Štev. 35. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 24. avgusta 1928. - Leto VI.
Leto VI.
Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsoroij Malega list*. NuhIot: Mali list, Triesto, ca-sella centro 37. — Crsd : via Valdirivo 19-111.
Odgovorni urednik: dr. L. BEBCE.
POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta B L., četrt leta 8 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 6 L.
MALI
TEDNIK ZA NOVICE
ICENA OGLASOV IN OBJAV
Za 1 cm, vitiinc v 1 stolpcu 4 L.
Pri 6 kratni objavi 20u/0 popusta, pri 10 kratni 5 BCVo, pri 26 kratni objavi (pol leta) . ri 52 kratni objavi (?elo leto) 60%
'j	pO>*USt:i.
»S*r 80 nkv	x boseda v na-
tipku; riUNti, 40	•	nli beseda; z
. hLlKLili CltKAMldOst. o*. ..In.. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Mali koledar.
Petek, 24. avgusta:	apostol Jernej
(Bartolomej). — Sobota, 25.: Ludovik; Patricija. — Nedelja, 26.: Zefirin; Bernard. — Ponedeljek, 27.: Jožef Kalasan-eij; Antuza; Gerhard. — Torek, 28.: Avguštin; Hermes; Pelagij. — Sreda, 29,: obglavlj. Janeza Krstnika; Sabina, — Četrtek, 30.: Roza Limska. — Petek, 31.: Rajmund; Izabela. — Sobota, 1. septembra: Egidij (Ilij, Tilh); Verena.
MALE NOVICE.
Za pogorelce v Čepnem.
Min. predsednik je ukazal tržaški prefekturi, naj razdeli 5000 lir podpore med najpotrbnejše pogorele« v Čepnem pri Košani. (O požaru glej dopis!)
Tudi v Dalmaciji jo saša.
Poročila pravijo', da je suša grozno udarila Dalmacijo. Celo vinogradi so ponekod močno trpeli. Prebivalstvo se boji zime.
Smrt podprefekta.
V šempoteju pri Rovinju je umrl v sanatoriju istrski podprefekt Franjo Fa-rina, ki je že par let služboval v Puli.
Ahmed Zogu bo kralj.
Pred kratkim so bile v Albaniji volitve. Zmagala je Ahmedova stranka. Sedaj se govori, da bo Ahmed proglašen za kralja. Že to soboto bi se to imelo zgoditi. Zdaj se je oglasil od nekod nemški knez Wied, kateri je bil pred svetovno vojno od evropskih vlasti postavljen za kralja v Albaniji. \Vied pravi, da če hočejo Albanci imeti kralja, naj njega puste nazaj na tron, s katerega so ga bili zagnali. Pa Albancem menda ni dosti do nemškega kneza.
GrSke volitve.
V nedeljo so na Grškem volili. Zmagala j.e vladna stranka ministra Veni-zelosa; dobila je čez 200 sedežev, tako da bo popolnoma gospodarila v parlamentu. Francoska in jugoslovanska javnost se kaže zadovoljno s takim izidom.
Združevanje občin.
Spodnja Idrija, Ledine, Dole-Jelični vrh, Čekovnik in Vojsko pride vse pod mesto Idrijo. — Veliki dol, Gabrovica, Gorjansko, Pliskovica, Škrbina in Brje pridejo pod Komen. — Bate in Banjščice pridejo pod Grgar. — Vojščica se pridruži Temnici, Selo in Brestovica ia Opatjemu selu.
Povsod požari
Z vseh krajev se poroča o številnih požarih. Vzrok je deloma strašna suša, deloma pa hude nevihte s strelo. Tako je n. pr. 5. t. m. gorelo onstran meje v Gorenjem Jezeru ob Cerkniškem jezeru. Pogorelo je 26 posestnikov z vsem. Na hitro posredovanje slovenskih poslancev, je državni zbor določil 2 milijona dinarjev za pomoč.
Proč z vojskami.
To je ameriški 'klic. Napravili so slovesno pogodbo mod državami, da se vsi odpovedujejo vojni in vojevanju. Kdor bo zanaprej kaj hotel, bo moral lepo prositi. Od vseh strani se vozijo ministri v Pariz, da pogodbo slovesno podpišejo. Iz Amerike pride vnanji minister Kellog, po katerem se ta pogodba imenuje. Za Italijo bo podpisal grof Man-zoni, poslanik v Parizu. V Pariz pojde tudi nemški minister Stresemann. Podpisovali bodo v ponedeljek 27. t. m.
Preveč advokatov.
Lavoro d’Italia piše, da je v Italiji 25 tisoč advokatov preveč. Bo najbrže res.
Predrzen roparski napad ob belem dnevu
Roparji odnesli davčni denar.
Iz Ilruševja pri Postojni nam pišejo: Pri nas se je izvršil velik zločin. Dne 16. t. m. je pri nas pobiral davke bančni uradnik iz Postojne g. Kranjc kakor ponavadi v gostilni pri Žaklju. Pobiranje je bilo že zaključeno in g. Kranjc se je hotel odpeljati domov z ravno navzočim g. hrenovišlcim župnikom. Predno so sedli na voz, se je odstranil par korakov. Pod pazduho je držal usnjato ročno torbo, polno denarja, okrog 25.000 L. Kar ga napadeta iz zasede dva roparja s samokresi. Ena kragla je zadela g. Kranjca v vrat in mu ga predrla tik med grlom in žilo. Drugi ropar mn je iztrgal med tem torbo z denarjem. Navzočih je bilo mnogo ljudi, ki v prvem hipu niti niso vedeli, odkod prihaja
strel. Napad se je izvršil v sekundi sredi med ljudmi pri belem dnevu. Sele kri, katera je g. Kranjcu curkoma lila, je opozorila navzoče, kaj se je zgodilo. V zmešnjavi sta jo roparja z napetimi samokresi ubrala proti bližnji goščavi. Bil je tam tudi g. podestat in kapitan karabinerjev in mnogo ljudstva. Ljudje so nekaj časa zasledovali roparja, ki sta l/ila zakrinkana, toda ker nihče ni imel orožja, sta jo neznana, predrzna roparja mirno odkurila. G. Kranjca so z avtom nemudoma odpeljali v bolnico. Hvala Bogu, da ni bil smrtno zadet. Vsem navzočim se je zločin zdel ne kakor resnica, ampak kakor sanje, tako se je vse naglo in nepričakovano zgodilo.
Netunske konvencije strašijo.
Ko je skupščina v Belgradu glasovala za konvencije, je liberalno in radičevsko časopisje	porabilo priliko,	da	vrže
gnoja na	drja Korošca in	polen	pod
vladna kola. V Dalmaciji so povzročili nemire proti Italijanom. Rimska agencija Stefani je 15. t. m. poročala takole o dogodkih v Splitu:
»Sinoči	med poldevetQ in	deveto	uro,
ko je kr.	italijanski konzul	sedel	v ita-
lijanski kavarni ob morju v družbi vicekonzula Brigda in nekaterih rojakov, je skupina orjunaških dijakov in drugih mladeničev, ki so se bili nenadoma zbrali, uprizorila Italiji sovražno manifestacijo z žaljivimi klici. Vrženi sta bili proti (konzulu tudi dve stolici, izmed katerih je ena priletela na mizo in povzročila, da je konzul zadobil lahko poškodbo na levi roki. Ko je prišla policija in razgnala demonstrante iz neposredne bližine kavarne, se je konzul z vicekonzulom odpravil proti avtomobilu. Kljub navzočnosti oddelkov javne varnosti pa ju je na poti obkolila sikupina demonstrantov, ki so kričali proti njima ter ju skušali napasti«.
«Zvečer so se nemiri nadaljevali in je bilo potrebno posredovanje policije. Pravijo, da je več ranjenih in da je neki orožnik streljal. Da so oblasti za včeraj zvečer nekaj predvidevale, dokazuje tudi to, da so bili pred solnčnim zahodom zastraženi konzulat, šola in italijanska društva. Glasom dosedanjih vesti ni bila povzročena rojakom nobena škoda«.
«Kr. minister v Belgradu je dobil navodila, naj predloži jugoslovanski vladi formalen protest in naj zahteva zadoščenje«.
Tako poroča Stefani z dne 15. avgusta.
Poslanik Galli v Belgradu je takoj ustmeno protestiral pri namestniku vnanjega ministra Šumenkoviču. Pozneje
pa> je vložil ostrejšo pisano noto. V tej noti so podrobno opisane poslednje demonstracije v Splitu in šibenijkiu, posebno pa napadi na italijanske državljane in njihovo lastnino. Nadalje je obširno naslikan napad na italijanski parnik «Prom on tore« v šibeniški luikii. Navedeno je tudi, da je bil parnik pri tem napadu občutno poškodovani. Nota nadalje ugotavlja, da so ti dogodki v očitnem nasprotju z jamstvi, ki jih je dala jugoslovanska vlada v zadevi preprečevanja protiitalijan&klih demonstracij. Nadalje se v noti presoja postopanje jugoslovanskih oblasti ter se zah-jteva, naj se skliče mednarodna preiska-| va, ki naj ugotovi krivdo jugoslovenskih j oblasti, |kli niso hotele preprečiti na-j padov na italijanske državljane. Nadalje se obtožujejo civilne oblasti, posebno pa policija itn orožništvo, da so dajali demonstrantom potuho, ter se zahtevai najstrožje kaznovanje vseh krivcev, Iki niso preprečili organiziranih demonstracij, čepnav bi bili to lahko storili. Italijanska vlada zahteva v svoji noti, da se vsa. škoda, ki so jo utrpeli italijanski državljani, tem poslednjim povrne ter da se tudi plača odškodnina parniku «Promontore», ki je bil poškodovan v Splitu. Nota se končuje slednjič z za-jhtevo,, da mora dati Jugoslavija stvarne garancije za to, da Se bo v bodoče preprečila vsaka ponovitev sličnih dogodkov, ker bi bila Italija sicer prisiljena, da (kljub svoji dobrohotnosti izpremeni svoje stališče in izvaja posledice.
Minister Sumenkovič se je odpeljal v Zlatibor vprašat Marinkoviča za svet. Vlada je odredila natančno> preiskavo o degodkih v Dalmaciji ter si pridržala odgovor na italijansko noto za potem, ko bo ugotovila dogodke tudi s svoje strani.
---------------------------  j------------
Svetogorska cerkev.
Novodograjena svetogorska bazilika bo slovesno posvečena v nedeljo 26. t. m. Obrede bo izvršil goriški kanonik mons Lenart Sion.
Ročln) fara.
Ročinjska -kuracija na Goriškem je bila letos povišana v župnijo. Prvi župnik je č. g. Karel Reja, ki že delj časa tam pastiruje. Častitamo!
Anglež in Franooz sta letos postala spet srčna prijatelja, Angleški princ je obiskal Francijo in angleški oficirja so prisostvovali velikim vojaškim vajam na Francoskem. Pravijo, da se zato žlahtajo, da ne bi preveč Amerika zakomandirala.
Cirkus Klndsky.
Tržačani imajo spet svoje veselje z velikim Kludskijevim cirkom, M se je nastanil na prostoru podrte vojašnice. Cirkus ima velikansko menažerijo ali zverinjak z nekako 600 živali; slonov je kar 25, kamel in dromedarjev 30, čeber 12, bivolov 25, opic kakih 100 itd. Cirk se prevaža po svetu s 4 lastnimi vlaki. Zajemljivo je opazovati v mestu slone, ki pomagajo porivati vozove.
Tržaikl telefon.
Po dolgem čakanju in mečkanju je bil odprt novi avtomatični telefon v Trstu. »Gospodične« ni več in če ni kaj prav, mora naročnik zmerjati le gluho mašino. V Trstu se bo zdaj manj psovalo.
Kdo je ubil Obrogona.
Neki bivši mehikanskj minister, ki na stara leta živi v Parizu, je jasno izrekel poročevalcu lista «Corriere della Sera», tla je treba umor generala Obregona pripisati sedanjemu predsedniku Calle-su. Le-ta namreč ne bi rad izročil vlade komu drugemu.
Vezuv kašlja.
Huda letošnja vročina je tudi kovaču pod Vezuvom škodovala. Možu je prišlo slabo in je začel kašljati in bljuvati. Ljudje so se precej ustrašili, vendar ni bilo hujšega.
Zaplenjeni listi.
Nedavno je bila zaplenjena Goriška Straža, ker ni prav pisala o uboju fašista Cerkvenika. Edinost je bila zaplenjena radi enega članka o Kraševcih in njihovih lastnostih.
Stavka v Vevčah.
V Vevčah pod Ljubljano so stopili papirniški delavci v štrajk. štrajk je zlasti naperjen proti nemškemu ravnatelju Sellerju.
Mandžurija.
Za to deželo se je bila voijna med Rusi in Japonci pred 25 leti. Zdaj se Kitajci in Japonci grdo gledajo zaradi nje, pa tudi Rusi imajo prst na petelinu.
Ganljiva pasja zvestoba.
V Novski na Hrvaškem so se tam oni dan stepli železniški delavci in je bil med pretepom ubit delavec Karaturovič. Ko je ležal na bojišču mrtev, ga je čuval njegov pes. Po končani sodni preiskavi so prepeljali truplo domov in gai za tem pokopali. Ko je pes videl, da gospodarja ni več doma in ne na bojišču, ga je pričel iskati in iker je imel izvrsten vonj, ga je našel na pokopališču. Tu mu je razkopal grob in ga čuval dalje. Ko so to opazili, so grob ponovno zasuli, psa pa odpodili. To pa zvestega psa ni motilo in je ponovno razkopal grob in dalje čuval svojega gospodarja. To se je ponavljalo vse dotlej, dokler niso psa ubili in mu šele s tem preprečili, da bi grob dalje razkopaval.
Slep deček rešil drngega dečka lz vode.
14 letni sin nekoga budimpeštanskega trgovca se je šel kopat v Donavo izven kopališča, dasi ni znal plavati. Tok ga je izpodnesel in potegnil od brega. Deček se je začel potapljati in je obupno klical na pomoč. Klice je slišal na bregu stoječ slep deček, ki se je takoj slekel, šel v vodo in plaval za glasom. Po dolgem trudu se mu je posrečilo spraviti utapljajočega se dečka na breg.
Ničevi starši in pameten otrok.
Germana, hči belgijskega grofa «Cahen d’An\vers», se je bila pred par leti sprla s svojim očetom in pobegnila z gradu. Šla je v Pariz. Bila je brez sredstev in njena izobrazba ni zadostovala za kak študiran poklic. Tudi praktično ni bila v ničemur izvežbana. Kljub temu se ni vdala obupu, marveč si je poiskala delo v neki tovarni kot delavka, kjer je ostala leto dni. Potem je šla delat v steklarno, istoitalko kot navadna delavka. Tako se je preživljala s poštenim delom. Vendar pa svojemu očetu ni hotela vsega odpustiti, kar bi bil moral izdajati za njeno vzdrževanje, tem manj, ker ji ni pos,kr-j bel za pametno izobrazbo. Najela si je j v Parizu odvetnico ki je proti očetu vložila tožbo za mesečno rento 1500 frankov. Svoj beg z doma je grofična utemeljila s tem, da ni mogla vztrajati v biši, kjer se samo popiva, hodi na lov in sploh živi brez vsakega resnega dela. Sodišče je dalo mladenki prav in obsodilo grofa na plačevanje mesečne rente 800 frankov.
Kako je Politika v Jugoslaviji.
Poletni meseci so katerikrat za časnikarje prava suša. Ministri in parlamenti se zabavajo na počitnicah in časnikarji morajo polniti ikolone z razpravami o kislih kumarah. Letos pa je vendar poskrbljeno, da ne zmanjka snovi za pisanje. Lmeili smo polarno ekspedicijo, potem pa uboj v skupščini in nazadnje Radičevo smrt.
Jugoslovanska skupščina ni smela iti na počitnice, dokler ni izglasovala naj-silnejših reči. šele sedaj, ko je najhujša vročina popustila, so dobili' poslanci «urlaub». Vendar tudi v tem času ostanejo razni odseki pri delu. Vidi se, da je na krmilu države mož, Iki je vajen parlamentarnega dela in zahteva tudi od bel grajskih poslancev, da svojo plačo zaslužijo v potu svojega obraza.
Državna kriza.
Ko so pokali v skupščini streli 20. junija, so razni sovražniki Jugoslavije veselo poskakovali, češ kmalu bo te nadležne države konec. Vse te nade so se žalostno izjalovile.
Hrvatje so biJi skraja zares močno razburjeni. Zapustili so Belgrad in se preselili v Zagreb. Vse je pričakovalo, da bodo razglasili republiko. Toda Štefan Radič, ki je bolan ležal, je pred koncem življenja pokazal več državniške resnobe kakor nekateri sicer spretnejši politiki,. Badič je-povedali jasno, da o kakem trganju države na flike in franže ne more biti govora. Bilo bi tudi Hrvatom pogubno.
Hrvaškim nezadovoljnežem se je pridružil srbijansikd politik iz Liko, Svetozar Pribičevič. Ta je posebno glasno •trobil o državni krizi in če bi mu svet verjel, bi res kdo mislil, da se državna barka potaplja. Kdor pa moža pozna, se ni preveč bal.
Kdo je Pribičevič.
Svetozar Pribičevič je zastopnik Srbov, ki bivajo na Hrvaškem, torej «prečanskih» Srbov, kalkor sc pravi v Jugoslaviji. Pred vojno in med vojno je bil poslanec v zagrebškem saboru. Bil je vpliven voditelj «hrvaško-srbske koalicije«, katera si je delila vladno moč na Hrvaškem, se lizala Mežarom in maorskim banom, preganjala Radiča in njegovo kmečko stranlko, zaničevala Slovence in 1. 1917. ni hotela podpreti majske deklaracije.
Ko je slovanska reč zmagala,, je Pribičevič takoj priskočil «na pomoč« in hitro sedlal vladnega konja za Belgrad. Kakor prej do Mažarov, tako je bil zdaj priliznjeni do šumadijskih Srbov. Zvaril je iz raznih liberalskih ostankov de-mokraško stranko ter vse nasprotnike svoje proglasil za protidržavne rovarje. Davidovič se gai je kmalu naveličal in ga zasuknil čez prag svoje demokratke stranke. Pribičevič je- spet osnoval lastno «sainostojno demokraško stranko«. Znal se je zediniti s Pašičem za vladno koalicijo. Badiča so takrat zaprli v ječo, v Sloveniji prepovedali izhajanje ((Domoljuba« in že sklenili ukrasti jugoslovansko tiskarno v Ljubljani, ki je največja v državi in ima večmilijonsko premoženje. To tatvino je preprečil Škot Jeglič, >ki je ponoči kupil tiskarno ter drugo jutro pomolil liberalcem veljavno pogodbo pod nos.
Pašičeva smrt je omogočila Slovencem, da so se mogli s Srbi dogovoriti naravnost. Vukičevič in Korošec sta naredila «hlejski sporazum«, s katerim je odzvonilo liberalski ((državotvornosti«. Korošic je postal minister, Pribičevič pa je moral začeti otepati trdo skorjo opozicije. To ga je vrglo v Radičevo naročje. Skesal se je vse svoje dosedanje državotvornosti in spoznal, da z Belgra-dom ni mogoče iti naprej.
Zadrega v Zagrebu.
Po strelih v skupščini je bil glavni namen opozicije, doseči nove volitve.
s politiko.
Radič in Pribičevič sta imela dobre nade na votivni uspeh. Vse politične topove sta namerila na volivno trdnjavo. Pa bilo je vse zaman. Med tem pa so že jeli. godrnjati Hrvatje, češ kje je republika in hrvaško državno pravo? Ali je vredno delati tak vrišč samo za ene volitve po starem načinu?
Zagrebški politiki so prišli v veliko zadrego. Za trenotek je bila z Radičevo smrtjo pozornost odvrnjena, toda prej ali slej se bo spet javnost vprašala: Kje smo? kaj smo dosegli?
Svojo politično previdnost so Hrvatje pokazali žc s tem, da so za Radičevega naslednika v Kmečki stranki izvolili dr j a Vladimirja Mačka. Ne marajo, da bi jih vodil Pribičevič; ne zaupajo mu, ker čutijo, da išče le politično moč zase in da mu je hrvaška reč kaj malo mar. Saj je ravno on posebno glasno trobil pied leti, da Hrvatov in Slovencev ni, oziroma da se morajo vsi posrbiti.
Kaj pa Trumbič.
Ante Trumbič je ugleden politik, ki si je pridobil zaslug ob ustanovitvi jugoslovanske države. On zastopa misel ((zvezne« države (federacije) jugoslovanskih narodov. Je torej nasprotnik bel-grajskega centralizma. Trumbič pa nima stranke, ki bi mu dajala javno moč. Zdaj se je združil z radičevci, upajoč, da se v ti stranki uveljavi in prikoplje do vodstva. 'Poda kmečki voditelji mu tudi ne zaupajo popolnoma in ne bo se mu tako lahko posrečilo priti na krmilo.
Kaj bo.
Z Radičevo smrtjo je kmečka stranka doživela izgubo, ki je ne bo mogoče nadomestiti. V hrvaškem tabru, ,ki je bil pod Stipico talko enoten, bodo nastala nesoglasja, osebni in klikarski spori. Program in organizacija stranke sta žal prev&Č nepopolna, da bi odtehtala osebno izgubo dosedanjega voditelja. Zato je verjetno, da bo vlada sama pripravila za spomlad volitve. Opozicija bo spoznala, da ni iskati rešitve v večnih volitvah, ampak v delu. Umni Pribičevič že sluti ta preokret stvari in išče poti nazaj bliže vladnega voza. Šel je za kraljem na Bled pravit mu, da ni res tako strašen sovražnik Belgrada, Ikakor se je kazal pred Hrvati.
Tako se vse obrača v redni tok in letošnji zli dogodki bodo ostali le še spomin in pa resen opomin.
Radičeva uganka.
O rajnem Štefanu Radiču se je ob priliki njegove smrti kaj mnogo pisalo v svetovnem časopisju. Seveda so tudi sodbe zelo različne. V enem se vsi strinjajo: da je bil Štefan Radič velik buditelj ljudskih množic.
Seveda je treba može, ki so tako segali v politiko, presojati pred vsem po njihovih delih.
A Radiča je tudi po delu težko soditi. Saj ni mogoče vedeti, katero delo je vzel Radič bolj za <(špas», katero za res. Radič se je izpreminjal kakor vreme, kadar ni suše.
Še pod Avstrijo je bilo mnogo slišati o njem. Bil je pravi revolucijonar. šun-tal je dijake in kmete proti Madjarom; zažgal je tudi madjarsko zastavo. Bil je izključen iz vseh avstro-ogrskih univerz, tako da je moral končati visoke šole v Parizu. Še malo pred smrtjo, ko je bil jezen na Srbe, pa je izjavil, da so Madja-ri prijatelji hrvaškega naroda! Proti Italiji in posebno proti nettunskim konvencijam je kar rohnel. Ali ni v skupščini nekoč rekel, da bi dal zapreti italijanskega poslanika Bodrera, aiko bi bil on minister? Na smrtni postelji pa ga slišimo, kako dopoveduje nekemu nemškemu časnikarju1, da Mussolinijeva Italija ljubi Hrvate. Na shodih bije po farjih, po klerikalcih in nazadnjaški cerkvi; na drugi strani prosi papeževega nuncija, naj izrazi papežu njegovo sinovsko vda-
nost. Na seji ministrskega sveta se posvetuje s tovariši ministri, kako bo drugi dan branil v parlamentu vladen predlog. Na seji parlamente pa potegne z opozicijo in zmerja vlado. Neki francoski časnikar pripoveduje;, da mu je nekoč dr. Korošec ko je bil v vladi z Radičem, povedal to-le: Radiča imam zelo rad. Ne morem pa prenašati, da na mininstrski seji vpije nad mano «svinja»! Kdo je mogel potem razumeti Radiča?
Badič za staro pravdo.
In vendar je bil Radič mož velikih idej. Že mlad se je gibal vedno med krneti, ali po hrvaško aseljaki«. Spoznal je njihove potrebe; videl je, da k imet ne šteje v političnem življenju nič. Nemški in madjarski Židje v Zagrebu so seljaku delliili grenak kruh. Radič se je lotil dola in ker je poznal kmečko dušo kakor malokdo, mu je bil uspen zagotovljen. Če si je sezul čevlje, jih obesil na palico in bos primahal v vas, če je začel zborovanje s pozdravom »Hvaljen Jezus!« in ga končal z «Bog i seljačka republika!«, se je gospoda v Zagrebu pomilujočo posmehovala. A kmalu je stal Radič pred močno kmečko vojsko, med katero je delalo red /.e 70 častnikov-poslancev. Vsi Seljaki so bili z njim, vsi so vedeli, da bo treba v boj za staro pravdo. Toda Radič je kot
Sv. KRIŽ pri Trstu.
Za evharističnim kongresom v Komnu I je bila proslava Brezmadežne, ki se je izvršila v nedeljo 12. t. m. v Sv. Križu pri Trstu, največja p ovoj n^ cerkvena prireditev na Krasu. Tisti, ki so sc udeležili sklepne procesije, so izjavili, da kaj tako veličastnega niso niti od daleč pričakovali. Za Križane so začeli prazniki že v četrtek zvečer, ko se je prenesel kip Brezmadežne v župno cerkev, že za ono malo procesijo je bil napravljen krasen slavolok, pod katerim se je Marija za tri dni preselila v župno cerkev.
Cerkvene govore je imel v obliki duhovnih vaj mons. Slavec; italijanski pa je govoril domači župnik ob začetku in od sklepu tridnevne pobožnosti. Urc-ležba pri vseh pobožnostih je bila velika; pri sklepni procesiji pa ogromna. Računa se, da je bilo v Sv. Križu v nedeljo popoldne okolo 4000 zunanjih ljudi.
Deklet in žen v okoiičanskili nošah je nastopilo nad sto. Krasni in veliki so bili slavoloki. Bilo jih je sedem. Duhovnikov se je udeležilo slavnosti štirinajst, na čelu mons. Slavec. Veličastna je bila naša manifestacija na trati pri Procesijevih; tu so se vrstili govornici, cerkveni zbori in godbi. Razen domačega cerkvnega zbora sta pela tudi pro-seški in svetoivanski cerkveni zbor, za kar jim bodi izrečena iskrena zahvala. S cerkvenimi zastavami so prišle Marijina družba z Opčin in pa dekleta iz Mavhinj in Slivnega pri Nabrežini.
Kdor želi nabaviti spominskih razglednic o svetokrižki procesiji, jih dobi lahko v trgovini devocijonalij Fortunato pri Novem sv. Antonu.
POLETIČI.
Prejeli smo dopis, v katerem se dekleta iz Poletičev branijo proti kubej-skemu dopisu, v katerem je bilo rečeno, da se preveč razvratno nosijo. Vzamemo sicer naznanje, želimo pa, da bi res vse bile take, da bi noben človek ne mogel 1)0 pameti kaj ponjuriti nad njimi. To velja seveda tudi za druge vasi.
KOŠANA.
Na, Veliki šmaren smo bili cel dan preplašeni zaradi ognja. Okrog poldne je začelo goreti nad Bujami, ob 4. popoldne pa nad Košano. Obakrat se je užgalo od železnice. Na obeh mestih je napravil ogenj veliko škodo; Nad Bujami je ogenj uničil tudi veliko sadnega drevja.
Pri nas je strašna suša. Od sv. Alojzija dalje ni bilo dežja. Poljski pridelki so sploh vsi uničeni; nimamo ne krompirja, ne fižola, ne koruze. Repe in zolja tudi ne bo nič. Žito je bilo bolj slabo, živina nima kaj pasti, doma rediti je pa ludi kmalu ne bo s čim.
ŠEMPAS.
Sv. Roka dandanes praznujemo kot navaden delavni dan. Nekoč smo ga imeli bolj v časti. Imamo zelo s/tar oltar sv. Roka. Še pred vojno je bilo na dan sv. Boka darovanje. Praznovanje izvira baje iz časov pred 200 leti, ko je tod kuga razsajala. Na tiste čase zdaj večkrat pomislimo.
general odpovedal. Znal je sedjake naur dušiti in jih strniti okoli sebe, a več ne; v boju jih ni znal voditi. Ni si znal najti pravih zaveznikov in še pred smrtjo se je zvezal z največjim sovražnikom kmeta, z liberalno gospodo okoli Pribiče-viča in Trumbiiča. Radi trenutnega uspeha se je spravil z ljudmi, ki so pred leti pobijali njegove seljake in njega samega vtaknili v ječo. Bili so časi, ko se je Radič del z res 'kmečko Slovensko ljudsko stranko in z demokrati, a kmalu se je premislil in skočil v drugi tabor. Imel je večkrat priliko, da zasede trdnjavo Belgrad in vzame vlado v svoje roke, a se je vstrašil težkega dela. Prav drugi kmečki voditelj, dr. Korošec je Radiču pokazal, kaj zmore pameten in spreten politik, četudi ima za sabo- samo 20 poslancev.
Radič ni bil proti Jugoslaviji, delal pa je za zvezno ureditev države:	Srbija,
Hrvaška in Slovenija naj bi bile bolj zase, a pod isto krono Aleksandra. Kasneje naj bi se pridružila še Bolgarija. Njegova misel je bila idealna, a tudi težko izpeljiva. V politiki ni dovolj imeti lepe misli, kako bi bilo najbolj rajsko urejeno, ampak glavno je, doseči vsakokrat nekaj gotovega, kar je mogoče otipati. Za tako delo pa Radič ni bil rojen in to je žalostna stran njegovega burnega življenja.
V	Ljubljani je na 9. avgusta umrl naš rojak mladenič Andrej Smet. Bil je zidar in je šel po svetu zaslužka iskat, pa se je nenadoma preselil v večno domovino. N. v m. p.
ČEPNO pri Ko6ani.
Velik požar. V ponedeljek 13. t. m. okrog 3. popoldne je nastal v hlevu posestnika Šušlja nenadoma ogenj, ki se je takoj razširil na spodnji de1! vasi ter jo vpepelil. Osmini posestnikom so zgorele hiše ter vsa gospodarska poslopja, seno, žito in orodje. Le s težavo so ljudje rešili živino in nekaj obleke. Posestnik, Sušelj se je pri reševanju živine tako opekel, da je moral iskati pomoč v postojnski bolnišnici. Ogenj je skvaril 3 krave, tako da so jih morali zaklati. Škoda je velikanska. Posestniki so bili zavarovani zelo malo, dva pa nič, ker zavarovalnice nočejo sprejemati v zavarovanje s slamo kritih poslopij.
HRUŠICA.
Naš dekan, č. g. Alojzij Kraševec, se je nedavno močno ponesrečil. Ko je jahal iz Podbež proti Sobonjam, je konj na slabi poti padel. G. dekan je zadel s komolcem tako nesrečno ob kamen, da si je izpahnil laket. Iskal je pomoči v sanatoriju v Trstu, Ikjer so mu roko deli v mavec. Želimo, da bi kmalu ozdravel.
Bridko nas je zadela vest, da odhaja naš dolgoletni organist in tajnik mlekarne, g. Martin Planinšek, na štajersko. Kot spretnega pevovodjo in pa zvestega uradnika mlekarne smo ga vsi spoštovali in cenili. Naj ga spremlja blagoslov božji in sreča v njegovi ožji domačiji!
TRNOVO pri Gorici.
Dne 5. t. m. smo slavili vsakoletni god Marije Snežnice, kateri je naša cerkev posvečena. Letos je bila slovesnost še večja kot ponavadi, ker smo imeli nove zvonove.
Tare nas pa grozna skrb, ka.i bo na zimo, Ik« nič ne pridelamo. Niti stari ljudje se ne spominjajo take suše. Sena smo zelo malo pridelali in bomo prisiljeni precej živine razprodati in to sedaj, ko je posebno nizka cena. Vode nam zelo primanjkuje; za živino moramo hoditi daleč ponjo, za, ljudi nam je delijo zelo malo na osebo, pa še ta bo v kratkem času pošla.. Občina bi morala napraviti več vodnjakov, da bi bilo za take sluičaje več vode na razpolago. — Do'zdaj smo imeli dober vir dohodkov iz državnega gozda, a> žailibog tudi ta zaslužek mineva.
ČELJE nad Premom.
Suša je velika. Vse je uničeno. Ne vemo, 'kaj bo čez zimo; ne bo dela, ne jela. Edino, kar smo pridelali, je bilo nekaj rži, oves je bil majhen, krompir je suh, fižola, ni, koruze ni, sadja tudi ne. Vrh suše smo imeli to leto dvakrat točo. Prvič je bila spomladi, a takrat ni napravila velike škode. Drugič nas je obiskala v soboto popoldne 11. t. m. Najbolj je trpelo grozdje in sicer samo okoli vasi, ker drugod ni bilo tako hudo. Pred 20 leti je bila toča na 12. avgusta 1908. Takrat je tako razbila, da se še dandanes po drevju poznajo sledi.
Kaj nam z dežele pišejo
V
V ostalem živimo tako naprej, toda "Olj pametno kakor v prvih povojnih letih, ker je tudi po žepih velika suša.
Na 8, julija smo imeli sv. binno na Premu. Drugi dan 'je Prevzvišeni obiskal podružrie cerkve. Tudi pri nas smo Ra slovesno pričakovali in sprejeli. Cerkev je, biia preprosto pa okusno okrašena; za to moramo pohvaliti naša dekleta, ki so se odlično potrudile.
VRHPOLJE pri Kozini.
Že dolgo ni bilo' dopisa iz naše vasi, a tudi zdaj ni kaj veselega poročati, enem mesecu smo imeli tri slučaje pgnja. Pogorelci so hudo prizadeti, ker je bilo že polovico sena pod streho, kar je bil letos glavni pridelek. Zavarovani ^Ov bili nizko in še dejansko škodo je inženir zavarovalnice »Fondiarije« talko niizko cenil, da so se nekateri odločili odstopiti od zavarovanja..
Suša je pač kakor drugod. Lani smo kupovali krompir za seme, zanaprej pa bo treba kupovati vse. Ono nedeljo smo imeli prošnje za dež, pa uslišani nismo bili po svojih željah. Vode imamo zelo malo. Imeli smo že pred vojno načrt za Vodovod; naš podeštat je obljubil, da ga bo uresničil, vendar ne vemo kdaj.
Naša dekleta ne zaostajajo za modo. So tudi take misli, da bi naje gospoda vzele kakor k m je ta. Pred; kratkim so fantje cesto širilji., da bodo hodili z avtomobili ponje, pa dozdaj še ni bilo nobenega.
Glede cerkvenega petja so se Vrhpolj ci in Gročanci mikaj med seboj razprli in petje so poprijeli Gročanci sami Prepir je čisto osebnega značaja. Mislim da ni prav, da bi se v cerkvi sovražili in zavidali, zato je želeti, da b'i se čimprej zopet zedinili.
V gostilno hodimo bolj malo, ker nam je prepovedala Danca d’It,alia. Zato pa Upamo, da bo tovarna krede napravila večje kupčije.
FARNETIČE pri Sežani.
Tudi na Farnetičah srno imeli 5 t. m •Šagro in sicer za to, da ne bode kdo rekel, da smo mi zadnji. Ker naša vasi ■ca, oziroma selo, nima za ples ugodnih deklet, zadelale so to vrzel k rutko krile Orlecanke, Trebenke ter nekaj raz-Peljavk iz sosednih vasi. Nekatere «pu-pe» so imele po najinovejši modi «na tre štnke« krilo in na sebi toliko moke, da bi lahko iz nje skuhal tri lonce kranjskih žgancev! Slišal sem, da so se orleške pupe že teden prej «malale» in «pucale» za to šagro. Če jim pa «Deseti brat« alii stric Jaka pove kak pameten SV°V. ** drže te golobice odurno, kakor
p ijln kure kruh snedle!
1 ravijo, da bodo šli sežanski godci ti so nuni reč piskali na Farnetičah — rakom žvižgat! Eni se odpravljajo v Ameriko, drugi v Jugoslavijo, tretji v penzijon. Za prihodnjo šagro bodemo morali najeti «turško muziko« iz Dan. Sliši se, da bodo Sežanci zopet obnovili «fajerberkarsko» (ognjegasno) društvo. Menda, pa iz te moke ne bo kruha!
V našo vasico dobimo včasih neljube goste, namreč cigane. Posebno ob sežan skem semnju se tod vrši pravo cigan s ko romanje. Marsikateri mamici takrat zmanjkajo kokoši, jajca, domači zajčki in druge take stvari, ki pridejo prav ciganski svojati za pod zob. Čaš bi bilo Z(r;. da bi za to poklicani organi odpravili JZ naših krajev to cigansko zalego! GORENJE pri Diva6i.
Iz Pize nam pišejo: V soboto, 4. avgusta je umrl tukaj neki železničar Slovenec iz Gorenj št. 42 pri Divači. Pred 2 letoma je bil premeščen iz Divače v Pizo. V soboto popoldne ob 16 ih je delal na tračnicah, a zadet od solnčarice je padel na tla. Peljali so ga takoj v bolnico, a tam je že čez pol ure izdahnil, ne da bi se zavedel. Pater superijor od Servitov ga je skušal spovedati, a ni bilo več mogoče; djal ga je v sv. olje. Zapušča ženo in 2 hčeri, 16 in 18 letno. Žena je ža dolgo časa bolna, kar je bil tudi vzrok, da ni prišla družina ž njim. Ves ta čas je bival tu sam, vedno v zaupanju, da se kjaj1 spremeni in ga pošljejo nazaj domov, ali' pa v pokoj. Imel je 5o let, bil je priden delavec, a tudi skrben oče svoje družine in dober kristjan. Ob nedeljah ni zamudil sv. maše.
En dan pred smrtjo ga je prišla obiskat 18 letna hčerka. Oče je je bil zelo vesel in je naročil za drugi dan boljšo večerjo, a žalibog ni se vrnil več domov. Bil je hud udarec za ubogo hčerko samo v tujini. A rojaki pokojnega so . takoj priskočili na 'pomoč. Poštni pod-uradnik Rafael Piščanc in železničarja Vouk in Pečar so vse 'tako uredili, da se je truiplo pokojnikovo prepeljalo v njegovo rojstno zemljo, ki jo je tako ljubil. V torek popoldne, 7. avgusta, se je vršil pogreb iz bolnišnice v cerkev in potem na postajo v voz, ki ga je železniška uprava dala na razpolago do Divače. Pogreba se je vdcležilo veliko tukajšnji n železničarjev in nekaj uredništva; bili so 3 venci: od ravnateljstva, od sodelavcev in eden od nas rojakov 2 napisom: »Zadnji pozdrav od tvojih
rojakov Tržačanov«. Bil je ginljiv prizor, Iko je ob 6.15 zvečer odrinil vlak v navzočnosti rojakov pokojnikovih z družinami, bilo nas je 21. Rojaki Slovenci se zahvaljujemo želežniški direkciji v Pizi, uradnikom in železničarjem za naklonjenost, za vdeležbo pri pogrebu in darovane vence. Žalujoči družini pa izrekamo iskreno sožalje.
Rojaki Primorci.
KORTE v Istri.
Suša pritiska z vso silo. Vse je požgano, niti semena ne pridelamo. Ako nam Bog v najbližjih dneh ne pošlje dežja, zgubimo še ono malo grozdja, ki v dolini še za silo kljubuje suši. Ljudje tožijo in so v skrbi za bodočnost. Nekateri se odpravljajo v daljno Ameriko v uadi, da jim bo tam sreča mila. Dal. Bog, da bi se jim želje izpolnile. Sicer pa pravi pregovor: »Naj človek pol sveta obteče, najboljši kruli doma se peče«.
Vsak naj torej dobro premisli, predno se odloči za pot v negotovo bodočnost.
Upanje imamo, da bodo v kratkem pričeli graditi novo cesto iz Isole v Korte; en del, Korte-Medoši, je že skoraj dovršen. Tudi tu se bode kaj prislužilo, da bodemo lažje porivali življenja težki voz.
Obupati ne smemo in vreči puško' v ■koruzo, pa bodemo vse težkoče jircnesla in ako Bog hoče, že v bodočem letu pričakali dobro letino. Nekateri pravijo: «Nimamo veselja ne po|guma Več za delo, ker je to že četrta slaba letina«. Poguma ne sinemo tudi v najslabšem slučaju; zgubiti,, alko hočemo' kaj doseči. Komur poguma zmanjka, temu ni več pomagati, kajti tak se je že sam obsodil.
Kljub temu, da nas revščina tare, se to na nekaterih naših dekletih ne pozna. Vse morai bili po zadnji modi od glave do pet. Nekatere so začele nositi obleke s kratkimi rokavci, česar do sedaj ni bilo. Ni jim bilo dovolj krilce nad kolenom. Marsikaj bi bilo dobro še omeniti, a pustimo za prihoduj-ič, morda jih med tem kje pamet sreča.
ŠTORJE.
Dragi Mali list! Po dolgem času se spett enkrat oglasimo in takrat ti naznanjamo žalostno novico, da nas je v petek zjutraj obiskala toča in nam uničila še to, kar nam je suša' pustila. Padala je tudi po sežanskem, šeputjskem in danskem polju. Toliko škode kakor pri nas ni napravila nikjer. Pokrila je vsa polja in vinograde štiri prste na debelo. Z žalostjo zremo v bodočnost in se vprašujemo, s čim se bomo preživljali in plačevali davke. Gosposko prosimo, naj bi upoštevala naše žalostne razmere.
m
Deseti
brat
Šmarjah
in v
Dne 22 julija t. delja, zanesla me je
Sežani.
bila je ravno nesi uča j no pot v
Šmarje, kjer so imeli ta dan Šmarci in obenem tudi Danci — oboji namreč spadajo pod zvon »Matere Božje v Le-škovji« — opasilo. Praznovali so spomin posvečenja vaške cerkve in sicer letos brez plesa. Ge se je vaška mladež popoldne po večernicah vrtela na Re-šetinovem skednju ob zvokih harmonike, mi ni znano.
V nekdanjih, ali kakor bi rekli naši očanci, boljših časih, imeli so šmarci na ta praznik svojo veselico (šagro) pod lipami poleg cerkve. Seveda so bile te veselice drugačne, kakor dandanes; vse je bilo domače, spodobno in preprosto. Takrat se še ni zenski spol posluževal neumnih mestnih noš, ampak posluževale so se domače narodne noše,, ki jim je mnogo bolj pristojala, kakor sedanja parižka!
Na dan opasila po večernicah, je že zijala cela kopica bosopetih otročajev, starih ženic, iki, tudi takrat niso hotele biti zadnje, in možakarjev ob cerkvenem zidu ter pričakovala godcev, «I)anskih Movencev«! Od vseh strani so prihajala nahsnana dekleta in postavni fantje s «cufancami» v ustih. Vsa ta množica je hitela na' plesišče, pod lipe. Pa ikalkov je bil ta prostor. Niti drobnega kamenčka ni bilo najti na njem. Okrog in okrog so bili postavljeni mlaji, pre-preženi in okinčani s cvetjem in pisanimi trakovi; lipe so bile kakor v cvetju, polne zastav. Na srednji lipi «Zori» imenovani je bil napravljen oder za godce.
Ko so prišli godci v vas z mesan-gastimi trobentami, zagodli so nekaj
veselih poskočnic najprej pri vaškem rihtarju (načelniku) in še le potem so se utaborili na lipi. Bili so res zajemljivi ti možakarji, Šmarci so jih delili v tri vrste: v klarinetiste, basiste in . pro-garje.
Prišedši v Šmarje, ustavil sem se pred cerkvijo, odkoder sem opazoval šmarski in danski «fulk», pirihajačoč k maši. Mene je najbolj zanimala družba deklet, ki so bile za ta bot še jirecej spodobno oblečene. Kmalu potem je zazvonilo k maši. Čeprav imajo Šmarci troje zvonov, zvonilo je le z dvema, to pa zato, ker je veliki zgodovinski zvon ubit. Čas bi bilo že, da bi ga dali šmarci prelit. Ko je pričela maša, čulo se je s kora nekako šumenje, podobno čebel-nemu rojenju. Še le po dolgi pavzi so jo vrezali cerkveni pevci: «Pred Tabo na kolenih« in sicer brez orgel, za kar gre zasluga «ta dolgemu« iz sežanskega Gradišča, ki je zaspal, namesto da bi pripeljal cerkveni harmonij v Šmarje. Med mašo je imelo biti darovanje za cerkvene pevce, ki je pa odpadloi, ker je bila cerkev skoro prazna, kar je vse graje vredno. Graje je tudi vredno, da so nekateri možakarji okrog cerkve kadili fajfe in brali »cajtenge«, namesto da bi šli v cerkev.
Po maši sem šel pohajkovat po vasi. V vasi sem opazil precej nereda. Šmar-cem ne dela nikake časti njih kal, poln nesnage in blata, vaške poti so potrebne poprave in vaška znamenja, dvoje križev in kapelica zapuščena, kar je znamenje, da se je verski čut med Šmarci precej ohladil.
Stopil sem tudi v marsikatero hišo, kjer so me n ost regi i z imenitnimi šmarskimi štruklji; tudi s klobasami in krofi niso varčevali. Žejo sem si gasil pa s pristnim šmarskim teranom.
Popoldne pri večernicah so napovedali cerkveni pevci «štrajik», menda za to, ker so premalo v »škrabco« dobili.
Deseti brat v Hotični.
Prvo nedeljo gošta sm šu gor v Brčine pogledat, če jemajo kej suse. Ku sm pršu v Slivje, sm vidu, kaiku šulo zidajo tudi pod mašo; povedali so mi, da niso domači. Pr cerkve sm vidu pounu fantalinov. k so jemeli hudičevo mašo ozvun, mamesti de bi šli v cirku molt. Ku sm pršu v cirku, je ravnu gospud ženske zganjau tja naprej; talfeu je biv hud, de sm se še jest pomaknu bolj gor naprej. Potlej je biv hud na Hotišce, ki v taki suši ples jemajo, ko niti fantov ni. Pravijo, da je ducat fantičev, vseh skupaj skoraj tri jen pou, pa kukr sm zvedu potlej stojijo' tudi možje za rezervo, če fantov prmanka.
Po maši so jo vdarli godci pod farov-žam pot le pa veselo v Hotično, jest pej sm šou h Bubniči' na kosilu. Vse je tožlo, de kaj bo, ko neče bit dežja, pej sm djau, bom vidu popoldne, če bojo kaj ljudje molili za dež. Ko sm pršu popoldne v cirku, sm šou gor na kor, de bom vidu slivarske pevce. Pevci so bli, mn pevk ni bilo, iki so jircj odšle v Hotično, de bi ne kej tam zamudle. Taku je bla cirku skoro prazna, vse tihu, de bi ne katerega zbudili, ki nekteri taku lepu spijo po cirkvi.
Udaru srn jo po eni grdi stezi v Hotično, Tam je blu vse na nogah kakor v sejmu. Tam pr anih suhih koritih so ble a no staje z grmovjem obložene; za tako stvar smejo tudi jooleti sekat, ako bi a n kmet za potrebo hotel kej vsekat, pa ne sme. Potlej sm gledov, kiaku plešejo za dež, de bo bolj repa rasla. Krila so jemele do kolen,, raje manj ko več, v rokah torbe, glave po fantovsko strižene. Nekteri fantje so jemeli črna očala, mende zatu kor imajo zdrave oči. Nekitore punce so ble kakor iz Pariza; zvedu sm, de so s Tatri; še govoriti niso znale; eno besedo so rekle po slovensko, eno po talij a n sikov Po strani sm zvedu, de jemajo na Tatrah naročeno modo iz Pariza. Srečni starši, ki jemajo kej dosti takih hčeri. — Tako sm zgrun-tov, de ljudje nejso še dežja potrebni, le zemlja vpije po njem. ___________________
»Obleka je za to, da polepša telo, da ga varuje prehlajenja in bolezni in da ščiti sveto sramežljivost. Toda kroj obleke naših delkfct in žena temu trojnemu namenu naravnost nasprotuje.
Naj bo obleka lepa in čim bolj okusna. Vprašam pa, je li lep in okusen kroj, če obleka ne sega niti do kolen, če ne pokriva prsi in pleč? In kaj naj rečem o krilu malih deklic!
Vprašam, varuje li taka obleka telesno zdravje posebno v zimskem času? Zdravniki vedno glasneje trdijo, kako hitro se kvari zdravje dotičnih deklet in žena, trdijo, da se množe slučaji smrti v najlepši mladosti.
Vprašam, ali taka obleka varuje sveto sramežljivost? Res, kazati nekoliko telesne golote ni takoj greh, vendar težko je meje točno začrtati. Akoravno ni greh, pa vendar večja mera golote žali čuvstvo sramežljivosti, povečuje pri dekletu naravno poželjivost in vzbuja v radovednih moških najgrše strasti. Pri obojnem spolu se tako odpira pot k razuzdanosti od prve do zadnje stopnje.
Kaj naj rečem o deklicah s tako kratkimi krili! Opažam, kako se mala deklica sramuje posebno tedaj, kadar sede ali se priklonu Polagoma sc pa prirojeni čut sramežljivosti zamori, deklica postaja vedno bolj nespodobna, ne le v samoti, ampak tudi v javnosti. In ko do-rase."..
Očetje in matere, prosim Vas, pri Bogo Vas zarotim: odstranite iz svojih družin tako nespodoben, nekrščanski kroj obleke pri sebi in pri otrocih! Ako se ne bojite Boga, ki splošne grehe tudi splošno kaznuje, usmilite se vsaj otrok, da se ne pogreznejo v nečistost, ki škoduje ne le duši in razvoju dušnega življenja, ampak tudi telesu in telesnemu zdravju. Zrušite grozno tiranijo nespametne in pogubne mode! Ženska društva, na noge v boj za dekliško' čistost, v boj zoper javno nespodobnost, ki ravno dekliško telo najbolj kvari in omadežuje!«
Tajništvo in naša pošta.
Zrušite modno tiranijo!
Ljubljanski Škof je pred kratkim izdal pastirsko pismo, v kaifcerem opozarja vernike, naj se varujejo nečistega pohuj-šanja, O ženski, modi tako-lo piše:
Kozjanke so hude, ker je dopisnik iž Ostrovice preveč občudoval njihova očala. Naj se jih varuje...
Smrje. V št. 33. je dopis iz Smrij dobil ponesreči naslov Šmarje. Iz vsebine je vsak lahko vedel, da gre za Smrje pri Bistrici.
Vrhpolje. Se priporočamo še.
Ž. .7., Ricmanje. Eno je fašistovska stranka, drugo je sindikat. Tudi znaki stranke so različni od znakov sindikata; različna je tudi članarina.
Raričič Ivan, Podgraje. Iz spisov finančnega ministrstva je razvidno, da ste bili na zdravniškem pregledu 12. decembra 1920. Potrebno je, da napravite na županstvu novo prošnjo in se pri tem prav gotovo sklicujete na prvo.
Kljun Marija, Misliče 12. Pokojnina vam je bila nakazana z odlokom od 5. aprila 1927, št. 58052 in finančni dnten-danci v Trstu je bilo 18. junija 1927. naloženo, da vam pokojnino izplača. Sporočite nam, ali ste med tem časom že prejeli pokojnino. — Prvič smo vam odgovorili 17. VI. 1927.
Rubnič Uršula, Pregarje 72. . Potrebujemo bolj natančnih podatkov glede prošnje za pokojnino. Povejte nam: ime vašega očeta in matere, ime vašega sina, kdaj približno ste napravili prošnjo.
A. K., St. Peter, plode službe vašega sina smo vam odgovorili v pismu.
Zobozdravni iki ambulatorij
Dr. G. LjAURINSICH
TRST — Via delle Sette Fontane 6 — TRST
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slovencem z dežele poseb en popust za potne stroške.
Govori se slovensko.	Delo zajamčeno.	Cene ljudske.
Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12.
Gospodarstvo
MALI OGLASI
MUHA.
Ljudska sodba.
Muha je naša stalna spremljevalka. Od ranega jutra pa do poznega večera živi z nami skupaj, z nami je in pije in z nami gre tudi počivat. Vse bi se še preneslo, tudi tisto malo jedi, ki ostane v skledi, bi ji privoščili, teo ba le ne imela te slabe -razvade, da se venomer seda na naš nos in dela na njem razne, ne posebno prijetne viaje. Zlasti zjutraj), ko najlepSe spimo, bi želeli, dai bi si iz-bralla za teli ovadbo kak 'pripravniejši prostor.
To je splošna ljudska sodba o muhi.
Mnenje strokovnjakov.
Toda mestni učenjaki s sivimi bradami-, krivimi nosovi in zaprašenimi naočniki učijo drugače.
Ti črnogledi učeni možje pravijo, da je muha eden izmed največjih sovražnikov človeka in modrujejo takole:
Muha prenaša kužne bolezni.
«Ali si opazoval kedaj muho na gnoju ali pa v stranišču, s kakim veseljem obletava odpadke iin kako slastno .srka vase smrdeči sok? Ista muha, 'ki je bila pred uro na gnoju, je sedaj v tvoji hiši in ti pade v skledo ravno ko si začel jesti.
Ali se ti to zdi zdravo?
Si gledal kedaj bolnika v 'kmečki hiši poleti? Ne morejo ga ubraniti pred muhami, iki mu vedno sedajo na obraz in roke in poželjivo srebajo njegov strupeni pot. Ista muha, ki je sedela ravnokar na bolniku, prileti k tebi in ti sede na ustnice. V trenotku jo odpodiš, toda imela je kljub temu dovolj časa, da je pustila na tvoji ustnici kal bolezni, ki ga je prenesla iz bolnika na svojih majhnih dlačicah.
Ali se ti to zdi zdravo?
Na klopici pred hišo sedi jetičen člo-veik, 'kašlja in pljuje okrog sebe. Ali si videl, koliko muh se vrže na vsak njegov pljunek, ki ima v sebi na milijone zarodkov jetike? V bližini sedi na tleh majhen otročiček in se veselo igra. Muha, ki se je pasla pred hipom na oikuženih pljunkih, prileti na otrokova usteča in srka na njih sladke sline, ki jih ima otrok vedno v izobilju.
Ali se ti to zdi zdravo?
Hočeš, da ti še dalje naštevam in z dokazi potrjujem, kako muha prenaša tifus, 'kolero, davico, grižo in nešteto drugih nalezljivih bolezni?
Upam, da ti navedeno zadostuje za dokaz, da je muha človeškemu zdravju skrajno nevarna«.
Boj proti mukam.
Vidiš, dragi moj, talko mislijo o muhi sivobrtki učenjaki. Da bi ti pomagali muhe uničevati, so iznašli najrazličnejša morilna sredstva: lepljivi papir, prah proiti muham, še celo- -revolverji za streljanje muh se dobijo, samo da imajo mesto krogle nabasano strupeno tekočino. Vsako izmed teh sredstev ima kako napako, vsa skupaj pa imajo eno veliko skupno napako, da so namreč za revne ljudi predraga.
Vendar pa kljub temu ostane dejstvo, da so muhe škodljive in da jih je treba zato zatirati.
Boj proti muham je začela z vso vn-emo vlada, 'ki je izdala v ta namen poseben zakon. Izvajanje tega zakona je poverjeno občinskim podeštatoin. Oni nam bodo povedali, kaj je naša dodžnos-t, mi pa se hočemo v par besedah pogovoriti o- tem, kaj bi se dalo narediti brez vsakih stroškov in z malim trudom.
Domača sredstva.
Glavni in največji sovražnik muh je čistoča. Kjer vlada čistoča, tam se muhe ne pasejo (ker se nimajo na čem). Hiša naj bo vedno čista in pometena. Predvsem pazimo na čistočo v kuhinji. Ne mečimo po tleh .ostankov ikiruha in drugih jedi! Otroci posebno radi puščajo na tleh sadne ogrizke, ki so za muhe naj-
slajša paša. Zabranimo jim to! Po jedi takoj čisto pobrišimo mizo. Če umazane posode takoj ne umijemo, pokrijmo jo, da ne bodo mogle muhe do nje. Z mokro cunjo napol pobrisana miza nudi muham mastno pašo, ker ljubijo posebno tekočo hrano. Kjer je navada, da se skuha prašičem obloda za več dni skupaj (kar je v sedanjih toplih mesecih napačno, ker se obloda skisa), naj bo kotel vedno pokrit, da n,e bodo mogle muhe vanj.
Malo bi nam seveda pomagala čistoča v hiši, če bi vladala nesnažnost okrog hiše. Imejmo zato vedno čisto dvorišče in lepo urejeno- gnojišče. Red in čistoča naj bosta v hlevih in predvsem v svinjaku. Korita za jed naj bodo vedno očiščena in oprana z vodo.
Te so v kratkem sredstva, iki bi sc jih morala oprijeti vsaka skrbna gospodinja, saj ne stanejo nič.
inž. Pegan.
Nova trtna bolezen. V Bosni in Hercegovini se je pojavila na trti nova bolezen, ki je na-palla tudi amerikansko trto. Ta bolezen izgrize korenine in listje, kar povzroči veliko škodo- na grozdju. Vladni stroko vj a ki študirajo bolezen -in iščejo njen vzrok, ker bi kmetu radi pomagali.
Poraba brezalkoholnih pijač v Jugoslaviji, posebno v Sloveniji, silno narašča! Gostilne, ki pred leti niso- imele niti malinovca:, prodajajo sedaj že več vrst sokov, tako da bodo pivci 'kmalu pričeli zavidati abstinente, ker imajo le-ti na razpolago že prav lepo izbero osvežujočih brezalkoholnih pijač.
Cene živil v Trstu so bile nanovo določene tako-: riž 1.70, 1.90; testenine domače 2.50, 2.00; ovčji sir tolminski 9; mortadela 13; polenovka 5.30; olje iz Bari 7.70; olje tovarniško 5.40; sladkor v kristalih 6.60, zdrobljen G.80; kava Rio 22.10, Santos 25.80; ameriški j Špeh 8, domači 9.70, 9.90; mast domača! 8.10; sveže maslo IG; koruzna moka1 1.40; gališki fižol 2; ječmen 2.40.
Velesejem na Beki. V soboto 11. t. m. je bil. odprt -na Reki IV. velesejem. Slovesnosti je prisostvoval videmski princ. Na velesejmu je zastopana s po-udarskom zlasti Malarija., dalje Španija in Ru-m unija.
Škoda povzročena od suše znaša v Goriški deželi po cenitvi kmetijske potovalne šole 80 milijonov -lir.
Cene mesa v Trstu so od 17. -t. m.
dalje določene kot najvišje te-le : i prednji deli G.30, 5.50, 5 (prsi vrat itd), j boljši prednji1 detli z doklado 7.10, 6.50, 5; zadnji deli z doklado 8.70, 7.70, G.40; brez kosti 11.50, 10.70, 8.90; vampi 4.20. — Proti dosedanjim so te cene znižane za 30 stotink. Pričakuje se še nadaljno znižanje.
Letina v Jugoslaviji je bila letos ugodna. Po uradnlih poročilih presega žitna letina vse letine zadnjih 8 let. Pridelek pšenice je cenjen na 28 milijonov stotov, ječmena na 4 milijone, rži na 2 milijona, ovsa- in dr. na 4 milijone stotov.
Tržaški trg zelenjave in sadja. Cene na debelo so takele: Česen 150, čebula 30-70, fižol v stročju 200-440, fižol za luščiti 300-340, zelje v glavah 120-140, kumarice 80-300, salata 130-400, limone (zaboj) 80-100, fige 130-240, jabolka 70-200, hruške 00-360, breskve 50-400, slive 50-120, grozdje 160-400, krompir 48-60, paprika 100-180, rajčice (pomodoro) 70-220, radič 160-180, špinača 150-300.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraj« Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonio 6.
PEČENKO FERDINAND - TRST, Scala Belvedere 1, priporoča svojo staroznano žganjarijo. Ima na razpolago najboljše likerje in vina.
Illll!ll!ll!ll!ll!lllll!!lllll!ll!llll!ll!ll!ll!llllllll!ll!lllll!ll!llllllllllllllllllllllllllllllll!ll!lllllllllllllllll Gospodinje !
Pri nakupu manufakturnega blaga zasluži prednost veliko skladišče v Trstu, via Genova (prej Campanile) št. 21 (blizu srbske cerkve)
Maria Accerboni
via Genova 21.
V zalogi ima nove bogate dohode perila za neveste po 2 L, domačega platna po 3.90 L, finega platna, 150 cm visokega, po 5.50 L, narodno nošo po 2 L, vsake vrste nogavic po najnižjih cenah. Najboljša postrežba! Kar dobite drugod, dobite tudi v ti trgovini.
Trst, via Genova 21. Ill!ll!lllll!llllllll!lllll!llllllllll!!l!!ll!l!!lllll!llllllllllill!llilll!lllll!ll!llllllllllllll!ll!llll!llllll!l!ll[llllll
aimiiiiiiiiiii—■—................."■!.	1	-iimiiiiiiiiig
Dr. S9HD0C
ZOBOZDRAVNIK
TRST
. VIA S. L9ZZSR0 Z3, H.=
sa
liiiiiiiiiim ,	_—'T" 1 ■ amini
Velika zalogo mrtvaških predmetov.
Kompletne pogrebne opreme:
I. razreda od 300 lir naprej H. „	„	200 „
III. „	„	100 „	„
pogrebi otrok od 25 lir naprej.
I. SAKSIDA - DORNBEKG 3.
Vipavsko vino
- Kmetijsko društvo v Vipavi -ima veliko zalogo izvrstnega domačega namiznega in desertnega vina. Kupci se vabijo.
ZDRAVNIK
Dr. FRAN GRUDEN
ordinira v TRSTU
Via S. Lazzaro 23 II n.
(zraven Kavarne Roma)
od 10 in pol predp. do 13
V NABREŽINI ord. samo popoldne t od 14 do 18 (na lastnem domu.)
Jakob Bevc
urar in zlatar
TRST se je preselil
V
Čampo S. Giacomo št. 18.
Dott. Oius. Comel
specialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah
Sprejema od 9-11 In od 3-4 pop.
V Borlcl, Via Garibaldi 11 (prej via Teatro.)
ETERNIT
Zaloga - TRST
TKTESTK VIA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslov!
rocsooaoaioipoaaaoooi
Najboljše čevlje ima v Trstu v zalogi O
^ Matija Pahor"
Trst — Via Arcata 10 — Trst
LASTNA IZDELOVALNICA
Po čem je lira?	
Dne 23. avgusta si dal ali dobil:	
Za 100 dinarjev	33.50 L
» 100 franc, frankov	74.80 »
» 100 švicarskih fr.	368,— »
» 100 nemških mark	452.50 »
» 100 avstr, šilingov	270.— »
» 1 dolar	18.85 »
» 1 funt	92.30 »
Tipografla Fratelli Mosettig	- Trieste.
Čevlji delani samo na roko. Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih.
mwk PAHOR
TRIESTE-VIA ARCATA 19
IT*
Pahorje no sejmu:
8. v Podgradu,
10. v Št. Petru n.K.
12. v Sežani
13. v Labinju Istra, 16. v Trnov. - Blstr.
I
i 0 o
iDOOonnooooaDioaooooi Čevljar* niča FORCESSIN|
' °"-:™  -- I
Trst I
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. x veliko premijof dipiomo in zlato svetinjo
Jakobu -
Trst —-	Caprin 5 pri Sv.
Mihec: Tl Jaka pa Imaš zmerom elegantne čevlje. Kje neki jemlješ denar?
Jakec: Jaz kupujem pri Force8Sinu, pa še manj potrošim in sem bolje obut ko tl.
Mihec: Grem pa še jaz videt za en par k Forcesslnu.
Jakec: Le pojdi, boš videl kako boš zadovoljen.
IDHKJHOKlKDKmiKSBai