metafora pisec svobodni verz stavek pika pravljica stavek pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik vejica oseba oklepaj intonacija predmet prislovno določilo priredje osebni zaimek I 50 metafora poved svobodni verz vejica roman oseba poudarek oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek priredje beseda Izvleček P rispevek prikazuje možnosti intenzivne rabe digitalnih tehnologij pri pouku slovenšči- ne v 7. razredu osnovne šole predvsem v posebnih okoliščinah pouka slovenščine, tj. pri pouku slovenščine v veliki meri ali v celoti od doma oz. na daljavo. V ospredju pri- spevka je konkretni način načrtovanja obravnave književnega besedila Frana Levstika Martin Krpan s poudarkom na rabi nekaterih specifičnih digitalnih orodij. E-portfolio/e-listovnik, spletni dnevnik/blog in forum ter viki so prikazani kot digitalna orodja, ki učencu omogoča- jo, da učinkovito razvija svoje zmožnosti v povezavi z izbranimi cilji/vsebinami in standardi pouka slovenščine, tj. predvsem obnavljanje dogajanja (podrobno in strnjeno)/obnova ne- umetnostnega ali umetnostnega besedila. Prispevku je priložena sprotna priprava na književ- ni pouk v 7. razredu kot primer obravnave književnega besedila s pomočjo intenzivne rabe digitalnih tehnologij. Primer ne predstavlja vzorca, ampak je lahko izhodišče za poglobljen strokovni premislek o načrtovanju rabe digitalnih tehnologij oz. specifičnih digitalnih orodij za doseganje ciljev književnega pouka, upoštevajoč avtonomijo učitelja in učenca pri iskanju ustreznih rešitev za učinkovito rabo digitalnih tehnologij in kvaliteten književni pouk. Abstract T he article presents the possibilities for an intensive use of digital technologies during Slovenian Language lessons in the 7th grade of primary school, especially under spe- cial circumstances, i.e. during Slovenian Language lessons carried out largely or fully from home or at a distance. The article focuses on a specific way of planning the discussion of the literary text by Fran Levstik Martin Krpan with an emphasis on the use of specific digital tools. The e-Portfolio, online journal/blog and forum, and Wiki are presented as digital tools which enable pupils to efficiently develop their skills pertaining to the selected objectives/ contents and standards of Slovenian Language lessons, i.e. above all summarizing the events (in detail and concisely)/a summary of a non-literary or literary text. The article includes a lesson plan for literature lessons in the 7th grade as an example of the discussion of a literary text through an intensive use of digital technologies. This example does not denote a pattern but may serve as a starting point for an in-depth professional reflection on planning the use of digital technologies or specific digital tools to achieve the objectives of literature lessons, taking into account the teacher’s and pupil’s autonomy in searching for the right solutions to ensure an efficient use of digital technologies and quality literature lessons. Ključne besede: Fran Levstik, Martin Krpan, književni pouk, obnova, digitalne tehnologije oz. orodja, e-listovnik, spletni dnevnik/blog in forum, viki Keywords: Fran Levstik, Martin Krpan, literature lessons, summary, digital technologies or tools, e-Portfolio, online journal/blog and forum, Wiki Dr. Marija Žveglič I Zavod RS za šolstvo Levstikov Martin Krpan na daljavo kot primer rabe digitalnih tehnologij oz. orodij pri pouku književnosti v 7. razredu osnovne šole 1 Levstik’s Martin Krpan at a Distance as an Example of the Use of Digital Technologies or Tools during Literature Lessons in the 7th Grade of Primary School 1 Prispevek je priredba in posodobitev dela moje doktorske disertacije Raba informacijsko-komunikacijskih tehnologij za doseganje ciljev pri pouku slovenščine v osnovni šoli (Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2010). I 50 I 51 DIDAKTIČNI IZZIVI metafora svobodni verz oseba oklepaj priredje Dr. Marija Žveglič I Levstikov Martin Krpan na daljavo kot primer rabe digitalnih tehnologij oz. orodij pri pouku književnosti v 7. razredu osnovne šole I str. 50-56 Uvod L iterarno delo velja za kakovostno, če je med bralci in strokovnjaki priljubljeno v daljšem časovnem obdob- ju, morda celo v več generacijah. V času intenzivne rabe digitalnih tehnologij v vsakdanjem življenju se poraja vprašanje, kako se uveljavljena klasična literarna dela ume- ščajo v sodobno šolsko prakso. Uporaba internetnih bese- dilnih in slikovnih virov je med učitelji slovenščine soraz- merno pogosta, ob vsakem novem digitalnem orodju pa je smiselno raziskati, kako lahko posamezna digitalna orodja v čim večji meri uporabimo za doseganje ciljev pouka pred- meta slovenščina. V tem prispevku nas zanimajo možnosti obravnave Levsti- kovega Martina Krpana pri pouku slovenščine oz. književ- nosti v 7. razredu osnovne šole v digitalnem šolskem okolju, tj. v veliki meri ali v celoti od doma oz. na daljavo. 2 Glede na eklektično naravo spletnega okolja oz. spletnih virov je še posebej pomembno, da učenci razvijajo zmožnost loče- vanja bistvenega od nebistvenega, kar je še posebej vidno pri obnavljanju besedil. Osrednje vprašanje je, kako lahko učenci sodobne digitalne tehnologije oz. posamezna orodja za doseganje teh ciljev učinkovito uporabijo. Izhodišča za načrtovanje rabe DT pri književnem pouku v 7. razredu na sprotni ravni – Levstikov Martin Krpan na daljavo (kot del učnega sklopa Junaki, ki obvladujejo svet) I zhajajoč iz didaktičnega načela, da se je na pouk knji- ževnosti treba pripravljati, in upoštevaje izkušnje teo- retikov ter praktikov, da je porok za uspešnost pouka učiteljevo temeljito načrtovanje pouka za celotno šolsko leto in izbrano krajše obdobje (Krakar Vogel 2004: 160), je tudi rabo digitalnih tehnologij 3 (v nadaljevanju DT) tre- ba načrtovati podrobno in temeljito tako na letni kot tudi sprotni ravni. V tem prispevku se osredotočam na načrtovanje rabe DT kot integralnega dela pouka književnosti v 7. razredu na sprotni ravni. Za celotni učni sklop, hipotetično ga poime- nujmo Junaki, ki obvladujejo svet, bi bilo smiselno nameniti vsaj 12 učnih ur 4 , za del tega učnega sklopa, in na katerega 2 Članek je bil pripravljen aprila 2020, ko so bile zaradi preprečevanja širjenja t. i. korona virusa osnovne idr. šole v Sloveniji in drugod po Evropi večinoma zaprte in je pouk v celoti potekal od doma oz. na daljavo. 3 Terminološko izhodišče: Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. Uradni list Evropske unije L 394/10, 18. 12. 2006, ter C 189/1, 22. 5. 2018 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018H0604(01)&from=EN 4 Učenci bi v celotnem učnem sklopu Junaki, ki obvladujejo svet, brali npr. tudi zgodovinski pripovedki Peter Klepec nagnal Turke in Kralj Matjaž ter razlagalno pripovedko Ajda in Slovenci. se osredinjam v nadaljevanju, z naslovom Levstikov Martin Krpan na daljavo, pa so predvidene najmanj 3 učne ure. Izhodišče celotne sprotne priprave na književni pouk je, skladno z veljavnim učnim načrtom za pouk slovenščine v osnovni šoli, obvezno umetnostno besedilo Frana Levstika Martin Krpan. Učenci lahko pri delu doma kot besedilni vir uporabijo be- rilo za pouk slovenščine v 7. razredu osnovne šole, poleg tega pa klasične knjižne izdaje literarnih besedil. Informaci- je o prvi izdaji (Fran Levstik: Martin Krpan z Vrha, Celovec: Slovenski glasnik, 1858; 1858–1868, urednik Anton Janežič) in ostalih knjižnih in drugih izdajah Martina Krpana lahko pridobijo v virtualni knjižnici (Virtualna knjižnica Sloveni- je, http://www.cobiss.si/), kjer je v letu 2020 na voljo več kot 600 zadetkov na izbrano temo. Med navedenimi zadetki prevladujejo knjižne izdaje, najti pa je mogoče tudi zvočno kaseto, zvočni posnetek, film in zvočno zgoščenko idr. Po- leg tega je pomembno tudi poznavanje ilustracij (v virtualni knjižnici npr. slikanica, strip, slikovno gradivo). Poleg klasičnih knjižnih monografij, leksikonov, enciklo- pedij in drugih klasičnih gradiv je za pouk slovenščine kot besedilni in informacijski vir uporaben tudi svetovni splet. S pomočjo spletnega iskalnika (npr. Google) lahko učenci najdejo: • izdaje literarnih besedil na spletu in spletne izdaje be- sedil: npr. Levstikov Martin Krpan v Zbirki slovenskih leposlovnih besedil (http://lit.ijs.si/leposl.html); v sple- tni enciklopediji Wikipedija/Wikivir; (http://sl.wikiso- urce.org/wiki/Martin_Krpan_z_Vrha, dejansko pa gre za http://www.ijs.si/lit/martinkr.html-l2); v spletnem berilu (http://www.svetizbesed.com); • gradivo o Martinu Krpanu in avtorju Franu Levsti- ku: npr. življenje in delo (https://www.levstik.si/ar- hiv/2011/ziv.htm); (http://sl.wikisource.org/wiki/Fran_ Levstik); slikovna poizvedba (http://images.google. com/images?q=fran+levstik&sourceid =ie7&rls=com. microsoft:en=-US&oe=ut8f&um1=&ie=UTF8-&ei- GWiSSpONCo6k_ Qa79tSuAg&sa=X&oi= image_ re- sult_group&ct=title&resnum=4); • gradivo o pripovedkah: npr. pripovedka (http://sl.wikipe- dia.org/wiki/Pripovedka); ilustracije na spletu in spletne ilustracije besedil ter podatke in informacije o ilustratorjih: npr. Hinko Smrekar, prvi ilustrator (https://www.sloven- I 52 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXIII I 2020 ska-biografija.si/oseba/sbi590048/; http://images.google. com/images?q=hinko+smrekar&sourceid=ie7&rls=com. microsoft:en=-US&oe=ut8f&um1=&ie=UTF8-&ei- lWWSStjZBImF_Ab33oGvAg&sa=X&oi=image_result_ group&ct=title&resnum=4). Glede na to, da je Martin Krpan Frana Levstika v 7. razredu obvezno besedilo, so v ospredju hipotetične učne priprave, tj. priprave z naslovom Junaki, ki obvladujejo svet, cilji, ve- zani na temeljne literarne prvine, na književne osebe, na njihove motive za ravnanje, književni prostor in čas ter na pripovedno vrsto pripovedka s tipičnimi pripovednimi ele- menti v njej. Temelj za obravnavo književnih besedil je metodični sistem šolske interpretacije Bože Krakar Vogel s pedagoško uteme- ljenim izkušenjskim učenjem in opredelitvijo interpretativ- nih dejavnosti v literarni vedi kot izhodiščem. Bistvo me- tode je skupno branje in obravnava književnih besedil pri šolskem pouku, kar Boža Krakar Vogel (2004: 78) oprede- ljuje kot komunikacijo med literaturo, učenci in učiteljem. Doživljanje, razumevanje in vrednotenje književnega dela poteka po naslednjih fazah: uvodna motivacija, napoved be- sedila in njegova umestitev, interpretativno branje, premor po branju in izražanje doživetij, razčlenjevanje besedila, sinteza in vrednotenje ter nove naloge. V delu predvidenega učnega sklopa z naslovom Levstikov Martin Krpan na daljavo ( kot dela hipotetična učnega sklo- pa Junaki, ki obvladujejo svet) se osredotočam zgolj na fazo sinteze ter t. i. novih nalog, s poudarkom na rabi digitalne tehnologije. V tej metodični fazi se učenci namreč pri delu na domu samostojno srečujejo z umetnostnim besedilom in so primorani funkcionalno uporabljati digitalna orodja v največji možni meri. Sinteza, tj. sintetiziranje oz. generaliziranje spoznanj, lahko poteka kot samospraševanje učencev, izražanje spoznanj pa kot dialog z učiteljem ali s sošolci na daljavo ali pa v obliki zapisa v klasični ali spletni obliki, pri čemer lahko učenci uporabijo različna digitalna orodja, npr. e-listovnik. E-portfolio ali e-listovnik, tj. elektronski zbir podatkov in informacij, gradiv, slikovnega in drugega gradiva, izdelkov učencev idr., posledično izboljša izobraževalno kakovost in učne učinke. E-listovnik omogoča različne prilagoditve be- sedil, grafike, video- in avdioposnetkov, fotografij, animacij idr. Tudi distribucija e-listovnika je v primerjavi s klasičnim listovnikom lažja, npr. prek e-pošte, zgoščenke, DVD, v spletni učilnici, na spletni strani idr. E-listovnik učencu omogoča sorazmerno preprosto vzdrže- vanje in hranjenje gradiva, dostopanje do gradiva, mul- tipredstavnost – avdio-, video-, slikovna, zvočna in druga gradiva, poleg tega tudi lažjo organiziranost. Seveda je tudi res, da manj usposobljenim učencem delo z e-listovnikom vzame veliko časa, programska in strojna oprema je pogosto nekompatibilna, učni cilji niso primerni za vse udeležence, mnogokrat pa so vsebine nezanesljive in neveljavne (opaža se eklektičnost, delnost, pojavljajo se napake). Individualni pristop pri rabi e-listovnika je nujno potreben. Kljub slabostim e-listovnika bi ga veljalo pogosteje uporabiti pri pouku slovenščine, saj omogoča sorazmerno preprosto urejanje, vzdrževanje, hranjenje besedil, podatkov in infor- macij, uporaben je tudi kot orodje za sodelovanje, refleksijo ter (samo)evalvacijo, predvsem pa učitelju in učencu omo- goča celovit vpogled v učenčev učni napredek. V naslednji metodični fazi, tj. metodi pisanja učenci ugo- tavljajo, kako se njihovo doživljanje, razumevanje in vred- notenje razlikuje od doživljanja in razumevanja drugih bralcev. Preden se učenci lotijo t. i. novih nalog, zadnje faze metodičnega sistema šolske interpretacije, in s tem fazo sinteze in analize povežejo s »preizkušanjem pridobljenih spoznanj v novi situaciji« (prav tam: 104), še enkrat pre- berejo celotno besedilo (tretje branje). Večkratno branje je zelo pomembno, kajti le tako se učenci poglobijo v besedi- lo in zaznajo prvine, ki so jih morda ob prejšnjem branju spregledali. Poleg osnovnega besedila, umetne pripovedke, preberejo tudi dve neumetnostni besedili. Med digitalnimi orodji bi veljalo omeniti še spletni dnevnik/ blog in forum za razpravo. To sta spletni orodji (navadno locirani na spletni strani ali v spletni učilnici), ki bi ju bilo zaradi visoke stopnje funkcionalnosti pri pouku slovenščine smiselno uporabljati. Spletni dnevnik je uporaben in koris- ten predvsem za individualno refleksijo in razvijanje zmož- nosti kritičnega mišljenja, medtem ko je forum za razpra- vo namenjen predvsem izmenjavi podatkov, informacij ter gradiv na določeno temo, predvsem pa mnenj o določenem učnem problemu. Udeleženci v določenem virtualnem oko- lju objavljajo in izmenjavajo informacije in gradiva, ki jih tudi (so)ustvarjajo, so torej tudi solastniki/soavtorji. Med učenci v skupnosti poteka intenzivna interakcija, kar ima za posledico trajnejše znanje oz. razvito zmožnost. Pomembno je, da se udeleženci v e-učnem okolju počutijo udobno in varno pri interakciji z drugimi udeleženci (vr- stniki), gradivom in tutorjem/učiteljem, tako da je treba posebno skrb nameniti t. i. e-varnosti (npr. onemogočiti ne- povabljenim gostom dostop v spletno učilnico, kjer poteka izmenjava gradiv oz. razprava). Forum je uporabno digitalno orodje ravno v zadnji faze šol- ske interpretacije, npr. udeležba na spletnem forumu, kjer učenci po metodi diskusije (Žbogar, 2008: 34 ) razpravljajo I 53 DIDAKTIČNI IZZIVI o svojem zaznavanju, razumevanju in vrednotenju književ- nih oseb, njihovih motivih za ravnanje, o književnem pro- storu in času, sporočilu besedila za današnji čas in drugih temah, povezanih s cilji tega učnega sklopa. Kot priponko ali kako drugače lahko učenci objavijo tudi gradiva, ki so nastala v prejšnjih fazah obravnave besedila (npr. posnetek govornega nastopa o Franu Levstiku in njegovem Martinu Krpanu). V učnem sklopu Junaki, ki obvladujejo svet je v fazi preverja- nja predvideno tudi tvorjenje obnove, v kateri učenci poka- žejo tudi, da znajo tvoriti to besedilno vrsto. Pred pisanjem obnove razmišljajo, kaj vse bi napisali, in si izdelajo dispo- zicijske točke; med pisanjem napišejo naslov ter podnaslov in dispozicijske točke pretvorijo v zapisano besedilo; po pi- sanju osnutek preberejo in popravijo vsebinske, slogovne in pravopisne napake, nato besedilo prepišejo. Cilji oz. standardi, zapisani v pripravi na pouk, ki usmerjajo preverjanje, so naslednji: razumevanje dogajanja, motivov, teme/sporočila in snovnega izhodišča književnega besedi- la pokaže tako, da učenec obnovi/povzame dogajanje (po- drobno in strnjeno). V tem razdelku priprave poleg ciljev/ standardov v 7. razredu najdemo tudi standarde znanja / učne dosežke iz 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdob- ja (glej Prilogo 1). Namen prikazanih ciljev/standardov je opozoriti na nujnost vertikalnega nadgrajevanja zmožnosti, v našem primeru zmožnosti obnavljanja besedila. Na koncu velja med digitalnimi orodji izpostaviti še zah- tevno in zelo kompleksno orodje viki (angl. Wiki), ki bi ga lahko kot tvorbo obliko priporočili zgolj zelo digitalno pismenim učencem, za sprejemanje in razčlembo pa je go- tovo znan in uporaben v najširšem smislu. Viki je interak- tivno orodje oz. zbir spletnih strani, ki jih lahko individu- alni uporabnik (so)oblikuje in ureja. Pri pouku slovenščine je omogočeno sprejemanje, razčlenjevanje in tvorjenje ter urejanje gradiv. Če spletna pošta omogoča predvsem ko- munikacijo, je viki orodje, ki omogoča oboje, tako (so) oblikovanje in urejanje kot tudi komunikacijo. Učenec ima v e-okolju torej možnost sprejemanja gradiv, besedil, mož- nost sinteze, analize in vrednotenja, hkrati pa jih lahko tudi kreira, (po)ustvarja. Pomemben korak v zgodovinskem razvoju interaktivnega orodja viki je spletna enciklopedija Wikipedija. Kljub kri- tikam glede veljavnosti in kakovosti geselskih člankov ter delovanja nekaterih aplikacij je Wikipedija med učenci zelo priljubljena, od l. 2002 nastaja tudi Slovenska Wikipedija. 5 Med razlogi za priljubljenost in rabo tako med učenci kot učitelji 6 je gotovo dejstvo, da gre za brezplačno večjezično 5 Dostopno na (19. 3. 2020) http://https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_Wikipedija 6 Na spletni strani (19. 3. 2020) http://en.wikipedia.org/wiki/Teaching_method je omogočena pomoč učiteljem pri načrtovanju rabe Wikipedije pri pouku. orodje za urejanje in komunikacijo. Bistvena razlika med e-pošto in spletnimi forumi, ki tudi omogočajo izmenjavo gradiv, mnenj in stališč, in vikiji, je v sooblikovanju besedil oz. gradiv. Viki s svojim obsegom, odprtostjo, vitalnostjo, svetovljanstvom, univerzalnostjo, javno dostopnostjo, tolerantnostjo in konvergentnostjo to- rej podpira sodelovalno učenje, kar je eden ključnih ciljev tudi pri pouku slovenščine. Slovenski učitelj ima na voljo večje število geselskih člankov predvsem v povezavi s poukom književnosti, nekaj manj v povezavi z jezikovnim poukom: • slovenska književnost: http://sl.wikipedia.org/wiki/ Slovenska_knji%C5%BEevnost • seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev: http:// sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_literar- nih_zgodovinarjev • slovenska mladinska književnost: http://sl.wikipedia. org/wiki/Slovenska_mladinska_knji%C5%BEevnost • seznam slovenskih mladinskih literarnih zgodovinar- jev: http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_sloven- skih_mladinskih_literarnih_zgodovinarjev • slovenski jezik: http://sl.wikipedia.org/wiki/Sloven- ski_jezik. Učitelj lahko z učenci (so)oblikuje obstoječe geselske član- ke, če pa zazna, da se pojavljajo napake ali nedoslednosti (kar ni redkost), lahko geselski članek popravi oz. organizi- ra popravljanje v razredu ali na daljavo. Npr. v zvezi z razi- skovanjem življenja in dela Frana Levstika učenci primerja- jo podatke in informacije v klasičnih virih (berilo, leksikon Slovenska književnost ipd.) ter podatke in informacije o pi- satelju v Wikipediji. Glede na referenčni vir lahko podatke neposredno v Wikipediji dopolnijo oz. popravijo. Učenci po tej poti razvijajo različne zmožnosti, predvsem pa kri- tično mišljenje. Na Wikiviru zasledimo dva študentska projekta Slovenska leposlovna klasika (http://sl.wikisource.org/wiki/Wiki- vir:Slovenska_leposlovna_klasika) in Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil s številnimi podprojekti (https://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Zbirka_sloven- skih_mladinskih_leposlovnih_besedil). Geselski članki so lahko v pomoč tako učencem kot učiteljem pri pouku slovenščine v osnovni in srednji šoli. I str. 50-56 Dr. Marija Žveglič I Levstikov Martin Krpan na daljavo kot primer rabe digitalnih tehnologij oz. orodij pri pouku književnosti v 7. razredu osnovne šole I 54 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXIII I 2020 Primer sprotne priprave na pouk književnosti v 7. razredu osnovne šole Levstikov Martin Krpan na daljavo Pripravila: Marija Žveglič, ZRSŠ Šola: osnovna šola Predmet: slovenščina Razred: 7. Datum: / UČNI SKLOP: Levstikov Martin Krpan na daljavo Pisna podrobna in strnjena OBNOVA obveznega umetnostnega besedila Frana Levstika Martin Krpan in ne- umetnostnih besedil Turški vpadi (Obramba Slovencev) ter Bitka pri Sisku (v povezavi z učnim sklopom Junaki, ki obvladujejo svet) Število ur: 3 (10.–12. ura)/12 ur UČNI NAČRT OBLIKOVANO/NAČRTOVANO (SKUPAJ Z UČENCI) Učni cilji: Učni cilj (7. r.): obnovijo dogajanje (podrobno in strnjeno) (UN SLO, 2018, Književni pouk, str. 40) Vsebine (7. r.): obnova neumetnostnega ali umetnostnega besedila (UN SLO, 2018, Jezikovni pouk, str. 38) Nameni učenja: Učim se: – podrobno in strnjeno obnavljati tuje besedilo, – učenja iz besedil, – uporabe strategij, povze- manja podatkov, – ločevati bistvene in nebistvene podatke, – pri podrobni obnovi ohraniti bistvene podatke in tudi nekaj nebistvenih podatkov, – pri strnjeni obnovi ohra- niti le bistvene podatke, – razvijati/razviti zmo- žnost učinkovitejšega, tj. celostnega sprejemanja besedila, – učiti, – samostojnosti pri ob- navljanju, – uporabljati različno strategijo sprejemanja in obnavljanja umetnostnih in neumetnostnih besedil, – ločiti umetnostna in neumetnostna besedila (poseben način doživlja- nja resničnega sveta, izpovedovanje čustev, razpoloženje, pripovedo- vanje zgodbe, preneseni pomen//v ospredju so podatki in informacije ter dejstva o resničnem svetu); – ločiti namen umetno- stnih in neumetnostnih besedil (predvsem estet- sko doživljanje//praktičen namen sporočanja). Učne dejavnosti, metode: /…/ Kaj iz nižjih razredov že vem o obnavljanju besedil? Učenec pripoveduje (domačim; sošolcem idr. na daljavo) o dogajanju, motivih; temi/sporočilu idr. v vseh treh izhodišč- nih besedilih (pred tem je vsa besedila bral in razčlenjeval), pozoren je na bistvene in nebistvene elemente in podrobno- sti, vzročno-posledični vidik ipd. Zakaj, čemu obnavljamo besedila in na kaj moramo biti pri tem pozorni? V čem je razlika med podrobno in strnjeno obnovo? Učenec pred pisanjem pisne podrobne in strnjene obnove (po izbiri ločenih/dveh besedil, tj. obnove UB in NB, ali enega/skupnega besedila) individualno razmišlja o tem, kaj vse bi o dogajanju napisal, in si izdela (e-)osnutek miselnega vzorca oz. dispozicijske točke. Glavno dogajanje lahko pri- kaže na plakatu z miselnim vzorcem (npr. v X-mindu) idr. Ob branju daljšega besedila lahko zapisuje premico dogaja- nja. Opisuje vzročno in posledično zaporedje dogodkov in jih povezujejo s temo besedila (npr. v urejevalniku besedila). V različnih virih išče potrebne podatke in jih vpiše v ogrodje miselnega vzorca (v urejevalniku besedila, X-mindu idr.) ali po dispozicijskih točkah. Miselni vzorec pretvori v pisno zasnovo besedila (v urejeval- niku besedila). Med pisanjem osnutka obnove napiše naslov in besedilno vrsto ter pretvori miselni vzorec oz. dispozicijske točke v zapisano besedilo; pri tem besedilo členi na uvod, jedro in zaključek. Po pisanju osnutka obnove učenec prebere osnutek obnove najprej sam, nato ob pomoči učitelja/sošolcev (na daljavo)/ priročnikov (tudi jezikovnih) popravi vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne napake. Učenčevi izdelki oz. dokazi, ki izhajajo iz pogovorov ali opazo- vanj pri pouku: Ustna obnova UB in NUB Osnutek besedila (ali 2 besedil) podrobne in strnjene obnove: – zapiski, – izpiski, – povzemalne točke, – plakat, – miselni vzorec, – premica dogajanja, – urejevalnik besedila, – drugo. Ustna in pisna povratna informacija na daljavo (npr. med sošolci, od uči- telja k učencu, od učenca k učitelju). Ustno in pisno vrednote- nje lastnega napredka. Priloga 1: Sprotna priprava na pouk slovenščine 7. razredu devetletne osnovne šol Levstikov Martin Krpan na daljavo, del učnega sklopa Junaki, ki obvladujejo svet. I 55 DIDAKTIČNI IZZIVI Digitalne tehnologije so v delu učnega sklopa Junaki, ki ob- vladujejo svet z naslovom Levstikov Martin Krpan na daljavo smiselno razporejene po posameznih etapah in enakomer- no zastopane pri razvijanju vseh štirih sporazumevalnih dejavnostih (poslušanje in branje, govorjenje in pisanje), prav tako pri preverjanju. Poleg tega so skrbno načrtovane v povezavi z rabo posameznih učnih metod in oblik, kar je razvidno tudi iz preglednice 1. Sklep V predvidenem učnem sklopu Levstikov Martin Krpan na daljavo (kot delu sklopa Junaki, ki obvladujejo svet) so na- kazane možnosti rabe digitalnih tehnologij pri književnem pouku v 7. razredu osnovne šole na sprotni ravni, najsibo pri pouku v fizični učilnici ali v digitalnem učnem okolju. Med besedilnimi vrstami sem za primer obravnave Levsti- kovega Martina Krpana v digitalnem okolju izbrala obnovo, kajti pri tej besedilni vrsti je v ospredju povzemanje prebra- nega, gledanega ali poslušanega besedila, tako umetnostne- ga kot tudi neumetnostnega, pred tem pa prepoznavanje bi- stvenega. Te učenčeve zmožnosti so pri pouku v virtualnem svetu zaradi načina hranjenja in posredovanja podatkov in informacij, slikovnega idr. gradiva ter besedil pogosto na precejšnji preizkušnji. E-portfolio/e-listovnik, spletni dnevnik/blog in forum ter viki so digitalna orodja, ki bi jih bilo smiselno intenzivno vklju- čiti v pouk slovenščine, saj učencu omogočajo, da učinko- vito razvija svoje zmožnosti v povezavi s cilji/vsebinami in standardi pouka slovenščine, tj. sporazumevalno in kul- turno zmožnost, ter druge zmožnosti v najširšem pomenu besede. Vloga teh digitalnih orodij pa ni zanemarljiva tudi pri spodbujanju sodelovalnega in vrstniškega učenja, kar je še posebej pomembno v izrednih situacijah, ko pouk slo- venščine poteka od doma, deloma ali v celoti na daljavo, a večinoma individualno. Ob koncu je treba poudariti še pomen opomb oz. (samo) vrednotenja učitelja. Smiselno je, da priprava na pouk vsebuje poseben razdelek, ki ga učitelj izpolni potem, ko je načrtovani učni sklop pri pouku književnosti dejansko izvedel. Med drugim je treba natančno določiti predloge za izboljšavo rabe DT pri prihodnji izvedbi, kajti zgolj z bele- ženjem odprtih vprašanj dolgoročno ne moremo pričako- vati večje učinkovitosti pri razvijanju zmožnosti učencev s pomočjo DT. Vsekakor so za izboljšanje učnih dejavnosti Standardi znanja/ učni dosežki: Razumevanje dogajanja, motivov, teme/sporočila in snovnega izhodišča književnega besedila pokaže tako, da: - obnovi/povzame dogaja- nje (podrobno in strnjeno) (7. r.) (UN 2018, str. 61) Standardi znanja / učni dosežki iz 1. in 2. VIO v OŠ: – z izdelano strategijo tvori besedila (obnovo), pri tem pa upošteva zna- čilnosti dane vrste besedil (npr. zgradbo, besedne prvine) in načela uspešne- ga pisanja besedil (5. r.); – povzame temo besedila in ustno obnovi besedilo (1. triletje). (UN SLO, 2018, str. 52) Kriteriji uspešnosti: Uspešen bom, ko bom: – povedal/napisal podrob- no in strnjeno obnovo tujih umetnostnih in neumetnostnih besedil, – ko bo obnova ustrezala besedilni vrsti obnova (podrobna in strnjena obnova), – ustrezno ohranil bistve- ne in nebistvene podatke, – razlikoval obnovo umetnostnih in ne- umetnostnih besedil, – govoril/povedal jezikov- no pravilno in ustrezno, – pisal/napisal jezikovno in pravopisno pravilno. V čem se razlikuje obnova umetnostnih in neumetnostnih besedil? V končni fazi prepiše besedilo; pri tem pazi na njegovo zunanjo oblikovanost in čitljivost pisave. Učenci svoja besedila v parih ali trojicah primerjajo in presojajo (na spletni strani ali na spletnem portalu, kjer so objavili svoje besedilo). Učenci individualno pripovedujejo o svojih izkušnjah s pisanjem podrobne in strnjene obnove, predvsem pa o podrobnem in strnjenim obnavljanjem umetnostnega in neumetnostnega besedila, primerjajo svoje znanje pred obravnavo in po obravnavi tega učnega sklopa. Kako dobro znam napisati obnovo (podrobno in strnjeno) umetnostnih in neumetnostnih besedil? Koliko bolje znam napisati obnovo, kot sem sem znal pred tem učnim sklopom? /…/ Besedilo/podrobna in strnjena obnova: – zapisano besedilo, – prebrano besedilo, – rokopisna oblika, – e-oblika (v urejevalniku besedila, na spletni strani, portalu). Ustna in pisna povratna informacija na daljavo (npr. med sošolci, od uči- telja k učencu, od učenca k učitelju). Ustno in pisno vrednote- nje lastnega napredka. Besedilni viri: - Fran Levstik, Martin Krpan (http://sl.wikisource.org/wiki/Martin_Krpan_z_Vrha) - Bitka pri Sisku (https://sl.wikipedia.org/wiki/Bitka_pri_Sisku#Bitka) - Turški vpadi (https://sl.wikipedia.org/wiki/Tur%C5%A1ki_vpadi) I str. 50-56 Dr. Marija Žveglič I Levstikov Martin Krpan na daljavo kot primer rabe digitalnih tehnologij oz. orodij pri pouku književnosti v 7. razredu osnovne šole stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek I 56 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXIII I 2020 potrebni tako kratkoročni kot tudi dolgoročni konkretni ukrepi, predvsem pa drugačne oblike in metode dela za do- seganje istih ciljev. Učitelj lahko refleksijo opravlja individualno, še učinkovi- tejša pa je v profesionalnih skupnostih učiteljev na šolski ravni, na daljavo pa tudi bistveno širše. V študijskih sre- diščih, tako klasičnih kot tudi virtualnih, poteka med prak- tiki razprava o učinkoviti rabi DT za doseganje ciljev pouka slovenščine ob različnih primerih prakse, ob kurikularnih gradivih, učnih pripravah, teoretičnih postavkah, modelih pouka, pomembna pa je tudi poglobljena komunikacija s strokovnjaki s področja didaktike književnosti. Učitelji v takšnih skupnostih lahko učinkovito uporabljajo DT tudi za lastno posredno in neposredno pripravo na pouk. Viri in literatura Beetham, H., Sharpe, R. (Ur.) (2007). Rethinking Pedagogy for a Digital Age. London and New Y ork: Routledge. Islovar. Dostopno na: http://www.islovar.org (6. 4. 2020). Kellner, D. (2007). Novi mediji in nove pismenosti: rekonstrukcija vzgoj- no-izobraževalnega dela za novo tisočletje. V: Vzgoja in izobraževanje, 4, 12–28. Krakar Vogel, B. (2004). Poglavja iz didaktike književnosti. Ljubljana: Dr- žavna založba Slovenije. Krek, S. (2009). Od SSKJ do spletnega portala standardne slovenščine. V: Jezik in slovstvo LIV/3–4, 95–113. Levstik, F., Bitka pri Sisku. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/ Bitka_pri_Sisku#Bitka (6. 4. 2020). Levstik, F. Martin Krpan. Dostopno na: http://sl.wikisource.org/wiki/ Martin_Krpan_z_Vrha (6. 4. 2020). Levstik, F. Turški vpadi. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/ Tur%C5%A1ki_vpadi (6. 4. 2020). Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. Uradni list Evropske unije L 394/10, 18. 12. 2006, ter C 189/7, 22. 5. 2018. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal- -content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018H0604(01)&from=EN (6. 4. 2020). Smernice za uporabo IKT pri predmetu SLOVENŠČINA. Dostopno na: https://skupnost.sio.si/pluginfile.php/848263/mod_resource/con- tent/1/Smernice%20za%20rabo%20digitalne%20tehnologije%20 pri%20SLO.pdf (6. 4. 2020). Žbogar, A. (2008). Osnove literarne teorije s problemsko-ustvarjalnim poukom. V: Slovenščina v šoli. 12/3, 28–36. Preglednica 1: Raba DT pri književnem pouku v povezavi z učnimi oblikami ter metodami in cilji v posameznih fazah obravnave. Cilji/dejavnosti Učna oblika Učna metoda v povezavi z rabo DT Sprejemanje Individualno delo Delo v skupinah Delo z besedilom/problemski pristop: – Učenci raziskujejo spletne in druge izdaje besedila na različnih nosilcih (na zgoščenki). – Iščejo spletne ilustracije besedila; iščejo drugo gradivo o Martinu Krpanu in Franu Levstiku (video- in zvočne posnetke). – Izsledke zapisujejo v e-obliki (v urejevalniku besedila; v obliki alinej, e-miselnega vzorca, e-listovnika). Razčlenjevanje Individualno delo Delo v dvojicah Delo v skupinah Delo z besedilom/problemski pristop: Učenci poslušajo/berejo spletno izdajo besedila. Dialog: Oblikujejo miselne vzorce v urejevalniku besedila ali X-mindu ipd.; v obliki besedila (v urejevalniku besedila) povzemajo besedila; svoje vrednotenje pisno izražajo v obliki kratkega dnevniškega zapisa v elektronski obliki (kot list v svojem e-listovniku v spletni učilnici ali strani razreda; pišejo svoj blog ipd.); na forumu (v spletni učilnici ali na spletni strani razreda/šole/druge šole) pisno (lahko tudi ustno) razpravljajo o književnih osebah/ književnih perspektivah, o motivih in vzrokih za ravnanje književnih oseb, izražajo svoje vidneje književnega časa in prostora; vrednotijo pripovedko idr.; poleg pisne razprave objavljajo tudi gradiva (v urejevalniku besedila, e-prosojnicah, X-mindu ipd.). Tvorjenje Individualno delo Delo v skupinah Delo z besedilom/problemski pristop: Učenci ob koncu frontalno ustno poročajo o delu in izsledkih dela v skupinah v obliki govornega nastopa ob elektronskih prosojnicah ali predstavljajo lastne spletne strani (viki v spletni učilnici ali geselski članek v spletni enciklopediji Wikipedija); tvorijo obnovo v urejevalniku besedila; v neuradnem pismu (po e-pošti idr.). Preverjanje Individualno delo Delo v skupinah Preverjanje: Učenci uporabljajo svetovni splet: izpolnjujejo interaktivni vprašalnik, rešujejo spletne preizkuse znanja; razpravljajo v e-učilnici, na spletni strani; pošiljajo e-pošto.