skupine iz posameznih krajev, občin ali župnij ne bodo mogle biti uvrščene v celoti v sprevod, razen če bodo njihovi člani prišli v gori navedene skupine.
V sprevodu se ne smejo nositi nikakršni napisi, ki jih ni odobril mariborski pripravljalni odbor, tudi ne napisi raznih društev ali krajev. V sprevodu se dalje razen oblastveno dovoljenih društvenih in državnih zastav ne smejo nositi nikakršne zastave ali trakovi. Ako bi alegorične skupine potrebovale kakšne druge zastave, jih mora odobriti mariborski pripravljalni odbor.
Ker je prireditev splošno državna, sodelujejo vse organizacije v sprevodu. Prepričani smo, da se bodo vsi udeleženci zavedali, da manifestiramo za kralja in državo in da zato ne bo niti enega, ki bi katerega koli soudeleženca žalil. Med sprevodom tisti, ki ste v sprevodu, pa tudi tisti, ki ste ob strani, glasno pozdravljajte udeležence!
Potek tabora
Oh 10.45 tiha sv. maša, ki jo bo daroval pre-vzvišeni g. knezoškof dr. Tomažič. Med sv. mašo kratek cerkveni nagovor. Pri sv. maši ljudsko petje. Po sv. maši zahvalna pesem.
Tabor ob 11.30 otvori mestni župan dr. Alojzij Juvan. Ipavčeva župa zapoje Adamičevo »Molitev«. Pozdrav kralju in kraljevskemu domu (dr. Juvan). Državna himna. Pozdrav knezu namestniku Pavlu in kraljevima namestnikoma (dr. Juvan). Pozdravi predsedniku vlade dr, Stojadinor viču, dr. Spahu, častnemu predsedniku dr. Korošcu, častnemu odboru in drugim odličnikom (dr. Juvan). Govor častnega predsednika dr. An-

tona Korošca. Pozdravni nagovor dobrovoljcev
(Viktor Gičar). Pozdravni nagovor Majstrovib in drugih borcev (dr. Dolar). Pozdravni nagovor zastopnika Kmetijske zbornice (Martin Steblov-nik). Pozdravni nagovor zastopnika TOI zbornice (Jelačin). Pozdravni nagovor Delavske zbornice (Petejan). Pozdravni nagovor zastopnika slovenskega razumništva (prof. dr. Sušnik). Ipavčeva župa in vsi navzoči zapojo »Hej Slovani!« Razhod po taboru se izvrši po navodilih rediteljev.
Popoldanski program: Ob 15 igranje godb, ob 16 petje »Pevske zveze« in drugih ■ zborov, ob 17 prleška gostija in drugi narodni običaji, ob 18 žrebanje spominskih nagradnih dobitkov, ob 20 velik ognjemet.
Prehrana
Prinesite si hrano s seboj, kar je najbolj sigurno; piti se bo že dobilo. Dobila se bo tudi hrana; cene so strogo določene in vsako izrabljanje izključeno.
Potrdila o udeležbi tabora
Potrdila o udeležbi na taboru potrebujejo vsi, ki se poslužujejo četrtinske vožnje. Ti morajo dobiti v Mariboru najprej potrdilo na knjižico in na železniško legitimacijo, da so bili na taboru, nato pa še pred odhodom na postaji žig mariborske postaje na železniško legitimacijo. Ta potrdila si oskrbite najprej! žigosali bomo na sledečih mestih: na obeh postajah, na Glavnem trgu, na Trgu svobode pri »Putniku«, na taborišču na več krajih, na Mariborskem tednu.
Žrebanje dobitkov
V vsaki knjižici imate poseben kupon, ki vam daje pravico do žrebanja za razne spominske dobitke, ki so jih darovale posamezne tvrdhe za udeležence tabora. Dobitki so zelo lepi in dragoceni. Izpišite že doma svoje ime na kupon, katerega dajte na taborišču v pripravljene žare.
Reševalna služba
14» vsak primer kake slabosti ali nezgode je organizirana reševalna služba, in sicer: na obeh jpostajah, na Glavnem trgu, na Mariborskem tednu in na taborišču. V nujnem primeru kličite telefonsko Številko 22-24 ali 23-36.
»Pevska zveza«
Popoldne nastopi »Pevska zveza«. Skupna vaja mešanih zborov »Pevske zveze« bo v nedeljo, 14. avgusta, ob 7.45 na vrtu dijaškega semenišča, Koroščeva 12. Pridite vsi in točno!
Prosvetna društva
Zastave prosvetnih društev gredo na čelu narodnih noš. Zbirališče je PreSernova ulica. Društva, hi so poslala svoje zastave na prosvetno razstavo, dobijo za sprevod svoje zastave v pisarni Frosvetne zveze, Aleksandrova 6. Oglasijo naj se ondi v nedeljo od sedmih naprej.
Vozite se s posebnimi vlaki!
Da smo mogli omogočiti vsem udeležbo na tabori; tako, da se pripeljejo zjutraj in odpeljejo evečer, smo vpeljali celo vrsto posebnih vlakov, hi vozijo takole v Maribor:
Iz Kamnika dne 13. avgusta ob 21.20, prihod v Ljubljano ob 22.40, prihod v Maribor 14. avgusta ob 1.45. — S tem vlakom potujejo iz Ljubljane tudi Dolenjci in Notranjci.
Z Jesenic dne 13. avgusta ob 21.00, prihod v Ljubljano ob 23.00, prihod v Maribor 14. avgusta ob 1.55.
Iz Trbovelj 14. avgusta ob 3.30, iz Hrastnika Ob 3.38; prihod v Maribor ob 5.36.
Iz Celja 14. avgusta ob 4.30; prihod v Maribor ob 5.46.
Iz Šoštanja 14. avgusta ob 3.40, Šmartno ©b Paki 3.59, Polzela, Braslovče 4.08, Sv. Peter v Savinjski dolini 4.15, Žalec 4.23, Fetrovče 4.27, Celje 4.48; prihod v Maribor ob 6.20.
Iz Zreč 14. avgusta ob 3.55, iz Slov. Konjic ob 4.18. — Razen tega vozi še redni potniški vlak št. 8231, ki odhaja iz Slov. Konjic ob 4.58 in prihaja v Poljčane ob 5.45. Iz Poljčan 14. avgusta ob 5.50, iz Slov. Bistrice ob 6.00; prihod v Maribor ob 0.28.
Iz Brežic 14. avgusta ob 3.40, Videm-Krško 3.50, Rajhenburg 3.56, Blanca. 4.03, Sevnica 4.12, Radeče 4.30, Rimske toplice 4.57, Laško 5.07, štore 5.25, Sv. Jurij 5.32; prihod v Maribor ob 6.38.
Iz Rogatca 14. avgusta ob 4.10, Rogaška Slatina 4.53, Kostrivnica-Podplat 5.07, Mestinje 5.11, Šmarje pri Jelšah 5.27, št. Vid pri Grobelnem 5.40, Grobelno 5.56, Ponikva 6.03; prihod v Maribor ob 6.56.
Iz Ljubljane 14. avgusta ob 3.30; prihod v Maribor ob 6.46.
Iz Ljubljane 14. avgusta ob 3.50; prihod v Maribor oh 7.14.
Iz Ptuja 14. avgusta ob 4.35, Hajdina 4.42, Sv. Lovrenc na Dravskem polju 4.53, Cirkovce 4,58; prihod v Maribor 5.29.
Iz Murske Sobote 14. avgusta ob 3.12, Beltinci
3.24,	Dokležovje 3.31, Veržej 3.38; prihod v Maribor ob 6.04.
Iz Gornje Radgone 14. avgusta ob 3.38, Slatina Radenci 3.48, Hrastje-Mota 3 56, Bučec-ovci 4.03, Križovci pri Ljutomeru 4.12, Ljutomer 4.32, že-rovincl 4.53, Ivankovci 5.03, Favlovci 5.11, Fu-šonci 5.15, Ormož 5.25; prihod v Maribor 6.33.
L čakovca 14. avgusta ob 5.10, Središče 5.26, Velika Nedelja 5.47, Osluševci 5.54, Moška nje j 6.02; prihod v Maribor ob 7.05.
Iz Preval j 14. avgusta ob 4.30, Guštanj-R«.vne 4.36; prihod Maribor kor. kol. ob 6.08.
Iz Velenja 14. avgusta 6b 3.55, Gornji Dolič
4.25,	Mislinja 4.33, Dovže" 4.41, Slovenjgradec
Novice iz drugih držav
Rusi in Japonci so si še v laseh. Rusi in Japonci se še vedno lasajo za hrib Čankufeng, ki se dviga južnozapadno od Vladivostoka na meji med sovjetsko Rusijo, Mandžurijo in polotokom Koreja. Doslej je bilo za to utrjeno točko že sto napadov od obeh strani, ki so zahtevali mnogo frto-,v. V boje za omenjeni hrib posega poleg pe-hote topmltvo, letalstvo in tanki. Vkljub nenapovedani vojni med obema velesilama pa se vršijo neprestano v Moskvi pogajanja za mirno izravnavo krvavega spora med sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinom in japonskim poslanikofh Sigemicu.
Domače novice
Slovenska Krajina. Ob priliki 20 lenice osvobojen ja nas obmejnih Slovencev se vrši za (bivšo mariborsko oblast) severni del Slovenije dne 14. avgusta velika proslava -v Mariboru. Kakor vse druge kraje v Sloveniji je tudi našo najbolj severno točko, Slovensko Krajino, zajelo za to proslavo splošno navdušenje. Obeta se iz Slovenske Krajine velika udeležba. Občinski pripravljalni odbori delajo s polno paro ter se kosajo med seboj, kateri bo poslal večje zastopstvo. Nobeden, kateremu je količkaj za našo bodočnost, ne bo ostal ta dan doma. Pokažimo na tej proslavi v Mariboru, da je naše ljudstvo zavedno in zvesto naši mili materi Sloveniji in Jugoslaviji!
Tudi Slov. Konjice dobijo meščansko šolo. Poročali smo že, da je izdal prosvetni minister otvoritveni odlok za meščansko šolo v Gornji Radgoni. Novo meščansko šolo dobijo tudi Slov. Konjice.
50 letnica mesarske zadruge v Mariboru. V nedeljo, 14. avgusta, praznuje mariborska zadruga mesarjev svoj zlati jubilej.
Oblak se utrgal in povzročil povodenj. Nad
Trgoviščem pri Veliki Nedelji se je utrfral med
5.01, Bravograd-Meža 5.37; prihod v Maribor kor. kol. ob 6.51.
Udeleženci s proge Trbonje do Ruš uporabijo redni potniški vlak št. 9011, ki odhaja iz Dravo-grad-Meža ob 5.59 in prihaja v Maribor kor. kol. ob 7.22.
Udeleženci s proge št. Ilj—Pesnica uporabijo redni potniški vlak št. 9611, ki odhaja iz Št. IIja ob 7.12 in prihaja v Maribor ob 7.38.
Skupina koroških borcev potuje iz Ljubljane 14. avgusta z vlakom št. 611, ki odhaja iz Ljubljane ob 0.35.
Kupite si karte že prejšnji dan, da ne bo navala pred odhodom vlaka!
Odhod posebnih vlakov iz Maribora
Na domačih postajah boste izvedeli, kdaj pelje vaš vlak iz Maribora nazaj. Objavljeno bo pa to tudi v dnevnem časopisju in občinskim odborom. V Mariboru bo pred postajo vozni red zelo vidno nabit, povedali bomo tudi na taboru.
Obnašanje
Pri takih velikih prireditvah je treba tudi nekaj potrpeti! Pojdimo zato drug drugemu na roko, bodimo obzirni do starejših in slabejših, ne prerivajmo se, bodimo trezni! Pazimo (ta tudi na sebe, na svoji stvari, posebno na svoje izkaznice, na karte ter na denar!
Vsi znake — vsi šopke!
Vsi udeleženci morajo imeti znake, sicer ne bodo prišli na taborišče. Tudi knjižico mora vsak imeti. Priporočamo pa tudi, da ima vsak udeleženec šopek pripet! Praznik je, praznik veselja, da imamo Slovenci svojo lastno narodno državo!
deveto in deseto predpoldne 8. avgusta oblak. Zaradi silovitega naliva se je razlil bližnji potok in je povzročil pol metra visoko povodenj v vasi in daleč po poljih ter travnikih. Kmetje in gasilci so bili na delu, da ni postala škoda še večja.
Udari strele povzročili četrimilijonsko škodo. Zadnjo soboto zvečer se je razsula huda nevihta nad Mariborom ter okolico in je napravila veliko škodo po Dravskem polju. Siloviti naliv je povzročil povodenj, a še večje opustošenje so pri-zadjali po raznih krajih udari strele. V Starem Logu pri Pragerskem je urezalo v gospodarski poslopji posestnikov Franca šošter in Ivana Godec. Požara sta ogrožala vso vas. Posestniku in železniškemu uslužbencu šoštar ni zgorelo samo gospodarsko poslopje, ampak tudi vsa krma. Omenjeni je oškodovan za 50.000 din. Mnogo večja je škoda pri posestniku Godecu, kjer je preskočil ogenj na stanovanjsko hišo in je pogo-relec oškodovan za 80.000 din. Komaj se je potegnilo neurje v vzhodno smer proti Ptuju, je povzročila strela tamkaj občutno škodo. Pri Sv. Marku pod Ptujem je udarilo v hleve posestnika Petra Primožič. Zgorela sta gospodarsko poslopje in hiša. Zgorelo je tudi eno tele, medtem ko so rešili sosedje ostalo živino. — Udar strele je zanetil ogenj v vasi Eukovci, kjer je uničena 50.000 din vredna domačija posestnika Matije Slaviča. — Pri Sv. Barbari v Slov. goricah je vžgala strela gospodarsko poslopje in hišo posestnika Kaca v Mali Zimici.
Električni tok ubil otroka. Gasilci v Framu so imeli zadnjo nedeljo veselico na prostem in so napeljali zaradi razsvetljave električno žico. Zaradi naliva v nedeljo popoldne so pribežali ljudje z veseličnega prostora na prostem v gostilno. Ko se je neurje razgubilo, so splezali otroci na jablane. Naenkrat se je utrgala električna žica in padla na 12 letno viničarjevo hčerko Liziko Kovačič, ki je obležala mrtva. Na pomoč ji je
IPOSleciFtfe V^Sfl
priskočila njena desetletna sestrica. Tudi njo je strosil električni tok in se je zgrudila poleg sestre. Gasilci so rešili življenje z umetnim dihanjem slednji, medtem ko Liziki ni bilo več pomoči.
Dva ponesrečenca oddana v ptujsko bolnišnico
V	Halozah je napadla krava 26 letno posestniko-vo hčer Rozalijo Rakuš in ji je zlomila roko. —
V	Gruškovlju je padel 20 letni viničarjev sin Franc Brec s češnje in se je hudo poškodoval na glavi.
Padel na cementna tla in se ubil. Jožef Kla-neček, 60 letni sodar iz Sp. Polskave, je delal so-darsko delo pri posestniku Hergu pri Sv. Miklavžu. V nedeljo se je odpravil na dom po orodje. Pred odhodom je popil v krčmi pri Sv. Miklavžu 31 vina, na kar se je napotil spat na podstrešje pri Hergu. Najbrž mu je spodrsnilo in je padel na cementna tla ter se ubil.
Motociklist zadel v avto. V vasi Klanec pri Komendi na Gorenjskem se je zgodila zadnjo nedeljo krog poldne nesreča. Iz Komende se je peljal na motornem kolesu Franc Bolha, krčmar in mesar iz Zaloga pri Cerkljah. Iz Cerkelj proti Komendi se je vozil v svojem avomobilu bano-vinski zdravnik dr. Jože Bohinc z družino. V vasi klanec sta se srečala motociklist in avtomobilist in se je motociklist zaletel v levo stran avtomobila. Motociklista je vrglo preko levega blatnika ob zgornji levi rob avtomobila in je obležal na hrbtu nezavesten. Zdravnik je poškodovanemu priskočil na pomoč, ga naložil na avto in odpeljal na dom. Ponesrečeni ima na čelu rano, zlomljeno ključnico in praske po nogi. Poškodbe niso življenjsko nevarne.
Velik kozolec zgorel. Zadnjo soboto, 6. avgusta, je zgorel v Kozjem 30 m dolgi kozolec dvojnih, last kozjanske občine. Kozolec je imel v najemu restavrater Podlinšek iz Kozjega. S kozolcem je zgorelo 70 mernikov žia ter 2000 kg slame iter sena. škoda znaša samo na stavbi 30.000 din. Požar so najbrž zakrivili otroci, ki se navadno igrajo pod kozolcem.
Otroka zadela v vodi kap. Romanca Franko-vič, triletna hčerkica mojstra v tovarni »Sempe-rit« v Kranju, se je podala kopat v potok Hote-maž. Na kamenju je otrok spodrsnil, padel v vodo in zaradi strahu ga je smrtno zadela kap.
Požig, še neodkrit storilec je polil v Hrastovcu v Halozah na vinogradnem posestvu M. Deutsch prešo s špiritom in jo zažgal. Na srečo so ogenj pravočasno opazili in ga pogasili, preden se je utegnil razmahniti in povzročiti večjo škodo.
Sprejem v dijaški konvikt. Očetje kapucini v Celju imajo dva dijaška konvikta, notranjega za svoj redovni naraščaj, in zunanjega v bivši Osva-tičevi vili za dijake brez ozira na bodoči poklic. Opozarjamo vse starše, katerih sinovi hočejo študirati na celjski gimnaziji, na ta dva konvikta. ,V obeh konviktih bodo dijaki pod stalnim nadzorstvom, imeli bodo pomoč pri učenju, dobro hrano in prostorno igrišče. Zlasti zunanji konvikt, ki je namenjen za dijake brez ozira na bodoči poklic, ima obširen vrt na Miklavževem hribu, od koder je krasen razgled na bližnjo in daljno okolico celjsko, že letošnjo jesen bodo na celjski gimnaziji tudi klasične ali humanistične pa-ralelke. To je za Celje velika pridobitev, ker mnogo staršev želi dati otrokom klasično izobrazbo, kS je za nekatere poklice, n. pr. za duhovskega, bolj primerna kot pa realna. Tako bodo celjski gimnazijci imeli na izbiro klasično in realno izobrazbo ter oba kapucinska konvikta. Kdor želi biti sprejet v enega ali drugega izmet obeh kon-viktov, naj se čimprej zglasi na samostanski porti pri oo. kapucinih.
Združenje trgovcev v Mariboru objavlja, da bodo v nedeljo, 14. avgusta, z dovoljenjem kr. ban-»ke uprave trgovine v Mariboru dopoldne odpr-
te, v ponedeljek, na Veliki šmaren, pa ostanejo ves dan zaprte.
Izlet v Italijo. Zveza absolventov kmetijskih šol priredi 11. septembra enodnevni izlet z avtobusom v Postojno in Trst. Vožnja s skupnim potnim listom stane 80 din. Prijave sprejema do 3. septembra tajništvo ZAKŠ, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, I.
Društvene vesti
Selnica ob Dravi.! Novi prosvetni dom je že pod streho. Ne bo dolgo, da bo urejena tudi notranjost. Slovesna blagoslovitev, na katero bomo povabili vsa sosednja bratska društva, bo v nedeljo, 4. septembra.' Natančen spored bomo pravočasno objavili.

Članom Fantovskih odsekov, ki se udeleže b a k 1 a d e na predvečer proslave 20 letnice obstoja Jugoslavije v Mariboru, sporočamo, da se naj udeleže baklade samo v c i -v i 1 u. Upoštevajte to!
Mozirje. Prosvetno društvo vprizori v soboto, nedljo in na Veliki Šmaren, 13., 14. in 15. avgusta, vsakokrat ob 20, veličastni misterij »Veliki oder življenja«. Igra je stara že 300 let, vendar je za naše kraje nekaj posebnega. Predstave bodo na prostem za cerkvijo, kjer se je pred leti predvajalo »Kristusovo trpljenje«. Fantje so že večinoma dogotovili ogromen oder, ki vzbuja splošno pozornost. Vabimo občinstvo iz bližnje in daljne okolice, da si ogleda to izredno predstavo. Kostumi so iz Ljubljane.
Nitši rajni
Kapela pri Slatina ¡Radencih. V soboto, 6. avgusta, smo položili v |grob 75 letno vdovo Terezijo Z e n g e r iz Kobjlščaka. Družina imenovane je znana hiša dobrotnikov. Rajna je dočakala lepo starost, dasi je bilo njeno življenje polno dela in skrbi. Pokojnica je kropila na mrtvaškem odru vse člane svoje družine: moža, dva sina in hčer, ki so se ločili od nje v najlepši dobi človeškega življenja. V družini pokojne sta vladala vedno mir in ljubezen tudi do bližnjega. Pred nedavnim je izrekla, da tudi v starosti ni treba prositi za smrt, ampak je treba biti pripravljen na njo. Blagopokojnico ohranimo v spominu, dobra dela naj ji poplača vsemogočni Bog! Novemu gospodarju želimo obilo sreče in blagoslova, da bo tudi nadalje v njegovi hiši vladala ljubezen in do-brotljivost kakor doslej. Pri hiši je udomačen naš priljubljeni »Slov. gospodar«.
Dopisi
Tinsko-Zibika. Za praznik Marijinega vnebovzetja bodo na prijazni Tinski gori zanimive romarske pobožnosti. Sv. maša bo na Tinskem že v soboto zjutraj. V nedeljo, 14. avgusta, bo obojna služba božja pri Materi božji na Tinski gori. Ob šestih zvečer bo pridiga in pete litanije. Nato bo procesija z baklami. Po procesiji bo verska igra na prostem, na stopnišču cerkve sv. Ane. Igrali bodo dijaki, veliki Frančiškovi križarji, pretresljivo igro »Sv. Tarcizij, mučenec presv. Evharistije«. To je prvič v zgodovini Tinske gore: verska igra na prostem. Na praznik bodo sv. maše ob 5, 6, 8 in ob 10. Za sv. spoved bo prilika ves čas pobožnosti. Romarji od blizu in daleč: Tinska Mati božja ima za vas pripravljen svoj materin smehljaj in svoj materin blagoslov!
Velenje. Velenjsko okrožje Zveze združenih delavcev priredi v nedeljo, 21. avgusta, velik delavski tabor pri podružnici na Gradu v Starem trgu pri Slovenjgradcu za slovensko katoliško delavstvo Savinjske, šaleške, Mislinjske in Mežiške doline. Vabljeni so vsi delavci in delavke ir vseh industrijskih krajev, da se tabora udeleže v
Posejte po strnišču, preden ga preorjete, apneni dušik!
Strnišče, potrošeno lansko leto z apnenim dušikom, nato zorano in ponovno zasejano, je mnogo boljša postelj za bodočo setev kot strnišče, preorano po dosedanjem načinu, to je brez uporabe dušika.
Kmetovalec Vrbnjak Slavko v Staranovi vasi pri Križevcih poroča o poskusu zaoravanja Strniš ča, posejanega z apnenim dušikom, sledeče:
»Naredil sem točno poskus po navodilih Tvor-nice za dušik d. d. v Rušah. Prvo parcelo v izmeri 10 arov sem pognojil z 20 kg apnenega du-šilca, drugo parcelo, prav tolikšno, sem zoral po običaju, kot to splošno delamo, tretjo parcelo v izmeri 10 arov pa sem posejal po strnišču 30 kg apnenega dušika in zaoral. Vse tri parcele sem isti dan zasejal s selekcioniranim semenom rži, ki sem ga prejel od kr. banske uprave.
Vsako parcelo sem posebej zmlatil ter dobil: od prve parcele 154 kg zrnja in 438 kg slame; od druge parcele 120 kg zrnja in 276 kg slame; od tretje parcele 192 kg zrnja (semenskega) in 512 kg slame s plevo.
Iz tega je razvidno, da se je najbolj obnesla tretja parcela, ki je dala naravnost lep uspeh. Tudi prva parcela ni mnogo zaostala. Ta novi način zaoravanja strnišča, posejanega z apnenim dušikom, je za naše zemljiščne in podnebne razmere zelo dober, ker znatno dviga žetvene pri-nose in poboljšuje tudi kakovost zrnja.«
Če te podatke preračunamo na 1 ha, dobimo pri uporabi 200 kg apnenega dušika na 1 ha pridelek 1540 kg zrnja, oziroma 340 kg zrnja več, pri uporabi 300 kg apnenega dušika na 1 ha pa 1920 kg semenskega zrnja, oziroma 720 kg zrnja več, kar da pri današnji ceni žita izredno veliko rentabilnost, ker je cena žita in apnenega dušika izenačena, dočim je večji pridelek 2—3 kratni, če upoštevamo poleg zrnja tudi slamo.
Kmetovalci v žitorodnih krajih! Preudarite vse to vprašanje in odločite se za ta način zaoravanja strnišča z apnenim dušikom, ki se je pokazal vseskozi uspešen in unosen!
obilnem številu. Spored: Ob 10 bo sv. maša in pridiga, po cerkvenem opravilu prične javno delavsko zborovanje na prostem pred cerkvijo, na katerem bo nastopilo več govornikov iz raznih krajev. Glavni govornik pride iz Ljubljane. Obrazložila se bo delavska zakonodaja in pomen delavskega združevanja v strokovnih organizacijah, govor bo o slogi in slovenski katoliški skupnosti. Tabor bo ob vsakem vremenu, le v primeru dežja bo zborovanje v veliki dvorani Prosvetnega doma v Starem trgu pri Slovenjgradcu.
um
DOS KDAJ SO IZŠLE SLEDEČE KNJIŽICE »SLOV, GOSPODARJA«:
1.	Zemljiška knjiga.....5 din
2.	Kako si sam izračunam davek 4 din
3.	Zaščita kmetov v Jugoslaviji (Razprodano)
4.	Predpisi o cestah in prometu
na njih.........14 din
5.	Zakon o volitvah narodnih poslancev .........8 din
6.	O bolnišnicah in bolniških pristojbinah .........5 din
7.	Koliko sme odvetrik računati	5 din
8.	Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov.........5 din
9.	Uredba o kmetijskih zbornicah	5 din
10.	Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah notarjev . . 5 din
11.	Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov z vsemi spremembami, dopolnitvami in a tentičnimi tolmačenji do 1. *ebr. 1938 . 12 din
Naročniki »Slovenskega gospodarja dobijo knjižice za polovično ceno.
Kmečka (rgovina
Trgovina s sadjem
Cen«
Na samopomoči osnovana akcija sadjarjev v Slov. goricah je že doživela velik moralen uspeh. Prej, preden so se sadjarji organizirali, so sadni mešetarji v oddaljenejših krajih po Slovenskih goricah in drugod plačevali sadje po 1.50 din, ponekod celo po 1.25 din za 1 kg pri tako zvanih kupčijah na zeleno. Ko je pa organizacija stopila dne 29. julija v delovanje, je cena jabolk takoj poskočila na 2 din, dne 30. julija pa že celo na 2.20 din za 1 kg. Sedanja cena jabolk je 2.25 din, postavljeno na mesto, kamor lahko pride avtomobil izrvozničarja, prištevši še 8% kupne cene, ki gre za kritje stroškov organizacije. Ta cena bo stalna do konca meseca, vsaj nižja ne bo, kakor kažejo okoliščine.
Poročilo pisarne
Sadjarska informacijska pisarna Kmetijske zbornice v Mariboru, tel. 24-85, v Vrbanovi 33, ki je jedro vse organizacije, je že dobila ponudbe trgovcev iz južnih krajev za franko vagon 2.40 din 1 kg. Računajoč stroške nakladanja in prevoza je pa ta cena nižja, kot pa ponudbe domačih trgovcev po 2.25 din za 1 kg na licu mesta. Razni domači in tuj trgovci se že kaj pridno po večkrat na dan obračajo na vodstvo pisarne za pomoč pri nakupu sadja. Vodstvo pisarne ima že torej med trgovci lepo izbiro, da lahko pošlje sadjarjem res najboljšega kupca. Nekateri trgovci se pa na vodstvo pisarne pritožujejo, poudarjajoč, da ne bodo nič zaslužili. To pa nič ne de, bodo pa kmetje za sadje več dobili.
Ovire v delovanju pisarne
Iz povedanega je razvidno, kako velik pomen ima pisarna s svojo organizacijo za povzdigo cene jabolk. Zato je v korist kmetov samih, da ne ovirajo dela pisarne. Zgodi se, da organizacija javi pisarni, koliko ima jabolk, pisarna pošlje na lice mesta najboljšega kupca, a ko ta pride tja, so kmetje jabolka že prodali. S takim ravnanjem kmetje sami sebi izpodbijajo cene in uničujejo svoje lastno delo. če kmet potom krajevnega odbora javi pisarni, koliko ima sadja, se s tem že obveže, da sadje hrani za tistega kupca, ki mu ga pošlje pisarna, ter ga ne sme pod nobenim pogojem prej prodati. Le tako bo mogoče nadaljevati delo ža odpravo nezdravih razmer v sadni trgovini in izvesti organizacijo do popolnosti. V nasprotnem primeru je pa ves trud zaman.
Skladišča za izvoz sadja
V	Italijo je odpotovala posebna komisija strokovnjakov, da prouči vprašanje skladišč in hladilnic za sadje, ki so vzorno organizirane v severni Italiji. (Glej popis takega zavoda v avgu-stovi številki »Kmečkega dela«!) Naša država namreč namerava na podlagi desetletnega načrta za pospeševanje našega sadjarstva zgraditi skladišča in hladilnice za sadje, kar je tudi v zvezi z nedavno uredbo o silosih. Po tej anketi bo sklenjeno dokončno, po kakšnem sistemu se bodo zgradila skladišča in hladilnice za sadje v naši državi. ICakor znano, se proučuje, da se zgradi tako veliko skladišče v Mariboru, ki bo stalo pet milijonov dinarjev.
Hmeljarska poročila
Polovična vožnja za obiralce hmelja je dovoljena od 1. avgusta do 30. septembra. Vsak obiralec kupi na domači odhodni postaji celo karto in rumeno železniško legitimacijo K-13, ki stane 2 din. Karto in legitimacijo obdrži ter se z njo pelje nazaj zastonj. Hmeljarska zadruga, oziroma hmeljci pa. morajo potrditi obiralcu, da je hmelj res obiral.
Najvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja, so bile:
Nemčija za dom 48 din, za izvoz 11 din; Anglija (Golding) 47 din; češkoslovaška: žatec 23 din, Ustek 15 din; Jugoslavija: savinjski 22 din, vojvodinski 4 din; Francija: alzaški 18 din; Amerika: Oregon 16 din, že zacarinjen inozemski 52 din; Poljska: volinjski 14 din; Belgija: Poperinghe 13 din.
Konferenca o izvozu živine na Reko
V	zadnjem »Slov. gospodarju« smo že poročali o novem načrtu, ki so ga predložili Italijani za uvoz živine iz Jugoslavije. Vsa živina naj bi se izvažala samo na sejme na Reki, kjer bi jo prevzemali italijanski uvodniki. V četrtek, 5. avgusta, se je začela. na Reki konferenca, med za-
stopniki našega Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in italijanskimi oblastmi o organizaciji prodaje naše živine na reškem trgu. Konferenca bo trajala več dni.
Slinavka otežuje izvoz živine
Avstrijsko kmetijsko ministrstvo je zaradi širjenja slinavke na gobcih in parkljih v naši državi razširilo prepoved uvoza prašičev in prežvekovalcev, in sicer živih kakor tudi njihovih delov, surovin in proizvodov iz raznih okrajev donavske, savske in dravske banovine. Iz dravske banovine se prepoved uvoza v Avstrijo nanaša na dolnjelendavski, ljutomerski in soboški okraj. Tudi Češkoslovaška je prepovedala uvoz živine, živalskih surovin in raznih predmetov, s katerimi se more prenašati okuženje. Prepoved se nanaša tudi na razne okraje donavske in savske banovine, slovenskih okrajev se prepoved še ne tiče.
Goveja živina
Slinavka, ki je zatrla vso trgovino z živino na Hrvaškem, je začela groziti tudi našim krajem. V nekaterih okrajih, ki mejijo na Hrvaško, se je žal že pojavila. Zaradi tega zastaja trgovina z živino, ker so ponekod sejmi že ukinjeni. Sicer pa je sedaj promet na sejmih zelo slab in tudi cene so neprimerne, tako da si kmetje dobro premislijo, preden prodajo živino. Na zadnjih sejmih je bil položaj sledeč:
Ptuj: voli 5.50, 5 in 4.60 din, telice 5.50, 4.50 in 3.50 din, krave 5, 3.50 in 2.70 din, teleta 6 in 5 din. — Slov. Konjice: voli 4.25 in 3.75 din, telice 4.50, 4 in 3.50 din, krave 4, 3.50 in 3 din, teleta 5 in 4.50 din. — Kranj: voli 6.25, 6 in 5.25 din, telice 6, 5.50 in 5 din, krave 5.50, 5 in 4.50
din, teleta 8 in 7 din. — Lendava: biki 4 din, telice 5 in 4—4.50 din, krave 3 in 2 din, teleta
4—4.50	din. — Litija: voli 5.50, 5 in 4.50 din, telice 5, 4.50 in 4 din, krave 4 in 3.50 din, teleta 6 in 5.50 din.
Takse na izvoz prašičev v Avstrijo
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je sklenil, da ponovno vpelje takso na izvoz prašičev v bivšo Avstrijo. Ta taksa bi znašala 100 din za komad, oziroma 4500 din za vagon. S tem bi bil seveda skrčen zaslužek izvozničarjev. Že lansko leto je bila uvedena ta taksa, bila pa je koncem leta zaradi velikega padca cen na avstrijskem trgu in dviga cen prašičev v naši državi ukinjena. Z uvedbo izvozne takse bodo seveda zelo prizadeti izvozniki prašičev.
Trgovina s svinjami
Na mariborskem sejmu so bili mladi prasci
5—6	tednov stari po 90 do 120 din komad, 7—9 tednov po 130 do 160 din, 3—4 mesece po 180 do 240 din, 5—6 mesecev po 285 do 420 din, 8—10 mesecev po 450 do 550 din, eno leto stari po 710 do 820 din; 1 kg žive teže po 6.50 do 8 din, 1 kg mrtve teže po 8.50—11.25 din. — V Prekmurju so pršutarji po 5—6 din, v Posavju po 6—7 din, na Gorenjskem (Kranj) pršutarji po 9 din, špe-harji po 10 din 1 kg, mladi pujski 7—8 tednov stari po 140 do 210 din komad. Cene svinjam so nekoliko nazadovale.
Surove kože, ovčja volna
Goveje surove kože so po 7—9 din, telečje po 10 din, svinjske pa po 6 din 1 kg. Cena kožam se noče popraviti, da-si je na svetovnem trgu dosti višja, kar je znak, da so jo pri nas potisnili navzdol samo špekulanti. — Neoprana ovčja volna se prodaja po 24—26 din, oprana pa po 32 do 36 din za 1 kg.
Vprašanja in odgovori
Obvezno izdajanje priznanje s predpisano takso o prejeti najemnini. G. M. T. S. 8. Oddajate stanovanje proti mesečni najemnini 30 din. Najemnik plačuje zelo neredno» včasih kar za štiri mesece skupaj. Zgradarinsko polo ste pravilno izpolnili, niste pa najemniku izdajali taks i ranih priznanic o plačani najemnini. Oblast zahteva sedaj od Vas plačilo taks za priznanice za pet let nazaj in še petkratno kazen povrhu. Vprašate, ali je to utemeljeno, zlasti ko niste vedeli za navedeni predpis, niti niste bili od oblasti predhodno nanj opomnjeni. — že 25. marca 1932 je bil izdan zakon, da morajo lastniki stanovanj in lokalov izdajati priznanice s predpisano takso o prejeti najemnini, drugače se kaznujejo po členu 51. zakona o taksah. Slednji člen pa določa, da se pobere poleg redne takse še kazenska taksa v znesku trikratne neplačane takse. Pravica do izterjave rednih taks zastara v petih letih, za izterjavo ":azni pa v treh letih, pri čemur začne zastaranje z dnem. ko oblastvo zve, da taksa ni plačana. Olajšavo bi mogli doseči le v toliko, da bi takoj plačali dvojno takso ali pa plačilo zavarovali ter se odrekli p'ravnemu leku zoper kazensko odločbo; v tem primeru Vam večje kazni ne bi trebalo plačati. — Ako najemnik plačuje neredno, niste dolžni izda jati priznanice vsak mesec, marveč le, kadar najemnik faktično plača — takrat pa seve za ves plačani znesek.
Prevzemnik posestva začel neredno živeti, zapravljati in hoče posestvo prodati. Odpomoč? J. K. Enemu izmed sinov ste izročili posestvo za manj nego polovično vrednost. Ker je začel piti in zapravljati, posestvo pa zanemarjati in ga hoče celo prodati, vprašate, ali morete prodajo preprečiti ali zahtevati, da navedeni sin prepusti posestvo drugemu sinu-bratu za isto prevzemno ceno. -— žal sedaj naknadno ne morete prevzemniku prepovedati prodaje posestva, niti ga ne morete prisiliti k izročitvi drugemu sinu (bratu). — V kolikor bodo drugi Vaši otroci predvidoma prikrajšani na nujnem dednem deležu (ki znaša le polovico zakonitega), morejo zaenkrat predlagati le cenitev izročenega posestva v zavarovanje dokazov v njegovi pravi vrednosti. Po Vaši smrti bodo sicer upravičeni zahtevati od prevzemnika eventualno doplačilo prikrajšanega nujnega dednega deleža, a le v denarju — prodaje posestva pa sedaj ne morejo preprečiti. Enakega dednega deleža s prevzemnikom ne morejo, odnosno ne bodo mofli zahtevati, ker ste bili upravičeni nakloniti
prevzemniku več nego bi mu po enakih delih šlo in ste to svojo pravico žal že izrabili; sedaj ne morete pogodbe spremeniti in se morajo ostali otroci zadovoljiti z nujnim dednim deležem, to je s polovico tega, kar bi jim sicer po zakonu po enakih delih šlo.
Plačilo za delo bratov in sester ter prevžitkarja na posestvu. J. K. Svoje posestvo ste izročili sinu ter si izgovorili prevžitek. Na posestvu že tri leta opravljate razna dela po svojih močeh, delata pa tudi mlajši sin in hčerka, ne da bi sin-prevzemnik doslej komu kaj plačal. Dogovorili glede plačila niste ničesar. Vprašate, ali ste upravičeni zahtevati od prevzemnika plačilo za opravljena dela in koliko bi smeli računati. — Predpostavljamo, da o priliki, ko ste izročili posestvo sinu in si izgovorili prevžitek, niste obljubili pomagati na posestvu po svojih močeh. V tem primeru ne bi mogli zahtevati nikakega plačila, ker bi bilo smatrati, da je Vaše delo nekaka protidajatev za prevžitek. Ako pa je dobil prevzemnik dovolj kritja za prevžitek, zlasti tudi že s tem, da se je prevzemna cena določila mnogo izpod prave vrednosti, in se ni nič govorilo o tem, da bi morali Vi pri delu kaj pomagati, tedaj Vam pritiče za prostovoljno opravljena dela odmena. Ako Vas je sin prosil za pomoč, odnosno ako ste mu pomagali z njegovo vednostjo in voljo, tedaj Vam mora plačati toliko, kolikor znaša povprečno primerno plačilo za enaka dela v Vašem kraju. Ako pa ste delali brez izrecnega ali tihega soglasja s sinom-prevzemnikom, tedaj lahko zahtevate toliko, kolikor je sin s tem prihranil (obogatel), odnosno je posestvu prišlo v prid. — Enako velja za delo brata in sestre, ki nikakor nista dolžna delati za brata. Ako sta pomagala na posestvu z vednostjo in voljo lastnika, jima pritiče plačilo kot drugim delavcem (dninarjem) v Vašem kraju, ako pa brez soglasja, tedaj smeta zahtevati toliko, keji-kor je prevzemnik obogaten. Seve je treba upoštevati, ali imata pri bratu stanovanje in hrano, morda tudi ostalo oskrbo; v tem primeru b. bilo vrednost teh bratovih protidajatev odračunati od zaslužka. — Opozarjamo Vas, da tožba na plačilo primernega zaslužka zastara že v treh letih; po preteku treh let bi mogli iztožiti le še znesek, za kolikor je bil brat (odnosno njegovo posestvo) obogateno. — V kolikor Vam prevzemnik ni dajal izgovorjenega prevžitka, ga morete v treh letih tožiti na izpolnitev obveze; namesto dajatev v naravi, glede katerih ne bi imeli več Interesa, morete zahtevati plačilo, odnosno odškodnino v denarju.
Brezobrestna posojila za obnovo vinogradov. A.
K. Odgovor na Vaše vprašanje najdete v današnji številki »Slov. gospodarja« pod naslovom: Določila za podeljevanje brezobrestnih posojil za obnovo vinogradov.
Dolžnost izpolnitve obljube odstopiti njivo. Neimenovan naročnik. — Iz Vašega dopisa sklepamo, da je pokojni oče odredil, naj mačeha določi, kateri izmed otrok prvega zakona, ki so bili vsi pozvani za dediče, naj kot najbolj sposoben prevzame zapuščino in je mačeha predlagala Vas. Ako je mačeha s to pretvezo izvabila od Vas obljubo, da boste pozneje hišo in nekaj njive »odstopili« njeni hčeri, bi bil ta dogovor neveljaven, ker bi nasprotoval dobrim šegam. Ako pa je mačeha le izrazila željo in ste Vi prostovoljno, nekako iz hvaležnosti obljubiii njeni hčeri »odstopiti« razen hiše (kar ste že storili) še tudi pol njive, je stvar sledeča: Ako bi naj ta »odstop« značil daritev, tedaj je obljuba neveljavna, ker bi morala biti dana v obliki notarskega zapisa, ko niste podarjene stvari takoj izročili. Ako pa bi naj »odstop« značil kupoprodajo ali kako drugo vrsto odplatnih pogodb, bi bil dogovor, cla se hoče skleniti pogodba v bodoče, le tedaj za Vas obvezen, ako je bil določen tako čas sklepanja kakor bistveni deli pogodbe (pri kupoprodaji je poleg predmeta bistvena tudi cena); razen tega je treba zahtevati izvršitev take obljube najpozneje v enem letu po pogojenem času, sicer pravica prestane. — Ker nam niste vsega dovolj točno navedli, Vam žal ne moremo določno odgovoriti, ali se beste lahko ubranili pred zahtevo na izpolnitev obljube ali ne.
Priposestvovanje poti skozi gozd. M. A. Podedovali ste cd svojih staršev med drugim njivo, na katero se vozi skozi tuj gozd, in sicer večinoma po občinski poti, le kakih 20 metrov pot ni občinska. To slednjo pot so uporabljali Vaši starši in starši staršev od leta 1883 do 1937 in je vozil pfl njej že tudi lastninski prednik Vašega deda. Vozili so javno, brez prošnje in ne da bi jim kdo vožnje prepovedal. Vam pa je sedaj lastnik gozda vožnje prepovedal; trdi, da je pot le ?? hojo in da bi morali Vi dokazati, da se je že skozi 90 let vozilo skozi gozd, ako bi se hoteli sklicevati na priposestvevanje služnostne pravice vožnje skozi gozd. Drugi Vam pa pravijo, da zadošča za pri-posestvovanje že 30 letno izvrševanje voženj, od-; nosno služnostne pravice. — V splošnem res zadošča za pripesestvovanje služnostne pravice vožnje 30 letno izvrševanje brez prošnje, brez sile in javno ter v zavesti izvrševanja pravice. Proti državnemu zakladu, to je proti upraviteljem državnega blaga in državne imovine, dalje proti upraviteljem imovine cerkve, občine in drugih dovoljenih združb se zahteva 40 letno izvrševanje. Pripesestvovanje pravice vožnje in drugih poljskih služnosti skozi gozdne parcele pa je bilo ukinjeno že s cesarskim patentom od 1. 1853. Naše najvišje sodišče je v neki podobni pravdi iz-
reklo, da je tudi še sedaj možno priposestvovati s 30, odnosno 40 letnim izvrševanjem služnostno pravico vožnje skozi gozdno parcelo, ako je skozi gozd že vodila vozna pot. Vendar pa sodišča navadno zahtevajo, da je ta pot vnesena v mapo. — V ostalem se služnost skozi gozd lahko pridobi s pismeno pogodbo, poslednjevoljno odredbo ali s pravorekom, izdanim pri delitvi skupnih zemljišč. — Vse odgovore dajemo svojim naročnikom brezplačno.
Koliko obresti je treba plačati od dedščinskih terjatev. J. S. Leta 1931 ste z dednim dogovorom prevzeli obvezo plačati sestri 4000 din dedščine. Sodišče je na Vaš pred>og zaradi zmanjšanja vrednosti prevzetega posestva slednje 23. ian. 1937 ocenilo in dedščino znižalo na 3000 din. Sestrin advokat zahteva sedaj od Vas, da plačate 5% obresti od zneska 4000 din za dobo sedmih let nazaj. Na posamezna vprašanja Vam odgovarjamo: Določila o znižanju obrestne mere za Vas, odnosno za obveznosti, ki izvirsijo iz dedovanja, ne veljajo. Morate torej plačati dogovorjene, odnosno zakonite 5% obresti. — V kolikor ste nekaj let dajali sestri namesto obresti: krompir in je bila s tem zadovoljna, ste s tem svoji obvezi, plačati obresti ?a dotično leto, zadostili, ako je sestra izjavila svojo zadovolinost v tej smeri, da sprejme krompir namesto obresti za celo leto. Ako pa je izjavila le, da je namesto z denarjem zadovoljna tudi s krompirjem, bi bilo treba preračunati vrednost krompirja in bi morali eventualni ostanek doplačati. — Obrestne terjatve zastarajo v treh letih; prekine pa se zastaranje (in začne teči triletni zastaralni rok znova), ako ste svojo obvezo, plačati zaostale obresti, priznali, odnosno obljubili zaostale obresti plačati. V kolikor Vam je po prejšnjih uredbah o zaščiti kmetov morda bil priznan ediog plačila obresti, bi tista doba ne štela v zastaralni rok. —Vprašanje, ali ste dolžni za čas pred znižanjem dedšCinske terjatve (23. jan. 1937) plačati obresti o<3 znižane ali od neznižane terjatve, je med juristi sporno. Večina je mnenja, da je obresti tudi za nazaj plačati le od znižane glavnice. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov tega vprašanja ne urejaj ker pa je bila izdana v prid kmetom, je sporna, vprašanja reševati istota-ko v prid kmetom.
Razkuževanje obleke" delavcev ob povratku v domovino. B. Louis. Banska naredba, ki je odredila omenjeno razkuževanje oblek, še ni razveljavljena. Vendar se letos v Mariboru še ni vršilo nikako tako razkuževanje.
Zastaranje rentninskega davka. I. H. v V. Pravica, do odmere rentninskega davka zastara v petih letih, pri čemur prične zastaralni rok teči 1. januarja onega leta, v katerem je davčna obveznost nastala (n. pr. za obresti, dobljene, od-nrsno zapadle v letu 1937 — dne 1. januarja 19381. Pravica do izterjave rentninskega davka pa zastara v petih letih od dne dostavitve plačilnega naloga.
Mašim malčkom
si pripovedovali čudovite zgodbice iz svojega življenja. Mnogokdaj so tudi kockali. Vendar tega kapitan ni rad videl, ker so to igro prejeli od tujcev. Zato so kockali skrivaj.
Najlepše pa je bilo, ko so ti brkati možje pograbili meče in se šli mečevat. To so se jima iskrile oči! Toda niso jima dovolili, da bi se tudi onadva poskusila. »Ko bosta zrastla še za komolec!« so jima rekli.
(Dalje prihodnjič)
Posojilo
Gašpar česen sreča na cesti šestletnega sinčka svojega prijatelja Mihaela čebule, ki mu že dalje časa dolguje posojeni denar.
»čuješ, dečko,« mu pravi, »povej očetu, da ga prosim, naj mi še ta teden vrne posojeni denar. On je menda na to čisto pozabil.«
Sinko: »Tisto pa ne, pozabil pa že ni!, česen: »Kako to veš?«
Sinko; »Skoraj vsak dan pravi: česen bo še
dolgo čakal na svoj denar.«
*
Koliko je vreden?
Samuel: »Levi, kaj rečeš, koliko sem vreden tak, kakršen stojim pred teboj?« Levi: »Tisoč dinarjev.«
Samuel: »Izvrstno! Tisoč dinarjev! Saj je žo moj prstan toliko vreden!« Levi: »To sem že upoševal...«
Toda kaj kmalu sta se tudi ona tega naučila. Plezala sta kot muhi, brez strahu in brez vrtoglavice. Zelo rada sta posedala
visoko gori na prečnikih in se ozirala preko morske ravni v daljavo...
V prostih urah so se gusarji zbirali v mračni kajuti. Posedli so v krogu, peli in
Matjažek	32
Junaškega Slovcnca povest v slikah
Zelo sta se pa čudila tem možakarjem, ki so spretno in brez najmanjše vrtogla-
vice plesali po vrveh, razvijali in zgrinjali jadra, zraven pa veselo prepevali.

SLUŽBE:
^Jšče se za 15. avgust k tričlanski družini pošte-\no,'" čisto* dekle, ki zna popolnoma samostojno kuhati in'opravi jati vsa dela. Predstaviti se od 12—13: |Ažman Anka, Maribor, Prešernova 20.	1194
¡Viničarska rodbina s 4—5 delovnimi močmi se • sprejme. Naslov v upravi lista.	1189
Pastirja, oziroma pastirico, fioliodrasla, sprejme Franc Kramberger, Gočova pri Sv. Trojici, Slov. gorice.	1188
Hlapca in deklo na kmetijo sprejmem. Prodam železen obračalni plug, voz za v planino in železno brano za polje. Stemberger, Bezena 5, Ruše.	1182
Sprejmem 14—15 letnega fanta za pastirja. Lo-žane 27, Sv. Marjeta ob Pesnici.	1187
Viničar s štirimi, petimi delovnimi močmi se sprejme: Košaki 30 pri Mariboru.	1196
Mlad sodarski pomočnik se sprejme pri Kletar-ski zadrugi, Maribor, Aleksandrova 14. 1197
Neodvisen petdesetletnik z nekaj kapitalom želi priti za gospodarja h kmetiji, gostilni ali me sariji. Dopise upravi pod: »Pošten 1186«.
Služkinja, vešča vseh gospodinjskih del, se takoj sprejme: Košaki 39 pri Mariboru.	1199
Dva viničarja z lastnimi kravami in vsak s 3—4 delovnimi močmi se iščeta za vinograd Košaki pri Mariboru. Ing. Kiepach, Maribor, Vrtna ulica 26.	1200
Mlad pekovski pomečnik, ki bi raznašal kruh, se sprejme na deželi. Naslov v upravi. 1204
Ma.ier ali viničar se sprejme. Polzi, Košaki, Maribor.	1203
Sprejmem 1. septembra k dvema osebama služ kinjo iz okolice Ljutomera. Plača 125 din. Ko-lar. učitelj, Križevci.	1213
Hlapec in dekla, tudi starejša, se sprejmeta v
dobro in stalno službo v ljutomerskem okraju. Ponudbe pod »Zanesljiva 1214« na upravo, ki pove tudi naslov.
Pridno dekle, ki zna opravljati hišna dela in kuhati, sprejme družina treh članov. Ponudbe na upravo.	1206
Sprejmem pridnega maje rja na malo posest. Ku kovač, št. Ilj pri Mariboru.	1212
Viničar s štirimi delovnimi močmi se sprejme. Puh, Maribor, Gregorčičeva 8.	1149
Trgovina »Pri starinarju« v Mariboru, Koroška 6,
je prejela iz tovarn mnogo ostankov svile, žameta, barhenta, druka, cajga, belega in rjavega platna, flanele in drugo. Otroške oblekce od 10 din dalje, predpasniki vseh velikosti, srajce, hlače itd. Proda se tudi šivalni stroj za 650 din. V nedeljo dopoldne bo odprto. Izrabite četrtin-sko vožnjo! R. Zidanšek. ,	1208
Dobro cerkveno vino na prodaj! Cena zmerna. Prodaja se tudi od pet litrov naprej, župnijski urad Makole.	1205
Linolej, voščeno platno, umetno usnje, avtoplatno kupite najceneje pri »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6.	1184
Čebelni vosek in druge deželne pridelke kupuje M. Oset, Maribor.	1192
Gajžle, šnirance izdelujem, dobre in trpežne, po nizki ceni. Priporočam se za naročila. Mežna-rič Mirko, Druškovec, p. Hum na Sotli. 1191
Kdor hoče biti poceni oblečen, kupuje razne ostanke in trpežno oblačilno blago, obleke in vse potrebščine v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in štrigova. Nakup jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov.	1106
Moštna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11.	1157
Zamenjam moko za pšenico in rž po najboljših pogojih. Jos. Ornig, Ptuj.	1122
Cenjenim odjemalcem se vljudno naznanja, da se je Knjigarna Panonija v Ljutomeru preselila v bivšo Vilarjevo hišo ter svojo zalogo bogato izpopolnila, a cene znižala, tako da bo vsak zadovoljen rekel: Panonija v Ljutomeru poceni prodaja. Za nadaljno naklonjenost se priporoča Zupč Anica.	1077
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo vol no, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. *	461
Seno sladko (otavo) kupim več voz. Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	1198
Posteljne odeje, močno prešite (domač izdelek), z belo vato od 70 din naprej, zglavniki od 30 din naprej, tuhne, izgotovljeno posteljno perilo (kapne od 68 din naprej)., koče, slamarice, madraes, posteljno platno, inlcti, klote in svilo za odeje, zavene, pia^e iii puh po najnižjih cenah. A. StHbee, specialna trgovina in izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna ulica 5.
685
Kiipujem staro zlato, srebrni denar (krone, goldinarje, tolarje) po najvišji ceni. Stumpf Alojzij, zlatar, Maribor, Koroška cesta 8. 1154
Spomlad! Leto! — Ostanki iz mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, noben kos izpod 2 m, in sicer: Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m prima oxfordov, cefirjev, touringov in frenžef za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike, delena, krepa in polsvila za bluze in obleke v izbrani lepi sestavi. Paket serija H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Vsak paket poštnine prosto samo 130 din. Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega mik-na za moško obleko, damski kostum, oziroma plašč, in sicer: Z/l—130.—, Z/2—160,— in Z/3—250.— din zadnji dober kamgarn, isti: v modri in črni barvi 275.— din. Cela podlega za moško obleko po kakovosti din 80.—, 100.— in 120.—. Neprimerno vzamem nazaj in s:a-menjam. Trgovcem popust! Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še danes na razpošiljalnico »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Pri dveh ali več paketih primeren popust. Oglejte si povečano zalogo in prepričajte se o ugodnih cenah; posebna prilika se Vam nudi pri VII. Mariborskem tednu od 6. do 15. avgusta 1938, ker imate polovično vožnjo. Kupujem jabolka na drobno in vagonske pošiljke. Iščem nakupovalce. _ 960
Zahvala. Podpisani se najlepše zahvaljujem ba-novinskemu zdravniku pri Mariji Snežni dr. Sergiju Kapralovu za njegov veliki trud in požrtvovalnost, da mi je pozdravil hčerko od skoraj brezupne bolezni. Ivan Repolust. 1195
Viničarja z najmanj štirimi delovnimi močni sprejme Josip šerec, kavama »Jadran«, Maribor.	1172
POSESTVA:
Malo vinogradno posestvo se proda, Slivnica pri Mariboru. Naslov v upravi.	1183
2500 din potrebujete, da
zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. — Dopise: »Anos«, Maribor, Orožnova 6. Postranski zaslužek! 731
Dobro vpeljana gostilna, lepa izletna točka, vznožje Pohorja, lepi prostori in stanovanja, pod dobrimi pogoji na prodaj. Naslov v uprav-ništvu.	"	1190
Travnik, dva orala, na prodaj v občini Košaki. Naslov v upravi.	1202
Krasno posestvo v Dravski dolini, sončna lega, zaraščen gozd, izvrstno za živinorejo, se takoj z vsemi pridelki proda. Leži deset minut nad banovmsko cesto. Naslov v upravi »Slovenskega gospodarja«.	1201
Majhno posestvo v Kačah na prodaj! Proda se pa tudi samo hiša z vrtom. Povpraša se lahko tudi pri g. Macunu, trgovcu v Mariboru, Gosposka ulica 10.	1146
RAZNO:
Ne skrbi me več' Odkar kupujem obleke, čevlje, perilo itd. v Manufakturi Grajske starinarne, Maribor, Vetrinjska 10, smo prav dobro in poceni oblečeni. Poskusite še Vi!	1209
Vinske sode in štuke za prešo prodaja Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25.	1207
Šivalni stroj, pogrezljiv, »Veritas« in »Rast&Gas-ser«, od 1950 din naprej, prodaja Ussar Alojz, Maribor, Trubarjeva ulica 9. Vzamem v proti-račun tudi rabljene stroje._1210
Šivalni stroji, rabljeni, »Singer«, 550 din in 1200
din, naprodaj: Ussar, Maribor, Trubarjeva 9.
Lepe fieltOulni
!IH!>!!ll!lill!!!l!l!llllil!l!l!!l!l!ll!ll[|||||||l!!!illlllll!
za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spa-, dajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuje
hitro, solidno in
po najnižjih cenah
Tisima sv. Cirilo
'¿Merita
SofošHb c. S
Čekov, račun štev. 10602
Telelon interurb.št. 2ii3
mmmzmm.
reg. pomožna blagajna v Mariboru, Aleksandrova cesta 47,
naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu juliju 1938
Pajk Antonija, Višnja gora
Pristovnik Marija, Sentovec
Geratie Ivana, Zgornji Ivanjci, p. Negova
Cilenšek Jožefa, prevžitkarica. Vrtiče. p. S večina
Medved Jurij, prevžitkar, Dobrenje, p. Pesnica
štuklek Marija, posestnica, Št. Ilj
Kavčič Martin, državni cestni nadzornik, Ljubljana
Vrabl Alojzija, prevžitkarica, Paričjak pri Kapeli
Logar Amalija, zasebnica, Hrastnik
Fijan Marija, zasebnica, Breg pri Ptuju
Cebe Antonija, prevžitkarica, Zgornje Hoče
Vcgrinc Terezija, prevžitkarica, Trnje, p. Erežice
Lorbek Avgust, strojevodja državnih železnic v pokoju, Maribor
Majcen Anastazija, zasebnica, Maribor
šuman Anton, prevžitkar, Lormanje, p. Sv. Lenart v Slov. goricah Perne Mihael, prevžitkar, Prezrenje, p. Kropa
šošter Andrej, prevžitkar, Pečke, p. Makole
Ulman Gabrijela, zasebnica, Ljubljana
Mlinarič Katarina, zasebnica. Maribor
Podgoršek Alojz, posestnik, Konjice
Zakošek Marija, prevžitkarica. Zagorje pri Kozjem
Supan Ludovik, železniški uradnik v pokoju, Maribor
Mlinar Marija, upokojenka, Črna pri Prevaljah
Lojen Frančiška, prevžitkarica, Koprivna. p. Črna
Krajnc Barbara, prevžitkarica, Predel, p. Šmarje pri Jelšah
Wellert Amalija, upokojena učiteljica, Maribor
Topolovšek Marija, zasebnica, Celje
Bratož Franc, vrtnar. Maribor
Krajnc Juliiana, delavka, Sv. Vid pri Planini
Wiridisch Josip, posestnik, Pragersko
Mally Terezija, vdova po nadučitelju, Krčevina pri Mariboru žumer Maksimilijan, davčni inšpektor v pokoju, Celje
Po vseh umrlih članih se ie izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku din 344.260.—.
Članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933, se izplača polna podpora — brez odbitka!
Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo. 1193	Blagajniško načelstvo.
Lefne ¡opice,
majice, sandale, nogavice, telovadne potrebščine i. t. d. kupite najugodneje v konfekciji
1 AKOB LAH
Maribor, Glavni trg 2
Šiviljam priporočam:
poceni raznovrstno svilo po 8, 10, 12 din meter.
I. TRPIN, Maribor, Vetrinjska ulica 15.
Lastniki srečk!
Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. — Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »Novice o srečkah«, Maribor, Cankarjeva ulica 14. Priložite 3 dinarje v znamkah!	1156
Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov,
3% obveznice, bone, delnice itd. Valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 1076
Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40
Prodaja srečk drž. razredne loterije
Kdor oglašuje — napreduje!
Obiskovalcem Mariborskega tedna se nudi prilika ugodnega nakupa ženskih in moških plaščev ter oblek, perila in vsega v manufakturno stroko spadajočega blaga v veliki izbiri in zelo ugodnih cenah
v veletrgovini	1166
ANTON MACUN
v Mariboru, Gosposka ulica 8—10.
V oddelku ostankov je ravnokar velika izbira.
Manufaktura-Konfekcija
najboljši nakup	1155
J. PREAC, Maribor, Glavni trg 13.
^□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ocioma
Hranilnica Dravske banovine Naribor
Centrala: llaribor
v lastni novi paiaCi na oglu Gosposhe-Slovenshe ulice.
Podružnica: Celje
nasproti poŠte, prej Južnošta-«vapva...	u»..	o7	fersha hranilnica.
Sprejema vloge na knfižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
rrraDooaacrinaonanoc^^
rxmnnanrrrmoanaxn
V S	K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L £ PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CILJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!

najbolje in najvarneje pri
SpoflniestajersM ljudski posojilnici
Gosposka ulica 23 f PldOllOFll nažca 10. oktobra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna sv, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru