Kavarna Majcen NARODNOGOSPODARSKI POMEN VINARSTVA SLOVENIJE ING. S. GORJUP Vinogradništvo je ena izmed najintenzivnejših kme tijskih panog Slovenije, ki preživlja na enaki površini mnogo večje število prebivalstva kot vsaka druga poljska kultura v plodni ravnini in to v zemlji, v kateri bi drugi nasadi le slabo ali pa sploh ne uspevali. Jugoslavija ima kakih 200.000 ha vinogradov, na katerih se pridela 4 do 5,000.000 hI vina letno. V naši banovini imamo približno 24.225 ha rodnih goric, ki so dale v zadnjih sedmih letih povprečno okoli 411.000 hI na leto, kar znaša na 1 ha 1705 1, na vsa kega prebivalca pa 36 1 na leto. Po dobroti pridelka se deli vinogradništvo Slovenije v severovzhodni predel s kvalitetno vinsko proizvod njo in vzhodni ter jugovzhodni predel s pretežno kvantitetno proizvodnjo. H kvalitetnemu predelu spa dajo predvsem okraji: Maribor desni breg, Maribor levi breg, Ljutomer, Ptuj in Slovenske Konjice. Se veda je povsod mnogo prehodov in se najde v vsakem vinskem okolišu cela vrsta goric, ki bi jih po kako vosti pridelka morali izločiti iz enega predela in pri števati k drugemu. Vina naše banovine se odlikujejo od vin ostalih banovin predvsem po izrazitejši cvetici in celotni ubranosti okusa. Navadno vsebujejo več kisline kot ostala jugoslovanska vina. Prostorninski odstotek alkohola znaša 8.5 do 15 %, odstotek kislin pa 6 do 12 %. Največ je belih vin svetlozelenkaste ali rumen kaste barve; manj je rdečih in črnih vin. Slovenska vina so v splošnem izrazit tip severnih vin. Vino iz severovzhodnih okrajev, zlasti iz okrajev Ma ribor levi breg, Maribor desni breg, Ljutomer in Ptuj, se je pred svetovno vojno mnogo trosilo na Dunaju, v Gradcu in ostalih potrošnih centrih današnje av strijske republike. Po vojni je pa postajal izvoz vina iz Slovenije od leta do leta manjši, le v letu 1935. se je izvoz spet povečal zaradi carinskih ugodnosti, ki jih uživajo avstrijski dvolastniki za svoja vina. Tako se je izvozilo: 24* leta »» >! »T . 1931. 1932. 1933. 1934. 1935. 17.605 hI 15.380 „ 10.192 „ 6.592 „ 15.219 „ Glavni uvoznik je bila Avstrija predvsem za vina dvolastnikov. Avstriji sledi z mnogo manjšim uvozom češkoslovaška, vse druge države so uvozile iz naše banovine le neznatne količine vina. Vendar bi se upadek izvoza ne občutil prehudo, ker bi skoraj vsa vinska proizvodnja lahko našla odjem na domačem tržišču, ako ne bi od leta do leta naraščal uvoz cenejšega vina iz dunavske, primorske in moravske banovine. Domače vino je radi manj šega pridelka kvalitetnih trsnih sort in relativno vi sokih proizvodnih stroškov pač dražje, gospodarska kriza pa sili široke sloje potrošačev, da se zadovoljijo s cenejšim, četudi slabšim proizvodom. Uvoz in ostro tekmovanje vina iz ostalih banovin je glavni razlog, da izgublja domače vinogradništvo svojo dobičko nosnost, vendar se kljub temu površina goric zadnja leta ne zmanjšuje, ker leži pretežna večina slovenskih vinogradov v izrazito vinorodnih položajih, kjer je radi strme lege, sestave zemlje, gostote prebivalstva in slednjič tudi radi prirojene ljubezni do vinske trte onemogočen prehod k drugim, manj intenzivnim kulturam. Poleg mnogih tisočev vinogradnikov, viničarjev in sezonskih delavcev daje vino zaslužek tudi 5400 gostilničarjem in drugim točilcem alkoholnih pijač ter 119 vinskim trgovcem, ki imajo svoje obrate v drav ski banovini. V celoti se iztoči pri nas približno 200.000 hI zatrošarinjenega vina. število točilnic je za današnje razmere gotovo previsoko in ima za posledico nerentabilnost tudi solidnih gostilniških obratov. Na žalost se je vtihotapilo v gostilniški stan mnogo ljudi, ki ne obvladajo kletarske tehnike in nimajo smisla za pravilno nego vina, pa tudi ne za druge dolžnosti svojega stanu, čas bi že bil, da se te nezdrave razmere odpravijo in število točilnih ob ratov omeji na potrebno mero. Dasi so Slovenci izvrstni vinogradniki, vendar kle tarstvo pri nas ni povsod na stopnji, katero bi bilo želeti. Poleg vinogradnikov, gostilničarjev in vinskih 25* 26* trgovcev, ki kletarijo z vsemi pripomočki najnovejših pridobitev kletarske tehnike, kakor je čiščenje vina po Moslingerju, uporaba filtrov za razkaličenje, preta kanje vina brez pristopa zraka, uporaba ogljikove kisline itd., je še mnogo obratov, kjer se naleti na najprimitivnejše kletarstvo. Na vsak korak se najdejo kleti, kjer ne pazijo na pravilno predelavo grozdja v vino, kleti so nesnažne, vinska posoda je v slabem stanju ali celo pokvarjena, vino se pravočasno ne pretaka, sodi niso zapolnjeni, premalo se pazi, da se s primernimi kletarskimi manipulacijami prepreči razvoj vinskih bolezni in napak. Producent in gostil ničar se mnogokje še vedno premalo zavedata, da s pomanjkljivim kletarjenjem sama rušiti sloves do mačega vina in zmanjšujeta njegovo potrošnjo. Država, banovine in občine črpajo za svoje potrebe iz vina letno milijonske vsote, saj znaša trošarina na vino 200 do 250 Din na hI. V banovinskem proračunu dravske banovine za leto 1936./37. je predvidena vsota 20,000.000 Din kot dohodek iz trošarine na vino, dohodki občin iz istega vina pa znašajo več kot 25,000.000 Din. Trošarina na vino je marsikateri ob čini naravnost hrbtenica njenega proračuna. Brez pretiravanja pa lahko rečemo, da je donos iz troša rine na vino zadosten za kritje n. pr. vseh potreb so cialnega skrbstva v Sloveniji. Tako je torej vinarstvo kljub mnogim težavam, s katerimi se mu je boriti, po svojih posrednih dajatvah močan faktor pri uravno teženju državnega, banovinskega, predvsem pa ob činskih proračunov in bi zato zaslužilo posebno pozornost vseh merodajnih faktorjev. 27*