137 številka. „EDINOIT" uhaja po trikrat idi !•«]'■ n i ietuli i*- Janjih ol» torkih, četrtkih in Mbotah. /jutranja i*d*nj«» ix-taaja ob H. uri zjutraj, Tef^rno ;>» oii 7. uri t tttir. — Obuj no icdaiijt* atanr : ■a J«Jen himpo . t. — .»>, Ikvhu AvmriJ* (. I.«« tri mm(tv . . „ li.flo , , i za pol leta . , . .'>.— . . « »!— i» letu . . . 10.— « . „IS.— Na aarsšfcs brez priložene naročnine »o ne jenl|e ozlr, P<>*amićre fttovilko ho dobivajo t proda jaliiicah tobaka r Trata po 3 nvo., V (Joriri po 8 nvi. Sobotno veierno iadanj« v lr*lu a uA., v Gorici 4 ai\ (Vedemo izdnnjc.) V Trstu, v četrtek dne 15. novembra 1894. 5ai XIX. EDINOST Oglasi rakune po tarifu t petitu; la t pi^tuo mora biti t'rankovano, kor nofrankorana se u« • pri-j itnajo. Rokopiti r« r:i vračajo. Naroinino, reklamacijo in ojflano »pra-ji-roa upravniitvo ulio* Molino pic-rolo h*t. .1, II. liaildt. Odprto n-klaina.-jn »o pro.re poitninn, Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. tr Ustanovni shod slovenskega katoliškega društva v Kamniku dne 28. vinotoka 1894. (Izt. dopis). IV. (Zadnji ;i»nck ) Po tej ilustraciji, ki je tako resnična, kakor resnica sama, moramo ne vprašati: ali j« dostojno nsšega narodnega ponosa, da ki aluiili le tuji strasti in ali se hoćemo zavedati avoje p r a v i o e do narodnega obstanka? In po tem dejstvu moramo pripo-mati, de je nerodnoat slovenska v veliki nevarnosti. Vera more priti v nevarnost le ob propadanju materijalnoga blagostanja natega ljudstva; narodnost pa je v nevarnosti ob dobrem in slabem materijalnom stanji našega nAroda. Ako pridodamo ie temu, da je židovstvo neposredno v službi germanofilske politike, potem nam mora biti stališče jasno, na katoro se jo vsem Slovencem skupno postaviti nasproti našim potujče-valoem. Kako krivično je torej očitati nepoitenje naiim narodnim voditeljem! Kak6 krivično je nasprotovati komu ae verskega stališča zaradi tega, ker je narodno-odločen P Mi vsi imamo dela dovolj in ker so naie težnje jednake, ker so naia načela v poglavitnem jedne in iste, bilo bi kar najbolje, d a s e s d r u i i m o v jedu o oolotno armado, kateri ee bode bojevati soper jednega in istega sovražnika! Meje menenje bi bilo — in upam, da s tem ne nasprotujem nobeni stranki —, da bi se obe nali stranki idruiili v jeden tabor. Priaanesimo vsak nekaj drug drugemu in vi« deli bodete, da pojde. Katoliki smo vsi in čim tesneje se združimo, tem krepkejia bode ne le narodna, marveč tudi verska red, kajti ob večnem prepiru odpade mnogo dobrega tako na jedni, kakor na drugi strani. Mari ni res tako P Biš sedaj je najlepia prilika, da se adruftiti obo stranki n. pr. v Kamniku v društvo, kojemu naj bi bilo ime ,81 o« vensko katoliško in narodno-go« spodarsko društvo". Zajedno smo tuli na ustanovnem shodu Kamniku, da bode društvu namen tudi ta, nadairati tudi berilo, ki prihaja v roko naiemu slovenskemu ljudstvu. Ker so ustanovitelji društva duhovniki, umeje se samo ob sebi, da se je mislilo na berilo, pisano v strogo cerkvenem in nArodnem duhu in sta se posebno pretirala „Slov. Narod" in .Rodoljub". O tem mi b6di dovoljeno nekoliko reminiaconoe. Bilo je pred nekoliko leti, ko je bil na Slovenskem jeden sam dnevnik — .Slovenski PODLISTEK. Ribičeva Jelica. Vsakdanji prizori isza malomeitja; — spisal Fr. K o a e o. (Dalje.) V L. pa jo v istem času plakala Ribi« ieva obitelj, nekdaj tako bogata in prešerna, aedaj tako borna in ponižna. — „Da£ v pravem trenotku som potegnil svoj vrat is sanjke !* — pravil jo Zorko smehljaje komisarju Silvestrovega večera na plesnem venčku v N—tki čitalnici. .Tako ste mi hvalili jedenkrat pri „Belem vranu* to rodbino, a vse je piškavo, vso, vse . . . To vam rejam, resno ne začnem nikdar več, — aa ialo pad ite; tu imam tudi vedno već sreće I" »Čestitam 1* — odgovoril mu je ironiško stari komisar nevoljen, da se mu jo skazil jeden najlepših načrtov, a Lavrid ga ni poslušal. Hitel je sopet k notarjevi kodrolasi Giseli, katerej je oel većer vztrajno dvoril ter plesal, da se je potit kakor mlatići o sv. Marjeti. Narod", ki je zadostaval tako duhovski, kolik or posvetni družbi. In ker je bil po godu tudi duhovnikom, je gotovo, da ni pisal v onih časih ničesar, kar bi se bilo protivilo načolom duhovščine. Nočemo tu preiskovati, kako se je bil omenjeni list pozneje zameril duhovščini, da se je čutila prisiljeno ustanoviti si svoj list, ampak zabeležiti moramo samo, kak razpor in koliko strankaratvo jo provzroćilo ustanovljenje novega lista. Ta raspor občutimo prebritko vsi, seveda v »e-opisno radost naiim potujčeralcom, katerim nobena stvar ne ugaja bolj, kakor pa raipor med nami — tak raspor je voda na njihov mlin. Vsled tega kaže se nam sama ob sebi potreba lista, jodnega lista, v katom bi bila združena .Narod* in .Sloveneo" v jeden velik dnevnik, ki bi ob enem vstrosal vnem Slovencem, a .Domoljub" in .Rodoljub* naj bi se sdružila v nedeljsko prilogo centralnemu organu slovenskemu. Da bi moral biti listu smoter podajati slovenskemu ljudstvu blAgo duievno hrano in nikakor demoraliso-Vati isto, se umeje samo po sebi. Le ustanovitev tacega lista bil bi dokaz, da se jo obrnilo na bolje pri nas ter da smo ae odpovedali sebičnim težnjam. Ali dokler delujeta .Narod* in .Slovenec" e pripomočjo satelitov „Domoljuba" in „Rodoljuba" drug proti drugemu, misliti si moramo, da si hočeta le konkurirati. In materijalni konkurenciji naj žrtvujemo nArodni mir, nArodne in verske idejale! GospAda, roko na srce, in prevdarite ... 1 (S temi iajavami glede na saieljeno organizacijo nalega časnikarstva so ne moremo strinjati, zbok česar prepuščamo g. dopisniku vso moralno odgovornost aa iste. Smoter jim je pač lep in plemenit, ali utemeljevanje ne odgovarja povsem obstoječim odnošajem. Opomba uredništva.) Tudi o ustanovitvi novega delalskega lista, kateremu naj bi bilo imo .Katoliški delavec" moramo nekaj omeniti. Za Boga, zakaj samo „Katoliki delaveo"? Katoliški delavec jo lahko tudi nemšk, italijansk itd. 1 Katoličanstvo je univei solno, je ca vse narodnosti, a mi imamo tudi svoje slovenske težn je I Ali naj se strankaratvo Ae bolj poostri med nami P Mislim, da je toliko treznosti in možatosti mod nami, da se premagamo na srečo naroda in v prospeh svote nafte stvari. V to ime sastavimo svoje delo, in roko v roki skupno na delo aa sjedinjenje vseh Slovencev v jedno srečno celoto! II. Bilo je okoli polunoČi. V sobi, v katorej sta spala Ribičova aakonska, ao je vršit sledeči dvogovor: „Torej s komijem Fortičem tudi nič, — praviš P Spreten človek je in na jesen odpre svojo prodajalno. — Prokleto ! Škoda sa tistega zajoa, katerega som kupil takrat na-vlašČ za večerjo I Koliko vina smo popili in koliko govoričili, da bi prijel za udioo, — in ne, vse zaman 1* .Kot vselej storila sam tudi to pot svojo materinsko dolžnost. Kadarkoli je žel mimo okna — mojim očem pa ne uide nihče, kdor gre skoai nnšo ulico, — poklicala sem ga v sobo. Ponudila sem mu tvojih smodk, servirala mu kavo, čokolado ali čaj, zabavala ga kolikor sem vedela in anala, hvalila Jelico, a . . .' .... a to deklo je samo krivo, če obsedi 1 Tako je nerodno in beba . . .* .Ni res, hudo krivico jej delai t Zelo rasumno doki® je, koketno in zapeljivo, kadar hoče biti, a nedostaje jej sedaj pač glavnega !" Politiške vesti. Državni Jtbor. (Poslanska zbornica) V «oji dne 14. t. m. je poslanska rbornica nadaljevala posvetovanje o zakonskem načrtu «a civilni pravdni red. Za besedo so je ogla« sil g. minister ca pravosodje. Govornik je ugovarjal trditvi posl. Kronawettra. da ljudstvo nima zaupanja v sodno upravo. Uprav pri mirovnih sodiftčih se je pokazalo, da so ljudstvo rajSe obrača do državnih sodifič. Govornik izjavlja izrečno v imonu vlade, da se ničesar ne spremeni na pravici strank, poslu-Ševati se pred sodišči v deželi navadnih jezikov. Vlada polaga glavno važnost v to, da jo postopanje hitro in ne drago. Trebalo bode izdatno pomnožiti fitevilo sodiflč in osobja. — Vladni zastopnik, ministerijaln svetnik Kloin, je dokazal prednosti ustmene in neposredne pravde. Posl. Biankini je interpeloval radi uvažanja italijanskega vina, posl. Bartol i pa radi zaplembe nekega its« lijanskega lista v Primorski. Volilna preosnovft. To pereče vprs-ianje noče iiikakor s mesta. Konservativci in liberalci so se sicer baje udali ter bi bili pripravljeni glasovati aa vladni načrt, tem hujie pa so upirajo — Poljaki. Ti zahtevajo baje: a) da se izdatno pomnoži število gsli-ikih poslancev; b) da so ne ustanovd delavsko zbornice, kajti take zbornioe bi bile srediiče socijalistilki agitaciji ; o) industri« jalni delavci naj bi sestavljali posebno volilno skupino s vsemi onimi osebami, ki niso imele do sedaj volilnega prave, ki snajo čitati in pisati ter ao že dosegle dobo 24 let. V te zahteve pa nočejo privoliti ni vlada ni konservativci. Ker pa brei Poljakov nimajo potrebno število "glasov, napenjajo vse svoje sile, da bji premagali upornost Po« I jako v; oold namestnik Gališki prihitel jo na Dunaj v U namen. „Slovenskemu Narodu" poročajo z Dunaja, da hoče vlada po mestih uvesti dva volilna razreda. V prvem bi volili vsi državljani, ki plačujejo več kakor 5 gld. direktnega davka, v drugem pa vai delavci, ki sn člani bolniških blagajnio in vsi tisti davkoplačevalci, ki ne plačujejo & gld. direktnega davka. S tum bi ae vlada ai« oer nekoliko približala staliAču Poljakov, toda ti poslednji niso zadovoljni tudi s tem dolo« čilom. Prvi nižjeavatrijski katoliški shod vršil se jo ua Dunaju dne 13. in 14. t. m. Shoda so je udeležilo kakih 3000 ljudij, med temi tudi poslanoi Klun, SpinČić, Globočnik, Po v še, Biankini itd. Značilno je, da je bil ravno vodja krščanskih snoijalistov izbran v to, da pozdravi zbrano katolike, kar priča, .Ti misliš dote P I — O, to je vrag! Ćiovek bi kar zdvojil I — Tista dva tisočaka, katera sem rešit, se raztopita kmalu, moja služba pa zadostuje komaj za stanovanje. Razvajeni smo in punioa ne sna ničesar drugega kot dobro jesti in piti, pa s toiloto šariti 1 — Moj Bog, kaj bo Pani P! — Da bi se vsaj tisti pristav Tomiueo ne bil že oženil ; — on je bil idejalen mož, ki ni gledal prav nič na denarje 1" ,Ej, Bog pomagaj! — Oe bi bila Jelica takrat to vedela, kar danes ve, potnm bi še marsikomu drugomu ne bita dala .oanjiue". Soj sam veš, da je imela Jelica včasih skrivaj in javno ponudb na isbero, a kaj, ko so bili vsi ali idojalni nemaniči ali pa starci hotniki 1 — Nu, sedaj seveda ni nikogar blisu. Pri moštvu je pač denar vladar. Oh, ti nehvaležni svet! IIu, hu . . . 1" In Iiibičovka so je začeta navzlio svojej ogromnoj obilosti valjati in premetavati obupana po postelji ter močiti blazine s potoki solztl. .Ne tuli, stara 1* — zarohnel je čez nekaj časa Ribič, glas pa se mu je treset ka- da si je ta stranka priborila že velik ugled med konservativci. O vsprejotih resolucijah spregovorimo o priliki. Dogodki na Ruskem. Is Petcrburg* poročajo : Ko jo dospel voz s truplom carja Aleksandra III. pred katedralko Petra in Pavla, odnesli so krBto na oder pod baldahinom. Okolo krste so bili razvrjčoni redi pokojnik«, krona, žeito, državni moč, državno jabolko in veće število malih kron. Na desno so so postavili car Nikolaj in ptuji gostje, na levo odpoalauiki, diptomatje. spremstvo in ministri. Po službi božji so pridvignili pokrov krste in jo bilo videti obličje carjevo. Krsta je ostala odprta tudi občinstvu. Po maši so se odpeljali carska gospAda v Aničkovo pa-lačo, kjer so se nastanili car, carica udova in oarjeva laiočnica. Car Nikolaj se jo nastauil v stanovanju pokojnega carja. Prod palačo jo stala ogromna množica pozno v noč. V Kremlu in v Čudo-vem samostanu v Moskvi leži nad 200 von-cov, med temi 111 srebrnih in rira zlata od •ibirskih trgovcev. Vso te vene« prepeljejo v Peterburg, kjer jih polože na carjev grub. Povodom pogreba oarjevegu pogostili so v Peterburgu 50.000 ubožcev, Po starom običaju vzeli ao uboioi seboj v spomin razne mizne priprave. Odposlanstvo francoske armada je odšlo is Pariia v Peterburg dne 12. t. m. pod vod« stvom generala BoisdeflVo. Različne vesti. Odbor pollttflnsge druitva .Edinost* bode imel prihodnjo nedeljo ob uri svojo sejo v prostorih .Del. podpornega društva". Ker jo na dnevnem redu neka jako vitina sadova, naproieni so gospodje odborniki, da se gotovo udeleže te sojo. Podeljena elulbl. Deželnega višjega sodišča v Trstu prodsodništvo podelilo jo mesto aemljoknjiinega vodje, ki je bilo ispražnjeno pri okrajnem aodišču v Červinjanu, kancelistu okrajnega sodiAča v Vodnjanu, Ivanu S g u b i n u. Občinski zaetop v Buzetu. Razni listi priuosli so te dni vest, da je tukajšnjo na-mestništvo razpustilo obČiuski sastop v Buzetu. Mi smo molčali, kor smo vedeli, da je to gole izmišljotina. Beležimo le, da tudi .Adria", priloga alužbenemu listu, oinačuje to veat kot popolnoma noosnovano in i a m i š I j e n o. Nova zgradba za poito In brzo|av v LJubljani. Ministerstvo za trgovino razpisujo natečaj za zgradbo novega poslopja sa poito kor da hoče šo sam zaihteti. — ,S«ut se ie ni podrti Potrpimo !" — jo jo tolažil, pot«« pa važno pristavil: „Pozabil sem ti povedati, da sem govoril s tistim doktorandom iz 8t, F.— nii, kako ie . . . ime mi no prido . . .* ,Z BldnikomP" — vprašata je naglo Ribičevka ter se utolažena brisala ob rjuho; novo upanje je spoČelo njeno srce. .In kaj je rekel P" — .Vračal se je baš iz Gradca na počitnico k dedu. Prihodnje leto bo promoviran.* .Ti si ga seveda povabil na kosilo P* ,Dk, ali mudilo se mu je strašno . . ." „Kaj! P — da ne pride ... P* .— in pregovoril sem ga komaj, da pride na kovo popoludno." „Pravo, pravo!* — vaklikal* jo Ribičevka. .Ti si vender pameten možičok !'' — Glasen poljub jo sazvenel skozi temo, — Ijuboča so zakonska sta umolknila in kmalu nato zasnivala v novih nadali, z novimi načrti. * * • (Daljo prih.) in braojav t Ljubljani. Proraiunanih jo ca »gradbo 170.500 gld., sa druga potrebna dela na poslopju pa 7000 gld. Vsi drugi pogoji, načrti, popis zgradbe itd. so od danes naprc na ogled pri c. kr. poštnem in brtojavnem ravnateljstvu v Trstu in pri poAtnem in br*o-javnem uradu t Ljubljani. Tubi je dobiti tudi potrebnih pojasnil. Lail brez konca in kraja. Kar so pnpred I« ustmeno Sirili, prešlo je seveda tudi v ita-lanske liste : grda in drzna laž namreč, da to Slovenci porezali blazine t poštnem poslopju. Na podlagi te izmišljotine opisujejo nas siromašne Slovence kot barbare in vandale. In k^ko podpirajo to grdo obrekovanje? Organi javne varnosti ao baje aalotili dvojico slikovoev, ki sta si "grešila dušo t omenjenim vandalskim činom. Ker pa iuia jeden dutiinikov slučajuo slovansko ime, kop, kar hkrata so ga napravili ca trdega Slovenca. Vi pa smo poievedeli iz dobrega vira, da dr.tič-nik nima nič drucga slovenskega na sebi, kakor ravno — ime. Sicer pa je popoln Ita-lijau ne ]e po vzgoji, ampak tudi po mišljenja in čatstvovanju in no razume niti besedice slovenske. Drugi clikovoc pa nima na aebi prav Cisto nič slovanskega : ni vzgoje, ni miftljenja in tudi ne imena. AJi ni to obrokovanje najhujše vrste? In d« bi vsaj gospAda hoteli ostati dosledni, ako bi vaaj vsikdar prištevali vse one irre-dentaše, ki nosijo slovanska imena: vse one . . . .viche in . . . .icho ! Koliko bi jim ostalo potem pravih Italijanov, ako ne pofttevamo italijanskih podanikov tu bivajočih ? DA, zakaj ne delajo vsikdar tako?! Z Bogom potem (italijanski enačaj* mesta tržaškega! Ostalo bi alavna gospoda revno za jedno _ pest t A avet bi se uveril, da si množite svoje trste po naših odpadnikih, po renegatib, po januarjih ! Maki odpadniki so gnoj za vaše njire in to je najbolji dokaz, da atojite na najnižjem klinu duševnih vrlin. Ii državnega zbora, piiejo „Naši Slogi": Zanimanje aa stvari v Istri traja še vt-dno in ni le ponehalo. Po nekojih sluibenih glasovih soditi, je po dogodkih v Istri pretila velika nevarnost koaliciji in njonemu mini-•terstvu. Za sedaj so po, rekli bi, našli ne* kakav .način življenja", slionega životarjonju. Gotovo, da so stvari po Istri zadele velik udare« vladi koalicije, koji udareo povapeAi ono, kar se skoro mora dogoditi. Med tem pa pridno delajo hrvatski in slovenski po-alaaoi. Oni, koji ao v koaliciji predložili so že dve interpelaciji in vprašali so po" po* alancu Povšo-tu avojega predsednika, ki je tudi slovenski poslanec, kako atoji stvar, in, ali ae je res vlada umaknila? Predsednik Ho-lienvvarth jim jo odgovoril, da naj se nikar ne raiburjajo, ker atvari ne stoji slabo za Slovane ter je aaproail poslance, da naj nikar ne silijo, kajti da je vlada v veliki aadrogi in treba potrpeti nekoliko časa. Uredništvo „Slovončevo" je bilo napisalo, da ne bi amel niti juden Slovenec oatati v koaliciji, ako se je vlada res umaknila. A slovenski aastopniki slušajo menda glas tega lista. Naštevši vse druge interpelacije in vprašanja, koje so stavili alovenaki in hrvatski poalanci, zaključuje poročilo gori omenjenega lista, nastopno : „Tako ae del« torej in stvari se morajo poboljšati piej ali slej. Bdeč in avojih pravic tavedajoč ae narod si mora priboriti iste a čvrato voljo in neumornim delom t" Zajčeva 50letnlca. Tudi med Slovenci dobro snani hrvatski skladatelj Ivan pl. Zaje bode praznoval dntS 17. januvarju 1895. 50 letnico svojega glasbenega delovanja in 25 letnico, odkar deluje na Zagrebškem .Glasbe-netn zavodu*. V Zagrebu bode prvi dan »lav-oostoa gledališčna predstava, drugi dan pa slavnosten koncert .Kola*. Iz Prošeka. Kakor vsako leto, bil jo tud letos semenj av. Martina jako živahon. Poleg druzih stvari videl sem mimogrede ljudi, ki so se vstavljali in se čudili pred hišo zdravnika. Mialil aem si, da jo kak Ribnićan ; pa no, motil sem ae ; ni bilo druzega, kakor tabla z na-piaom : „Medico fiaico del distretto Prosecco". Na Prošeku samo italijanski napiB, kaj ni to absurdno P To pa ai lahko zapomnijo, da Pro-sok je bit, je in OBtano trd kakor skala. — V nedeljo popoludne imeli smo kaj sijajen pogreb, Bpremili smo do groba hčerko znanega rodoljuba g. Ivana Oodine. Pri pogrebu zapelo jo pevsko društvo Hajdrib „Nagrobnico" in „Nad zvezdami". Pogreba vdeležilo so je ogromno ljudij. Zemljica jej rahla! Iz Prvačlno nam pišojo : V večernem izdanju cenjenega Vašega li*ta št. 135 pod za-glavjem „V odgovor*, hoče g. A. S. postaviti med lažnike prve vrste: „vi in vaš dok-t o r". Dubro ! V dno duše hi bili veseli, ako bi g. A S. mogel pozitivno trditi ter postaviti lažnikom dopisnika ia Prvačine v štev. 133 (»jutranje izdanje). A žalibog, da ni tako. Za častni „naslov", katerega je podajal, naj zadostujeta za zdaj svedoka: Pavel Črne in Ve-koslav Sulič, oba is Prvačine. Trditev da A. S. ni Italijan, pač pa „»vest" Slovenec, je prav res logična, saj ne umre biti drugače, naj se makar stokrat prelevi; le to nam ne ide v glavo, da bi bil z v e s t Slovenec, ker tacega se do sedaj ni še nikjer pokazal. Nas pa bo veselilo, ako se jedna zgubljenih cvac zopet povrne v našo stajo. Napravimo obod. Res je, da ai je pred leti g. A. S. priredil tukaj v rojstni vasi gnezdo, toda spominjamo se, da je položil vanje ptičke, ki so čivkali le po laško, trdivši, da krompir ni krompir, pač pa „p a ta ta". — Zdaj seveda jo drugače. Tu pri nas je preojster zrak za sladko italijansko naglasje — zdaj čivkajo seveda slovensko, kar pa nič ni čudo, ker tukaj še petelini kikirikajo po svoje, in deca v soli uči in moli po slovensko, ker tukaj „Lega* nima avoje zalege. Dodbro gospodine A. S. : ako sto mož beseda, bodite torej zvest Slovenec, kakor so Vaši aurojaki v atari domovini in potem — mirna Bosna. Gledć „hrušk" ne jemljite ai toliko k srcu, ker, če jih imate šo kaj na razpolago, kupuje jih v Gorici „Dohtar Ifajeron" še vedno, dokler bo razsajala tam kolera. Zavožen parnlk. Včeraj alomila so je 08 Lloydovemu parniku „Minerva*, grilco-vstočne parobrodne Črte, na potu is Albanije v Trst bliiu Visa. Dve ladiji-torpedovki c. in kr. vojne mornar niče privlekli sta „Minervo" v pristanišče v Visu, toda, videvši, da udira voda v parnik, morala sta ga lavesti na pesek. Ia Trsta sta odplula parnik* „Pluto" in „Niobe" v pomoč, in, da prevaaracta ako treba, blago is „Minerve". Statietlka tržaika. Od 4. do 10. t. m. rodilo se je v tržaški občini 05 otrok (50 moških in 45 ženskih); poleg teh bilo jih je S mrtvorojenih. Umrlo je 73 oseb (30 mož-kih in 49 ženskih). Z ozirom na število pre* bivalatva pride 33*43 mrličev na vaakih 1000 duš. Zdravniški izkas navaja med vsroki smrti: 11 slučajev Ikrlatioe, 7 slučajev da* vice, 3 slučaje jetike, 8 sluč. vnotja sopnih organov in 2 samomora. Iz Ljubljano smo prejeli nastopni dopis : V 130. štovilki „Edinosti* (ajutranje iadanjo) čital aem med drugim tudi dopia od av. Ivana, a katerim ao popolnoma atrinjam, v kolikor se tiče narodne aaapanosti. Ker pa gospod dopisnik vse prejšnje delovanje pripisuje meni in bivšemu blagajniku in bi se utegnili čutiti žaljene drugi rodoljulije avetoivauski, moram povedati resnici na ljubo, da, ako aem res kedaj kaj malenkostnega atoril ia narodno atvar, sem storil to le s pripomočjo drugih rodoljubov. Toliko v pojasnilo cenjenim čitateljem „Edinosti* in drugim. Gospodu dopisniku pa menda ne treba pojasnila, ker je menda vse videl aam. V Ljubljani, dno 14. novembra 1804. JoBip Negode, bivši tajnik „Bralnega društva*. Nenadna »mrt. 4lletni Ivan Tomba, stanujoč v ulici Gruzzulis hšt. 2, delal j« včeraj ua Llovdovem parniku »Iris", zasidranem ob pomolu Gitirtoppiiia, II krati ostavile so ga moči in zrušil so jo na krov. Priskočili bo njegovi tovarili, jeden iemed njih pa je hitel po zdravnika, toda prihitevii dr. Gotdham-mor z zdravniške postaje kostatoval jo, da je bil Tomba že mrtev. Truplo so odpeljali v mrtvašnico pri bv. Juatu. Nezveet častnik. Iz Bukarešte javljajo, da jo od tam pobegnil romunski major Poe-naru, ponevorivši 200.000 Frankov v gotovem denarju. Policijsko ravnateljstvo romunsko prestolnico poslalo jo teralnico za nezvestim častnikom na vsa važnejša mesta Evropo. Policijsko. Agent uŽitninskega davka v Bujah, 25letni Josip Burbulj, poneveril je izdatne svoto denarja in potem pobegnil potajno. Včeraj popoludne prišel je v Trst in baš ko jo hotel stopiti na vlak, kiidhajaob 4. 40 min. v Gorico, prijel ga je polioijuki I agent Schubort in ga spremil v zapor v ulico Tig.ir. — Predsinočnena so prijeli na Rallijevem zemljišču organi polic, komisarjata i ulici Scussa 14letno Alojzijo B. is Trsta, pristojno na Volosko in 13letno Katarino S. is Trsta, obe stanujoči v ulici Ferriera Jhšt. 23, ker sti se dne 12. t. as. vtihotapili v stanovanje branjevke Karoline Dovgsn v ulici del Torro hšt. 6 in ukradli razne vrednostne predmete iz zlata in srebra. Tako n. pr. žepno uro a verižico vred, zapono itd. skupno vredno 26 gld., jeden tolar Marije Teresije in novčarko z 2 gld. 50 nč. Pri polic, komisarjalu v ulici Scuflsa ao ju preiskali in našli pri njima ukradeno uro, navčarko in tolar. Obe nadepolni cvetki odpeljali so v zapor v ulico Tigor. — P, licijaki agent g. Heiden, dodeljen koniisarjatu v ulici Scussa, zasačil je včeraj dopoludne 30letno Mariju Battigelli is Gorice, ko je v ulici al Boschetto proajačilajpo prodajalnicah, trdeča da ima bolnega otroka. G. Heiden ji je zaplenil krožnik, na katerem je bila nabrala že 46 novč. Pokazalo se je, daje nje povest o bolnem otroku popolnoma izmišljena. Sleparics so odpeljali v zapor, — Policijski oficijal goap. Tis jo saprl včeraj že mnogokrat kaanovanega 46letnega težaka Jurija Turcovicha iz Trsta, atanujočega v ulici del Salicc hšt, 13, ker ga išče tukajšnje sodišče zaradi hudodelstva tatvine. Tur-covich bil je namreč nedavno v družbi s žo obsojenim Josipom Scghino ukradel tvrdki Kcrn & Co. vrečo kave. — 47lotno Magdaleno St. is Šibenika ao ssprli, ker je pone-verila Urši O., stanujoči v ulici det Monto hšt. 9, rasno zlatnino, vredno 60 gld., katero ji ;e bila O. izroći.'a v pohrano. Loterijeke itevllke, izžrebane 14. t. m. Praga 8, 22, 16, 32, 58. Inomoat, 52, 47, 6, 7, 30. Lvov, 30, 89, SO, 52, 26. Sibinj, 77, 50, 6, 20, 30. Najnovejše vesti. Gorica 15. Vodja tukajinjega okrajnega glavarstva, namestniški svetovalec vitez Bo-sisio, položil je danea v Coroninijevem gradu v Št. Petru avojo priaego kot oeaaraki ko-momik v roke grofa Frana Corouinija, katerega je bil delegoval v ta namen tajni aveto-valeč in najvišji dvornik grof Trauttmanadorff-Weinaberg. Dunaj 15. „Wiener Ztg." javlja: Vodja deželne vlade v Bukovini, dvorni avetovalcc Giiss, imenovan je deželnim predsednikom. Dunaj 15. Nadvojvoda Karol Ljudevit odpotoval je danes ob l2>/a uri pop. v Pe-terburg k pogrebu carjevem kot zaatopnik Nj. Vel. cesarja. Praga 15. V današni seji mestnega zbora bila sta zopet izvoljena Mladočeh dr. Pod-I i P n y prvim in Staročeh dr. C oh en drugim županovim namestnikom. Dr, Ćernakor-sky izvo'jen je višjim ravnateljem ubožnico. Pariz 15. Rasni liati javljajo : Dva bivša nemška častnika ao aaprli zaradi vohunstvu. „Eclair* trdi, da ae imenujeta Schonbeok in Oassel. Pri Casslu ao baje našli a< ne papirje, ki dokaaujejo vohunstvo. Trgovinske braojavha. Buaimpsita. Pieni<-a aa spomlad 6.78 fl 80 Karam *a november « 45 .lo (t-55. Ovo* » spomlad H 07—fl 09 Ri bova 6 37-5 39. Pneriic« iiot* oil 78 kil. f. «-&5—fl «0, od 7« kil. f. H fiO «5. o.l 30 kil. f. rt 70—« 75. o.t BI kil. f. H 7.% —8 80. ori M2 kil. for « 80—H Ip*in«n « 35 -8-40 ; proso f»-70—ft,90 Pionira: »r^dne p lnudhe.povprninvanjo iirshtio Prodalo *e j« 45.0110 met. »tot. a1, nov. dralja --SpUh j« pAenira uio nekoliko dni boljo in rs*to£a Oves ,ri nov. dražjo. Vrem« : lepo. Praga. Nerutlnirani *l>idkor za november f. lli'171 december f. 12 72'/,. Praga. Centrlfugal novi, postavljen v Trst in * rsrino vred, odponiljatev precej f. 29 -2» 25. Nov. marcf-29.50—.—. Concagf«5 in novembor-mare 30'— do —'—. Četvorni za november 31—, V glavah (nodih) zakonec novembra 31 ■/ . Havra. Kuv« Rfinto* (fooil avornge zn november 90.57, za mnre 82 25 vedno bolje. Hamburg. Santo« good average za deeemboi 68 75, marc «5-— malo. Dunajska bova« 1«. novembra 1SM včeraj danss Državni dolg v papirju .... 100.10 „ „ v srepru .... 100 10 Avstrijska renta v zlatu . . . 12495 , „ v kronah . , . 97 55 Kreditne akcije.......993 SO London lOLst. . .....124.65 Napoleoni.........9*92 100 mark.........61 ■07'/. 100 italj. lir . .......48-10 Pevake vaje „Slovanskega pevskega društva* vršile ae bodo tudi v naprej vsak torek in petek, počemii ob 8. uri svečer. 8 tem ae vabijo torej vai dosedanji isvršujoči udje in tudi novi člani-pevei, kateri ae želijo udeleževati vaj, da pridejo prihodnji petek točno ob nasnačeni uri v prostore „Delavskega podpornega društva" Via Molin piccolo hšt. 1 k vaji. _ODBOR. Gostilna „AlVAntico Moro" ulica Solitario 12, fpo doma te pri „frva&kovtu11) priporoča modro frankinjo po 40, domaio irnino po 3)1, brh vipavsko po 36 in ^RieMng* po 40 nt. liter. — Dobra k uhinja in po ceni jt vedno na ratpolaga. Za dmiinsko uporabo od 5 I. naprej 4 nć. cenej«. — Driei te geslu: „ Rojak k rojaku1', priporolm ee podpisani ta ubil obisk, Anton Vodopivet, gostilnižar. pivovarna bratov Roinlngbuit v Stolnfoldu — Gradoo in 156 zaloia tisle vođe Maltoiis Giesstrilir A. DEJAKO, junior, v Trstu, via dagli Artisti it. 8. zastopnik » Primorsko, Dalmacijo Is Levant Tinct. chinae nervotica comp. Prof. dr«. Llabara živo* okrapčujučl IT B Z« X K ■ I It. H Jedino prav) s vantveno znamko kril in sidro. Pripravljen po predpisa v lakirat lu 7a&t* V Praga. Ta priprava je io vefi let anana kakor ixvrstno iivre okrep^ujoče sredstvo. Stekleniea po gld. 1, 9 in 3-50. Dalje priporočajo ae ftilodašse kapljlos ar. Jakoba kot večkrat iikuieno domače sredstvo. Sieklenlaa «0 n6. in 1 gld, 20 n«. Dobiva ae v lekarnah. Glavna saloga: Lekarna Ba-ravallo v Trato; dalje: Iskarna Zsnattl v Trstu; »tara o. kr. vojaika lekarna na Dunaju, Stofaua-platz, kakor tudi v drugih lekarnah. (p. J\r. Tvrdka Frieil Siemens, Dunaj, c. kr. priv. tovarna aparatov »a razsvetljavo in rantgrejevanjef časti si naznaniti, da je izključno razprodajo svojih aparatov za razsvetljavo, ki so popolnoma obnovljeni, prepustila gospodu J^inftu JOagner-u d *Fflstu vla Carlntla št. 4 kateri bode imel vedno na izbor veliko zalogo aparatov za razsvetljavo. Vroraiunl »troikov, kakor tudi poskimna razsvetljava. zanto»j. U*oiPoi sastonj Iss franko! azgrejevanje stanovanj, kakor tudi oerkvft, Sol, dvoran, prostorov itd. je mogočo lo 110 D ■ ■SlEMENS-ovim ZA PUN (GAS) PRIREJENIM PEČIM kt ee lahko zjrrjtjo brez oglja, brez pepela, brez saj, brez atnradu, so najprlkladneje i najsdvaveja vsled razppostujoće ae tforkote ! Najboljša peč kar se dostaje moči razgrejevnnjn ali trpchiosti. Mnogo najboljših priznanj. Ki ied. Slemen«, Dunaj, 1X 2 ^ATr^Ar IALOOA V TKOTU TVRDKI Carl Greinitz Neffen. Lastnik politično društvo .Edinost* — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolene v Tratu.