G L A S'L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVI LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din: plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 50 (508) Leto X. NOVO MESTO, 17. DECEMBRA 1959 UREJUJE uredniški odbor - ^ M 5' >V UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesu,, \ht vcc), Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON ure**.. %7 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TlSiw I ./Ujetje »Delo* v LJubljani t ,r MiWIII,lllll!lllllin;illl!IHIl|lllliP!lll!|!i'll!li« Ob rojstnem dnevu našu ifuđslet? armaae Minilo Je 18 let življenja in bojev naše armade. Vsa ta leta so bila polna vsestranskega dela za vojno-strokovno, ideološko-politično in organizacijsko izpopolnjevanje enot In pripadnikov naše slavne ljudske armade. Ti boji so se v tem času porajali in manifestirali na razne načine. Prvo obdobje obstoja in razvoja — od leta 1941 do 1945. leta — je obdobje krvavih in nadčloveških borb za razbijanje in uničenje sovražnika našega ljudstva. Naša Komunistična partija s tovarišem Titom na čelu je od vsega začetka, zavedajoč se zanesljive zmage v ljudski revoluciji na ta način, da zgradi in razvije močne oborožene sile, posvečala temu še posebno skrb. Uničenje sovražnika in osvoboditev naše razrušene domovine Je bila težka in zelo odgovorna naloga, ki smo jo s skupnimi močmi nadvse uspešno opravili. Da smo dosegli to veliko zmago, je bilo potrebno marsikaj storiti in žrtvovati. Mnogi naši tovariši in tovarišice so v tem času žrtvovali svoja mlada življenja. Za vse, kar so storili in se pri tem žrtvovali, smo jim nadvse hvaležni, a prav tako jim bodo hvaležni tudi naši bodoči rodovi. Vse te naše žrtve bodo ostale svetal lik in primer, kako se je treba bojevati in, če je potrebno, tudi umreti za svobodo svojega ljudstva. Po osvoboditvi so naše oborožene sile in njeni pripadniki dobili drugo, prav tako težko in nič manj odgovorno nalogo: zgraditi močno in sodobno armado, ki bo sposobna zaščititi izgradnjo naše socialistične družbene skupnosti. To nalogo so pred njene pripadnike postavili naši narodi in njihovo vrhovno vodstvo. Vsestransko in po skrbno pripravljenih načrtih se je začela splošna dejavnost za uvajanje in proučevanje nove vojne tehnike. Razen tega so se naše enote morale kar hitro navaditi na življenje v vojašnicah. Prihajali so v naše vrste iz leta v leto novi tovariši, ki so se in se še danes učijo, kako se je treba boriti in ljubiti svoje ljudstvo in domovino. Mnogi izmed njih so prihajali z njiv in tovarn, nepismeni, a vendar so se v kratkem času razen drugega tudi to naučili. Ko so se vračali na svoje domove, niso bili nič več neizkušeni in neuki v življenju kot poprej. Pri delu in učenju vse naše pripadnike vodi ena edina misel: naučiti svojega sotova-rlšr.. da zavestno in visoko disciplinirano Izpolnjuje vse svoje naloge, zavedajoč se, da s tem, ko Izpolnjuj'' naloge svojega starešine, izpolnjuje hkrati naloge svojega ljudstva. Vse to se lahko izvaja samo takrat, če smo tudi politično prepričani, da je le tako prav In da je to vse potrebno in v prid nas vseh. Letos ima praznik Jugoslovanske ljudske armade še poseben pomen. 40. obletnica KPJ oziroma ZKJ in SKOJ jr ie bolj izpopolnila delovne in strokovne programe dela v vseh enotah naših oboroženih sil. TI programi so se ne samo kvantltetno, pač pa kvalitetno Izboljšali tako na ideo-loško-političnem kot kulturno-prosvetnem področju. Se prav posebno velik korak je storjen na vojno-strokovnem izpopolnjevanju svojih vrst. Pred pripadnike naše armade se vsak dan postavljajo nove, bolj in bolj natančne In za- pletene naloge. Uvajanje novih, sodobnih tehničnih izumov, kakor so atomska ali hidrogenska bomba, bal is tirni Izstrelki, razne vrste raket, biološka sredstva in elektronske naprave, terjajo od starešinskega in vojaškega sestava, da vsestransko sledi in proučuje, kako se praktično uporabljajo ti novi izumi v vojne namene, kakšna je možnost za zaščito svojih enot in ostalega prcbivalsiva v primeru nove vojne katastrofe. To je težka in odgovorna naloga, ki Jo uspešno rešuje s skupnimi napori celotni sestav naše armade. Vsako politično in gospodarsko akcijo ali ukrep skrbno prouči sleherni, ki živi in dela v tem velikem delavnem in enotnem kolektivu. Pri mnogih velikih novih objektih, ki Jih je v socialistični izgradnji zgradila ljudska mladina naše dežele, ima velik delež tudi naša armada. Železniške proge, avtomobilska cesta In še več drugih pomembnih objektov za naše gospodarstvo so skupno delo prav zares vse mladine Jugoslavije, saj tudi našo armado večidel tvorijo ravno mladi ljudje. Teh akcij smo se udeležili tako z ljudmi kakor tudi s stroji. Razen tega se naše enote množično, vsaka po svojih močeh in potrebah, udejstvu-jejo v raznih lokalnih akcijah, kakor so postavljanje spomenikov padlim borcem NOV, urejevanje parkov in športnih objektov, ki služijo razvijanju telesne kulture naše mlade generacije. Prav letos Je bilo zelo veliko storjenega pri pospravljanju poljskih pridelkov in je s tem naša pomoč gospodarstvu zelo velikega pomena tako v materialnem kakor tudi v moralnem pogledu. Sedmi kongres ZKJ je postavil nove smernice za nadaljnje delo in razvoj naših oboroženih sil. S tem, da je kongres posvetil toliko pozornosti naši armadi, je očitno, kako skrbi ZKJ tudi danes za obrambo socialistične neodvisnosti, kakor je skrbela takrat, ko so se porajale njene prve enote v teku NOB. Se mnogi neurejeni mdenarodni odnosi zahtevajo, da je tudi obrambna moč naše socialistične neodvisnosti takšna, da lahko kljubuje vsakemu, ki bi ogrožal našo svobodo. To, da se vsestransko pripravljamo, ko se vestno in intenzivno učimo, ne pomeni d.' hočemo kogar koli ogrožati. Nikakor ne. S tem izpoln.. i Jemo samo naloge svojega ljudstva, ZKJ In nalof^v'^ )ih Jih postavlja, pred nas naš veliki učitelj in vodite«J tovariš Tito. V programu ZKJ, ki je bil sprejet na sedmem kongresu, je napisano tudi tole: »Nadaljnja krepitev vseh faktorjev, ki zahtevajo borbeno pripravljenost In njen socialistični značaj, predvsem njeno neločljivo povezanost z interesi In življenjem ljudstva, je pomemben pogoj za nadaljnjo krepitev Jugoslovanske ljudske armade.« Ta postavka jasno govori, kakšna mora biti tudi v bodoče naša armada, da bi ostala v službi svojega naroda In tako bila v resnici zanesljiv čuvar neodvisnosti in suverenosti socialistične Jugoslavije. VID JERIC podpolkovnik jla Ob letošnji žetvi pšenice In obiranju koruze je na tisoče pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade pomagalo kmetom, državnim in zadruinim posestvom, da so pravočasno pospravili isred-no bogato letino. Kakor vedno, tako je tudi tu naša ljudska armada pomagala svojemu ljudstvu Pred novoletno jelko iliniMlilllMll!! ' ■ Leto se nagiba h koncu in že živimo v pričakovanju Dedka Mraza in praznovanja novoletne jelke. Začeli smo pripravljati darila, organizirati prireditve, da bo naši mladini ob njenem prazniku kar najbolj prijetno. Mladi rod ga pr*čwkv-je' -z i'jHk&rfr- -Ptueljerv in mnogimi upi, zato mu pripravimo v šolah in drugod res najlepše in najboljše. Novoletno jelko praznujemo ie nekaj let in pridobili smo si za organizacijo že dragocene izkušnje. Doslej so skrbele za ta praznik razne organizacije in ustanove, premalo pozornosti so mu pa posvečali v družinah. Vse premalo je združeval starše in otroke, sorodnike in prijatelje v toplem družinskem krogu. Ce bomo odrasli silvestrorxili v raznih Požar v Črnomlju V torek zjutraj, okoli 2. ure, je Izbruhnil ogenj v novem cr norrua ljskem gradu, kjer ima svoje prostore občinski ljudski odbor. Ogenj je zajei ves južni del ostrešja. Črnomaljskim in okoliškim gasilcem je uspelo ogenj dokaj hdtro lokalizirati in zadušiti. Požrtvovalnim prebivalcem in pripadnikom JLA gie zahvala, da je bila 'sa oprema „ celotn'm arhivom pravočasno rođena- V času, ko smo prejeli telefonsko obvestilo, vzroke požara ie raziskujejo. Prve ocene kažejo, da bo škode približno 12 milijonov dinarjev. Ostrešje ni gradu boćto verjetao obnovili že do konca tedna. P. B. Pomoč SZDL vasi Nož razvoj terja hitrejše uveljavljanje socialističnih načel tudi v kmetijstvu Pretekli teden Jt bilo v LJubljani izredno pomembno posvetovanje o socialistični politiki na vasi, ki ga je sklicalo predsedstvo Glavnega odbora SZDL Slovenije. Dnevni tisk je o poteku ^posvetovanja, poročilih, razpravi in sklepih obsežno poročal. Iz obširnega gradiva, s katerim morajo osnovne organizacije SZDl seznaniti vse delovne kmete, delovne kolektive družbenih posestev in zadrug Skrb za kadre 21 strokovnih šol v okraju, ki nam dajejo prepotrebne kadre, dobesedno životari. Letos spomladi je bila spremenjena uredba o delitvi sklada za kadre. Gospodarskim organizacijam je po novi delitvi ostalo 40 odstotkov tega sklada, torej največji del, za njihovo uporabo. Detež okraja se je na ta račun zmanjšal za 20 odstotkov. Ker je bil proračun okrajnega rh'n U: zo k<*-dre izdelan pred to spremembo, je v proračunu nastal primanjkljaj skoraj 14 milijonov dinarjev. Vsa razpoložljiva sredstva so bila zato usmerjena v gradnjo vajenske šole v Novem mestu. Kljub pomoči republike (34 milijonov) znaša primanjkljaj konec leta še vedno 20 milijonov dinarjev. Vajenska šola je stala 82 milijonov, 16 milijonov in pol pa je bito porabljenih za odkup zemljišč, pripravo načrtov, pomoč strokovnemu šolstvu in za dotacijo Zavodu za izobraževanje odraslih. Slika za leto 1960 je še bo}} ialostna. Po planu potrebuje Okrajni sklad za kadre 181 mi-Ujonov, ustvarjenih bo pa le m milijonov. Preostalih 153 milijonov 500 tisoč bo treba dobiti od republike, okraja, občin in gospodarskih organizacij. Gospodarske organizacije letos niso bile pripravljene na tako veliko udeležbo pri skladu za kadre, saj jim je po novi uredbi dodeljenih 40 odstotkov tega sklada. Člani zbora proizvajalcev so na zadnji seji položaj po daljši razpravi ocenili in prtili do zaključka, da je rešitev iz zagate mogoča le z združevanjem sredstev. Majhna podjetja ustvarjajo majhne zneske 40 odstotkov sklada in teh sredstev ti* morejo koristno .uporabiti. Večja podjetja res ustvarjajo večje zneske, toda uporabljajo jih vsako v svojem okviru večinoma za razne strokovne tečaje. Stroški takšnih tečajev bi se zmanjšali, če bi jih prirejali za več podjetij iste stroke skupaj. Zato je zbor proizvajalcev sprejel priporočilo, naj gospodarske or-ganizacije od svojega dela sklada za kadre odstopaio polovico okrajnemu t skladu, 30 odstotkov porabijo same, 20 odstotkov pa dajo na razpolago centrom za izobraževanje odraslih. ter celoten aktiv Socialistične zveze, smo dobili dovolj napotkov za nadaljnje delo naše organizacije. 1 Popolnoma odveč bi bilo spra. Sevanje; kaj delati? Sklepi dvodnevnega posvetovanja v Ljubljani jasno govore, da je treba za hitrejši napredek in za uveljavljanje socialistične politike ni vasi posvetiti vse naše moči, vso našo odgovornost in vso skrb zavestnih sil. Vsakdanja praksa nam potrjuje, da dosedanji razvoj proizvajalnih sil našega družbeno - političnega in gospodarskega sistema ne samo omogoča, temveč terja hitrejše in doslednejše uveljavljanje socialističnih načel tudi za preobrazbo kmetijstva. Prav organizacije SZDL morajo kot osnovni nosilci uresničevanja naše nove družbene stvarnosti razviti na tem področju najširšo aktivnost. Iz posvetovanja in njegovih sklepov Je popolnoma razvidno, da moramo politično delo na vasi poglobiti, saj lahko prav to mobilizira vse naše ljudi za uresničevanje zdaj dobro znanih nalog. Pomembno pomoč morajo organizacije Socialistične zveze nuditi zlasti ljudskim odborom in njihovim organom. Od njih je namreč močno odvisno nadaljnje usposabljanje kmetijskih zadrug in družbenih posestev. Ljudski odbori morajo kot nosilci oblasti čimprej usposobiti svoje organe in sebe z« uveljavljanje socialistične politik« na vasi. Prav tako naj se poveča pri razvijanju socialistične zavesti podeželskega prebivalstva delež kulturno -prosvetnih drušlev, organizacije Ljudske tehnike, strokovnih družtev, ljudskih univerz itd. Zdaj je čas, da temeljito preštudiramo vse gradivo IX. plenuma SZDL, posebno pa še referat tovariša Kardelja. Akti- visti SZDL, zadružni ta strokovni delavci bodo tako dobili zaželeno ideološko razgledanost, s čemer bodo *aže reševali zamotana vprašanja pri graditvi socializma na na«šem podeželju. S prepričljivimi dokazi bodo lahko vse bolj navajali delovnega kmeta k aktivnemu političnemu uveljavljanju, da bo tudi v prihodnje prispeval glavni delež k socialistični preobrazbi vasi ln h graditvi socialistične družbe. Posvetovanje ln razprava sta odmerila nadaljnjemu razvoju Krmelj: 106 tisoč ton premoga 106 tisoč ton premoga so nakopali rudarji rudnika Krmelj leto« do 3. decembra i„ izpolnili letni plan. de poseben uspeh predstavlja ta številka zato, ker Je to doslej največja proizvodnja v 150 letih obstoja krmelj-skega rudnika. Rudarjem v Kr-melju Čestitamo! Kot pravijo, bodo do konca >eta nakopali namesto planiranih 106.000 ton, kar 114 tisoč ton premoga in presegli letni plan za nekaj več kot 7 odstotkov. Za 14 odstotkov so povečali tudi storilnost dela, Planirani učinek je bil 1 tono premoga na moža, vsak rudar pa ga je izkopal 1 tono 140 kg na dan. Vreme za čas od 17. decembra, do 27. decembra. Manjše padavine so možne, predvsem okrog 17. In 22. decembra. Drugače bo v glavnem suho vreme, s pogosto meglo v nižinah, ponoči, a v krajih z meglo tudi podnevi, povečini s uekaj stopinj pod ničlo. Sicer milo vreme. Dr. V. M. In utrjevanju organov delavskega in družbenega upravljanja na kmetijskih posestvih in v zadrugah njun delež, o spodbudnem nagrajevanju, vlogi družbenih posestev, večanju kmetijske proizvodnje, socialistični kooperaciji, dajanju zemlje v zakup, vlogi mladine in kmečkih žena, 0 vedno večjih zahtevah po sposobnem družbeno političnem in strokovnem kadru — o vsem tem je bilo na posvetovanju povedanih tolik0 spodbujnih, razveseljivih pa hkrati tudi zelo odgovornih misli in nalog, da morajo o njih vsa vodstva naš-h organizacij temeljito razpravljati. Naloge, ki smo jih postavili našemu kmetijstvu z.a prihodnje leto, so tako obsežne in pomembne, da bodo terjale od vseh nas največje napore. Od njihove uresničitve pa je odvisna zgraditev socializma na vasi. lokalih in dvoranah, posvetimo večer ali popoldne dan prej tudi svojim' otrokom, čeprav jih bo Dedek Mraz obiskal tudi izven doma. Pogrnjena miza pod domačo novoletno jelko, topla soba ali kuhinja, praznične obleke, okrašena jelka, ptfaofcn&st očeta im matere, ki se jima ta večer nikamor ne mudi, skrivnosten obisk Dedka Mraza in njegova, čeprav skromna darila, bodo v otroških srcih vzbudila nepopisno veselje. Za tak, samo njihou večer, bodo hvaležni in srečni; laže in bolje bodo tudi sledili vsem vzgojnim prizadevanjem. Obračamo se tudi na delovne kolektive, sindikalne podružnice, delavske svete in upravne odbore, zadruge, društva, šole, ustanove in vse prijatelje otrok, da po svojih močeh prispevajo k praznovanju in z izkušnjami pomagajo bogatiti ta otroški praznik. Pomagajmo mladini pri pripravah za kulturne programe in ureditve prostorov! Razvijmo jim pri tem delu ustvarjalnost, domišljijo in iznajdljivost! Poskrbimo, da bodo na teh prireditvah sodelovale tudi naše najboljše kulturno-umet-niške skupine! Zavzemajmo se za kolektivna darila! Vsi darovalci in organizatorji obdarovanja naj se zavedajo, da bodo kolektivna darila še bolj spodbudila otroke in mladino za delo v krožkih, klubih, seko'jah, podmladkih, zadrugah in vseh organizacijah, ki otroke in mladino vključujejo! Z vsakoletnimi kolektivnimi darili se bodo znatno povečale zbirke iohkih učil in pripomočkov, šolskih knjižnic m rekvizitov za uspešno raz-vljomje svobodnih dejatmesti trt šolskih zadrugah Korstrut se lahko povečajo naloge šolskih in mlečnih kuhinj. Posamično obdarovanje prepustimo otrokom, sorodnikom in prijateljem, da tako pomagamo razvijati novoletno jelko tudi kot družinski prazn.k! Ne smemo pozabiti otrok, ki to v bolnišnicah in domovih, tudi tem naj velja naša skrb! Pridružujemo se klicu Društva prijateljev mladine Slovenije in prosimo, da pripravljalni odbori pasuete vso skrb tudi zunanjemu videzu mesta in vasi, ki naj bodo primerno okrašene fn razsvetljene. Trgovine in ostali obrati naj bodo založeni v dovoljni meri z vsem, kar želijo kupiti starši in darovalci kolektivnih daril! Vsem mladim ljudem in vsem tistim, ki bodo veselje pripravljali, želimo mnogo uspehov in nešteto prijetnih trenutkov pod novoletnimi jelkami! SOCIALISTIČNA ZVEZA IN PRIJATELJI MLADINE Rekordna proizvodnja papirja Kolektiv tovarne celulozo ta Papirja Djuro Salaj v Vidmu-Krškem je navzlic letnemu remontu dosegel v oktobru zelo zadovoljivo blagovno proizvodnjo. Ta mesec so v lovarnl izdelali 4411 ton kdelkov, /rednih 480 milijonov dinarjev-Posebno so se postavili papli. ničarji, saj so v oktobru izdelali kar 2980 ton papirja, kar Je največja mesečna proizvodnja, odkar je papirni stroj leta 1*55 stekel. Proizvodnja na uro se je na papirnem etrolu povečala že na 4223 kg. V tovarni so zadnje mesece močno /manjšali Itev 1 lo nadur, saj so jih znižali od povprečno 11 tisoč na 4200 ur na mesac. Nov način kolektivnega nagrajevanja zelo ugodno vpliva na večjo proizvodnjo, ^a boljši poslovni uspeh podjetja ln na mecbebojne odnose. M. Ocenievanie stanovan Ocenjevanje stanovanj Je te dni v naišem okraju v polnem teku. Po dosedanjih podatkih bodo morali oceniti 6557 na-jemniških stanovanj in 3118 lastniških. Ze prvi dan so ocenili okoli 800 stanoMinj, do torka pa po nepopolnih podatkih že okoli 2000. Največ so KANIŽARICA PRIZADETIM TRZICANOM Zaradi zemeljakegd plazu n ostalo v Tržiču precej 'ju 1* brez strehe. EvakiurMncem bo treba precej pomoči. predn<* b< njihovo življenje rpet reda steklo. Ustanovljen K' poeco«r, odbOT za pomoč. Ruo.rrjl iz Ka nliarlce so poslali nvakuirai-cem vagon premoga. doslej naredili v občinah Brežice, Videm-Krško in Senovo, medtem ko so v Sevnici pričeli ocenjevati šele v torek. Prav bi bilo, da bi občine redno pošiljale poročila o popisovanju, kar doslej niso. PRIHODNJA ŠTEVILO Dolenjskega lista bo izšla kot novoletna številka v torek, 29. decembra. Zaradi priprav te razširjene številke in zaradi tehničnih razmer v tiskarni naš tednik v četrtek, 24. decembra, ne bo i zid. Stenski koledar sa leto 196o bomo razposlali vsem našim ndforntkom z novoletno številko. Prebivalcem občin Brežice, Senovo, Sevnica in Videm-Krško! Vse člane Socialistične zveze in druge državljane, ki so danes dobili na vpogled DOLENJSKI LIST in nanj š« niso naročeni, vabimo v vrst« rednih naročnikov ln bralcev okrajnega glasila SZDL. Vsi pismonoše v Spod. Posavju Imajo naše naročilnice in zbirajo nove naročnike. Pridružit« se tudi vi sedanjim 13.900 naročnikom Dolenjskega lista, ki vas bo vsak teden seznanjal z najnovejšimi dogodki, novicami, uspehi In problemi socialistične graditve v novomeškem okraju. Uredništvo in uprava DOLENJSKEGA LISTA ZUNANJEPOLITIČNI T E D t" H S k I PREGLED O bodočem gasilskem domu ¥ Novem mestu V petek, H. decembra je bila ▼ Novem mestu seJa sveta za noiranje zadeve OUO. Rasen člamv 6veta s© je seje udeležil tudi predsednik (ObLO Novo mesto Maks Vale ijn predstavniki Okrajne gasili,'ke zveze. Med dugim so razpra\ nJal1 tudi o gra* j gasilskega a< \>tna P1*5" stovoljt gasilske e • J'**- in o predlogu predloga r poklicnem gasilskem "odu. f3 Nov okn 1 p „4 dom, ki bo stal predV1W*"(a na sedanjem novomeškem sejmišču ob Lo-čenski cesti, na.j bi imel garaže, pomožne oziroma servisne delavnice, pisarne, prostore za reševalno službo, civilno zaščito % ostale sluibe ter spalnice in jedilnico za dežurne gasilce. V razpravi Je bilo poudarjeno, naj bi v servisni delavnici delali mehaniki — člani poklicne gasilske enote, ki bi bili v primeru &terma takoj na mestu in pripravljeni za odhod na kraj požara. Ta delavnica bi tudi popravljala avtomobile, brjzgal- ne ln druge stroje za vse gasilske enote v okraju. Razpravljali 6o Še o možnosti, da bi organizirali posebne krojaške ln čevljarske delavnice, kjer bi delali tudi krojači oziroma čev-ljarji-gasilci prvenstveno za gasilce lz vsega okraja, lahko pa tudi za prebivalstvo. Sklenili so še, da bodo začeli za gradnjo doma zbirati prostovoljne prispevke gospodarskih organizacij in privatnikov. Osnutek načrta za novi gasil- ski dom je napravljen, treba je izdelati še načrte *n Jih predložiti revizijski komisiji. Investitor bo občinski ljudski odbor Novo mesto, gradnja bo- pa stala okoli 100 milijonov dinarjev. Za uresničenje tega načrta bo skrbela tudi na aeji izvoljena operativna komisija, v kateri &o zastopniki Okrajne gasilske zveze, Tajništva za notranje zadeve in gradbeniki; komisiji bo pri delu pomagala še Republiška gasilska zveza. Posvet sindikata zdravstvenih delavcev V soboto je bilo v dvorani socialnega zavarovanja v Novem mestu posvetovanje sindikata zdravstvenih delavcev, Katerega Je pripravi] Okrajni sUi-d i kalni svet Novo mesto. Razpravljali so o vlogi in nalogan sindikata zdravstvenih delavcev Zapiski iz beležniee s seje obeh zborov ObLO Sevnica V petek 87. novembra sto *lL 0 nadaljnjem poteku tega začaranega kroga. 0 Samo še odkrito besedo za-0 družnikoml Ce vodstvo za-9 druge ni znalo gospodariti, % ni krivo samo, temveč so za 0 tako stanje krivi tudi za-Q družniki sami. Znani so po- Sdatki, da je toliko in toliko živine bilo prodane mimo 0 KZ, da je odkup lesa zajel M le 30% količine, ki Je bila m prodana, da je ... itd. itd. 2 Zadruga nt zato, da jo mol-0 zemo, temveč mora' postati :resnično naš zadružni ongan, okoli katerega se zbiramo :vsi, ki imamo opravka 6 kmetijstvom. To je gospo- Sdarska organizacija, taka, ki nam pomoga, vendar ni soci- «ailni zavod! Možje, v roke material s 0 plenuma Glavnega odbora 0 SZDL in poglejmo, kaj vse % kih, kot Je studenska, plse # tami Na večje površine! TRGOVSKO PODJETJE »R 0 G«, NOVO MESTO SPOROČA, DA BO LETNI POPIS BLAGA PO NAVEDENEM RAZPOREDU: TEKSTILNI ODDELEK (metrsko blage) od 24. do 81. decembra TEKSTIL - kratka roba In galanterija od 28. do 31. decembra PREHRANA 30. decembra POSAMEZNI ODDELKI MED POPISOM IZDAJALI BLAGA. NE BODO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM 2 E L I M O SREČNO NOV0 LETO! Okrajna zadružna zveza Novo mesto te dni sklicuje konferenco z upravniki kmetLjsklh zadrug po področjih poslovnih zvez. Na teh konferencah obravnavajo predvsem problematiko in metode deia rrl realizaciji proizvodnih načrtov m priprav© na volitve v upravne odbore. Kljub temu, da je bil v jesenski setvi dosežen še kar do. ber uspeh, je opaziti še precej pomanjkljivosti. Te Izvirajo predvsem iz premajhne uporabe agrotehnike. Tako je bilo na primer le okoli 30 odstotkov vseh zemljišč strojna obdelanih Dalje je preveč razdrobljenih zemljišč, saj odpade r,a 2.156 ho zemljišč, kolikor je, bilo posejanih z italijanskimi vrstami pše niče v kooperaciji, kar 7 tiseč parceli To pomeni, i>h.i *_ „«j„_ tere druge kraje ln se zanimal za naSo Industrijo ln kmetijstvo. B Ameriški zunanji minister Christlan Herter je na tiskovni konferenci povedal, da so se poslabšali odnosi med Kubo in ZDA. Očital je kubanski vladi, da se noče razgovarjati o problemih, ki so povzročili tak-Ben položaj. ■ Na Cejlonu je prišlo do reorganizacije vlade, ki je razpisala parlamentarne volitve za marec prihodnjega leta. Po smrti bivSega ministrskega predsednika Bandaranaika 2fl. septembra letos se Je položaj na Cejlonu vedno bolj slabšal. Javnost nI bila zadovoljna s preiskavo proti krivcem atentata na Bandaranaika, opozicija v parlamentu pa je spravljala vlado v vedno hujši položaj. Vlada Je pred kratkim razpustila parlament, predsednik vlade Dahana.Jake pa je izstopil Iz vladne stranke in misli na prihodnjih volitvah nastopiti z novo stranko. ■ Britanski minister za kolo-nlle MacT^eod Je odpotoval prvič, odkar Je prevzel dolžnosti ministra za kolonije, v Afriko. Obiskal bo Kenijo, Tanganjt-ko. Ugando ln Zanzlbar. ■ Drugi del Šeste Izmene Jugoslovanskega odreda, ki Je bil v r.cstavu čet Združenih narodov v Egiptu, se Je vrnil v domovino. tem tednu nabiramo Rastlino kop!tnika s korenino (75 din), jeternika (150 din). Korenine beladone (140 din), arnike (350 din), srčne moči (200 din), regrata rumenega (125 dinarjev). Lubje češminovih korenin (320 din), češminovih palic (65 dinarjev). KMETIJSKA ZADRUGA Š K 0 C J A N PRODA KROŽNO 2AGO Pri nakupu ima prednost družbeni sektor S 1200 kg tobaka na ha bomo pridelali predvidoma do leta 1680, medtem ko ga pridelamo zdaj po 858 kg na ha. Proizvodnja tobaka pa se bo občutno povečala ln ga bomo pridelali leta 1080 — 80.000 ton letno, za razliko od leta 1050. ko smo ga pridelali 53.000 ton. Površine, zasejane s tobakom, «e bodo povečale od 39.000 ha n* 70.000 ha. ta Jugoslavija bo prihodnje leto z novimi turističnimi vlaki b^'Je povezana z evropskimi turističnimi sredliči. Tako bodo vozllt posebni vlaki enkrat tedensko med Londonom ln Rsko, Salzburgom, Bedakom m Reko. ter Dunajem in Splitom. Razen teh pa bodo vozili turiste m«d Dunajem ln BekS vsakih 14 dn; še posebni vlaki. 8 4—_ Oblikujmo pravi lik šoferja Šoferji ln avtomehaniki, člani novomeške podružnice Združenja šoferjev In avtomehanikov so podali obračun svojega dela na občnem zboru v nedeljo 13. decembra. Sejno dvorano OLO so napolnili do zadnjega količka. Kot predstavnik republiškega odbora je iz Ljubljane prišel Jože Okoren. O delu organizacije je poročal predsednik podružnice Franc Krhin. Po poročilu se Je razvila razprava. K besedi se je ogla-ailo majhno Število prisotnih, toda kljub temu je bila razprava plodna in je osvetlila vrsto vprašanj, ki se pojavljajo v Šoferskem in avtomehaničar-ikem poklicu. Sodeloval je tudi predstavnik republiškega odbora Jože Okoren ter poudaril, da je novomeška podružnica •na najboljših v Sloveniji, Cestni promet narašča In prav zato raate vzporedno s tem tudi vloga ter moralna in materialna odgovornost šoferjev. Skrb ea Človeka je ena osnovnih nalog vsake družbene ln strokovne organizacije. Združenje šoferjev In avtomehanikov opravlja to nalogo na dva načina. Skrbi za strokovno rast voznikov motornih vozil, ko jih »proti seznanja s tehničnim razvojem vozil, spremembami predpisov o cestnem prometu ter z drugim. S tem hkrati skrbi za človeka, uporabnika cestišča. Bolj ko poznajo šoferji strokovno plat svojega poklica, manj b0 nesreč na cesti, to pa pomeni 6krbetl za človeka. Šoferska služba je zelo odgovorna in hkrati naporna. Ostali državljani je ne poznajo dovolj, zato je pogosto ališati razne pikre opazke na račun šoferjev, ki niso vedno upravičene. Združenje zato seznanja ostale državljane b težavami obeh Poklicev in Jim predstavlja šoferje In avtomehanike kot vredne člane naše skupnosti. Zaradi napornosti šoferske sluibe skuša doseči skrajšanje delovnega staža za upokojitev in osemurni delavnik, ki v šoferskem poklicu še ni uveljavljen. Avtomehaniki so sorazmerno »labo pla* čani. Tudi njihov poklic je odgovoren in zdravju škodljiv (različni hlapi, popravila na prostem, delo ob vsakem času in podobno). V želji prevoziti čimveč kilometrov in zaslužiti čimveč, šoferji pogosto precenjujejo svoje moči, ki jim iz-podkupujeJo zdravje in utrujeni povzročajo nesreče. Prav zato skuša združenje doseči uveljavitev naštetih pravic tudi v šoferskem poklicu. Odnos do organov prometne varnosti ni vedno najboljši, so ugotovili v razpravi. Šoferji bodo svoj odnos spremenili, saj jim prometna milica pomaga, ko skrbi za red na cestah 'n tako zmanjšuje število nesreč. Tudi odnos do alkohola se je pri poklicnih šoferjih znatno Izboljšal. Še vedno ga morajo Izboljševati s samoodpovedjo. Mnogo slabše je v tem pogledu pri šoferjih amaterjih, saj število prometnih nesreč, ki Jih povzročajo ti v vinjenem stanju, iz dneva v dan raste. Pogovorili so se še o tem, da bodo vozniška dovoljenja v bodoče dobili le ljudje, ki bodo opravili obvezni strokovni tečaj. Samopomoč na cesti mora postati splošen pojav. Ko Šofer brzi z vozilom po cesti in vidi kolega, ki je zaradi napake na vozilu obstal in si ne more pomagati, naj ustavi in mu ponudi pomoč, v ta namen bodo uvedli knjižice samopomoči. Vanjo bo vsak šofer vpisal evidenčno številko vozila, kateremu je nudil pomoč. Sklenili »o še, da bo upravni odbor podružnice odslej določal porotnike iz vrst šoferjev za razprave o cestno prometnih prekrških. Nekatere sodb« doslej namreč niso bile najboljše, ker tako sodnik kot porotniAki kader ni dovolj poznal strokovne plati šoferskega poklica. Združenju šoferjev ln avtomehanikov želimo pri njegovem nadaljnjem koristnem delu kar največ novih uspehov! Zbori volivcev v črnomaljski občini V preteklem mesecu so bili zbori volivcev po vsej črnomaljski občini. Za te zbore Je pomembno, da so bili vsepovsod razmeroma dobro obiskani. Volivce Je zanimalo marsikaj in zato je bil potok sestankov zlasti) ponekod zelo živahen — sicer pa kako bi ne bil spričo pestrega dnevnega reda, ki je zajel poročilo o delu krajevnih odborov, o gospodarskem razvoju občine ter smernicah družbenega plana za prihodnje leto, o stanovanjski reformi in o racionalnem izkoriščanju zemljišč. Poleg tega so na območju občine izvolili tudi fi poravnalnih svetov. Na večini zborov so bila poročila krajevnih odborov zelo pičla ln preslabo napravljena, kar priča, da se člani krajevnih odborov velikQ premalo zavedajo svoje funkcije, prebivalstvo ne vidi v odboru organa, kateremu določa mesto ln upravifeuj« njegov obstoj naše NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Prejšnji teden je bilo v Ljubljani veliko posvetovanje Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Delegati in gostje iz vse Slovenije so razpravljali o kmetijstvu v naši republiki. Dejstvo je namreč, da napredek v kmetijski proizvodnji ne more biti nekakšna ločena gospodarska dejavnost, ki se tiče le kmetijskih strokovnjakov in zadrug ter poslovnih zvez. Narobe! Napredek kmetijstva je stvar, ki se tiče vseh, saj so povsem dozoreli politični in gospodarski pogoji za še večjo proizvodnjo in hitrejšo socializacijo vasi. Stvar se tiče vseh predvsem zaradi tega, ker napredek kmetijstva lahko pomeni tudi splošen gospodarski napredek, zlasti pa je lahko velik prispevek k povečevanju življenjske ravni. Letos na primer smo pridelali toliko žita, da nam ga ne bo treba uvažati. 30 milijard dinarjev bomo lahko uporabili za nakup drugih proizvodov namesto za žito, toliko smo zanj potrošili prej. 2e samo to Je velik prispevek k povečanju življenjske ravni. Toda dvig življenjske ravni v mestih In središčih nI odvisen le od tega, koliko več bomo pridelali na posestvih, marveč tudi od tega, koliko več bodo pridelali kmetovalci, združeni v zadrugah. V Sloveniji živi Tudi ceneje! od dohodkov lz kmetijstva Ie še SS odstotkov prebivalcev. Vendar pričakujemo, da bo prav teh 33 odstotkov prebivalstva veliko prispevalo k boljšim življenjskim pogojem v mestu. Od njih pričakujemo več tržnih viškov. Seveda bo tak odstotek kmetovalcev uspel boljše prehranjevati veliko večji odstotek delavcev le takrat, če se bo otresel zaostalega načina kmetovanja. S primitivnim kmetovanjem to ne bo Slo, Z naprednim pa je to povsem uresničljiva naloga. V drugih deželah, da smo še bolj določeni, v Ameriki na primer, preživlja vse prebivalstvo samo 12 odstotkov kmetovalcev. Gotovo, da uspejo to samo z intenzivnim, visoko donos-^ nim kmetovanjem. Kot rečeno, vas tega ne bo zmogla s primitivno proizvodnjo in prav gotovo bo na slabšem tisti kmet, ki bo pridelal zelo malo na hektar, kajti tudi tu bo povečanje standarda čedalje bolj odvisno od večje proizvodnje in od prodaje za trg. To se bo uveljavilo še bolj zaradi tega, ker bomo že v prihodnjem letu porabili velika sredstva za pospeševanje proizvodnje na kmetijskih posestvih in preskrbovalnlh središčih v bližini industrijskih naselij. Na posvetovanju so ugotovili, da smo v letošnjem letu dosegli izredno pomembne uspehe. Našim bralcem so številke o pridelanih količinah že več ali manj znane. Toda v prihodnjem letu ne bo šlo samo za količine. Poleg, rekli bi »količinske bitke«, bomo morali začeti Se bitko za čim nižjo ceno proizvodnje. Tako na primer imamo zadruge, kjer so pridelali kilogram pšenice za 20 din. imamo pa tudi take, kjer je kilogram stal 40 dinarjev. Poznamo primer, da sta dosegli enak pridelek zadrugi, kjer so porabili v prvi 800 kg umetnega gnojila na ha, v drugi pa kar 1500 kilogramov. Tndl pri proizvodnji mleka so razlike zelo velike. So kmetovalci, ki jih stane liter mleka 18 dinarjev, so pa tudi taki, ki celo s 40 pa tudi 50 dinarji ne zvozijo. Prav gotovo, da že te razlike v cenah pri pridelovanju kažejo, da imamo v tem pogledu še ogromne rezerve. Enake količine lahko pridelamo ob neprimerno nižjih stroških in verjetno ni treba prav nikogar še posebej prepričevati, da bodo imeli od tega koristi predvsem kmetovalci in seveda, tudi družba. Konec koncev bo tudi borba za nižje proizvodne cene lahko velik prispevek k izboljšanju življenjske ravni delavcev, ki žive v mestih. Takih proizvodnih nalog in znižanja cen v proizvodnji pa posamezni kmetovalec ne bo mogel doseči. Te naloge odpirajo novo pot kooperaciji, kajti tudi tu nam ne gre za število hektarjev, ki jih združujemo, pač pa predvsem za to, koliko bodo v zadruge, ki so žc uvedle kooperacijo, proizvajali za trg in koliko bodo pri tem uspele znižati ceno za kilogram posameznih proizvodov. Tudi zadruge bi se morale vključiti v prizadevanja za izboljšanje preskrbe. Mimo zadrug pa se bodo morali zanimati za pospevešavnje kmetijstva tudi proizvodni kolektivi. Prav tako kot so namenili sredstva za stanovanja, bi jih lahko namenili za organizacijo preskrhovalnih središč, ker bo to lahko zelo lep prispevek k dvigu življenjske ravni. Jeseniški delavci na primer so že dali sredstva za ureditev farme, kjer bodo redili piščance. Prepričani smo, da bodo že letos ugotavljali, da so denar dobro naložili in tako so delali tudi v nekaterih drugih krajih, zlasti v Celju so v tem pogledu dosegli že lepe uspehe. K posvetovanju o kme-Hjfetvu se bomo prav getov o 5e povrnili. vsestransko uveljavljeno u-pravljanje. Volivci se veliko premalo zavedajo pomembnosti teh odborov in večkrat popolnoma odvečno potujejo v posameznih vprašanjih mimo krajevnega odbora ln krajevnega urada naravnost na občinski ljudski odbor. Na zborih je bilo preoej govora o nujnosti škropljenja sadnega drevja in s tem uničevanja ameriškega kaparja. Na žalost Pa se vsepovsod to potrebo le ugotavlja in veliko premalo Izvaja. Ravno z doslednim delom na tem področju bi lahko krajevni odbori dosegli velike uspehe, kajti samo ugotavljanje, da sadno drevje propada in nudi kmetovalcu vedno manj dohodka, ne bo rodilo uspeha. Poročilo o gospodarskem razvoju občine in o smernicah za prihodnje leto je nudilo bogato gradivo za razpravo. Mnogo je tarnanja — večkrat neumestnega — da daje občina premalo finančnih sredstev za popravila vaških potov. V nekaterih krajih je bilo namreč ugotovljeno, da je mogoče tudi z borno pomočjo precej urediti — seveda pa Je potrebno za to prispevati tudi svoj delež. Pregled potrošenj teh namenskih sredstev pa je pokazal, da je ponekod ostala dobronamerna pomoč občine neizkoriščena in se vaščani sploh niso lotili popravila svojih poti (kot je bilo to v naselju Bedenj). Za posamezne kraje bo potreba v novem proračunu predvideti sredstva za popravilo šolskih poslopij ln ureditev učilnic. V Adlešičih so tudi predlagali, naj bi se odkupilo zemljišče ob šolskem poslopju in se uredilo šolsko igrišče. Na Sinjem vrhu Pa želi prebivalstvo doseči možnost, da bi tudi otroci iz tega teakotnega predela mogli hoditi v osemletko na Vinici. V onih šestih naseljih v Črnomaljski občini, ki nimajo še električnega toka, si seveda žele skorajšnjo ureditev te pomanjkljivosti. V Dragatušu, Starem trgu, Miličih in Pavnovirih žele volivci, da bi jim občinski ljudski odbor priskočil na pomoč pri urejevanju pomanjkljivosti, na pokopališčih. Prebtvalatvo Starega trg* in ostalih naselij Poljanske doline želi, da bi imeli dvakrat tedensko (aedaj je le enkrat) avtobusno zvezv0 s Črnomljem, poleg tega pa naj bi v Starem trgu uredili splošno zdravstveno in zobno ambulanto, kateri naj bi poslovali za ta naj-oddaljenejši predel, v Bell krajini dvakrat tedensko. Marsikje j« povzročila nova stanovanjska reforma precej vroče krvi, kar Je v največji meri izviralo , prvotnega nepravilnega razumevanja posameznih določil novih uredb. Po podrobnejšem itoimačenj u rfjft-ličnih vprašanj so sprejeli vo-livoi to reformo z razumevanjem. Misliti ,nam pa da izjava udeleženca »bora volivcev v Tri-bučah, ki j« dejal, da se strinja, da tud,i kmet prispeva svoj dale* k povečanju nujno potrebnega stanovanjskega fonda; vendar naj bi veljalo to za v*e enako in naj tako kot J* on poskrbel za gradnjo svoje in sinove hiš«, prispeva svoJ delež tudi oni, ki zahteva od skupnosti udobno stanovanj«, sam si pa kupuje avto 1* nabavlja druge udobnosti. Kmetje »o v splošnem z zadovoljstvom sprejeli zakon o kmečkem zdravstvenem zavarovanju. V B«*l'mo ogledajo, odkupujejo pa jo potem v hlevih ali Izven sejmišča, največkrat v gostilni — mimo zadruge seveda. Tu se plača mnogo višja cena kot je dovoljeno, pri čemer se prodajalci in kupci poslužujejo vseh mogočih ma-hlnaclj. Več takšnih primerov je že bilo ugotovljenih ln so bili tudi prekupčevalci prijavljeni. Vendar pa s tem prekupčevanja ne bo mogoče odpraviti, ker se jim ob razmeroma nizki kazni, ki jo izrekajo sodišča za takšne prekrške, prekupčevanje še vedno izplača. Zato bi bilo treba vse prekupčevalce ln kršitelj t uredbe a- strože kaznovati. V tem smislu bi morale družbene organizacije vzgojno delovati med kmeti, ki sedaj na mnoge ukrepe, naperjene predvsem proti prekupčevalcem, gledajo nezaupljivo, kakor da škodijo njihovim koristim. Nemalo so za slabo udeležbo na dogonlh krive zadruge same. Dogoni bi bili lahko edini vir odkupa, če b; bilo v zadrugah nekoliko več resnosti in dobre volje po ureditvi dogo-nov tako, kot bi tržnim presežkom ln času ustrezalo, da bi komisije pravilneje klasirale ln da bj zadruge v odkupu na teh dogonlh poslovale Po pravilniku. Kmetijske zadruge namreč tržnih presežkov na svojem območju malo al! pa sploh ne poznajo. Prav tako se opaža, da komisije različno klaslrajo, posebno če je član komisije tudi mesar, ki se na drugi strani pojavlja kot kupec. Na splošno Je opaziti, da komisje v večini primerov ocenjujejo govedo na višjo klavnost. Drugi vzrok višje cene je tudi ta, da se običajno pojavi več kupcev kot pa je živine. V takšnih primerih seveda pride do prepira, kdo bo žival dobil, kmet Pa Izrabi priložnost in zahteva višjo klavnost. Potem tudi nI nič čudnega, da cfobi eden v roke potne liste, drugi pa medtem odpeljejo živino To se je pred nedavnim zgodilo v Trebnjem. Mesarija Novo mesto je dobila živino, Poslovna zveza pa potne liste. Poseben problem so tudi do-gonska mesta. Ponekod so do-gone sicer uveljavili na sejemskih prostorih, ostale zadruge pa jih organizirajo tam, kjer jim pač najbolj ugaja. To pa je običajno na cesti pred gostilno. Tak dogon sta Imeli pred gostilno v Bistrici kmetijski zadrugi Trebelno in Mokronog. Na dobro urejen sejmski prostor v Mokronog, ki je proizvajalcem tudi bližji, sta đe umaknili šele na opozorilo trž ne inšpekcije. Podobnih primerov pa je več. Trenutno je v okraju urejenih le 27 dogonskih mest, medtem ko jih bo treba 18 še urediti. Po mnenju tržne inšpekcijske službe je dogonskih mest preveč. Le-ti so prepogosti, kar predstavlja premajhno ponudbo in negativno vpUva »a utrdHev dogonov. Na drugI strani pa po- stavlja kupes pred določeno dejstvo, da na račun stroškov pristanejo na višjo ceno, ki Jo diktira proizvajalec ali jo določi kupec, če hoče govedo dobiti. Prav tako se dogaja, da Ima več zadrug Še vedno ločene dogone. To je posebej za govedo, posebej za teleta, prašiče ln podobno. Tako deljenje živine na dogon h še bolj negativno vpliva na samo udeležbo. Kmetijske zadruge se Izmikajo tudi sklepanju pogodb za dobavo klavne živine z raznimi mesarskimi podjetji Nekatere zadruge so sicer sklenile neke vrste pogodb« z mesarskimi podjetji ln »icer za vso odkupljeno živino. V pogodbi pa ni n kjer rečeno za , kakšno količino in v katerem času. Nekatere zadruge pa še tega niso sklenile in menijo, da je ustni dogovor dovolj. Nekoliko boljše je s sklepanjem pogodb * poslovnimi zvezami ln izvoznimi podjetji, vendar samo za prašiče, medtem ko je za govedo opaziti le nekaj primerov. Da zadruge ne gredo v sklepanje čvrstih pogodb s podjetji, s katerim bi bile vezane z določenim) penali. 1<» vzrok v tem, da zadruge svniega področja sploh ne poznajo v celoti. Še manj pa časovno in da meo uspele kmeta vezati na sebe, da bi spoznal, da mu le to najbolj pravično plačilo za nlegov* đelo. R. i. Stoletnica Darwinovega nauka o razvoju življenja Združevanje vaške mladine lz življenja in dela mladih zadružnikov v Dragatušu Naravoslovni krožek na učiteljišču v Novem mestu je 27. novembra priredil za vso mladino učiteljišča predavanja v proslavo DARVVINOVEGA jubileja. Iz referatov profesorja in dijakinj biologije V. letnika posnemamo: V teh dneh izkazuje ves kulturni svet visoke časti in daje priznanje enemu največjih genijev: CHARLESU DARVVINU, ki je pred sto leti izdal knjigo: Nastanek vrst po prirodnem izboru. To delo pomeni revolucijo v znanosti in prelomnico v gledanju na življenje, filozofijo in svetovni nazor. Na univerzi v Chicagu v ZDA so se začele proslave 100-letni-ce Darwinove teorije. Trajale bodo cele tri mesece. Ze v začetku proslav so dali Darwinu nedeljivo priznanje, da je prispeval več kot kdorkoli pred njim in za njim, da je človek spremenil naziranje do življenjskih pojavov. Darwin je prvi našel znan-■tveno razlago za življenjske pojave, ki so jih dotlej razlagali le z vero in mitologijo. Kako je Darwin to dosegel? Sele po tridesetih letih napornega dela, ko je vse trditve lahko podprl z dejstvi, jo izdal knjigo. Vse svoje življenje je posvetil znanosti, postal je svečenik znanosti in resnice, v Iskanju resnice ga ni oviralo dejstvo, da je doštudiral bogoslovje. Kaj pravi Darv/inov nauk? Življenje se je polagoma razvijalo od najpreprostejših, pro- stemu očesu nevidnih enocelič-nih bitij prav do najvišje razvitih živali, do sesalcev, h katerim spada tudi človek. Ker je geologija dokazala, da je Zemlja stara nad dva tisoč milijonov let, Je bilo za tak razvoj časa dovolj. Kljub dednosti se bitja pod različnimi vplivi spreminjajo, določene spremembe se tudi dedujejo in tako nastajajo nove vrste, ki so se spremenjenim razmeram bolj prilagodile. Nekateri še vedno neradi priznajo, da smo ljudje sestavni del narave, da, z živo in neživo naravo tvorimo nerazdružno celoto in da smo v večnem pre-snavljanju v naravi samo člen — kakor živali, rastline in neživa materija. Ali bi bilo res bolj Imenitno, da bi se bil človek razvil iz blata kot pa iz visoko organizirane živali? Vedeti moramo, da med človekom in višjimi živalmi ni posebno velikih razlik in da ima- mo celo z rastlinami veliko skupnega. Vsa bitja, rastline, živali in človek so sestavljena iz celic, vsi osnovni življenjski ;x>javi (prenavljanje rast, gibanje, razmnoževanje itd.) so skupni, med sesalci In človekom pa tudi v zgradbi telesa ni bistvenih razlik. Ali bi lahko dobivali cepivo In hormone od živali, če ne bi bili z njimi v sorodu? Sto let po izidu znamenite knjige se Darivinova teorija ni omajala, temveč se je še utrdila, saj se je nabralo toliko dokazov, da gre samo za vprašanje, preko katerih najviše razvitih sesalcev se je človek razvil. Gotovo je, da ne izhajamo iz sedanjih opic. Z njimi smo imeli samo skupne prednike, klEosepD'tom atvljiaVi loče-no vsak v svojo smer. To nam potrjujejo številne okamenine človečnjakov, ki so bili še napol živali, napol pa že ljudje. Človek ima dve naravi, čisto živalsko in človeško, toda človeška narava je popolnoma vezana na materijo, na telo, na možgane, brez katerih ni miš- ljenja, sklepanja in zavesti. Naša živalska narava se resda počasi razvija, toda vendarle. — Propada slepič in s? zaio cedalie bolj vnema itd. Človek postale večji, srednja Življenjska i>-ba izredno raste itd. Kaj pa človeška narava, ki Je pogosto v hudem boju s svojo živalsko polovico? Človek je v zgodovini močno napredoval. Čedalje bolj izginjajo lar-tnos-ti našui divjih živalskih prednikov in čeprav vsako toliko udarja lz človeka zopet krvoločna zver, izpopolnjena s človeškim razumom, se človečnost kljub temu razvija. Isto leto, ko je izšla Dar-winova teorija, v kateri ima boj za obstanek veliko vlogo, se je na bojišču pri Solferinu rodila ideja, ki pomeni v razvoju človeka velik korak naprej: ne več samo boj za obstanek, ne več samo jaz In moj uspeh, temveč skrb za bližnjega; prizadevanje, kako bi preprečevali trpljenje in bolečine, kaj je treba storiti, da bi bili vsi zadovoljni, vsi srečni — to je razvoj, evolucija višje človečnosti — razvoj v socialistični humanizem. Z. Mladi zadružniki iz Dragatuša v Beli krajini so si priborili v letošnjem predkongresnem tekmovanju prvo mesto. Njihova delavnost je vedno večja In oblike dela dobre, kar kaže nov pritok članstva, ki se je povzpelo na 50 aktivnih mladincev zadružnikov. Pridelek koruze pri zadrugi v Dragatušu je bil precejšen, zat0 se je pojavilo vprašanje, kako vso koruzo obeliti (lickati). Mladim zadružnikom Se je ponudila priložnost, da s svojim delom doprinesejo glavni delež. Sami so se ponudili. Zadruga Je ta njihov predlog z veseljem sprejela in pričela se Je velika akcija. Ob večerih se je zadružni traktor vračal 4z okoliških vasi z mladimi zadružniki, ki s0 tekmovali med seboj, katera vas bo številčno močneje zastopana. Tq tiho tekmovanje se ja nadaljea-alo tudi pri delu: kateri kup bo hitreje zličkan. , 50 mladih rok je ob zvokih glasbe in petja napredovalo z delom, da jih je bilo veselje gledati. Nihče se ni dal motiti, vedoč, da vsak gib pripomore, da bo kup prej obde an. Lepo je bilo gledati razžarjene obraze mladincev, ki so z nestrpnostjo Čakali,, kdaj bo »likof«. Bil je po iestih večerih prijetnega dela, katerega si vedno želijo, kot so mladinci izjavili. Zaključek dela je bil proslavljen, zadruga jim Je pripravila zaključni večer, na katerem so se zavrteli ln zapeli. Mladi zadružniki so obljubili, da se bodo takšnih prijetnih shodov vedno udeleževali. Pri prijetnem delu se je združevala mladina okoliških vasi, ki se dp tedaj še ni toliko poznala. Ta njihov korak Je vse pohvale vreden, zaželeno pa bi bilo tudi, da bi se takšni obiski odvijali med sosednjimi vasmi in Slovo od partizanske matere Ane Butala Srečanje na Mirni gori Čestitka iz Mostara IT .1, bralcem Dolenjsfcegs i__in vseim množičnim organizacijam, znancem ln prijateljem, posebno pa domačim, čestitava za 22. december — dan JLA in želiva vso srečo v prihodnjem letu: Anton Grlvec lin Franc KBveš. Pismo iz Beograda Belokranjci, ki služijo Titove gardo v Beogradu, toplo pozdravljajo svoje domaČe, vse delovne kolektive in bralce našega J Ista, hkrati pa čestitajo vsem pripadnikom JLA za njihov praznik 22. december | Anton Bočnjak, Pavel Ciglar, Stana« Vraničar, Mirko Segina, Jože Dumlsič, Anton Pavljdsič, Anooii Filah. V soboto 5. decembra so se sestali v planinski koči na Mirni gori planinci — odborniki PD Matica Ljubljana s svojim predsednikom tov. Antonom Stajdoharjem in odborniki PD Zagreb lz Zagreba. motorju pa sta se pripeljala Se alpinista Ante Mabkota ln Aleš Kunaver, Studenta Iz LJubljane; ta dva sta nam predavala In s skioptičnimi slikami prikazala lastne in težavne akcije po naših gorah in Pred nekaj leti so sklenili, da bo/lo vsako leto skupno proslavljali dan republike. Letošnje leto so za to določili kočo na Mirni gori. Kljub slabemu vremenu in snegu jih je prišlo preko 20, na po stenah zahodnih Alp. (Ante Mshkota je preplezal pred kratkim dotlej Se ne preplezani ledeni previs v Svlcl z avstrijskim alpinistom Vollgangom Štefanom). Oba sta spričo uspehov, ki sta jih do- Mladina trebanjske občine je razživela svojo dejavnost V nedeljo je bila v Trebnjem občinska mladinska konferenca, katere se je udeležilo olioll 50 delegatov Ih kot gostje; sekretar Centralnega komiteja LMS Tone Preložnik, sekretar Občinskega komiteja Zveze komunistov Jože Perpar ln predsednik OK LMS Novo mesto Slavko Doki. Delo mladine v trebanjski občini je v zadnjem času precej zaživelo o čemer nam pričajo novoustanovljeni aktivi LMS, novi člani in pa samo delo mladine. Tako Imajo v občini sedaj 13 aktivov s skupnim številom okoli 600 mladincev. Čeprav občinski komite LMS ni . dela! tako kot bi bil0 zaželeno, se je mladina znašla in dobro delala. To kažejo nekateri aktivi; aktiv LMS v Velikem Gabru je organizira) delovno akcijo, s katero bodo prišli do sredstev za razne športe rekvizite, filme, knjige itd. Ravno tako o klubu mladih proizvajalcev na Mirni ni bilo nič čuti, danes pa je njihova dejavnost daleč na okrog znana in sđ znalj z dobrimi oblikami dela pritegniti veliko število mladine. Tudi aktivi v Dobrniču ln Trcbelnem so kljub objektivnim, težavam dosegli lepe uspehe. Vse to, In kar bi Še lahko pisali, nam kaže, da je mladina bila agilna in da je storjen korak naprej, samo treba je z začeto vnemo nadaljevati in najti še več oblik dela, ki mladino privlačijo. Poleg osnovnih nalog, ki so dobro znane članom Ljudske mladine, je novo vodstvo občinskega komiteja sprejelo naslednje sklepe; — poglobili bodo stike z ostalimi organizacijami in pripravili več skupnih akcij; — za mladinsko delovno akcijo v letu 1960 bodo prispevali čim večje število brigadirjev, ravno tako bodo organizirali več občasnih delovnih akcij v domačem kraju, n. pr. vodovod v Trebnjem itd.; — skupno z občinskim izobraževalnim centrom bodo organizirali večerne mladinske politične šole, katerih namen Je vzgajati in pripravljati mladinske predavatelje; — pri vseh kmetijskih zadrugah bodo ustanovili aktive mladih zadružnikov, obenem pa še bolj poiiveli delo Ljudske mla-djinei — ustanovili bodo več aktivov LMS, razen tega dvignili število članov mladine, SZDL, ZK ln načrtno spremljali njihov razvoj. Ustanovili bodo tudi dva kluba mladih proizvajalcev; — organizirali bodo večdnevni seminar za vodstvo mladinskih aktivov z namenom, da se vodstva seznanijo s smernicami ln da se jim olajša delo; — na vseh osemletnih šolah bodo ustanovili Čvrste aktive LMS: — s pomočjo Ljudske univerze bodo za aktive priredili predavanja z aktualnimi temami (kooperacija, stanovanjska reforma Itd.); — z ostalimi političnimi organizacijami bodo organizirali skupno studiranje referata tov. Kardelja z IX. plenuma SZDL; _ organizira'li bodo tekmovanje med aktivi LMS, katerega namen bo, še bolj poživeti delo mladine; , — pri vseh šolah bodo ustanovili šolske zadruge itd. Mladina si je začrtala jasno pot. Delegati so se soglasno strinjali s programom, ki je nakazal nekaj večjih akcij, razen nekaterih osnovnih. Mladino trebanjske občine čakajo velike naloge, toda imladi ljudje Jih bodo rešili s svojim poletom, s pomočjo in povezavo vseh ostalih sil, ki so odgovorne za napredek. Mladina J6 soglasno Izvolila za novega predsednika Franca Oparo, za sekretarko pa Mileno Gnldovec, segla v alpinizmu, resna kandidata za ekipo na Mont Everest (zato sta tudi dobila vzdevek »Hlmalajca«). Sobotni večer Je bil na Mirni gori nad vse prijeten. Drugi dan, v nedeljo zjutraj, smo se zbrali v Jedilnici doma na sestanek, ki je trajal do 13. ure. Sestanek Je bil zelo živahen In ploden. Razpravljali smo o organizacijskih vprašanjih, največ pa o delu z mladino v planinstvu in alptnistiki, govorili smo o problematiki gospodarstva ln o propagandi. Planinci iz Zagreba in LJubljane so bili zelo zadovoljni, da so se sestali na Mirni gori, ker mnogi Izmed njih, posebno lz Zagreba, Se niso bili na Mirni gori. Sestanku je prisostvoval tudi upravni odbor PD Črnomelj. Po kosilu nas Je pozdravil ln nam govoril 0 planinstvu tov. dr. Jože Pretnar, ki Je nad 5o let član planinskega društva, predvojni dolgoletni predsednik Osrednjega planinskega odbora Ljubljana in Se danes član odbora PD Matica Ljubljana. Tovariš! iz LJubljane so sklenili, da bodo povabili na več Izletov v naBe gore planince lz Zagreba. Zagrebčani pa bodo letošnjo zdmo poslali smučarsko ekipo na Mirno goro. kjer »o lepi predeli za imu-Panje. Ze lani ko bili tu na smučanju smučarji iz Trebnjega, Novega mesta In Črnomlja. Prihodnje leto bodo povabili PD Matico Ljubljana na severni del Velebita, ker so na Južnem delu Velebita bili le lani. V nedeljo popoldne okrog 5. ure smo Se v prijetnem razpoloženju poslovlM od tov. planincev Iz Zagreba in Ljubljsne na serolSkl postaji. Vsi so nam obljubili, da bodo Se prisil na Mirno goro. A. K. V sredo, 9. decembra je v novomeški bolnišnici podlegla srčni bolezni v 68. letu starosti priljubljena Ana Butala z Rožič vrha, ki so jo dobro poznali vsi belokranjski partizani. Pokojna Ana je svojo življenjsko pot začela v Podzemlju, na Rožič vrh pa se je poročila z osemnajstimi let'. Kakor večine belokranjskih žena, je bila tudi njena usoda grenka. Mož je odšel v Ameriko in se izgubil na tujem v vrtincu življenja. Doma na bornem posestvu je ostala Ana z moževimi starši in svojimi otroci in se prebijala skozi življenje v najtežjih socialnih razmerah. Pravi lik Ane Butalove je prišel do izraza v NOB, kamor se je vključila že spomla- di leta 1942 in postala aktivna sodelavka. S požrtvovalnim delom si je kaj hitro priborila ugled med partizani in postala njihova priljubljena mati. Bila je med prvimi odlikovanimi ženami v Beli krajini leta 1944. Ob njenem slovesu so se na Rožič vrhu zbrali številni prijatelji in aktivisti NOB. Od nepozabne Ane sta se poslovila Pepca Bastačeva in Bojan Fabjan. Igrala je črnomeljska godba, zapel pa je pevski oktet Andreja Petka iz Črnomlja. Številni prijatelji, organizacije in svojci so nato položili vence na njen grob. Zavedni Butalovi družini in vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje! J. V. Etnografska razstava v Kostanjevim V preurejenih zbirkah Dolenjskega muzeja, ki so bile odprte v počastitev občinskega praznika Novega mesta, je. bila zastopana tudi etnografija. Na razstavi sta bili prikazani dve temi iz ljudskega življenja na Dolenjskem: lov in medičarstvo. Zaradi pomanjkanja prostorov v Dolenjskem muzeju je bilo treba to občasno etnografsko razstavo namestiti v oddelek, kjer Je sicer stalna razstava narodnoosvobodilne borbe. Zato je bila etnografska razstava po en«m mesecu prenesena v Kostanjevico na Krki. Kostanjevica Ima prostorno, čeprav za sedaj še bolj zasilno razstavišče, na katerem so si Kostanj evlčani ogledali Se 19 razstav. Za vse vrste kulturnih prireditev Je v Kostanjevici veliko zanimanje, zato so gospodarstveniki že zagotovili denarna sredstva za ureditev lepega ln modernega razstavišča. V soboto zvečer Je bila otvoritev etnografske razstave. Lado Smrekar Je v imenu Sveta za prosveto in kulturo odprl razstavo ln izrazil misel, da naj bi bila ta razstava pobuda za ustanovitev krajevne muzejske zbirke v Kostanjevici pod okriljem Dolenjskega muzeja, Kostanjevica Ima bogato zgodovinsko preteklost ln mestno tradicijo, zanimive ljudske običaje (pustni cikel — šelma), pestro etnično strukturo (bližnje uskoSke vasi Oškrc, Crnefia vas ln druge) in izrazito ljudsko materialno kulturo (ribištvo v Krki, lov v Gorjancih, poUjl lov. posebna oblika spravljanja sena v Gorjancih). Vse te značilnosti življenja v Kostanjevici in njeni okolici naj bi bile s pomočjo muzejskih eksponatov prikazane v stalni zbirki. Zbrane obiskovalce Je po razstavi vodil kustos za etnografijo lz Dolenjskega muzeja. Na otvoritev je prišlo zlasti veliko učiteljev, ki bodo v naslednjih dneh vodili na ogled razstave svoje učence. Takole so se postavili črnomaljski clcibančkl potem, ko so bili slovesno sprejeti na osemletni šoli v pionirje. Lepo jih pozdravljamo in jim želimo mnogo prijetnih uric v šoli in doma! bi si mladina pomagala z dolom pri raznih kmečkih opravilih ali pri popravilih vaških poti itd. Vemo, da je to bil prvi smelejši korak dragatuških mladih zadružnikov in da nas bodo še presenetili z oblikami, ki bodo veliko pripomogle k zbliževanju naše mladine in pri njenem nadaljnjem razvoju. To prepustimo mladim zadruž.iiko.n . £ Jutri dopoldne bo v dvorani Zavoda za zooraževanje odraslih v Novem mestu posvetovanje o delu stanovanjskih skupnosti. Posvetovanje je pripravil ekrajn! odbor Zveze Unskih društev Novo mesto. 0 Pretekli petek je bila v Brežicah seja sveta za šolstvo pri občinskem ljudskem od'»ru, na kateri so člani sveta posiu-šall poročilo o izvenšolskem delu prosvetnih delavcev v političnih in družbenih organizacijah, poročilo o delu šolskih' odborov in poročilo o izvršenih investicijah v tekočem letu ter o predvidenih investicijah v prihodnjem letu. Dan kasneje, v soboto 12. decembra, je pila tudi konferenca ravnatelje v in šolskih upraviteljev, na kateri so med drugim razpravljati o šolski reformi, personalnih problemih in materialnih vpra&u-njih. Pred kratkim je bila v na. šem okraju krvodajalska akcija. Za oddajo krvi se ie v na še m okraju prijavilo 3.103 oseb, od teh pa je prišlo v pošte v za odvzem 2.581 ljudi. Tak* so zbrail po končnih podatkih 722 litrov krvi. Iz tega vidimo, Ha so naši ljudje do te človeku .j ubne akcije pokazali veliko razumevanje. Zato lahko pričakujem), da v prihodnjem letu ne bo težko dobiti 4.600 krvodajalcev .';» transfuzijski zavod j Ljubljani in 2.000 krvodnialcev iz Novega mesta in bližnje ckolice za transfuzijsko postaj j, ki bc; pričela poslovati v Novem mestu. Tak je namreč plan, ki so ga sprejeli na zadnji rffc'jl Rdečega križa. Pri letošnjem odvzemu so se posebno izkazala podjetja »Pionir« in Industrija perila ter področje krajevnega odbora Rdečega križa v Stiaži, za kar gre predvsem zahvala tovariš icl Sen i covi. 0 Na seji sveta sa splošno upravo ln notranje zadeve pil ObLO Brežice so plejšnji tedan razpravljali o osnutku zdraviliškega reda, o odloku o (javnem miru in redu ln drugem. 0 V metliški občini so> se v soboto začela predavanja o IV kongresu ZKS. Predavanja bodo v Dražičih, Radovici, Grada-cu in Metliki. Zadnje predavanje bo 24. decembra. 0 V Brežicah je bil včeraj sestanek s predsedniki krajevnih odborov, na katerem so se pegovorili o prevzemu raznih komunalnih objektov v upravljanje krajevnih odborov ln drugih gospodarskih in komunalnih vprašanjih. 0 Danes je v Brežicah seji zbora proizvajalcev, na kateri obravnavajo realizacijo letošnjega družbenega načrta 1941-1945 — USODNA LETA — 1941-1945 Črnomlju štiri sto novih članov SZDL Občni zbor SZDL v občini Črnomelj so zaključeni. Bili so 11., 12., 13. ln 14. decembra. Udeležba je bila to pot zelo dobra, celo večja kot so pričakovali. V Črnomlju se je število članov SZDL povečalo od 600 na 1000. Ce upoštevamo, da je le 1300 volivcev, jo to lep uspeh. Na občnih zborih so člani Socialistične zveze razpravljali največ o vlogi svoje organizacije, o delu zadružnih svetov, šolskih odborov, mladinske organizacije in o laobraževanju odraslih. Pouk v V. in VI. ter VII. in VIII. razredu šole za odrasle v Črnomlju se je pričel 23. novembra. Vzporedno poteka tudi tečaj nemškega jezika. Oboje obiskuje skoro 80 ljudi. Na šoli za odrasle, kd deluje v okviru Ljudske univerze, predavajo prosvetni delavci iz črnomeljske osemletke. Novoletno jelko v občini Črnomelj že pripravljajo. Pravijo, da bo Dedek Mraz letos obšel vse šole v občini in obdaril vse šolske in predšolske otroke. lllltIKIIK.IIIIIIIIIlilllllHICIllllUilillllHIllllllll OBVESTILO Slikanico »Nepokorjeni bregovi« bonja zaradi ?eh:iicn?h ovir nadolje vali v novoletni BftvMkf. UREDNIŠTVO (Nadaljevanje In konec) Planili smo vsi kot eden Izza mize. Skočil sem, zgrabil z desno roko puško, ki sem jo imel tudi sedaj nabito — kakor vselej. Z levo roko sem odpel rumeno ofenzivno bombo nemškega porekla ali »sifon arico«, kakor smo jo par-tizami še drugače imenovali. Hitro stečem skazi vrata v vežo in iz hiše. Komaj sem se pojavil pred hišo, me je že ustavil ogaben glas belogardista: "Stoj, vdaj se!« Nisem razmišljal, skočil sem še hitreje in vrgel bombo proti! belogardistu. Bomba je ek&plodira'u, dobil sem še več moči za skok. Dim bombe in eksploziu sta menda zmešala bele. tako da sem lahko stekel neoviran naravnost skozi vas. Kaj se je zgodilo z ostalimi tovariši, se v prvem trenutku nisem zavedel. Kasneje sem si hitro raz'iisnr'1 vso stvar. Vidol sem, da vsi tovariši tečejo za menoj. Pritekel sem na rob vasi. Ali kam sedaj? Do gozda je skoraj 300 me- trov. Vas ločijo od gozda z leve strani njive, z desne pa vinogradi. Prebiti se po tej 6i-stind je bilo skoraj nemogoče. Toda razmišlj&ti nisem utegnil. S kratkim pogledom desno im levo po njivah ln vinogradih sem že zagledal ležeče belogardiste s puškami v rokah, komaj kakšnih 50 metrov od vaške poti, po kateri sem izbral smer za skok do goada. Vse to se je tako hitro dogujalo, da si še danes ne morem zamisliti, kje in kako človek zbere toliko moči v takem trenutku. Od vogala zadnje hiše sem na ležeče belce dvignil puško, pomer.il in izstrelil z največjo naglico nekaj nabojev. Takoj nato sem skočil in že so se oglasile njihove dolge puške francoskega porekla na tri naboje, s katerimi so bili takrat beli oboro-ženil. Vrgel sem se na zemljo. Zgrabil sem drugo bombo *sifonarico« in jo strgal s širokega nemškega opasača, ki sem ga bil komaj tri mesece prej vzel nemškemu graničar- ju pni Javorskem pilu. N»ato sem jo aktiviral im jo z vso močjo vrgel na belce. Bomba se je raztreščila, nato sem odvrgel še eno. V tem hipu sem zaslišal znam glas v neposredni bližini. Za hip sem se, stresel, pogledal in opazil komaj nekaj korakov m seboj ležečega Miklavža. Zaklical sem mu. On mi je z drhtečim glasom odvrnil:, »Ranjen sem, z menoj je konec, prebijaj se dalje, zame ne skrbi.« Takoj za tem se je oglasila njegova pištola »vulterca«. Ozrl sem se nazaj in zagledal negibnega tovariša Miklavža. Poklical sem ga: »M.:klavž, Miklavži* Toda odgovora nisem dobil. Srce se mi je »krčilo. Obšle so me težke misli. Izgubil sem tovariša, s hiterirn sva izvršila nešteto raznih akcij. Bil je tovariš, kakršnih sem malo srečal v ž'vljenju. Sedaj sem sam; popolnoma sam v skoraj brezupnem položaju. Da si vzamem življenje, prej kakor pudem v roke tem ogabnim italijanskim hlapcem? Ne! Vse sem naenkrat odvrgel od sebe in zgrabil še eno »sifoma-rico« in jo poslal v odločilni pozdrav belcem. Takoj za tem sem izstrelil še nekaj nabojev 8 puško. Tudi pri njih je nastala panika in strtih. V hipu ko sem streljal s puško na sovražnika, sem zagledal, da jih nekaj beži po njivah. To sem izkoristil, skočil na noge in se pognal z vso močjo proti gozdu. Kako sem dospel do gozda, da me niso zadeli, še danes ne vem in ne. razumem, saj so užigall po meni in me klicali po imenu, naj se udam. Ko sem prišel do gozda mi je odleglo. Skrbno sem pogledal, da ni morda tudi tu kakšna nevarnost. Obrnil sem se, izstrelil Še nekaj nabojev proti belim in nadaljeval pot po gozdu. Oblival me je znoj po vsem telesu. Bil sem močno utrujen, noge so se mi tresle in občutil sem, da me ne morejo več nositi. Videl sem, da je nevarnost za menoj in se usedel, da bi se odpočil in nabral novih moči za pot. Ko sem počival, sem razmišljal o tovariših. Vedel sem. da' so vsi šli skozi vas za menoj. Sedaj sem vedel le, kaj Je s tovarim Miklavžem, toda kaj je z Gonsterjem, Jakopi- nom in Kolencom? Vse to je ostalo še vedno nejasno. Po krajšem počitku sem nadaljeval pot proti Tihoboju. Ne spominjam se, če mi je bila še katera pot v partizanih tako težka in dolgočasna kot ta, po tej težki izgubi.' Prišel sem v Tihoboj. Oglasil sem se domta. Mamo sem našel ravno v kuhinji pri kuhanju večerje. Prestrašeno me je pogledala ter vprašala: »Kako to, da si se tako hitro vrnil ?*- Povedal sem, kaj se je zgodilo. Tudi zanjo je bila to težka izguba, saj je bil Mi-kliavž pri nas ko doma. Cez nekaj časa je prišel še Gan-ster, to je Krištof Stane, ki se je tudi prebil iz obroča. Ta je povedal, da so ujeli žive Jakopina in Kolenca, ter ju odpeljali v Trebnje. Prav tako so tudi Miklavža naložili na neknkšen kmečki voz in ga odpeljali. Zvedeli smo naslednjega dne, da so Miklavža razkazovali pred sodniško zgradbo v Trebnjem, Jakopina In Kolenca Pa vodili bosa "ln samo v spodnjih hlačah P° Trebnjem ter jih čez dvu dni ustrelili z.n obzidjem trebanj. skega pokopališča. Tako sva se samo dva prebila iz sovražnega obroča. Podpolkovnik Vid JERIC 99 Točkovanje stanovanj v Vidmu-Kiškem Priprave za točkovanje stanovanj v občini Videm-Krško so v polnem teku. Določenih je že 14 okolišev ln 14 popisovalcev ter 3 kontrolorji, ki bodo to delo opravili. Do 1. januarja bodo v centru zajeli okrog 1.500 stanovanj, medtem ko bodo ostala stanovanja ocenili takoj po novem letu. Ljudski odbor že pripravlja predpise. Predvidevajo, da bo amortizacijska doba trajala 100 let. Vrednost točke bo znašala 450 dinarjev. Ce bodo uvedli conski dodatek, še ni Jas no In bodo o tem še razpravljali. Po novem toč-kovnem sistemu, ki ga bo ljudski odbor sprejel 19. decembra fn bo stopil v veljavo s 1. januarjem 1960, bo stalo najboljše stanovanje do 6.000 dinarjev. Ob avl navzdol Brežice — Bizeijsko Izdavanje o dolini Krke garaži in hišam ter povzročila je bdio 8. decembra v Pro- strašno blato, svetnem domu v Breza- $ občinski ljudski odbor cah. Predaval je prof. Boris Brežice je naoel posojilo v zne- Kambič. Obdelal je zgodovinski skju 25 milijonov dinarjev iz razvoj in življenje UudS ter le- občinskega kreditnega sklada, pote doline Krke od izvira do Denar potrebovali za Kostanjevice. Dvorana je bila gradnjo 9-stanovanjsteega bk> nabito polna, saj se je zbralo ^ blizu 550 ljudi. Predavanje so ® KUD Stanko Cernelč Brežice je uprizorilo sodobno odrsko delo »Dobrodošla miss A.gata« Igro je režiral prof. Bogomir Javornik. Pri premieri je bila drvorana Prosvet- Iz radenskega Krmeljr Tečaj za pomožne kopače sel je pričel v rudniku Krmelj v nedeljo 13. decembra. Obiskuj« ga 50 rudarjev. Predviden imajo še tečaj za kopače, za strelne mojstre m za visokokvalificirane rudniške delavce. Tudi tečaj za strojnike in kurjače se je pričel pred nedavnim in Se traja. Obiskuje ga 10 rudarjev. V Krmelju torej lepo skrbijo za strokovno usposabljanj* rudarjev Krmeijska Svoboda pripravlja ;gro O.hver TwLst. Upajo, da bo prva uprizoritev na Sil-vestrovo. Letos so uprizorila to # Na Bizeljskem so ustanovili novo obrtno podjetje -Ko- Devetdesetletnlco je pred kratkim praznovala Krošljeva mama lz Dečnih sel pri ArtiČah. Na sliki jo vidimo čilo in zdravo med sinovi. Vsi Artičani in drugi prijatelji ter znanci, predvsem pa člani Zveze borcev, želimo naši mami še mnogo srečnih in zdravih leti spremljali z barvnimi skiop-tticrviimi slikam. To je bilo ze drugo predavanje, ki ga je priredila Ljudska univerza v okviru letošnje sezone. P?*"1"1- ?ov.°. P?**tJe je na- Proda^alnevnovem bloku z .združitvijo zasebne ko- Senovške novice vina« Ljudski odihor Brežice nirjev in tehnikov je imelo 5 ie ustanovitev na zadnji seji decembra v Brežicah redni letni občni zbor. % Otvoritev Ekonomske sred x v B, , h , vaške in kleparske delavnice, n^je šole je bila 9 decembra v v oreziican oooo pricen _ *«no«W,h v novem Brežicah, naslednji dan pa je urejati še ta mesec. Blok stoji £fL32*« 1 ™*T Šote pričela z rednim opukom Solo obiskuje 72 odraslih ljudi, ki delajo v raznih gospodarskih organizacijah, zavodih in ustanovah. Za pouk uporabljajo prostore brežiške gimnazije. Predavajo profesorji z gimnazije ter vajenske šole in nega doma v Brežicah tako Lj.ubeze° treh J***L m polna kot že zlepa ne. Prebivalci Brežic zalo nestrpno pričakujejo ponovitev igre. 0 Republiško društvo Inže- Veseli večer z bogatim spore- je pred dvema mesecema prev- dom domačih in tujih satir in puščic je priredila 29. novembra Svoooda Senovo. Marsikatera puščica je padla na račun blatne senovSke ceste ... Večerna politična šola na Se„ novem deluje že mesec dni. Predavanja posluša 21 slušateljev s Senovega. Klubske prostor« namerava urediti senovška Svoboda. V zelo na Senovem poslovalnico ki jo je imelo tam trgovsko podjetje Krka. Po novem letu bodo odprli novo zelenjavna trgovino, ker zelenjave na Senovem primanjkuje. Poslovalnica št- 1 na Senovem bo dobila dispanzer za žene. Največja pridobitev pa je posebna ordinacija za rudarje, ki omogočai da zdravnik lahko posebej spremlja stalež rudarjev in njihovo zdravstveno stanje. Za bolnuce, ki se zdravijo v hospHa)nt*m oddelku Zdravstvenega doma, Je urejene kanalizacije Pri Pre- v novem delu Brežic. V njem Podjetju, bo skrbelo za us.už- bodo urediM prodajalne za nostno otort. S tecn bo ustreze- mleko in kruh za meso ter "° vehlk'm potrebam po kova- špecerijslko trgovino. Se en lo- l^ih irJ kleparskih uslugah na kal v stavbi bo ostal na raz- Braeljslkerri. Deda je dovolj, satf polago za uslužnostno obrt. Z ima^° » 10 < matijonav di- novimi prodajalnami bo ustre- na,rJev sklenjenih pogodb, ženo prebivalcem novega dela # Tovarna pohištva Brefclee Brežic, kjer živi pribldižno 1000 Je najela posojilo za dogradi- Ijudi. tev prostorov svojega žagar- # -Petrol* gradi v Brežicah skega obrata. _ Ljudski odbor novo sodobno bencinsko črpal- Brežice je ko/ Dela se bližajo zaključku, fl.33n.000 din. Orpallka je bila že res močno & Kmetijski zadrugi Brzelj- potrebna, občina pa tam, kjer sko in Cerklje ter KP Rdeča ™JJJlJl p_redmet,n'., ^telj^in jo gradijo, hkrati ureja kanali- zvezda so kupili vsak po en zacijo. Posebno veseli bodo traktor znamke Fergusson s gostovali z njo na Senovem, v Sevnici in v Mokronogu. Godbo na pihala je ustanovil Rudnik rjavega premoga Krmelj. Nova godba Je že nastopila na raznih proslavah in akademijah- Potrebujejo še nekaj novih mladih godbenikov, da bi poživeli svoje vrst«. Vat, kj v godbi sodelujejo, težk0 čakajo novih uniform in instrumentov. Na raznih družabnih prireditvah razveseljuj« rudarje rudniški kvintet, ki Je bil prvi začetek rudniške godbe. Številne prireditve so se zvrstile letos v Krmelju. Letošnje leto je bilo bogato v tem po- nov inventar in se uvrstila med lepo urejena dnevna soba, Kjer sodobno opremljene lokale. V podjetju so trgovski uslužbenci nagrajevani po učinku. Vse Imajo na razpolago radio in dr.evno časopisje. vozu Brežice in prebivalci Crnca, ker jim je onesnažena jelo še posojilo za obnovo 4 ha voda doslej zalivala dohod b vinogradov darsikih organizacij. $ Pouk v V. in VI. razredu Brežice je izdal" jiamstvo za šoIe M odrasle v Brežicah se je pričel 10. oktobra. Razvija se zelo lepo, slušateljev je kar 60. Učijo predmetni učitelji in profesorji z osemletke. 14. decembra se je pričel pouk tudi "Tr^H"^^"?1™', ! v dirugem semestru, to Je v priključki. Kmetijsko posestvo v,j invin ra2I4d' "uji 1 Rdeča zvezda je razen tega na- rmću^ Wer * nekaj strokovnjakov iz gospo- gledu, saj so bile prireditve vsako nedeljo. Gostovali bo bratje Avseniki, dvakrat Veseli Kranjci, Mariborski kvintet, Celjski kvintet, senovška godba na pihale je priredila samostojen koncert, gostovala pa Je tudi dramska skupina lz Vidma. Krškega. Krmeljski rudarji so zelo vneti za glasbo in petje. Prav bi bilo torej, da bi zdaj, ko imajo godbo na pihala, Tudi na Bizeljskem de- ustanovili še svoj pevski zbor . . TiiHl *.~ (nnrt t» Krnnc.Mii klubski sobi bi ljudje lahio poslovalnice imajo doiocene p±a- brali časopise, revije in knjige ne prometa, ki jih morajo iz- iz knjižnice, ki je močno na polniti. Odstotek izpolnitve tesnem. Tam bi lahko bila ludi mesečnega plana prometa pi-Jd- raznia predavanja in razgovori stavlja odstotek izplačanih plaf o sodobnih vprašanjih. Primer po tarifnem pravilniku, ne prostore bo sicer težko naju n bolniških leiiftč je doo i toda vprašanje je vsaj delno re- pred-kratkim senovški Zdrav- šeno, ker bo uprava rudnika stveni dom. Potrebe so nareko. prepustila v ta namen en ^o- vale majhno ustanovo ki f etor. Za opremo bo moral« lahko zdravila lažje primere poskrbeti Svoboda, ki računa bolezni, kjer ni potreben kiiui- na pomoč gospodarskih orga»xi- ški poseg, in omogočila opaž.) zacij, obrtnih delavnic ter od- vanje bolnih. S prizadevanjem čine.' Senovčani, predvsem ru- zdravstvenega kadra in z razu- darji, bod0 tako prišli do 'iO- mevanjem rudnika že deluje v tička' kjer se bodo lahko du. stavbi Zdravstvenega dema la^ ševno razvedrili. Delavska univerza je pričela s poukom v okviru šole za odrasle. Sedaj je pouk še v V. In VI. razredu, kjer je kar 50 slušateljev, tako da so Jih morali razdeliti V Jve paraleiiki. Pouk v VII. in VIII. razred v. bi se že pričel, pa ie *Nji~ ke. Pionirji ln p on trke se ukvarjajo z lepenkarstvom, Obdelujejo les, pripravljajo :gre in ročno delo, pojejo, šahlrajo in g« radi Igrajo. Dobrno poznalo tudi prometne znake, saj vedo. da mora biti pravi pionir na cesti discipliniran. 2e zdafl ae pripravljajo tudi na razstavo ob zaključku šolskeg3 leta. Ze na proslavi za dan republ1se pa smo videli njihove sposobne !n pridne pevce, igralce, recitator je in druge. M. V vsako hišo spodnjega Posavfa, Bele krejine in Dolenjske: E01ENJSK! UST! Toie gradijo: nova stanovanja za prosvetne delavce, lokal za pošto in za gostilno; sredstva daje ObLO Senovo KoprKnlskn mladina težko pogreša prostor, kjer bi se lahko nemoteno zbirala na sestankih Zelo si želijo Imeti svojo mladinsko sobo. Nestrpno Čakajo, kdaj bo zgrajen prizidek k stavbi, ko Jo gradi občina, ker bi bila tam prosvetna dvorana, ki bi v začetku mnogo zalegla. Lepi uspehi mladine V nedeljo 13. decembra Je oiia v Vidmu Krškem občinska konferenca LMS. Predsednica Ivica 2nidaršlč je v poročilu poudarila, da je glavna'naloga mladinske organizacije vzbuditi' v mladini željo po znanju in jo izobraževati na razne aa-'ne, predvsem preko Ljudske univerze. O delu organizacije med obema konferencama je nnto poročal tovariš Vogrinc. Mladina v občini Videm-Krško Je zasedla letos v republiškem medobčinskem tekmovanju drugo rn-sstJ. Razgibali so športno udsjstv.-*. ■ vanje mladine, saj je oilo letos 35 športnih srečanj med aktivi ln Še finalno tekmovanje, ki ga je pripravil najboljši aktiv v Velikem Podlogu. Brigadnega večera, ki so ga priredili, se je udeležilo nad 100 briga>4,r<«v in brigad Irk. Ustanovili so ^ novih aktivov LMS s preko 180 člani In doaegli '««op uspeh« tudi pri kulturno prosvetnem delu. V številnih aktivih delujejo dramatske, pevske, folklorne ln druge skupine. 63 kmečkih mladincev je odšlo letos na gradnjo avtoceste. Rezika Pire, članica Okrajnega odbora Društvi pr;. Jateljev mladine, Je na obč'nskl konferenci izrekla mladini občine Videm-Krško priznanje za uspešno delo s pionirji. Na konferenci so Izvolild nov občinski komite. Ivico 2nidaršlč pa sprejeli vanj kot Častno članico. »PREVOZOV!« načrti in uspehi PodletJe Prevo2 Breiice bo nabavilo en avtobus in 5 težkih tovornih vozil vrste »avtovlak«, da bi izboljšalo avtobusnt ln tovom, promet na področju okraja Novo mestr, in občine Brežice Ko bo prihodnje leto priče) veljati nov vozni rer! nameravajo uvesti nove avtobusne proge za izpopolnitev zver med Brežicami Novim mestom ln Ljubljano. Pripravljajo dve novi progi: Novo mesto—Brežice, ena od teh bo šla se naprej v Ljubljano ter novo proyo Brežice—Bregana Delavski svet Je na seji 12 decembra snre^el skleu o crndltv nnve zrsiin- garaže na Crnau in uredltv kanalizncij«" okoli nje Podjetje Prevoz namerava ustanoviti v Brežicah Turistični pot«. Vft4nj urad, ker bo razširilo svojo dejavnost zaradi rastočih potreb tudi na področju turizma. Do konca oktobra je podjetje ustvarilo že 240 milijonov dinarjev prometa od planiranih 245 milijonov. Zdaj so plan že presegli- Po odbitju vseh stroškov imalo 27 milijonov čistega dobička Kolektiv bo od tega prejel le majhen del v obliki ene nadplače. preostanku pa so se odrekli v korist gradnje garaže in 5% jamstvene udeležbe podjetja pri posojilu, ki so ga najeli za nabavo novih vozil. 9 or.tAs • V DOLENJSKEM LISTU m SIGUREN USPEHI Naokrog po sevniški občini (Bj V Telčah nad Tržiščem dokončujejo zadnja dela na zadružni stavbi. V njej bo sušilnica, trgovski lokal in skladišča. V tem objektu nameravajo imeti središče tržiške zadruge za ta predel. B V Tržišču obiskuje večerno šolo 16 slušateljev. Bilo jih je že 18, pa sta dva zbolela. Za počitnice pripravljajo 14-dnev-nl kuharski tečaj za kmečka dekleta. Pričakujejo veliko udeležbo. V teku pa je že tečaj Rdečega križa, ki ga obiskuje 11 deklet in ga vodi tovarišica OstrovrS-nikova. Razen teh šol imajo v Tržišču tudi tečaj za mopediste, ki ga tedensko obiskuje 30 tečajnikov. Regulacija Mirne vidno napreduje. Delavci so že na poti proti Tržišču, v Pijavicah pa dokončujejo zaključna dela. Ko bo regulacija končana, bo nevarnost poplav na obeh bregovih znatno manjša, pa tudi vse področje travnikov in njiv se bo znatno izboljšalo. ^ V Šentjanžu je bil pretekli teden razširjen posvet pri KZ in šoli. Posveta so se udeležili predstavniki OLO, ObLO, Okrajne zadružne zveze in Kmetijske banke. Pregledali so možnosti za nadaljnji razvoj te zadruge in se pogovorili o večjih investicijah, ki jih Ima zadruga v planu za prihodnje leto. Pregledali so tudi možnosti finansiranja nadaljnje izgradnje šole in se na lastne oči prepričali o nemogočih razmerah, v katerih je sedaj pouk. Sentjanški otroci si verjetno zelo zelo želijo letošnjih zimskih počitnic, saj bodo po njih naselili dva razreda v novi šoli, ki bosta do takrat gotova Ostale razrede pa nameravajo dokončati v prihodnjem letu, saj so na posvetu slišali, da bodo sredstva za šolo na razpo- lago. Razpravljali so še o manjših melioracijah zemljišč, ki jih ima KZ, ln sklenili, da bodo podrobno proučili vire finansiranja za ta dela. Tudi o dovršitvi zdravstvenega doma v Krmelju je bilo izrečenih več besed in kaže, da bi ob podpori okrajnega zavoda lahko tudi ta objekt izročili namenu, saj je 70 "/n del že izvršenih. , d Osnovna organizacija Zveze komunistov v Loki je razpravljala tudi o razširitvi svojih vrst. Sklenili so, da bodo temu vprašanju v bodoče posvetili več pozornosti in že na tem sestanku so načeli razpravo o 4 mladih članih SZDL. ki jih bodo sprejeli v ZK. (U Ko je pred kratkim zasvetila luč iz novega transformatorja na Razborju, so vsi prebivalci ugotovili, da sveti znatno lepše in močneje. Za postavitev te postaje so domačini prispevali izkope, drogove ter sploh opravili večino težaških del. Znatno boljša luč je s tem transformatorjem prišla predvsem v vasi Razbor, Lisce in Polje, veseli pa so je tudi v planinskem domu na Lisci. gH Tudi zbor volivcev v Loki je razpravljal o podobni zadevi. Postavili so pripravljalni odbor za Izboljšavo električnega omrežja, v zapisniku tega zbora pa beremo, da so izvoljenemu odboru prisotni »z velikim navdtišenjem izglasovali zaupnico«. Tudi ml jim želimo, da bi jim zastavljeno delo čimbolj uspelo. || člani SZDL na Dregu so te dni posuli lep del ceste Breg—Okrogliče Del sredstev za to delo je prispevala KZ Loka, in sicer kar lep znesek 40.000 dinarjev. O Na Studencu pripravlja igralska skupina pod vodstvom tovariša Klenovška Molierjevo »Scaplnove zvijače«. V večerni šoli je vpisanih 11 slušateljev, od tega 2 delavca in 9 kmečkih ljudi. Imajo samo II. tečaj in delo v redu in lepo poteka H Med najboljšimi aktivi LMS v sevniški občini je brez dvoma riudenški. Vodi ga kmečki sin, Rudi Metelko, duša aktiva pa je tovarišica Dragica Volčanšek, učiteljica. Značilno «a ta aktiv je, da ima redno 14-dnevno sestanke in tudi redno plesno šolo. Pomagajo mu prav vsi učitelji s Studenca. V Soli so tudi *e ustanovili v 7. in 8. razredu aktiv mladih, kjer jih pripravljajo za sprejem v mladinsko organizacijo. d Cesta Impoljca—Zavratec je gotova. S to cesto se je središče občine približalo Zavratčanom za celih 7 kilometrov. Cesta je solidna, z lepim enakomernim vzponom ln široka 4 metre. Prejšnja stara je bila praktično neuporabna. Zgradilo Jo Je v kratkem času GPZ »Zasavje« iz Sevnice. g Šolska zadruga na Studencu je lani posadila nov sadovnjak z 39 različnimi drevesi. Nasad lepo uspeva in imajo otroci z njim veliko skrbi in tudi veselja Otroci kooperantov, ki so člani šolske zadruge, so med letom delali poskuse tudi doma na posestvih. Tovariš Klenovšek, upravitelj šole, pravi, da je najboljši med član! učenec 7. ra/.rcda, Ci/erlov Tonček. In še ena uganka: ali veste, kateri kraj ima največjo železniško postajo na svetu? Morda vas začudi rta je to na Dolenjskem, v Pijavicah Puslajo označujeta le dva drogova s tablo, vse okoli, brez meja, pa je postaja. ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ŽENA IN DOM a SODOBNO GOSPGDINJSTVO Peter je premagal strah Peter je bil živo nasprotje ■vojefta starejšega brata im si-•tro, Ce njkaa ni pomenila tema zjlč drugega, kot zahod sonca, pa đ« zanj bil to del dneva, ki se ga j« ztoal v prvem mraku: iz tetu« bodo stop ide čarovnice, «&«kdo« ga bo zagrabil, ga po« te*nil iiz postelje, popadli ga bodo psi, — skratka, strah so j« našel Id v vsak kotiček stanovanja, da niti ne pomisli, ko-Idko strašljivega je zunaj ponoči. Stari i niso mogli razumeti, zakaj jo strahopeten prav Peter, ki je podnevi med naj-gkasnejšimi, najbolj junaškim'., skorajda najbolj razgrajaškonii-Ko pa so spoznali, da je vaa fantova »korajža« le posledica tega, da hoče prekriti svojo bojazljivost to ko so prišli n-i •led njenim vzirokom, sd sklenili, da pozdravijo to fantov? slabost. V pogovoru je Peter Izdal, da ■e boji ženske, ki z nožem čaka na otroke. Izdavil je celo, da so ga dečki, ki jim je nagajat, raprli v vežo to žensko in ji j a komaj ušel. — Mati mu je za. trdila, da soseda ni taka- Popeljala ga je k njej in ko se je Peter s polnimi žepi sladkarij vračal od nje, je uvide;, da je soseda huda le na fanta, ki jo obmetavajo s kamenjem in kepami ter podijo njene k. -koši. Prvi, najgloblji vzrok strahu s* je razblinil. Starši so zdaj stopili še korak naprej. Starejšemu sinu in hčerki so naročili, naj se z njim lovita okrog hi Se popoldne čim dalj, da bo spoz nal, da v mraku ni zunaj niC drugače kot podnevi- In res: že pd nekaj večerih je spoznal, da se v mraku lahko še bolje skrije ln da ga za oglom nihče ne čaka. Se je moral čutiti bližino kogarkoli, a strah je v teh večernih ilgrah postal pol manj strašen. Ko je oče nekega večera spretno vpletel v zgodbico primer dečka, ki je ponoči poiskal zdravnika, ker bi mu sic?r umrla mama, se je Peter še sam postavil v njegovo vlogo 101 razložil, kod b i on najprej pari • šel do zdravnika, če bi mora; steči ponj. »Pa bi si upal?« ga je nato podražil oče. »Dokazil« »Dokažem!« je Hrabro odgovoril. »Ker na srečo ni treba fc zdravniku, pa steci zakleni*, vezna vrata,« ga je spodbud'1 oče. In to, kar ni pričakoval nihče, se je zgodilo: Peter je prvič — ln skoraj brez strahu stekel po temnih stopnicah ln zavrtel ključ v vratih. Ko je oče na pol za šalo na pol zares šol pogledat, če .*o vrata zaklenjena, je Petru -od veselja, da je premagal najhuj -šo strahopetnost, podaril petde-setaka. Kako vesel ga je oni! »Ničes>F,; več se ne bom bal!« je Peter zagotavljal. Sicer ni bilo čisJo tako, a vse manj se je bal, vss bolj samostojen je postajal-Hkrati pa je podnevi bil mirnejši, saj ni bilo treba skr: ■ vati velike strahopetnosti f glasnim junačenjem. Oče in mati sta bila tega napredka nad vse vesela. Vedela sta. da bi z zastraševanjem 1» grobim preganjanjem strahopetnosti bila dosegla le nasprotno. Spoznala sta.da sta obroku in sebi le koristila, ker sta mu na lep, razumevajoč način pomagala spoznati, da ima strah le vel ike oči. *. K. „Ti tega ne razumeš!" Cestokrat se zgodi, da pride mož iz službe domov »nasajen«. Pred kosilom vzame v roke časopis in se zatopi v branje. Ce ga žena vpraša, kaj je tako zanimivega in če še skuša zvedeti za vzrok slabega razpoloženja, ji mož navadno odgovori: »Ti tega ne razumeš!*' Pri tem tudi ostane. Ali taki možje pomislijo, da bi bilo prav, Če bi tudi njihove žene kaj več vedele o politiki, gospodarstvu, o družbenem upravljanju in o drugem? Ali sploh kdaj pomislijo (predvsem, če žene niso zaposlene), čemu se mora žena-mati odpovedati? Kot mlado dekle se je tudi ona rada ukvarjala s športom, hodila v planine in brala knjige. In sedaj? Polagoma se je odpovedala zdaj temu, zdaj onemu razvedrilu. Knjiga, ki jo je začela brati, leži po več tednov zaprta. Ta žrtev, ki ni tako majhna kot se možem zdi, je veljala možu in otrokom. Dela, ki jih mora vsak dan opraviti, so vse prej kot pestra. To gre iz dneva v dan, iz meseca v mesec, iz leta v leto, le da je kak dan dela več, drugič nekoliko manj. HUMORISTOV KROJNI PRISPEVEK Obleka »Balon« Obleka »Vreča« Obleka »Zvon« 0 našem šolstvu v prejšnjih pregledih smo omenili, da imamo v okraju 937 prosvetnih delavcev, potrebovali bi jih pa 108B. Manjka nam torej 151 prosvetnih delavcev. Pred začetkom letošnjega šolskega leta je prosilo iz okraja 64 prosvetnih delavcev, za službo v okraju pa le 20 prosvetnih delavcev. Upokojenih je bilo 19 učiteljev in učiteljic, tako da je bilo v začetku septembra praznih kar 11 šol: Radenci, Preloka, Drage, Jugorje, Radovica, Malo Lipje, Olobodol, Dolž, Grče v je, Dobrava in Drča. Na take šole seveda ne prosi nihče, zato pošiljajo tja učitelje novince, kar je z vzgojnega stališča zgrešeno, saj gre za težka delovna mesta, oddaljenost in sploh kraje, kjer je le malo pogojev, ki bi jih potreboval prosvetni delavec-pripravnik. V nerazvitem okraju, kjer industrija šele začenja ustvarjati glavno gospodarsko podlago splošnega razvoja pokrajine, tudi proračunsko vzdrževanje šolstva in prosvete ne more biti zadovoljivo. Navzlic priporočilom OLO celo redno črpanje proračuna ni povsod dobro urejeno, zaradi česar imajo šolski upravitelji precej nepotrebne administracije in zamud v šolskem delu. To bi občine in njihovi finančni organi lahko odpravili, pa vendarle kažejo dostikrat nepotrebno togost. Za šolstvo in pK>sveto je šlo leta 1957 iz proračuna OLO in ObLO 26.3n/0, leta 1988 24,9°/6, leta 1959 28,7»/o, prihodnje leto pa naj bi ta odstotek znašal 29,4%. Odstotki se dvigujejo le v toliko, kolikor zahtevajo to uredbe glede poviševanja osebnih izdatkov. Tu nI nobenega napredka. S tako proračunsko politiko nadvse težkih materialnih )sa«iraer »asih šol ne bomo rešili. Okrajno povprečje osebnih ln materialnih izdatkov na učenca maša 15.108 dinarjev. Za naš okraj bi moralo biti zaradi staaja v šolstvu povprečje vsaj od 16,000 do 20.000 din na učenca, v resnici pa je okrajno povprečje komaj 4.281 din. Najslabše razmere so v občini Žužemberk (2552 din) in v občini Trebnje (2015 din). Najslabši povprečni Izdatek na šolo je v občini Črnomelj (1482.000 din) ln v 2užemberku (1,365.000 din). Okrajno povprečje osebnih in materialnih izdatkov na šolo je 1,974.000 din. Najboljši povprečni izdatek na enega učenca je v občini Novo mesto — 19.743 din, najslabši pa v občini Žužemberk 12.043 din. Tudi povprečne plače prosvetnih delavcev so v našem okraju nekoliko nižje kot v razvitejših okrajih. Tako znaša povprečna plača 267 učiteljev pripravnikov 13.900 din, 21 predmetnih učiteljev pripravnikov 15.700 din in 35 profesorjev pripravnikov 18.500 din. Povprečna plača za 507 učiteljev znaša 17.500 din, za 54 predmetnih učiteljev 19.600 din in za 53 profesorjev 22.800. Razen tega prejemajo prosvetni delavci za nadure honorarje od 100 do 200 din, tam, kjer poučujejo zaradi pomanjkanja učnih moči po ves dan, pa 3000 mesečnega honorarja (kar je prav gotovo premajhna stimulacija za celodnevno zaposlitev!), V kombiniranih oddelkih z dvema razredoma prejme prosvetni delavec 500 din mesečnega dodatka, s tremi razredi v enem oddelku pa 700 din. Dodatki za težka delovna mesta znašajo po novi uredbi od 2.000 do 5.000 dinarjev. Izmed 937 prosvetnih delavcev je 714 žensk in 223 moških," veft kot tri četrtine je torej žensk. Ker je v zadnjih letih naraščanj« števila otrok normalno, se zaradi rojstev število oddelkov ne bo bistveno spremenilo. Največ prosvetnih delavcev manjka občini Novo mesto (63), Črnomelj (27), Trebnje (17), Metlika (13) In Žužemberk (11). Podatki povedo, da znaša letna diferenca kadrov 3*/o aH 32 prosvetnih delavcev, kar bi bilo (računajoč na upokojitve, premestitve in dotok novega kadra) v 10 letih 1810 prosvetnih delavcev. Z načrtnim štipendiranjem, urejevanjem boljših življenjskih pogojev in z zboljšanim materialnim »tanjem šol bo treba učiteljski poklic postaviti na vidriejše in vabljivejše mesto. Podatki povedo tudi, da dela več kot 70»/0 v»eh prosvetnih delavcev izven šole v političnih ln družbenih organizacijah. (Konec prihodnjič) Vendar opravi žena vse brez godrnjanja, z ljubeznijo, saj se zaveda, da dela za otroke in moža. In če za svoje delo ne dobi nobenega priznanja in jo tako rekoč odrivajo od današnjega življenja, bo mar lahko dolgo vzdržala? Možje bi si morali vzeti malo več časa za pogovore z ženami o dogajanjih v svetu, o delu v službi itd. Ce bo tak mož kdaj nejevoljen, če ga bo kaj težilo, ga bo žena razumela in mu pomagala prebroditi težave, saj vsaka žena želi svojemu možu vse najboljše. INA Modeli tričetrtinskega plašča lz enobarvnega blaga, manšeti ln ovratnik so iz krzna. Pod plaščem, ki ima velik izrez, je obleka iz enakega blaga, brez ovratnika Kje ste, starši!" »Kje ste starši? Skrbeti morate za otroke tudi vi, ne le družba! Vaši so in vi ste odgovorni zanje!« _ takšen klic je v 9. številki revije »Otrok in družina«. Tako kličejo pereči primeri neodgovornosti staršev — kako puščajo šestletnega otroka v času službe samega doma, kako Sledijo Pri otrokovi malici, da bi si kupili motor, kako trden kmet noče žrtvovati za svojega bolnega sina nekaj tisočakov za zdravljenje itd. Se en pretresljiv klic: Pusti-te otrokom spati! Kdo? Vsak, ki mu je otrokov spanec deveta skrb. Pojdite z menoj po bezni-cah, po gostilnah in kavarnah! Ponoči. Odrasli se zabavajo, se pogovarjajo, se smejejo, pleše- jo .. . Luči izpod stropa siplje-jo močno svetlobo, zrak je zakajen, zatohel, moreč. Otroci sede ob materah in očetih. Spanec jim lega na veke, težke so, vsak hip težje. Utrujeni so, zaspani, bledi, prebledi za svoja leta. Spanca ne zmagajo več, zadremljejo in se zamajejo, starši pa jih stresajo, da se na silo zdramijo, smejijo se jim in jim natakajo pijače. — Nikogar nI, ki bi otroke poslal domov spat: ne očeta, ne matere, ne krč-marja in ne natakarja . . . Prav tako živa so vprašanja v Pomenku s starši, v rubriki Midva in na prednjih straneh revije, kjer piše o Družini in šoli, o stanovanjski skupnosti in o novoletnem praznovanju. 8. Številka revije »0TE0K IN DRUŽINA« Izšla Je nova Številka naše družinske revije in nam prinaša uvodoma izvh-fke iz referatov III. skupščine Zveze prijateljev mladine Slovenije — to so referati Ade Krivif; O razvoju Zveze prijateljev mladine Slovenije, Mirana Zlrkelbacha: o vlogi pionirske organizacije po novem zakonu o Šolstvu ln razprava Vide Tomšič, ki Je poudarila, da mora postati Zveza prijateljev mla- DOBRO IN POCENI Fižolov golaž; tri četrt litra fižola, pol kilograma prekajenih svinjskih reberc, sol, 6 dkg masti, četrt kilograma čebule, 5 strokov česna, 1 žlička paprike, 2 del paradižnikove mezge, en krompir. Postavimo čez noč namočen fižol in na pol kuhanemu dodamo razsekana svinjska rebr-ca, sol, na masti prepraženo če. bulo, česen in papriko. Preden je kuhano, zgostimo jed z naribanim krompirjem, in ji dodamo paradižnikovo mezgo. Testenine s cvetačo; slun krop, 50 dkg testenin, 5 dkg surovega masla, 3 dkg drobtin, 1 srednje velika cvetača, 5 dkg naribanega sira. Testenine skuhamo v slani vodi, jih oblijemo s toplo vodo in odcedimo. Na maslu prepra-žim0 drobtine, dodamo kuhano, na cvetke razdeljeno cvetačo In kuhane testenine potresemo * sirom in takoj serviramo. Z zveznega posvetovanja o družbeni prehrani V BEOGRADU JE BILO 19. iS 20. NOVEMBPA POSVETOVANJE O DRUŽBENI PREHRANI. POSVETOVANJA SE JE UDELEŽILO PREKO 600 PREDSTAVNIKOV DRUŽBENIH ORGANIZACIJ, LJUDSKIH ODBOROV, ZDRUŽENJ, STROKOVNIH ORGANIZACIJ IN ZDRUZLNJ, ZVEZNIH IN REPUBLIŠKIH ORGANOV. Posvetovanj«! je proučilo oranje in probleme družbene prehrane ter njen perspektivni razvoj. Ugotovilo je, da je .se. danje stanje v razvojni iazi. Ta razvoj se odraža v ustanavljanju najrazličnejših objektov družbene prehrane in v velikem številu organizacij, ki delajo na njenem razvoju in na. predku. Čeprav smo na poJ-roč|ju družbene prehrane že marsikaj storili, je še vedno niz pomanjkl.i^vosti, ki so posledica podedovane zaostalosti, še ne dovolj razvite materia]-no-tehnicne csnove in nerazumevanja njone vloge. Te slabosti se kažejo v slabo razviti mreži objektov družbene prehrane, v slabi tehnični opremi, slaibi lokaciji, slabih higienskih pogojih, v &labi pripravi !n distribuciji hrane. Organizacija dela je slaba in delo organov družbenega upravljanja ni razvito. Izhajajoč iz takšnega stanja je puovetovanje zaključilo, da je osnovna naloga družbe rekonstrukcija in modernizacija že obstoječih objektov. Posebno pozornost je treba posvetili izgradnji novih, sodobnih m moderno opremljenih objektov, ki bodo s pomočjo mehanizacije dela in s.i-mopostrežbo omogočili dobro, raznovrstno in ceneno prehrano. Ce hočemo pravilno d'-menzionLrati kapaciteto teh objektov, moramo analizirati vse sedanje in bodoče potrebe. V zvezi z investiranjem pa je treba posebno paziti, da so maksimalno i/.koriščene kapacitete že obstoječih delavsko-Uislužbensk:h restavraciij, gostinskih objektov, študentskih meniz ln šolskih kuhinj. Nadalje je treba posvetiti vso pozornost nabavljanju to pripravi potrebnih surovin. Pr! tem igra važno vlogo prehran- Razveselile sorodnike in prijatelje v inozemstvu: naročite jim DOLENJSKI LIST bena industrija, trgovska mreža, klavnice, hladilnice, tržnice itd. Veliko je bil0 govor® tudi o kadrih. Vprašanje kadrov v družbeni prehrani je pereče, zato Sa bo treba reševati g šolanjem, seminarji, tečaji, dopisnimi šolami, preko centrov za izobraževanje odraslih in delavskih univerz. Potrebno pa bo tudi izvajati ustrezni način nagrajevanja, ki mora biti zasnovan na večji delovni storilnosti in ekonomičnosti dela. Brez ekonomske izpodbude si ne moremo misliti stabilizacije kadrov to njihovega strokovnega dviga. Takšen kader bo zagotovil tudi strokovno pripravljanje hrane, posebno še v odnosu na biološko in kalorično vrednost in na specifične potrebe posameznih potrošnikov. Posebno pozornost Je treba posvetiti razvoju delavskega samoupravljanja in družbene kontrole. Vloga komun se kaže v skrbi za objekte družbene prehrane, v nuđenju strokvne, kadrovsko in finančne pomoči, v urejanju pravnega in ekonomskega položaja teh objektov. Zagotoviti mora investicijska sredstva in usmerjati delo. Nadalje morajo sindikalne organizacije, strokovni sindikati, posebno Še okrajni In občinski sindikalni sveti usmerjati svojo aktivnost v organiziranje družbena prehrane ne samo po podjetjih, temveč tudi v reševanje problema v okviru stanovanjskih skupnosti. Posvetovanj© Je zaključilo, da je potrebna povezava vseh družbenih organizacij v zveznem, republiškem in okrajnem merilu ter v okviru, r komun. Maruša Lap ZABELEŽENO »Ne damo je!« V majhni učilnici dvood-delčne osemrazredne šole na Sellh pri Jugorju, kjer se uči 30 otrok, so fantiči in deklice pravkar malicali. Ročice so se jim šibile pod težo velikih kosov kruha, obloženega s sirom. Zobki so pridno mlell. Vprašal sem: — Kaj bi naredili otroci, če jutri v šoli ne bi več dobili malice? — Ne damo je! — so za-vpill vsi v en glas. Eden ali dva sta bila v učilnici bosa, nekateri le v nogavicah, drugi so imeli copatke. — Kaj te nič ne zebe? — sem vprašal bosega fantiča- — Ne zebe me, bomel — je odvrnil odločno. V šoli bodo še ta me6ec uredili šolsko kuhinjo, ki bo otrokom nudila tudi topel obrok. Lastnik stavbe je brez oklevanja pristal, da porušijo v sobici poleg učilnice star zidan štedilnik in postavijo železnega. Daroval ga bo Okrajni odbor RK Novo" mesto. Starši so na roditeljskem sestanku, kot nam je povedala šolska upraviteljica, vsi izjavili, da so pripravljeni za topel obrok prispevati na mesec sto din za otroka, čeprav je vodstvo šole predlagalo le 70 din. Pogovorili so se tudi o tem, da bodo pozimi žene doma plet-le volnene nogavice in co-patke iz ličkanja za šolske otroke, da ne bodo v učilnici hodili bosi. Rdeči križ je v več občinah v obliki članarine nabral sredstva, s katerimi bo plačaj štedilnik. Va-ščanl bodo pokazali hvaležnost tudi tako, da se bodo včlanili v RK ln se z malenkostno članarino vsaj malo oddolžili za izkazano pomoč. S „Part zanovega" plenuma Obširne priprave na junijski zlet Bratstva in enotnost! Športni plašč, ki ga vidimo na sliki, je zelo praktičen in se ir-p« nosi. Najprimernejše blago za njega izdelavo je tweed dino operailvnejši organ naše socialistične demokracije. Na naslednjih straneh nas revija seznanja z različnimi šolskimi problemi. Vladimir Cvetko piše o šoli in družbi in pravi: »Učitelji, otroci in starši se vedno tesneje zbližujejo. Kolikor močneje in konkretneje se oblikujejo pred nami obrisi nove, reformirane šole, njenih nalog in ciljev, toliko močneje pa se nam vsiljuje spoznanje, da šola svojih nalog brez dobrega lin stalnega sodelovanja družbe, to Je vseh ljudi, družbenih organizacij in organov, ne bo mogla Izpolnjevati.« Cisto konkretno o šolskem pouku piše Danica Marion in sicer o posebnem načinu: o skupinskem pouku ln to staršem v razlago. Tisti, ki imajo manjše otroke, gotovo večkrat razmišljajo, kako bi ravnali z otrokom, ki Je trmast. Razpravo o obdobju prve trme je prinesla že 7. številka, v pričujoči se nadaljuje in zaključuje. Ca« branja ln nakupovanja knjig Je prišel. Branka Jurca nam piše o otroku In knjigi. Piše predvsem o knjigah, ki Izhajajo v založbi Mladinska knjiga in opozarja starše na to, kateri starostni dobi Je namenjena posamezna zbirka Mladinske knjige. Potem pa se že bližamo tistemu IntlmnejšeiTiu delu revije, ko govorimo o nevšečnostih in razprtl-)ah v zakonu in o otrocih, (o tem piše Helena Puhar) in Pomenku s starši, ki Je zelo priljubljen In življenjski. V rubriki Midva Je zanimivo vprašanje 20-letnega dekleta; ali naj se poročim s fantom, kl pije ln ki ga ljubim? Revija Je opremljena % živahnimi fotografijami In risbami Milana Bizovičarja. Vojak pozdravlja Janez Bartolj, ki s'.uži vojake v Sarajevu, lepo pozdravlja oče -ta, mater, brate, sestre, Slavko in ostale vaščane in Jim čestita za dan JLA. Dvorjani in Žužemberčani! Franci Vovk, ki služi vojaški rok v Podravski Slatini, poz. dravlja mamo, ata, sestre brats, prijatelje ln prijateljice, zlasti pa kolektiv Splošnega mizarstva Dvor in ObLO Žužemberk, že-leČ jim mnogo uspehov v nadaljnjem delu. Iz Sarajeva pošilja tople pozdrave svojim domačim, prijateljem, zlasti pa kolektivu SGp Pionir Novo mesto, vojak Gvido Baškovič. &i hkrati čestita vsem Dolenjcem, ki so pri vojakih, za 22. december. Fantje iz Ohrida pišejo Fantje, ki služimo vojaški rok v Ohridu, pozdravljamo znance .n prijatelje, starše, brate ln sestre, zlasti pa Tončko in Cvetko Udvančevi, ter jim želimo srečno novo leto"! Čestitamo tudi vsem vojakom za naš praznik 22. december t v nedeljo 13. decembra Je bil plenum Okrajne zveze TVD Partizan. V začetku Je tovariš Srečko Skrt pozdravil vse prisotne delegate posameznih društev, zastopnika Zveze Partizana Slovenije, Športne zveze in vse ostale predstavnike družbenih organizacij. z enomlnutnim molkom so na-vzroči počastili spomin velikega športnika graditelja ing. Stanka Bloudka, nato pa se je plenum odvijal no začrtanem programu. Izmed vseh točk. ki so za nadaljnje delo društva pomembne, ie bilo največ govora o največjih nalogah v zvezi z Zletom bratstva ln edinstva. ki bo Junija 1960 v Novem mestu. Tovariš Skrt Je opisal prvi del programa, ki je bil že letos izvršen: avgusta izlet na Triglav In septembra na Bazo-20. Izlet na naš najvišji gorski vrh je bil sicer namenjen predvsem vodilnemu kadru Partizana sosednjih bratskih okralev. vendar je bil odziv slab. Udeležili so se ga 4 iz Karlovca, 2 iz Banja Luke. Izlet na Bazo 20 pa Je bil organiziran v počastitev 40-letnice Partije in SKOJ ln je bil dobro obiskan. Konec januarja 1960 bo smučarski izlet na Gorjance vezan s patrolnim tekom in veleslalomom, ki se ga bodo udeležili najboljši smučarju tudi ostalih okrajev. Zletni dnevi se bodo zaceli že II. junija z regato na Krki, ki se bo naslednji dan nadaljevala. 12. Junija bo priredila v okviru tega zleta Gasilska zveza veliko manifestacijo in hkrati proslavila 90-letnico gasilstva v Metliki. Ribiči bodo imeli ta dan Športni ribolov na Otočcu, nogometaši finalne tekme v Črnomlju, plavanj« in waterpolo bo pa v Krškem. Seveda bodo na ta tekmovanja prišli že prvaki, ki se bodo na društvenih tekmah plasirali na prva mesta. Glavni zletni dnevi se bodo začeli 17. Junija z velikim tabornim ognjem in balkansko Štafeto. Naslednji dan bo svečana akademija, nato pa 19. junija glavni nastop popoldne, dopoldne pa bodo vaje ln povorka. Delo, ki čaka telovadna društva Partizan in vsa ostala društva, ki bodo sodelovala, 1e ogromno. Tudi šolska mladina bo nastopila; 1400 pionirjev in pionirk ter 600 mladincev in mladink. Najtežji problem Je članstvo, ki ga je premalo da bi napolnili veliki stadion. Potrebno bo več agitacije, da se bo tudi njihovo število dvignilo. Nastopili bodo tudi taborniki v tekmovanju za postavljanje šotorov. Na predlog predstavnice Okrajne zveze Svobod prof. Tatjane Be-lopavlovlč se bodo v nastop vključile tudi folklorne in pevske skupine, da bo bolj pestro, posebno če bodo sodelovale tudi folklorne skupine bratstih okrajev iz Hrvat- ske In Bosne ter Hercegovine v svojih pestrih nošah. Prireditev bo veličastna ln bo poplačala ves trud. ki ga bodo imeli s pripravami vodniki in sodelujoči. S takih zletov v Bihaću, Karlovcu, Sisku so se udeleženci vračali navdušeni, zato se moramo tudi pri nas potruditi, da bodo zadovoljni naši gostje in mi sami. Na plenumu so razpravljali tudi o ustanovitvah občinskih zvez telesne vzgoje, o novem koledarju okrajne zveze in proračunu. Kritično So razpravljali o udeležbi na zle tu v Beogradu. Kljub težkim nalogam, ki čakajo vodnike v novem letu, so s« delegati razstali v vedrem razpoloženju, kajti telovadec in športnik se ravno v delu krepita ln lahko izpolnjujeta svoje naloge. O plenumu, zlasti še o Zletu bratstva in enotnosti bomo v prihodnji številki obširneje še poročali. V, J. Lep uspeh Avtomoto društva Videm- Krško ŠAH SARANOVIC PREVZEL VODSTVO Na šahovskem turnirju za I. kategorijo, ki je v teku v Novem mestu, je vodstvo po petih odigranih kolih prevzel Saranovlč. ki je doslej trikrat zmagal in dvakrat remiziral. Na drugem mestu je Kotnik, ki" je bil doslej samo enkrat poražen, nato pa sledita Kranjc, Fink ln Doki. Slednji bo svoj položaj verjetno 8e Izboljšal, ker Je izgubljeno prekinjeno partijo z Jenkom odločil v nadaljevanju v svojo korist, razen tega pa mora igrati še tri zaostale partije lz 1.. 3. ln 5. kola. Vrstni red po 5. kolu; Saranovlč 4 točke. Kotnik 3 točke. Fink in Kranjc 2 in pol, Doki 2 točki (3). Avsec 2 točki, lic 1 točko (2), Klevišar 1 točko (1) Itd. V POČASTITEV DNEVA JLA V počastitev Dneva JLA Je komanda Garnizona Novo mesto ln uprava Doma JLA sklenila prirediti več športnih prireditev ln srečanj z novomeškimi športniki. Včeraj sta se pomerili Šahovski reprezentanci Garnizona JLA in Šahovskega društva Novo mesto na 2o deskah, danes zvečer pa se bosta v Domu JLA (v bifeju) pomerili prva in druga eki ne bodo mogli izra. čunatl. ker Se ni izšla uredba *> plačevanju najemnin v podnajemniških stanovanjih, Pri popisovanju so navzoči popisova- lec, najemnik ln lastnik, v kih pa tudi član nlšnega sveta. Za popisovalci pregledujejo stanovanja Se kontrolorji, ki preverjajo pravilnost točkovanja ter urejajo še nesporazume, k* so morda nastali pri popisovanju oziroma nesporazumejo med lastniki stanovanj in najemniki. Kontrolorji so večinoma gradbeniki. Do danes }e popisanih je okoli 600 stanovanj. £ Novo mesto porabi na prebivalca več vode kot New Yorkl Koliko? Kar 380 litrov na osebo. Niovomeščani je si:er ne popijejo toliko, pa tudi za redno porabo je ne potrošijo toliko. Kje je potem vzrok? Voda v vseh novomeških straniščih frs-Če noč In dan — nekje tudi v kopalnicah in, DrJ vodovodnih pipah! Hočemo nove kopalnice, nova stranišča, nove vodovodne Črpalke, da bodo nasitile »potrebe«, obstoječih pa r.e znamo, ne moremo ali nočem,,, vzdrževati. # Jaje je letos več kot drug« l*t*» so povedale kmetice na trgu. Tudi cena je bila to pot, v ponedeljek 14. decembra, nekoliko nižja. Prodajali so jih p0 22 do 24 dinarjev. Razen tega J* bilo dobiti zelenjavo, soiaki motovileč, kislo repo in zelje ter raznovrstne volnene izdelki. # Gibanje prebivalstva: Rojstev in porok ni bilo. Umrli so: Gustav Murn, posestnik s C«Mt« Komandanta Staneta 8 star «16 let. Karel Prem.ru, u pokoj ena c lz Cankarjeve ulice 15, star 81 let itn Vid Barle, upokojenec ia Adamičeve 12, star 71 let. Ponesrečil se je Gustav Muri, posestnk iz Novega mesta, k-je Pri nakladanju nuti« pa'ifii in si poškodoval glavn. Za Dedka Mraza pripravljajo šolski otroci kratko igrico in nekaj recitacij. Darežljivega starčka bodo skušali kar naj-prijazneje sprejeti. Pravijo, da jih je obljubil obiskati in prinesti tudi kakšno darilo. Igro Vdova Rošljlnka pripravljajo domači Igralci v Skocjanu. Ker so šele pričeli z bralnimi vajami, prva uprizoritev na'^rž ne bo letos, ampak januarja prihodnje leto. Igra bo pomenila prijetno spremembo v škocjanski puščobi, kjer je le blata preveč, vsega drugega pa premalo, kot pravijo Skocjan ci strni. Le trije učitelji poučujejo na šoli v Skocjanu, Čeprav bi Jih moralo biti 9. Zato so ti trije stoodstotno zaposleni s šohk'm poukom in se težko .osvetijo izvenšolskemu dalu m prosvetni dejavnosti. PRODAM KOZOLEC — dvojnik S Šestimi okni. Naslov v upravi lista (1228-59). PRODAM RABLJENO žensko kolo. Naslov v upravi Usta (1227-59). PRODAM DOBRO OHRANJENO spalnico lz trdega lesa. Naslov v upravi lista (1226-59). PRODAM 2200 m* vinograda z vinsko kletjo ln vodnjakom na Ma-verlenu v Bell krajini. Naslov v upravi lista (1225-5»). PRODAMO 4,20 kg težkega priznanega bika plemenjaka. Naslov v upravi lista (1197-59). SAMSKO STANOVANJE I8CE Inteligenten fant. v Novem mestu, orodjar, vedno zelo skromen. Sprejmem vsako ponudbo. Plačam dobro po dogovoru. Pis- ' mene ponudbe pošljite na upra- VIDEM - KRŠKO Novembra ni bilo rojstev. PoroMli so se: Marcel Stefančtč. predmetni učitelj lz Dekanov, in Ana Istenič. učiteljica iz Videm-Krskega. Anton Bogovič. poljedelec lz Križ, ln Ana Bogovi«, po-ljedelka iz Raven pri zdolah. Janez Božič, avtomehanlk iz Videm-Krškega. In Angela Bračun. natakarica z Veternlka. Ladislav Llp-nik. kmetijski tehnik t Malega brega, in Angela Ranfl. servirka iz Ptuja. Franc Cvelbar, šofer Tz Pokleka, ln Marija Mavser, upravnica pošte lz Blanee. Predrag Ftn-drlk, oficir JLA. in Marta Koletič. krojaška pomočnica, oba lz Videm - Krškega. Stanko Andrejaš. paplrniear lz Gunt pri Krškem, ln Julijana Pribožlč. TT mehanik lz Videm-Krškega. Umrli so: Jožef Cerle. posestnik lz Srednjega PiJavŠkega, star 85 let. Marija Spller. gospodinja lz Anov-ca. stara 73 let. Kristina Vodopi-vec. posestnica lz Vldma-Krškega, stara 79 let. Frančiška Ivanšek. preužltkarie« iz Starega grada, stara 93 let. Anton Stkošek. posestnik Iz BuČerce, star « let le bil razglašen za mrtvega. Jože Ce-kada, delavec iz Straže pri Krškem star 63 let. ČRNOMELJ Novembra sta btll v Črnomlju rojeni % deklici ln l deček. poročili so se: Vlncenc Auplč, livar s Stražnjega vrha. ln Marija StrucelJ, kuharica iz LJubljane. Martin Vrščaj, čevljarski pomočnik iz Vojne vasi. in Ana Ivec, uslužbeka iz Črnomlja. Ivan Pez-dlrc. trgovski pomočnik. In Ana Kralj trgovska pomočnica, oba iz Crmimija. Kazimir Cemas, lesni manipulant Iz Kanižarlce, In Marija aiinič. pletilja i. Loke prt Črnomlju. Martin Pečavar, kmet iz Nestoplje vasi, in Jožefa Gra-hek, trgovska pomočnica Iz Črnomlja. Nlkolal 2unič skladiščnik iz Črnomlja, in Ljudmila Belko, pletilja iz Loke. Matija Rožič, mizar lz Dobllč, In Matilda Grahek, pletilja iz »vlbnika. Umrli so: Ignac Daušek, upokojenec iz Tuševega dola, star '3 let. Anton Pele, otrok z Dobličke gore. Marjeta Znme gospodinja iz Zastave, stara 80 let. NOVO MESTO V času od 7. do M, decembra Je bilo rojenih 30 dečkov ln 6 deklic Porok ni bilo. Umrli »o: Viljem Repovž, medicinski higienik iz Trebnjega, star 32 let. Ana Virant, gospodinja iz Trdnjave, stara 59 let. Ana Butala, posestnica z Rožič vrha, »tara 69 let. Marija Kocjan, užitkarica iz Verduna. stara 62 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Virant iz Starih žag — dečka, Ana Rade-ščak s Krke — dečka, Slavka Ko-lec z Odrge — dečka, Terezija Ro-dič iz Dobrave — dečka, Alojzija Vajs iz Semtča — dečka, Jožefa Slapšak lz Zeljn — dečka, Slavka Skarja z Mirne — dečka. Jožefa Blaži č iz Zdinje vasi — dečka, Marija Urbančič iz Dol. Toplic — dečka. Francka Zupančič lz Vel. Vidma — dečka. Marija Hribar iz Rodin — dečka, Neža Prime is Podlipe — deklico, Neža Bohte lz Stopič — dečka. Olga Smolič iz Korit — dečka. Marija Žagar iz Kočevja — deklico, Ivanka Pavček a Podgore — deklico. Marija Hro-vat lz Stavce vasi — dečka. Alojzija Hajdnjak iz Kočarjev — dečka, Marija Ožbalt iz Mahovnika — dečka, Angela Pavlin z Dolža — deklico. Terezija Henigman lz Breznika — deklico, Marija Pavlin Iz Vel, Loke — dečka. Ana Brafri-ka iz Dvorske vasi — deklico, Slavka Baraga s Spodnjega Loga — dečka, Marija Bašelj z Gor. Kamenja — dečka, Mira Mrnjec a Broda — dečka, Ana Pirkovič lz Šentjerneja — deklico. Milka Ru-par z Ostroga — deklico, Breda Brajdlč lz Prečne — deklico, Pavla Barborič Iz Regerče vasi — dečka. Ana Gorišek iz Dol. Stare vasi — dečka. Karollna Vidmar lz Mačkovoa — deklico. kronikaOnesrcc Pretekli teden so se ponesrečfll ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici; Jože Cvet, upokojenec s Križa pri Sevnici, je padel in si poškodoval prsni koš. Terezija Bregar. posestnica iz Skovca, je padla