DOLENJSKE NOYIC E Izhajajo 1. in 15. vsaeega mesecu. Cena jim je a pftštuino vred naprej 2 K, zii pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države KOHŠa 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejemu urednik. naroCnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. To številko poslali smo vsem dosedanjim naročnikom in na ogled tudi drugim. Kdor nam 1. številke ne vrne. vpišemo ga med naročnike. Gosi»o(larske stvîiri. Sloga jači. (Oasu pnmeiui) iiremisljeTauje.) Nase kmetijstvo težko boielia, če tudi je nedavno trdil iii)cralen židovski pmťesor, da tcnm iii tako. \'ťii(Iar, ako vsakdo prinese opeko ali kameni:iek in ako krščanski zidarji-niojstri storijo svojo dolžnost ni Řniiíiit, da ne bi nastal slednjič trden temelj, ua katerem se zopet dviííne krepka stavba, ki jc jeilro bIo-, venskega naroda, — našega kmetijstva. B tem temeljem se peia nas članek in ta temelj jii „kmetijsko zadružništvo". Ker nam jc ta kraj dobro znan in ker iz srca želimo, da se zadružništvo po naši iiboj^i domačiji kar najbolj razširi, zato prinašamo tu eno zrnee. ilvala liogu, da se prepričanje o koristi zadružništva vedno bolj siri, kar kažejo vedno na novo se eiTttjoee nakupne in prodajne zadrn»?«. Ker je imel pisec teb vrstic srečo, težave, ki jih je treba prema^rati pri ustanovitvi kake zadruge — in teb težav je kot mravelj na mravljišču — preskušati in zato pozna njihovo f^renkost pa tudi zdravilni m blagodejni učinek tega Ktlravila, zato podaja te vrstice dobro mislečim v prevdarek ; vsaj je naše zadružno slovstvo tako bore ubogo, in zastonj čakamo že lep čas, da se prikaže vendar že knjižiea, ki bi nam podala pouk o ustanovitvi raznih zadrug, kreditnih, razpeče-vahiih, proizvajalnih, obrtnih. Toda k stvari! Jlnogi sovražniki zadružništva tulijo: češ, ta spaka je izrodek polpreteklih dnij ! AH j« to res? Ni res! Zadružništvo ni staro nič več, nič manj nego človeštvo samo. Povsodi, kjer ni zadoščala moc l.osameznika, da bi odstranil ovire, premagal sovražnike ali žel sadove miru, povsodi si je iskal človek ^enako-miskčih, prijateljev in sosedov, ki so "»eli^ 2 "J/"' enake interese. V resnici velika dela je izvršilo edino le sodelovanje miiogili, kolikor mogoče enakovrstnih Hil — to kaže najíioljáa učiteljica „zgodovina' z ne- številnimi zgledi. — .... V kmetijstvu nahajamo vže v sivi davnim _pn starih Slovanih „zadruge", pri Uusih imenovane ,,mir , kjer 80 naši pradedi skiipuo obdelovali polje, skupno želi in šele žetev mej seboj razdelili. Kaj je v 14. in 15. vekn privelo rokodelstvo do toli krasnega evetja in mogočnosti, katerej se danes le čudimo s solzo britkosti v žalujočem očesu? — Nič druzega nego cehi, ki so bili proste zadruge z gospodarskimi in političnimi smotri. — Kako je prišla nemška kupeijska družba „llanza'' do svoje svetovne vlade? Tudi tu je odgovor blizu: tudi tu je bil vzrok le združenje mnogili močij v enotno telo „Ilanzo". Toda ne mudimo se dalje s tem splošnim premišljevanjem ; z navedenimi zgledi smo hoteli postaviti svojemu razmotrivanju tudi v zgodovinskem ozirii majhno ozadje, Današnji čas — čas najljutejšega boja za obstanek, ko se bori narod proti narodu, posameznik proti posamezniku brez prestanka za materijelne (gmotne) dobrine življenja, ta čas je tnii kmetijstvo pretresel do osrčja in je potisnil v popolnoma nov tir. Konkureuea, ki 80 jo pričarale silno razvite prometne razmc-e, ki dovažajo in grumadijo kmetijske pridelke celega sveta na svetovnem trgu, je provzroeila, da je cena pridelkov dandanes skoro popolnoma neodvisna od proizvajalnih stroškov. Ti stroški se pa v starih kulturnih (oniika-nihj državah vsled večjili zahtev od življenja, tudi pri delavskih slojili, niso pomanjšali, ampak zvikšali; brez ozira na to, pa je država, dežela in občina navalila ravno kmetijstvu na hrbet grozo bremen, ki ga stiskajo v celoti in mnoge posameznike starejo v prah. Zato govorimo po praVici o kmetijski krizi in nevarnosti za obstanek, katere brze odstranitve ne tirja namo korist naše obrti, ampak tudi naše in vpake države same. 'J'e nujne zahteve se — to z zadovoljstvom bilježimo — zaveda sedaj vlada in tudi velik del slovenskega ljudsva, lahko bi rekli, celo slovensko ljudstvo, kajti nasprotniki zadružništva so le zajedavci na slovenskem narodnem telesu, ne del telesa samega ; veliko se sedaj prizadene, da se zamujeni» popravi in potom zakonodajstva ozdravijo mnoge rane. — Toda samo tu, pri državi ne smemo iskati pomoči, kajti, če hočemo, da se bo pretakala v kmetijstvu zopet nova, sveža, vesela kri in da Ito za svoj trud tudi delavec dobival primerno plačilo, ne smemo stremiti edino le po varstvu države iu zdravih postavah, ampak moramo tudi lastno gospodarstvo prilagoditi spremenjenim razmeram in zlasti nje knpčijski del času primerno ustrojiti. Iz prvotnega naturalnega gospodarstva smo prešli popolnoma v denarno gospodarstvo ; kmetovalec mora danes kalkulovati nalik trgovcu, on mora v nekem smislu špekulirati, mora pri kupovanju in prodajanja 2. J)OT>KNJSKK NOVICE. ]. štev. iiataiičiio računati iii iia vsak dovoljen način braniti svojo opravičeno korist. Kupčija Kaliteva oii današnjega gospodarja bistveno višje izobrazbe nego popřeje ; gospodar mora, vso svojo pozornost posvetiti naravnim silam, da jih modro in v velikem obsegu izkoristi, znati mora raèuniti in dtlaťí s pripomočki, ki jili po-nnja novejši èaa. Dočim pa zamore vsem tem zahtevam usti'ezati izobraženi gospodar, ki vsied svojega velikega posestva račnna z velikimi številkami, pa tega o velikem številu ubožtiejsih našili sodrugov — o navadnUi kmetovalcih — nikakor ne Siuenu) trditi. Kinutovalee je še v obilni meri, bodisi pri nakupu potrebnega blaga, bodisi pri prodaji svojih pridelkov, plen zvitejših in skušenejših prekitpeev, beseda „oderuh" ni prazen odmev, ampak, hodi liogu potoženo, le preveč pomenljiv izraz, ki bi se dal mnogokje porabiti. ^Koneo sledi.) Da se poznamo in razumemo! Svoboda, Vse se dandanes pokvarja, vae zlorablja. Denar ponarejati, to je stara reč, živila umetno ponarejati je pridobitev naših dnij, a pokvarjaťi besede in jih zlo-ral)ljati, to sedaj evete bujno. In to je ravno vzrok, da se premalo poznamo in se kar nič ne razumemo, ker se ne potrudimo priti do jedra tej ali oni besedi, katera se često sliši v javnem življenju. V megli nejasnih pojnmv in pokvarjenih besed tavamo dalje in se bijemo za stvari, katerih ne razumemo, a ko bi jili razumtli, bi ee goto\'o ne ogrevali zanje. Do te jasnosti pojmov hočejo pripomoči sestavki pod tem zaglavjem. I\li moramo vemiar vedeti, za kaj nam gre, da se dobre stvari navdušeno oklenemo, a slabo odločno pobijamo. Za vsakim oglom sreČavaš ljudi, ki se imenujejo liberalce ali kar je isto svobodoljubne, svobodomiselne. Malo jih je, ki vedo, za kaj se bojujejo, ko z vso silo širijo te nazore, večina jih je pa zapeljanili. Ne razumejo ne pomena svobode niti nje zlorabe. \'sakdo hoče biti svoboden, prost, neodvisen, svoj gospod v vseh stvareh. A na svetu je veliko vezij, ki jendjejo človeku to svobodo: so vezi krvi in rodhine, vezi vere in dolžnosti. In vseh teh vezij prost ne moreš biti nikdar in nikoli, sicer bi ti bila dovoljena vsa dejanja in bi ne bila kažnjiva, naj so še tako podla în protinaravna. Lažniki so torej oni krivi preroki, ki proglašajo neomejeno svobodo. Če to le količkaj pomisliš, moraš spoznati, da popolnoma svobodni res nikdar ne moremo biti. Zlasti pa oznanujejo ti ljudje trojno svobodo in se potegujejo zanjo, dasi ni nobena prava in dobra, namreč neomejeno svol)odo v mišljenju, govorjenju in v veri. ilisli so proste, svoi)odne. ('e razumeš to tako, da te ljudje ne morejo soditi po mislih, ali pa, da smeš v manj važnili in vsakdanjih v])ra3anjih biti mislij ka-korsnihkoli: dobro, pritrdim: misli so ti pntste. A napačno je umevati tako : ni je oblasti in moći, ki bi zasegala in preaojevala tudi tvoje misli. To pa ne! Ko bi bile v tein oziru moje misli popolnoma svobodne, potem smem imeti dobro za slabo in narobe, pravieo za krivieo in narobe, poštenje za neumnost, nečistost za krepost, Človek v mislih ni popolnoma svoboden, marveč je odvisen od resnice, in ta resnica se nam razodeva v raznih zakonih in postavah, ki imajo moČ vezati našo voljo in jaz moram misliti z resnico skladno, drugače mc zadene kazen, ki je postavljena na prelomtjenje onih zakonov in postav. Na neki visoki šoli najiisano je Jako razumno: „Lepo je, svobodno misliti, a holjše je prav misliti!" l^iisli se razodevajo v besedi in pisavi ozif. tisku. Zato je pa tndi svoboda v govorjenju in pisavi vezana 1111 postave resnice in nravnosti. Vse kar bodisi človeške bodisi božje postave priznavajo za dobro, smeš govoriti, pisati in tiskati, ne smeš pa govoriti i. t. d. kar jc slabo neresnično. V teh mejah se l)i imela gibati svoboda tiska in govorjenja. A to, s čemer se sedaj ponašajo kot s svohodo v govoru in pisavi, to je neobrzdanost. Ker jih svetne, človeške postave čutno omejujejo in brzdajo s kaznimi, se jih boje in ne pišejo in tudi ne govore kar je zoper nje. A ne boje se božjih postav, ker manjka — vere, da je 13og pravičen sodnik, ki dobro plačuje in liudo kaznuje. Samolastno in predrzno so se osvobodili postav božjih, imenujejo to svobodo v govorjenju in pisavi ter v imenu te svobode hujskajo v govorih in časopisih in knjigah zoper vero, cerkev, družbo. Ta svoboda dovoljuje, da smejo listi, mesto da bi podiičevali in razveseljevali in blažili in učili, obrekovati, lagati, zavijati in smešiti ljudij vsacega stanu, da smejo priporočati najpodlejše uživanje, take stvari slastno vpisavati in slikati in risati. In če se državna oblast toliko ojunači, da cclokupnosti v dobro prepove take spise in liste in jih zatere, kličejo: zatirajo nas, krivica se nam godi. In če cerkev svari in prepoveduje brati in naročati liste in spise, s katerimi se krši večni zakon božji, to imenujejo sovražnico svobode, Da take svobode 80vražnit;a je, je bila in bo vedno, ker je ta svoboda —laž, neresnica, greh, Kaj ne, lepa ta svoboda? l'osebno pa zahtevajo liberalci svobodo v verskih stvareh. Cerkev uči: če je v kaki deželi poleg pravovernih katoličanov še kaj drngovercev, naj ti zaradi miru in splošne blaginje uživajo enake državljanske pravice, samo da se zabrani veČje zlo. Ali ni to skrajiia popnstljivost, res svobodomiselnost? Kako vse drugače so^ravnali in se ravnajo prutestanski knezi: čigar kruli boš jedel, v čegar deželi boš bival, tega vero boš imel. Tako so ravnali. Liberalcem je to premalo in pravijo ; Vsak naj se izveliča po svoji veri, nobena vera nima kake prednosti, vsaka vera je svobodna se širiti in rasti. Da je to nesmisel, je jasno ko beli dan, le ena je prava vera! Ako bi ti ljudje res pustili pravi veri svobodo! Pa jo ne! Vse druge so svobodne in proste, samo prava katoliška ne, to tlačijo na vse načine s postavami in paragrafi. To se vidi,' kam merijo s svojo versko svobotlo : kadar se ljudstvu vtepe v glavo, vse vere so enako vredne, nobena ni nič boljša, a se pri tem ]»reganja in zaničuje in smeši prava katoliška vera, je jasno, da naj to vodi in res tudi vodi najprej v brezverstvo v dejanju in govorjenju, nazadnje tndi v prepričanju in mišljenju. Katoliški slovenski Dolenjci ; razumete sedaj, kaj pomeni klic: neomejena svoboda? Dal liogT Javni shod obrtnikov. V dvorani g-ostiliie ,, pri slonu" zbriilo sa je diié 2G. d^cetnlira 1901 popoldne na valjilo načelatva obrtne zadrnjçi; precejšno število eevljarjev in driij^ili oiirtni-kov. „Snrovinsko društvo ôevljarake obrtne zadruge v Ljubljani" poslalo je dva gg. porocevalca k shodii, da poročata o društvu, razložita korist iii pomen istega ter eventnalno sprejmeta novo pristopivse člane. Načelnik tukajsne zadnige, g. Franéic otvoril je shod s primernim nagovorom in pozdravom prišlim ter dal besedo odposlancu „Surovinskega društva" g. A'rtnik-u, kteri razlaga veliki pomen veakovrstnili zadrug, njili začetek po tujili krajili ter podaja statistiko innogili zadrug v Angliji, Nemčiji, in v Avstriji — slednjič tudi čevljarske zadruge in „Surovinskega dru-etva" v Ljuliljani, Drugi porcčevake, g. Kranjc, vdaljšcm govoru razlaga težavni íí,ačetek „Surovinskega društva,, ill plodno delovanje istega po kratkem času obstanka. Z mnogimi primeri ra/.laga dosedajno kiipovaiije surovin pri kupčevaleib, posebno pri židovskih tvrdkali — ter navaja koristi, ktere se nudijo obrtniku z nakupovanjem v zadrugah. Omeni, da ni treba domačemu obrtniku iz inozemstva blago doîiivati, ker si^ ga lahko z združenimi močmi nabavi tudi dosti ceneje pri do-macili strojarjih, in sicer ravno tako dobro blago. J)>imaci strojarji pošiljajo svoje izdelke na debelo v tujiiio, 0(1 koder si jih domači čevljar veliko dražje naročaje. Da se pride temu v okom, ustanovilo se je „Surovinsko društvo"; govornik vabi k pristopu in pove, da se vplačajo glavni deleži po 100 iv, udnina znaša 2 K. Od glavnega deleža plačuje društvo obresti ill dividendo po veličini prometa. Jzstop iz društva se 3 mesece preje napove, ter se potem izstopivšemu glavni delež vrne. — Ker je načelo društva, ^da se v prvi ^'reti domači obrtniki podpirajo z naročili, upa govornik, da zadobi druřtvo novih članov m^ vabi navzoče, da se ali oselino, ali po naročiiili prepričajo o delovanju društva. G. L. Hlažič poprime besedo m priznava velike koristi zadrug, ktere z pnmerljaji razjasni in pravi, da je s tem ne samo strojar m eevljar, temveč tudi odjemalec dosti na boljem, ker ostane denar za blago doma in se zamore vsled nižjih cen vsacemn boljše ustrezati. Triiioroea ustanovljenje surovinskih društev ne samo čevljarjem, temveč tudi drugim obrtnikom. G. K ran je našteva izglede delovanja tujih m domačih kupčevalcev z usnjem in sklepa iz tega korist zadrug, ktere si zamorejo s cenejim nakupovanjem velike zaloge pripraviti in zaradi tega čevljarjem potreli- ščine ceneje oddajati. n , • -i G. Vrtni k navaja število dosedaj delujočih surovinskih zadrug v Avstriji, (Kunec sledi.) iS«" roHtičiii prej^^led. Ministerski predsednik je v svojem govoni dne 9. m. m. grozil z razpustom poslanske zbornice. Luje se, da ima vlada ie izdelan načrt za novo ustavo, po kateri se število poslancev zmanjša, poslovni red pa taji o poostri, da onemogoči vsako obstrukcijo.^ Je odloene besede so poslance spametovale in so zaceli resno delati Dne 17. m m. je bil sprejet zakon o knieckili za- drugah, za kmečki stan velicega pomena. ,,Novice" so ta zakon že pojasnile ob kratkem. V cerkveni politiki italijanske vlade se ojiaža nov tok, ki ima namen, spraviti Italijo s sv. cerkvijo. Voditelji te nove politike so baje kralj ter ministra Za-nardelli in Prinetti. To bil bi lep dar k 2ř) letuicii papeževanja Leona XIH., ki se bo, ako bo Bog dal, obhajala L 1903. K,adi trpinčenja domačinov-zaniorcev v Kamerunu (Afrika I, tako da so isti umrli, so zaprli nemške trgovce: Malsboopa iz liremena, Kelterit^ha iz Kolina in Wittenberg-a iz Hamburga. O razsodbi pravi poročilo iz Kameruna : Wittenberg, ki je bil obtožen, da je zamorce na drog natikal, je 1)11 obsojen na pet ttt stra-hovalnice; Keiterieh, kije nekaterim zamorcem roke s petrolejem polil in potem zažgal, na tri leta, in llals-boop, ki je nekemu poglavarju z bičem oko izbil, na eno leto kaznilnice. — Nemška „omika" prekaša Iju-dožree! Proti takim grozovitostim je nekdanji ruski bič, s katerim Nemci tako radi strašijo, pravo božanje. l'o-steni nemški listi ostro obsojajo tako razširjanje ,,olike". Francosko imajo za vzor mladi in stari liberalci. Ondi se razpuščajo samostani, njihovo premoženje se pobere, iz šol in bolnic podijo veri zveste može in žene, vojaštvo ne sme v cerkev duho\]iiki in Škofje se ne smejo ganiti, proračun za cerkvene potrebščine se vsako leto zmanjšuje, križe rušijo — vse to v slavo in blagor republike! Z zaljubljenimi očmi gledajo liljeralci v to „blaženo" Francosko. Mora paČ tudi gospodarski položaj Francoske biti izboren, ilorda se pa ravno radi tega liberalci tako željno ozirajo v Francosko in njene razmere? Ze leta 1K7G. je imela Francoska državnega doiga 24 miljard tlOl milijon. Od tedaj se je povprečno ta dolg povišal vsako leto sen 2] "2 milijonov, torej se je v 25 letih povišal dolg na 30 miljard 106 milijonov. Francoski državni dolg je bil že pred 25 leti najvišji na svetu, lies imeniten sad svobod ne misli. Na vsakega prebivalca Francoske, naj bo mož, ženska ali otrok, pride 93 frankov davka. (1 frank je RO— 90 li.) Izračunalo se je, da kmet, če ima 3 vreče žita, eno vrečo dolguje državi, in kdor redi 3 konje, enega konja redi za državo, i'^rancoska stoji glede liolga in davkov na prvem mesta, glede naraščanja jircbivalstva pa na zadnjem mestu. Ali jeto tudi napredek? Sedaj bodo prišli na državo ogromni izdatki, ker bode morala vzdrževati vse ogromno število razpuščenib katoliških dobrodelnih zavodov in šol, in bode morala za to potrebne moči drago plačevati, tako, da bode v par letih premoženje cerkvenih redov izginilo v zrak, Francoska pa bode šc globlje v dolgeh. O vojni v južni Afriki imajo listi čedalje redkejša poročila; to kaže da bi utegnilo biti vojne vendarle kmalu konec. Vendar je to težko verjeti, kajti liuri se ne odreko svojemu cilju popolne svobode in iiiuijo upanje, da se jim posreči tudi iloscči ta cilj. Imajo še vetlno stalne armade Ki.uOO mož v svojih republikah, a ravno toliko je ustaŠev v Kaplandiji in tam okoli. Angležke moČi pa čedalje bolj pešajo, ker jim primanjkuje potrebne živine. Zaradi tega vlačijo iz vseh krajev sveta konje skupaj za južno Afriko, katerili pa le malo dospe na bojišče ter poginejo po poti. Vedno doliajajo poročila o angleških izgubah in burskih zmagali. LISTEK. Blagoslov žrtve. Kdor piKle na polju dela kot žrtev svojega poklic», je gotovo juniik, Ttíko vsaj so mislili in govoiili poprej, a dau-daiies, ko izginjii smisel za vse izore iii prevliLdiij« snov i» UKivHiije, taceta le |joiiiihijejo, češ: četmi toliko žrtev, ki) si iiiond pa taku zgodaj pod niío. Tega seveda níliče iie pomisli, da iz irtve in smrti klije življenje in lliigoslov, a res je vendar la. Poslušajte! V najbolj oddaljeno pokrajino irieksikanske države — Texas ji je ime — poslal je škol misijonarja. Dospe na svoje mestu, a nima sredstev vei, da bi se vrnil Hko bi trebalo. zadnje denarje si kupi vina za sv. maio. Stanovali so tam Evropejci. Pozdravil jili je bil v domačem jeziku, a niso mu odgovorili — ker je Ml duliovuik! Ker je videl, da ne moie ditbiti pri njili gi.stiiljubne strehe, uuselil seje nekoliko [iruĎ od vasi pod nekim drevesom. Krulia ni imel iii branil se je s koreninicami in školjkami, použival jih je kar surove, saj ni imel ne kje ne s čim kuhati. Stokrat bolj bolela je misijonarja (rdosrćnost Ijiidij. Kadar je šel kdo slućajno mimo, vrgel mn jt par i sovk in sel dalje. Nilièe mu prijazno ni stisnil roke, tudi posluŠHti ga nihče ni maral, ne otroci ne starci ne ženske. Ki mu še upadel pogum in tudi se ne za-toiiilo upanje, a neobfutnost, ta lïdeno mrzla neobčutnost mii je razjedala srce, telesne moći so um ginevale mrzlice in tuge. Nečega dne približa se nm mlad mož v cvetju let rekoč: „Uiiiiilite se me! Imate kaj je.stiV" Bil je tudi duhovnik. Poslal ga je bil škof pogledat, kako se mu gudi. Komaj še živ je bil utrujenosti ni gladu. Ni imel ničesar, da bi mogel bulnemu sobratu pomagati, tudi deiiíuj-t ne, da bi Sel nazaj, odkoder je prišel Oh, ko je bil iijt-guv škof tako reven! S.ij se je samo z beračenjem privlekel Is sem. In razmer tega kraja ni poznal prav čisto uič! Vlegel se je na tla in unlo prosi hrane. Oni mu ponudi Školjko, veliko školjko, kakoršne je sam užival, a ni je mogel zaužiti; le da jo je pogledal, vzbujal se mu je nepopisen guuíí, take vr.ste školjka je bila. Prvi misijonar vidi, da je prislec blizu smrti, strašni smrti — umreti gladu. To spoznan'e ga je popolnoma potrlo, pogum mu je upadel, upanje izginilo. Par dnij pozneje. Misij^marja ležita v najhujšem solncu, ]ioliia nadležnega mrčesa, mrzlice popolnoma onemogla. Reče eden; „Umrla bova. Poskusi edeîi naju opraviti najsvetejšo daritev, pri kateri bo duizega obhajal. Potem bova hvalila liiiga." IÍ lo je praznik Marijinega vnebovzetja. Srečkala sta, kdo naj mašuje. Srečka zadene njega, ki je bil došel prvi. ^Iiiševal je ležeč )iri oltarju za umirajočega sobrata in zase, ki je že .čutil mi'zlo roko smrti za vratom. Dvajsetkrat je ])ričel znova, često obupal, l>o li mogel d')končati, m res ta nu'tvaška sv. maši je trajala dolge tri ure. Slednjič je obhajal um rajočeg.t s smrtjo Sti boreč, in trojim daiitev je bila končana: S Kristusom daroval se je iiiaŠiiik in pri sv. maši Ći. Bila Sta potolažeua in z ugHŠ;ijočim očeaom pa z ljul)ezu:jo sta se gledala niuč^nca ležeča oti altarju. Pričakovala, stil smrti in ni se mudila, Novo došli je umrl po noči. Kotna) koniaj je zaostali dviguil roko in tovariša blaguslovii v zadnjrt si ^vo. Pri prvem svilu dneva šli so mimo ljudje, A danes ju niS'1 z>isramovali, ko so videli ležati umirajočega ob mrliču, gredo v vas povedat in ta trda stca so se omehčala, otajala se je ledena skoija. Zmagala je smrt. Pi-iříi so in piine,sli vode in živil. iJisijonar nezmožen ře Ribati, čuti, kako mu stiskajo roki, Oj to niso več prejšnji ljudje 1 Izkopal so grob poleg altarja in spustili mrliča vanj. Pdtem zaneso bolnika tja, ga vzravnajo, da jim blagoslovi grob. Še več. .Samo poprosil je in bj'ž so posekali močno drevo, naredili križ in ga zasadili na grob. Križ se je prikazal in si osvojil vas iu ljudi. Par let pozneje, Veliko mesto stoji koder je prej bila vas in krasna cerkev, v nji pa škof, ki ima ljubeče srce za tisoče katolikov, poslušne njtgovi besedi. Ta škof je bil oni misijonar, katerega so nekdaj tako neusmiljeno odpodiU: Umrl je 70 let stai'. — AH je kaj hasnila žrtev, kakorŠne je zmožen samo katoliški duhovnik':' Odgovori si, dragi bravec, sam : Fr. Salezij. Piše se iiiiiu: (Iz Šent. Jerneja.) Ob slovesu nadučitelja v Šentjerneju, Janeza Haje, ko je stopil v stalni poki»j, so se pri zadnji domači ueiteljdki konferenci gg, učitelji in učiteljice poslovili nekako takole: „D.anašnja domača učiteljska konferenca je ena izmed najbolj značdnih in slovesnih, kar se jih nahaja v tem zapisniku. Ni še minulo leto in dan, odkar se je poslovil od zoranih šentjernejsk h učiteljev mš dragi tovariš g. Franc Aluhič stopivši v stalni pokoj. Danes imamo izvanredno priliko, da se poslavljamo od svojoga sivolasega dolgoletnega Šolskega, voditelja in nadučitelja g. J, y nje-ta, kateri z današnjim dnem stopa, po več ko 48 letnem služb)-vanji, v Zasluženi stalni pokoj. Zbrano učiteljstvo današnje konference se ginljivim srcem poslavlja od svojeg,^ izkušenegiv v burnih éa.sih utrjenega voditelja. Kličoč mu; da mu Vsemogočni pripusti uživati mirno zadovoljno še dolgo vrsto let zasluženi mir. Zahvaljujemo se mu zbraui kolegi iu koleginje za vse dobre svète, in praktična navodila, teh dolgih letih njegovega voditeljstva. (Sledijo podpisi ) Še isti dan zvečer prineie sel zapečateno pismo, od blag. gospoda Ignacija Wutscher, veleposestnika na Dolnji Brezovici, kot krajnega šolskega nadioniika lukajiue štin-razrednice; opravičujoč se, da se ni nmgel radi zadržka osebno udeležiti konference, sa zahvaljuje v svojem imenu in v imenu vseh onih, ki so skozi 30 let v šolo hodili k nadnčitelju ter ga imennjejo „Nestor" Sent Jernejske .Šole, ga prav laskavo pohvali in našteva vse njegove iivratne zasluge v tem času kosest.uik, organist, gustilniřar in \eèlttni vzoren /-tipaii t:inio.ínje, í.upa-njje Priniskiivo-Gradišće. — Doćaknl je lepo starost S3 let. Bil je vesel, a znaíajen mož. — „Kjn" je bil on, tam j« bilo prijíiziio." Z neumorno ětedljivostjo si je pri(ltb)l ter zapustil precejšnje premoženje svojej rodbini. Sveti naj nm večna Inč! (Iz Šent-Jerneja se nam piše:) D;iiies 27. dec. 1901, je ob '/„ 4 ure |iopoliidrie tukajSnji dekanijski crkovnik Jjik.-b Novak mirno v Gospodu zaspal. Hil je tukaj ('•ez 40 let za fitrneiîa mežnarja. Lejio je opravlial svojo težavno sliiibo. Točno z ouil, krasno kinčal altarje. bil uljulen m ])o-stre/Jjiv v vsakem ozi]'«. Zini vse lepo urediti pri tako veliki fari, in bil tiidi priljubljen pri gospodih duhoviiili, ii.-i-tetjili in sploh pri furaiiili. Bd je tudi jKiprej za cerkovnika nekoliko časa pri svojem bnitii g. Jiinez Novak-u v Preřini, oil tam pa celi čas v Šent Jerneju. Bmli vsem znancem v inolitei' priporočen. Bhig mn .spomin! Naj v mini poáiva! {Kapiteljski cerkvi) pokloni! je dragocen božiien dar preil gosp. msgr, kan''n:k Jeiilia, koje dal za sniarnu-ni altar nnpravin lep taberu-tkeli iz belega knrarskega marmorja. Kamnoseško delo g. Tomana iz Ljuldjaiie hvali mojstra, prav liéiio in inično je vse izpeljano Zlasti p-.vzdigneta m oživita poleg Ijaldah na stebrička iz egipčanskega lepo svitlega oniksa. G. pas:irski niojster Kregar napravil je v ognju p prav nizki, ítirje šo i^recej niž)i k<» ostalih sest; neka] nenavadnega našim očem vajenim visokili svečnikov, a pristna gotiku ima nizke svečnike. Se le pozueji časi so zapustili stara umetniška sporočila in hoditi trmasto svo)o pot ter zato tudi napravili marsikaj neukiiíiTiega, Odkar pa se siiet proučava stara iimeniost, moramo priznati, da je praya lepota iskati v prvotnem razvoju in cvetu umetnosti, 'f^'' iz brona in potem natanko ter skilmo izdelala l)Ubljai Aa tvrdkH Samassa; sme se reči, da bo to ;; priporočilo. Dva podobna svečnika stoiita tudi v dolbini <>h straneh kriř.a, postavljenega v spomin_ pričetega J kapiteljski cekvi je sedaj tudi dvoje jaslic; ene l^ansj^ei^ zv'čer po Hiariinem zvonenjii se razsvetle, m ene sestavljene iz prav ličnih kipcev . i x iti t ». ( Dol. pevsko društvo) priredi daé 18. t. m. zvečer v prostorih Nar. Čitalnice veselico s petjeni m ideson.. Natančni vspored v prihodnjem listu in v posebnih vabUUi. (Dol. pevsko društvo) ima dné 2;j.iamiar)a t. L .voj izlvauredín občni zbor ob T uri zvečer v drn_stv.ni sob Nar. Čitalnice. Pri nesklepčnosti taistega ob ' ■ ' ^e isti navedeni dan ob 7, uri zvečer ravno tam pri vsakem številu driistveuikov- Vspored: 1. Volitev predsednikov; 2. Eventnalia. (Narodna svečanost ) Član ce „Ljudske knjižnice" T Šmiiielu pri liiulolfovem prirede tekom niesfca januarja v prostorih gostilne e. Ivan Jakšeta v Kaiuliji „Narodno svečanost" v korist Prešernovemu spomenik« in Dru/.bi sy. Cirila in Metoda. Vspored in dan objavi se v vabilih. — (Kat. društvo rokod, pvolj prostora, v prijetni nadi, da tudi ta večer počasti z obilno udeležbo naše društvo. Načehiištvo, (Člani „Ljudske knjižnice" v Šmlheln) vabijo se lia izvaniťdni občni zbor, kteri se bode vršil v nedeljo dne JÍÍ. januarja 190ÍÍ. ob 3. uri popoldne v spodnjih prostorih deške T^jiidske šide v Šmihelu. — Vspored ; 1. Prememba pravil. Spopolnitev odbora, 3. Raznoterosti, — Knjižnični člani se toraj prosijo, da se tega zbora v polnem številu udeleže, F, Pire. predsednik, (Božičnica „Ljndske knjižnice" všniihelu) se je res sijajno vršila. Udeležba je bila tako velika, da mnogo Ijudij ni dobilo več prostoi'a v dasiraviio velikem Windischer-jevem salonu, — Mogoče bi koga zanimalo, kako je knjižnica reš la to svojo nalogo, zato pa poda:n tu kratek popis. Prva točka veselice je bila obdarovanje otrok raz božičnega drevesca, Predno se je obdarovanje pričelo, pozdravil je g, predsednik Pire zbrano občinstvo v primernem nagovoru, med tem se razgrne zagrinjalo in v čarobni svitlobiseje pokazalo krasno božično drevo, pod kteiim je stalo božično dete. Nato je bilo osem otrok obdarovanih z obleko in mnogili drugih z raznimi darili. — Predsednik se je zahvalil vsem, kteri so k božičnemu drevescu k:»j pomagali, ter slednič blag, gospej Josipini Apjie, g. Slavko Pintarjn in Konrad Seifertu naznanil, da jih je oilbor v svoji seji imenoval častnim članom za njihove zasluge. Guapej Appelovi in gosp. Piutarju je tudi podal častno dijtlonio; gospod Seifert pa dobi diplomo' pri pr hoduej veselici. Nato so pevci zapeli par ličnih pesmic in za tem je nastopil „Mihael Žunjar" zagorski cnajar, kteri je povzročil obilo smelift in zadovoljnosti ; zahvaliti se imamo toraj g. C/gler ju za njeso^ trud ter upajmo, da bo tudi še prihodnjih veselicah sodeloval, kakor tndi drugi gospodje njegovi tovariši. — Tudi „salji-a pošta" se je dobro ponašala, /,i kar bodi iskrena zalivala g. K. Seifertu, kot naj m arij i vej še m u so-tnidniku. 1"edaj je bil oiicijelen del vsporeda zaključen, a nato je otvori] predsednik s častno članico gospo Appe-tovo ples, z njim vred pa se je razvila prosta zabava. S lem večerom je „Ljudska knjižnica" zopet pokazala dnber vspeli, s tem pa mdi uvitiela, da ima obilo prijateljev, obiio dobre zaslonibe. Udeležencem božične veselice pa kličem iskreno zali vjilo ter „na veselo svidenje'' pri prihodnji veselici. F. Š. (Vinarska zadruga v Novem mestu,) Načel-niStvo dolenjskega kletarskega društva v Novem mestu opozarja svoje zadinžnike, da imajo po g 11 zadružnih pravil ostalo polovico pudpisanih deležev vplačati do ai. dec. t. 1,, ter jih tem jiotom prosi, naj nemudoma vpošljejo zaostale zneske. Ob jednem se obrača načelniětvo do vseh interesentov, katerim so se vposlala vabila k pristojju, z uljudno prošnjo, da se blagovolijo izjaviti v smislu poslanega jim dopisa. — (Kletarski tečaji.) Kletarstvo je na Kranjskem osobito pa na Dolenjskem še vedno jako zanemarjena stroka. Kmetovalci imajo večinoma le z nizkimi vini opraviti, katerih irpe/.nost je vzlasti letos, radi lanske slabe letine jako dvomljiva, ako ž njimi pravilno ne ravnajo. Nobeden napreden in pameten kmetovalec ali vinski trgovec ue bi smel toraj zamuditi prilike, da se v umnem kletarstui izuči. — Posebau ugodna prilika nudi se mu sedaj v tem oziru pri državni vzorni kleti v Jiudolfovem, kjer se prirejajo teoretični in praktični kletarski tečaji, pri katerih se lahko v vsem potrebnem temeljito izuči. — Eu tak tečaj vršil se je meseca decembra, prihodnji bode se pa vršil v dfugi polovici meseca januarja. Kdor se ga misli udeležiti zglasi naj se nemudoma (najpozneje do 10, januvarja) pri telmićnem vodstvu držnvnih vinskih zadev v Kiidolfovetu, Ako bode zadiist.no število vdc-ležeucev vršil se bode en tečaj se meseci februvarja. — V interesa napredka na gospodarskem polju opozarjamo naše gospodarje na ta zanje preki'risten pouk. (V pojasnilo gospodom iiCiteljem, ) Zaradi pomote pri naročanji se tem potom naznanja, da so izšle do sedaj tri izdaje „S. Wehrenfenuig" „Der kleine Zeichner" in sicer, 1, izdaja se imenuje „ Elementariibungen 2. izdaja se imenuje I. Heft in 3. izdiija se imenuje II. Heft. Dobiva se v knjigarni J. Krajec nasi. Novo mesto. (Šmarnice.) Premišljevanje o Sieu Marijnem, poleg Hattlerja S. I. napisal P. Ladislav O. F. lU. — Ta knjiga iz peresa priljubljenega pisatelja izšla bo v tiskarni J. Krajec nasi koncem marca, na kar že zdaj opozarjamo preč. duhovščino in slavno občinstvo. (Obrednik za organiste.) Sestavil Matej Štrakl koralist stolne cerkye v Mariboru. Tiskala tiskarna sv. Cirila. — „Obiednik za organiste" mora vsakega, kdor ima kaj z njim opraviti, razveseliti. Misel, prirediti to knjigo, je bila vsekako srečna in hvaležna, ker je bilo tako deli) zares potrebno. Mnogokrat je til ta ali oni v zadregi, zlasti pri kaki bolj redki alovesnosti, in je moral iskati in povpraševati na vse stani: ^Kaj pa — kako pa?" — Sedaj pa naj da samo 1 K 60 h, pa ima vse skupaj v najlepšem redil. — Vsebiue „obrednika" pravzaprav ne moremo kritikovaii, ker je vzeta iz pravih litiirg. knjig, kakor prireditelj sam omenja. Sestava knjige je tudi dobra. — Na koncu so t skani tudi popravki; tudi dobro, bolje bi pa bilo, da bi jih ne bilo treba! (Dragi naročniki iii bravcil) Evo Vam Novic v novi obleki in obliki I Kar smo obljubili, skušamo tudi izpolniti. Urednik in izdajatelj se bodeta pošteno potrudila, storiti svojo dttižnost, blagovolijo naj isto storiti tudi cenjeni naročniki. Potem bo list še lai.je vspeval ! Razne stvari. ■"(Cerkev v drevesu) so naprayili v Kaliforniji (v Ameriki). Altar, prižnica, cerkvene klopi, vse se nahaja v orjaškem debUt drevesa, ki meri v prerezu 11 metrov. Iz vej drevesa so napravljene sulie, podobe in orgije, tako da je vsa cerkvena oprava iz enega in istega lesa edinega drevesa. Kdor pozna orjaški kalifornska drevesa, se temu iie bo čudil. •(Nenavaden obed.) V Kocliestru, v Zjedinjenih državah, je povabil k sebi neki poznavalec kač na čast profesorju Daviesu 18 učenjakov-naravoslovcev, ter jim napravil obed iz samili kač z različnimi ííními pnkuliami. Jedli so pražene vodne kace velikanke (boa constrictor) itd. Mesto šopkov so krasile mizo raznovrstne kaie v steklenih hišicah; tudi po stenah so bile videti kože in okostja kač. Vsem gostom brez izjeme je ta obed jako ugajal, samo zjedinili se niao v mnenju, je-li kačje meso alično po okuau kokošjemu ali telečjemu. (Mačka je rešila otroka.) Rusinski list „ Bukovina" piše: V vasi Haščovanju je šel te dni neki kmet z ženo in posli na travnik sušit otavo. Vzeli so s seboj 16 mesečno dekle. Z ljudmi je pa šla domača mačka, Na travniku so posadili otroka iia seno, obložili ga okoli in okoli s senom ter dali mu fiašico z mlekom Otmk pijoč polil se je z mlekimi. Za neki Čas pride mali pogledat otroka, ali kako se ustraši, ko vidi, da leži poleg otroka strupena kača in liže razlito mleko. Zi materjo je prišla tudi mačka in ko je zagledala kačo, prijela jo je v polovici trupla in vgr iziiila. Kača je pičiiila v boju svojega sovražnika in mačka je drugi dan poginila. Otrok pa je bil rešen. *(Lekarne v vlakih.) Ruska vlada bode'vpeljala na vseh državuili železnioali v vlakih lekarne, da bi bila za popotnike hitra pomoč pri roki, kedar na potu oslabijo. *(Pruska surovost.) Vojaško sodišče v Gnezni je obsodilo poljskega reservista Mihala Pavolo na tri dni zapora, ker so v njegoveni molitveniku našli podobico „Matere Božje Oenstohovske" (Ceiistohov je znana poljska Božja pot). Podobico 80 zaplenili, — V Dzerzažni pod Gnjevom je bilo cerkveno „žegnanje" in po stari navadi so se tam prodajali molitveniki. Na enkrat se je pokazal pruski žandar ter je prepovedal prodajati poljske molitvenike ! Siiiešnice. (Dobro zavrnil.) A.; „Včeraj sem bil na i)lesu tako imenitna oseba, da .se je vse okolu mene vrtilo." — B. : „Ali ste bili tako pijani ?" (Zablebetal.) Putnik (odjemniku): „O, naša tvrdka je gotovo zelo poštena, glejte že petdeset let je stara, ako bi sleparila, bi se gospodarji že davno v pokoj podali !" (Slabo razumel.) Sodnik (zatožen cu) : „AH ne morete kradenje opustiti?" — Zatoženec: „Oh gospod sodnik, kdo mi bode pa dal penzijon V" (Priložnost.) Krčmar; „Kako se počutite gospod Damjan?" — Gost : „Slabo, Ke dva dni sem nahoden." Krčmar (v kuhinji): „Telečjo pečenko, ki je predvčerajšnjem ostala, — Damjan danes ne more duhati 1" (Skušnja.) A: „Čemu te je pa včeraj tvoj mojster tako neusmiljeno pretepal?" — Čevljarski učenec: „Mojster je bi! pol leta bolan in sfdaj je na meni skušal, bode li mogel se delati 1" (Mali izdajalec.) Tdta: „Povej mi Slavko, ali se že sam umivaš?" — Slavko; „Da, teta, celo zobe si snažim, samo vuu jih še ne moreni vzeti, kakor vi napravite." (Zagovoril.) Gost: „Za liter tega vina bi bilo dovolj 80 vinarjev. Vi pa zahtevate celo kritno';"' Krčmar: „ . . Oho, več vode mu nikakor ne moram pridejatil" (V zaporu.) A ; „Kako se godi tvojemu bratu?" — B. : „Izvrstno bavi se s zlatnino I" — A.: „Toraj je ju-velir postal?" — B. : „Kaj še, žepni tat!" (V sodni dvorani;) Sodnik (staremu lopovu): „Povejte nam kje ste bili od meseca maja do septembra?" — Zatožeci: I, Pod postavnim \arstvom!" Loterijske številke. TRST, U. dtc^mbra 68 42 36 GRADEC, 21. „ 33 78 «4 TRST, 28. „ 17 li 14 1 19 21 71 o V slovo! fC) Ker se, tKlliajajoii v svujo ilojuoviiio osebno nisem mogel posloviti pri vaeb dnwîili mi prijateljih iu «tiaudli tia Kranjukem, osoliito v Nuvemmeiitu iu Kfttidiji, klicem jiici tetii jiotom piistiini „Z Bogruml" Ob enem ja se liajtopleje zalivaljitjem rn vsestransko ni izkazano ijuleiujivo jirijaznoBt in goatoljiibuust ter prosliu oliramte me v ptijaziieiii Biioiuimi. PoiJmn na Muravskeui. Krotmszky z radbiiio. Oklic Finn. 134/1 Gen. I. —89/6 Podpisano »odiáíe naznanja, da se je v aailružnem registra izvršil pri vpiau „Posojilnica «a sodni okraj Tolikolaški ter okoiifto izbr.s iewto-pivSega ćlauft naíelstva ravnatelja Slatiia Hoćcvat in vpisana n^tvo izvoljenega pjejSnjega name'itiiika Franceta Cirebenc kot ravnatelja, prejšnje j* uda načelstva Ferdo DoKaiiotc kot namestnika raviiatelia, iïbris iz-topivĚega (lansvnařelHva Ivana Žužek in vpil nuvili udu v Mateja Gr adisar, posestnika iz Gor, Retij b. št — [loteia vpis pramemba pravil § i;í odsuvek drugi, ki naj se glasi: „Osti duliif-ek prideva se ves rezervntiua lakladn, dukler ne^ doseže ÏO % zadrnžaib delež-v in vloii, potem sine občui zb^r darovati oziroma «p-zuati načalstvu "/o iiiBtega dobička, ko pa duBeie rezervni zaklad 5 % «adružiiib deležev in vlog in dokler to razmerje traja, ves čisti dobiček za uaifraile udom naíelstva in nadzorstva ali pa t obie koristne in dobrodelne namene," — in § 14 v odstavku lîrn^fein, drugi Bt«ek: „Kar Se ostane, prepusti se niLmi Jiačeletva po razmerji vplaćauili deltšev," — C. kr. okrožna sDdnija v Rudollovom aiidolok 1, ■ duť; ai. deceinlira laol. Vavadcu priden delavec, dninar, d»»bi trajno delo po letu iii i>o zimi vsaki dan. Oženjeni imajo prednost. Plaéa brez lirane in stanovanja I K 60 h na dan. Oglasiti se je pri bratih Appe Kandlja, (;íi2-3) Tri vagone ježic (Ktioppern) je na prodaj pri Janez Kiilovec-ii v Praprečah št. 13 pri Nijvem mestu. (327-2) Hazglas. Vsled sklepa c. kr, okrožnega aođisia v Rudolfovem dne 30. novembra 1901. P. 29/1 fijl višila se bode 2. januarja 1002 ob 10. uri dopolilne v notarski pisarni h. st v Rudolfoyem blizo kolodvoru ležećili zemljiišć Marije Mohar — njiva in travnik —vpisanih pod iil. bL 533, 5a4, 53Û kat. olć.liudolfiivo. Kdor želi zvedoti dražbliie pogoje, iiaj se oglasi pri pod-piSEtnem. Dr. Albin Poznik, (325—2) 0. kr. uctar soiiu. poverjenik. Vabilo k občiieinu zboru delniškega društva I. narodni dom v Rudolfovem. kateri se bode vrsil Jj^ januarja 1902 ob 6. uri zvečer v Čitalnici in pri katerem ge bode razpravljalo in sklepalo ; 1. o letnem poroóiln, 2. o računu za 1. ISIOO in 1901. 3. o nizidii drnstvri. z ozinu» na to, da se je namen društva dosegel, in 4. eveutuelno. če ne bi se moglo sklepati o 3. točki, sprememba pravd gg. 3, 4, 5, H, 1^4 m 25. Če se sklene razid dinštva. voM se lode likvidacijski odbor, v nasprotnem slurujti pa volitev T udov v upravni odbor in 3 ude v pregledovahii odsek. Rudolfovo. 12, decembra 11)01. Upravni odbor. ^rav dobro staro vino rudeče in inio dobi se pri Jos. Medvedu v Novem mestu. Mestna hranilnica;v Novem mestu želi kupiti primeren proslor kot stavisče za svoje uradno poslopje. Ponudbe naj obsegajo obseg prostora ter ceito sploh ali po m'''. Puuudbe nuj se do 16. januarja 1902 podajo p!i ravnateljstvu mestne hrauiluice. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem mestu, dne 11. dFCeml)ra 1901. (332-S) Naznanilo ! Na razna vprašanja od struni gg. obrtnikov, kje sem si jaz svoj motor naročil, ki ga rabim i>ri mizarstvu? Kako sem ZHdovoljen, koliko stane gouihia moč itd. ? Vsem istim, ki so se že olji'nili v tej zadevi iia inene ali onim, ki si tega žele, javno naznanjam, da meni ga je preskrbe) tukajsni lojak kateri biva na Dunaju. On ima razna zastopstva, za razne mo-toije, kateri se dajo porabljati pri obrti, kmetijstvu m drugih jnvnih napravah. Izvršuje tudi vodovode, razne razsvelljave itd. Ker sem vsestransko z motorjem zelo zadovoljen, smem priporočati vsem istim, ki si UHnieravajo kaj enakega napraviti, da se obrnejo na g. Kari Majntingerja. Dnnaj I. Liebenliergasse Bt. 1, Zagotavljam jim da ondejo iiajvestneje postre/eni, _ odgovarja točlK», tudi v domačem jeziku. Gimilna moč mojega motorja stane 6-7 h na uro konjska moč, kar je zehi malo v primeri moči. Da je vae to istina se lahko vsak jiri meni prepriča, ker drage volje pokažem vsakemu rad. Naea dolinost bodi to da pod()iramo rojaka domačina! S spoštovanjem Matko IVIalovic, iiiiiar v NoTcm uiestu. Stanovanje ' treh malih sobic Zaradi preselitve je prav pod ugodnimi pogoji na prodaj hiša v Crnoinlji na glavnemu trgu, pripravna za vsako obrt in trgovino. — Natančneje pove Davorin Frančič klobučar v Nnvem mestu. Kn]»il bi malo posestvo v priličneiii kraju Dolenjske, ležeče med Novim mestom, ViŠnjo-goro in Litijo. — Naznanila prosim natisniti v Dol. Novicah. Ji m 1 k T M îinn \ Ï JJ posebno dobro in pristno, bele in rudeče barve, prodaja na debelo |)0 nizkih cenah Antonija Lakner Î v Kandiji št 58, to je mej hišami g. Appe-ta in g. Junca. (i) Lep krompir iu repa je na prodaj^ v vsaki množini in po nizki ceni na grajščini Struga pri »Št. Petru. — Tudi je na prodaj dobri) obranjena lanska in letošnja ajda. Postavi se tudi na zahtevanje v Novo mesto. (298—4) Grajščina Thurn am Hart pri Leskovcu na Dolenjskem, oddaje zdaj v jeseni ali pnhodno pomlad cepljene trte na suho in zeleno na podlagi pristne riparie portails in sicer: žametasto črnino (kavščino), najbolj zantsljivo proti plesnobi, zelo priporočano rizlinga, traljevino. Cena izvrstno razvitim cepljenkam 16—20 K sto kamtciov. <303-3) m w # Gostilničarjem in znsebnikom naznanjam, da imam svoio veliko zalogu štajerskih, hrvawkih, dalmatinskih in ieterskih vin v vseh bojait. po primerno nizki ceni. Za pristnost vina jamčim ter se priporočujem, , ■■ , ^ Junj Sterk, trgovec na Vinici na Dolenjskem. odda na Drski (254-81 Jo8. Medved. 8. J)0T.KXJS[C1': NOVICI-:. 1. StťV. v Novem mestu, Florjanov trg Št. 122 je iz jiroste roke na prndnj (i—1) liisa s tremi sobami, 2 klet', lilevoiii in H fivinjaki z zraven apadajoćim vtUim, Itosto ill iijivHtiii. V hiši je bil pekarski obrt. Na njivah je jicd, šupa ill (lva kozolca ter se poseje do 22 mernikov. Na-laiiťiiejtí se izye ravno tam pri Magdalen! Blumel. "Žěniě (í.i Vam nesejo fiure po limi veliko jajc? več in boljšega mleka? debele in évrate praSiče? zdravo in lepo mlailo živino? mo&no in trpežno vpreino živino? potem primesujte k l(rnfii Barthelnovo poklajno apno. Za ta mali trošek Vaiti iie bo nikdar žal. — Navfidilo dobiti je brezplačno pri Miha Barthel in drug^ na Dunaju, X., Koplergasse 20. (310-3) - Dopisuje se slovensko, - Veselo novo leto 1902! iskreno želim vsem svojim piijateljem, znaiictn in castitiin 0(1 emalceni I Ob enem priporočam svojo, letos že 20 let obstoječo krojaško delavnico za mnOgobrojn^i naročila, kiiteia prizuaim dobro in fmo izvršnjein. (3) S spoštovanjem Anton Weiss, N.iyo mesto, »i llíi V*ïll îi» obstoječe iz tieh, ene tili dveh sob s ^«lljdlUFVtlllJL', priiiklinitmi se s 1. junijem liJiJ2 odd i v Novem mestu št. 1.^1.1. tC v najem TSi*A-m kateri bi iiiisl \eselie do kovaške 1.S>*jLI11 Ui.t^lUjU., ]0-17 1et starega. — Anton Baudek. Podhosta, pošta Toplice pri Novem mestu. (328—1) SHÏ Prodajal Ilica na Glavnem trgu na prav lepem prostoru, posebno pri|>ra\na za urmja ali u.snjarja in sploli za vsakega ulirtnika, kateit re ralii vt-iikep;a prostora je za oddati v Ornomlju št. 10 in [jiša ravno tam št 7l je na jiri'd-ii. Iz proste roke se proda posestvo ure od Zatičiiie. Zraven spada hiša, guspudarsko poslopje v dobrem staini s siamo ki'ito, dvojnaû novi kozolec s šestimi štantt z opeko kriti. Poleg tegi 31 ha, 52 a, 08 m- rodovitne zeiiilje, obstojeóe iz 6 ha, 72 a, m- njive, — 7 lia, 48 a, 61 ni^ travnika, — 83 a, 27 iii- vrta, — 2 ha, 72 a, 54 m- košensc«, — 7 a, 52 tii^ vtitog^'ada — 13 ha, 66 a. 40 m- gnzda in 10 a, 82 m^ stavišća. Vrt je iako lep, z razlićn;mi sudmmi drevesi zasajen; g{řzd obstoji iz tiiikovega, hrastovega i[i smrekovega drevja. Vsa zentljišča so brez kaitina in leže okidi liiše. — Več se izve pri Andreju Hr^st u trgovec v Zatićini. urar v ))riporoča slav. p. n. občinstvu posebno častiti dnliot-ščini ter gg. uradnikom svojo vsakovrstnih stenskih ur Rudolfovem. bogato zalogo najraztiovistnei-Kih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur in verižic, kakur tudi nihalom, amerikanskih budilnic itd. Cenik žepnim uram; říajíiiináe iiiïieliia^to ure a ki^iiièem do 5 — ^ „ remoutoir Ti n . ■ ♦ ► ♦ .....2 3Ú „ 50 n frebnie „ t^ klju'-eui „ „ remontoir n isle z flvojtiinj okieijom „ „ 20- fy zlate nrrt řia lÎAiïie „ 100 — il /Jate ure pOííirule .....25- „ 110,- AmeriksaKke bniiilke po ^M. 1*00, fiiie gnraatirane pi> glil, 2-20 '"fi^ Nadalje priporoča svojo MSSSBrS' optično zalogo najlioljie vrste svetovno znanih Rathenov-stekel za oči, v^^ak^i vr.-te v jeklen.m», nikehia^tem in zlate.....klepu v vseh številkah (conciv m cunex). ťo optoiiietričiiini /dnivniškeni pi'edpisa se vsalto naročilo tučno in vestno i/.vršuje. Zrakomere in toplomere, daljnoglede, povekševalna stekla, (mikroskojit;) iu raiine druge optiine stvari pii jako nizki ceni. — Popravila izvršujeta veattio, točm» in po pritv nizki c^-ni tt-r z jamstvom. — Stare žepne in stensk^i ure se lahko zamenjajo za rove, proti priinerneniu dopUčiUi. (5-1) — Poštna naročila se točno izvršujejo. ■—-j—r—• Slavno občinstvo uljndiio vabinj, si mojo zalogo o priliki ogledati, ne da bi bil kdo prim()ran kaj kupiti. OJjfjvorui urednik Fp. Sal. Watzl. IzdnjateJj in ittlužuik Urban Horvat. Tisk J. Krajoc nasi.