/ 63 s--\ Poštni urad 9020 Cetovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNtK XXXVH CELOVEC, PETEK, 12. NOVEMBER 1982 ŠTEV. 45 (2096) Gospodarska situacija se zaostruje- potrebni so konkretni ukrepi Svetovna gospodarska kriza, ki je zajeia tako kapitaiistične kot sociaiistične dežeie, se vedno boij kaže tudi v Avstriji in na Koroškem. Podjetje Wiid v Veiikovcu, ki je iast Švicarjev bo odpustiio zaenkrat okoii 50 zaposienih. Tudi podjetje Knecht v Šmiheiu pri Piiberku, ki je skoraj v ceioti odvisno od Zvezne repubiike Nemčije, je v težavah, saj so v zadnjem času odpustiti nad dvajset deiavcev. Podržavijeno podjetje VAWD v Borovijah (prej KESTAG) je za nekatere oddeike uvedio skrajšani deiovni čas. Poteg omenjenih podjetij se nahaja v večjih aii manjših težavah še ceia vrsta drugih proizvodnih podjetij (da omenim samo podjetje Leitgeb Ko ugotavljamo ta dejstva se moramo zavedati, da se bo gospodarska situacija v letu 1983 še bolj zaostrila. Toliko bolj je torej upravičeno vprašanje, kaj načrtujejo odgovorni politiki v deželi.na gospodarskem področju za prihodnje leto? Predlog koroškega deželnega proračuna za leto 1983, ki je bil prav te dni predložen v deželnem zboru in bo sprejet konec meseca novembra, predvideva izdatke v višini 9.585,525.000.- šilingov in dohodke v višini 9.525,254.000 — šil. Približno 670 milijonov šilingov Pa predvidevajo za krepitev koroškega gospodarstva (v obliki raznih investicij). Od te vsote pa bo na razpolago za pospeševanje obmejnih področij (Grenzlandforde-rung) borih 15 milijonov šilingov. To je nekaj več kot 2 odstotka vseh sredstev predvidenih v letu 1983 za pospeševanje gospodarstva. Znano je, da so obmejna področja in celi deli Južne Koroške gospodarsko slabše razviti, kot koroški centralni gospodarski prostor. Vrhu tega pa vidimo, da so skoraj vsa večja podjetja Južne Koroške v težavah. Zato upravičeno lahko trdimo, da je petnajst milijonov premalo za pospeševanja obmejnih področij. Nesporno namreč je, da bodo ljudje, ki živijo na Južnem Koroškem gospodarsko krizo v Sinči vasi) na Južnem Koroškem. v letu 1983 še bolj občutili. Vemo tudi, da se bo gospodarska situacija po parlamentarnih volitvah, ki bodo aprila 1983 še bolj zaostrila, saj nam stranke v luči omenjenih volitev še marsikaj prikrivajo. CENTRALiSTiČNi KONCEPT USTVARJA NEENAKOST) Zveza slovenskih organizacij je v zadnjih letih vložila veliko naporov, da bi naši ljudje, kot tudi nemško-govoreče sodeželane nagovorila, da Koroška in Južna Koroška potrebuje policentrični koncept nadaljnjega gospodarskega razvoja in da centralistični koncept ustvarja neenakopravnost med ljudmi. ZSO je tudi v praksi pokazala, da je treba pospeševati in razvijati naše zadružno gospodarstvo, privatni sektor in se hkrati zavzemati za mešane avstrijsko-jugoslovanske firme, ki lahko ustvarjajo dodatna delovna mesta. Danes, ko še bolj drsimo v gospodarsko recesijo, lahko ugotovimo, da smo imeli z našo orientacijo prav in da so medtem priskočili na vlak tudi tisti, ki niso imeli razumevanja za pospešen razvoj gospodarstva. Zato ima ZSO tudi vso legitimno pravico, da v interesu vseh ljudi, ki živijo na Južnem Koroškem, še posebej pa seveda v imenu slovenske narodne skupnosti zahteva ukrepe, ki bi omilili posledice večajoče se gospodarske recesije. Zato dajemo odgovornim sledeče zahteve in predloge v premislek: ^ dežela Koroška mora v letu 1983 nameniti bistveno več sredstev za razvoj obmejnih področij in Južne Koroške (15 milijonov od 670 milijonov, torej dobra dva odstotka je premalo); ^ dežela Koroška naj končno izdela konkretne predloge za pogajanja in sklenitev posebnega obmejnega gospodarskega sporazuma s SRS (gospodarstvo Južne Koroške tak sporazum nujno potrebuje); B Sejemski sporazumi med Koroško in Slovenijo morajo služiti z vidika koroškega gospodarstva predvsem koroškim proizvodnim firmam — ne pa podjetjem iz Nemčije, Dunaja in še od kod. s Republika Slovenija naj preveri možnost, da se maloobmejni promet v celoti izvzame iz omejitev, ki jih je nedavno sprejela jugoslovanska vlada. To je le nekaj predlogov, ki jih je možno z dobro voljo in ob resni skrbi za plodovito obmejno gospodarsko sodelovanje hitro uresničiti. Prepričani smo, da so omenjeni predlogi v interesu vseh ljudi, ki živijo ob meji, tako slovensko- kot nemškogovorečih. Na tem mestu pa je treba z vso jasnostjo poudariti še nekaj: Če se bo gospodarska kriza v prihodnjih letih zaostrila in odgovorni v deželi zaradi strankarskih interesov ne bodo pripravljeni napraviti ustreznih ukrepov, potem bodo morali biti pripravljeni tudi na to, da si bodo ljudje Južne Koroške pred parlamentarnimi, deželnozborskimi in občinskimi volitvami še premislili komu bodo dali svoj glas. dipl. inž. Feliks VVieser Predsednik Zveze stovenskih organizacij „Umetniki za mir" -veličastna proslava na Dunaju Da avstrijsko mirovno gibanje po vetiki vseavstrijski demonstraciji 15. maja tega teta ni zaspaio, je učinkovito dokazaia vetičastna pro-siava zadnjo soboto na Dunaju, kjer se je v dunajski mestni hati pred 10.000 obiskovaici odvijat skoraj osemurni program, ki ga je izvajata etita avstrijskih in tujih umetnikov. Harry Betafonie, Peter Turrini in Erika Piuchar, trije izmed 700 nastopajočih umetnikov, ki :o zadnjo soboto v dunajski mestni hati prepričtjivo pozivati k razorožitvi sveta in za mir. Med nastopajočimi so biti med drugim tudi Avstrijci Andre Heiier, Fritz Mutiar, Otto Tausig, Ludwig Hirsch, Jana Bichevskaja iz Sovjetske zveze, Remec Konstantin Wecker, Mirovni zbor iz Hamburga, Letfa Mbutu iz Južne Afrike ter umetniki iz Grčije, Čita in patestinski pevci. Vseh nastopajočih izvajalcev kulturnega programa za mir tu ni mogoče našteti; od gledaliških igralcev dunajskega Burgtheatra preko kantav-torjev takoimenovane „dunajske scene" in njihovih zahodnonemških kolegov (med njimi znani Konstantin Wecker) in kabaretistov (Werner Schneyder) do pisateljev, raznih zborov, med njimi (kot smo že poročali) tudi Koroški partizanski pevski zbor, pa tudi tamburaška skupina gradiščanskih Hrvatov se je razvijal bogat in pester umetniški spored, katerega višek je tvoril skupni nastop vseh navzočih umetnikov s svetovno znanim pevcem in borcem za mir iz ZDA — Harry Belafontom. Skozi program pa so vodili trije umetniki, ki so s svojim nastopanjem za mir že dolgo znani avstrijski in mednarodni publiki: filmski igralec, režiser Dietmar Schonherr, pisatelj Peter Turrini ter kantavtor Andre Heller. Posebno zadnjemu gredo velike zasluge za organizacijo te veličastne proslave, ki ni bila deležna nobenih javnih subvencij, ki so jo mirovne skupine skupno z umetniki same organizirale in na kateri so se vsi nastopajoči umetniki odpovedali vsakemu hono- rarju v prid skupnemu cilju: miru na svetu. Kot glavni govornik avstrijskega mirovnega gibanja je nastopal Andre Heller, ki je v daljšem nagovoru nakazal važnost mirovnega gibanja in zlasti važnost, da se umetniki kot „kronisti življenja" postavijo v prvo vrsto prizadevanj za mir; mir pa ni utopija niti samo iluzija nekaterih; vsi naj se potrudijo, da naj z demokratičnimi sredstvi tako močno pritiskajo na odgovorne politike svojih držav, da njihove fraze o miru ne ostanejo zgolj fraze, marveč da sledijo konkretna dejanja. Blazna oboroževalna tekma namreč že sama kot taka, ne šele če se spremeni v vojno, povzroča številno gorja in večtisoč-kratno smrt, saj bi bil denar, ki se ga potroša v orožje, lahko rešil zlasti tretji svet lakote in trpljenja. Vendar pa mir, kot si ga želimo, tako je poudaril Heller, ne sme in ne more sloneti na krivici in pritisku; zato je mirovno gibanje hkrati ozko povezano z zavzemanjem za socialne in nacionalne pravice, z ožigosanjem vsega, kar je krivičnega na svetu. In zato nisem „samo Avstrijec in žid, marveč tudi črnec v Južni Afriki, borec v El (Nadaljevanje na 2. stran!) „Alternativna lista Avstrije" bo kandidirala ob naslednjih državnozborskih volitvah ZADNJA VEST: Umri Brežnjev Kot so sporočiti včeraj, je v sredo Zjutraj v Moskvi v starosti 75 iet Umri Leonid Brežnjev, generaini sekretar CK KFSZ in predsednik predsedstva vrhovnega sovjeta SZ, ki je hii hkrati tudi vrhovni poveljnik oboroženih sii. PREBERITE Žensko gibanje in socializem stran 2 Prijetno srečanje stran 3 3. spominski koncert Pavlu Kernjaku stran 4 Odlikovani anti-rasistični borci stran 7 Kot smo v zadnjih številkah našega lista že poročali se tudi pri nas v Avstriji formira „zeleno" oziroma ..alternativno" gibanje. Zadnjo soboto in nedeljo so se zastopniki teh skupin srečali v Gradcu, kjer so sklenili ustanovitev ,,Alternativne liste Avstrije" (Alternative Liste dster-reichs), ki bo nastopila ob naslednjih državnozborskih volitvah aprila 1983. Še prej, namreč januarja 1983 pa bo ..Alternativna lista Gradec" (ki je sestavni del ALA) nastopila ob občinskih volivah v Gradcu. Ustanovni občni zbor je sprejel statut ter osnovne smernice programa, ki ga bojo dokončno izformulirali januarja prihodnjega leta. Ustanovni občni zbor je sprejel tudt resolucijo, v kateri se zavzema za pravice manjšin v Avstriji. Med drugim ALA odklanja trostrankarski pakt ter zakon o narodnostnih skupnostih ter se zavzema za konsekventno izpolnitev predvsem člena 7 avstrijske državne pogodbe. V resoluciji je rečeno, da je uresničitev manjšinskih pravic za Alternativno listo Avstrije „merilo za zrelost avstrijske demokracije". Z ustanovitvijo Avstrijske alternativne liste se je pojavila v avstrijskem političnem življenju nova politična grupacija, ki je glede na zasidranost v vsaj treh ali štirih zveznih deželah in glede na politični profil (ALA se je jasno distancirala od vseh desničarskih in neonacističnih ..zelenih" grupacij) še najbolj obetavna politična sila, s katero bo treba tako aii tako računati. S tem, da je ALA sprejela promanjšinsko resolucijo, je že signalizirala, da bo manjšinska problematika tudi del njenega volilnega boja. Alternativna lista Avstrije ne bo edina lista, ki bo nastopila pri naslednjih državnozborskih volitvah. Pri notranjem ministrstvu se je že javilo nad deset grupacij, ki so napovedale, da bodo pravtako nastopile, večinoma pod oznako „zeleni", ob naslednjih državnozborskih volitvah. Prav zaradi tega so se skupine, zastopane v Gradcu odločile za ime Alternativna lista, da bi se s tem jasno distancirale od vseh desničarskih in neonacističnih poizkusov ribarjenja v kalnem. Na predvečer ustanovnega občnega zbora je govorila zastopnica nemških alternativnih list Petra Kelly, ki je poudarila, da se je alternativno gibanje v Zvezni republiki Nemčiji razvilo iz večletnega procesa diferenciacije ob katerem so propadle vse tiste skupine, ki so zgolj iz kratkovidnih in egoističnih vzrokov nastopale ob različnih volitvah. Alternativno gibanje, ki je že prezentno v raznih nemških deželnih in mestnih zastopstvih in ki bo ob naslednjih volitvah prav gotovo tudi zastopano v zveznem nemškem parlamentu, je uspešno zaradi tega, je poudarila Petra Kelly, ker se nikoli ni orientiralo zgolj na volitve in na dobivanje glasov, temveč se je vedno prizadevalo za vsebinsko jasnost in za gibanje ljudskih množic. V tem smislu so mandati v raznih zastopstvih zgolj stranski produkt delovanja na terenu. Če bodo zastopniki Alternativne liste Avstrije upoštevali zgorajšnje misli, se jim množičnega nastopa raznih „zelenih" ob naslednjih volitvah ne bo treba bati. Prva preizkušnja za ALA pa bodo prav gotovo občinske volitve v Gradcu januarja 1983. Toman Besedo ima župan Mesto Ce/ovec, g/avno mesto Korošce, pr/Codnji teden gosteje v PjaC-/jani. Ves teden Codo CanCarjev dom in drage dvorane v znaCa Ce/ovca. Povsem pravdno, sosedna mesta naj se med seCoj spoznavajo, naj se draga dragema predstavljajo, pokažejo svoje Ca/tarno astvarjanje. Posebno še v današnji/? časi/?, čisto v smis/a Cc-sed predsednica CorošCega deže/nega zCora GattenCrannerja v MarsCi 5o-Coti, da naj sosed soseda pomaga, Co je v stisCi. Ce/ovšCi predstavnici so v spored nastopajoči/? v PjaC/jani vC/jači/i tadi 5/ovence, Ci živijo v Ce/ovca. Povsem norma/no. Poda zdaj je na vrsti še ce/ovšCi žapan. Na oCrog/i mizi v četrteC o Ce/ovca Cot g/avnem mesta KorošCe in njegovi/? na/oga/? ;ma najCo/jšo pri/iCo, da Cot najvišji predstavnic mesta stopi nasproti trditvam, da je Ce/ovec nemšCo mesto in samo nem-šCo mesto. Najpozneje pri izCiri nastopajoči/? je vide/, da to ne drži, in Crez dvoma se strinja z mnenjem, da je Ce/ovec prav taCo g/avno mesto za CorošCe S/ovence, da so v Ce/ovca vse centra/ne astanove in organizacije CorošCi/? čdovencev in da ji/? tadi precejšnje števi/o ta živi. Zato ni nič preCada zaCteva, da naj se C tema mnenja taji javno prizna. P. W. Z navdušenjem je 10.000 tjudi pozdravilo zadnjo soboto na Dunaju Koroški partizanski pevski zbor [stikaj in hrvaški tamburaški ansambei iz Cindrofa na Gradiščanskem. Na tej impozantni prireditvi sta oba zbora izpričata povezanost siovenske in hrvaške narodnostne skupnosti s širokim gibnjem za mir v Avstriji. ,,Umetniki za mir" ... Belafonte: povedati moramo resnico VZšeB Ž7! z^B/j^čeB feč Bot oscw-BoMcerm /e M oBIZrer: pozZf ^merZIBeg^ BorM mZr .%zrry;% Be-DJoMte, B; je meJ ^rMg;w Jej^/.* „. . . VsZ moramo prevzet: odgovornost za vojno Zn za mZr. Te odgovornost: svet ne sme vec da/je prepnŠMt: po/ZtZBom Zn BZroBratom, BZ s po/ZfZBo BonjrontacZje Zn z zas:a:e/o m;sf/nost-jo povzročajo vojne, nZBo/Z pa jZB n:so zna/: prepreč/t:." „NeBater; /jnr/je prav/jo, da je vojna zas/drana že v č/ovešBZ nrav:', jaz pa vam pravZm nasprotno, da je to neresnrcno Zn neznanstveno. Vojna n: zas/drana v č/ovešBZ nrav:, vojna je /e zasrdrana v nrav: tZranZje/" DoBrZ /jndje tega sveta so v teBn zgodovZne mora/: vedno spet vstat: /n premagat; t/ran/je, tnd; danes je taksen čas v katerem nastaja ve/ZBa mednarodna a/Zansa mZro/jaBnega gZBanja. Da Bo to gZBanje nspešno „moramo /jndem povedat; resnZco", je deja/ Be/ajonte. Turrini: Kaj delajo „eksperti za mir" KorosB; avtor Peter TnrrZnZ je predstav;/ dnnajsBZ pnB/ZBZ s/ovensBe pevce Bot nmetnZBe, BZ ohranjajo spomZ-ne na s/ovensBe antZ/ašZstZcne Borce Zn jZB posredujejo vsem, BZ Se danes Bo-rZjo za mZr. Ostro a BBratZ satZrZcno je v svojem govora oBracana/ z raznZm: var-nosinZm; Zn mZrovn/mZ eBspfrt:, B: po-tajejo od ene do drage razorožZtvene Bon/erence, B; jZB pa v njZBovem prostem časa najdemo v dZreBcZjsBZB so-BaB „Genera/ e/ectrZc". Vpraša/ se je tadZ,- „Če je nov;' dvojn/ sB/ep NzlTO (*neBo/ZBo razorožZtZ, neBo/ZBo se oB-orož/t/j morda nov/ ajrodZs/aBam? Poda v/ade deže/ teB mZrovnZB eBs-pertov s;' ja vendar že/Zjo m/ra/ Gospod Beg/n Boce mZr za Ga/Z/ejo. Gospod VeZnBerger Boce mZr za T/e/de/-Berg Zn za srednjo Evropo Zn tad; po/j-sB; genera/Z B; BZ/Z vese/Z, če B; 5o/Z-darnošč Bončno da/a m/r. ,5ZtZ smo teB eBspertov za m/r Zn za B/agZnjo, vse svoje oB/jaBe so oBr-n;7; v nasprotje . . . domov naj gredo, v og/eda/o naj pog/edajo Zn se zjočejo/ OdpasčenZ so/" je zaB/Zca/ Par-rZnZ. (Nadaljevanje s /. stran/j Salvadorju, član Solidarnošč na Poljskem, Afganec pod ruskim pritiskom in Slovenec na Koroškem" — povsod kjer se dogaja krivica sem hkrati prizadet sam, kajti šele ko krivice ne bo več, bo dejansko možen tudi trajen mir. Tem besedam je sledil buren aplavz vseh desettisoč zbranih obiskovalcev, ki so tudi v tej množici dokazali, da znajo mir prakticirati, saj ni prišlo do nobenega nesoglasja med publiko. Tudi umetniški program je v raznih točkah dokazal, kako se prakticira mir; ena — za me — najglobljih točk je bil skupni nastop Židinje Esther Bajarano, ki je preživela pekel Auschwitza in Ravensbriicka s palestinskim pevcem, ki sta zapela eno hebrejsko in eno arabsko pesem. „Jaz sem bila v tretjem rajhu v koncentracijskem taborišču, ker sem Židinja. Moj palestinski prijatelj je bil v izraelskih zaporih, ker je Arabec. Oba sva trpela zaradi narodne pripadnosti, tu pa demonstrirava, da je možen tudi mir med Židi in Arabci, če je dana dcbra volja". Istemu cilju — ožigosanju narodne in rasne nestrpnosti, je veljal nastop južnoafriške pevke Letta Mbulu, ki živi trenutno v eksilu v ZDA, ker v Južni Afriki za umetnike črne barve ni prostora. Ob koncu pa je prinašal Harry Belafonte pozdrave iz ZDA, katerih prebivalstvo je dolgo „spalo, toda se trenutno začne zdramljati iz spanja in se tudi tam razvija gibanje zlasti preti atomski oborožitvi". Močno je nato napadel ameriškega predsednika Reagana, ki hrepeni po „sve-tovnem gospostvu in hoče postati cesar vsega sveta in še celega univer-zuma". Tej njegovi želji podrejuje vso svojo politiko in ga tudi ne motijo tisoč- ali milijonske človeške žrtve, saj sam trdi, da je za ZDA možno, da bi zmagali v atomski vojni. Tem prizadevanjem ameriške vlade in ameriškega kapitala se je treba zoperstaviti, najbolj učinkovito to lahko napravi mednarodno mirovno gibanje, je Harry Belafonte zaključil svoj govor. Nato pa je zadonela iz grl vseh desettisočih obiskovalcev in vseh zbranih umetnikov skupno znana Belafontejeva mirovna himna „Peace on the Earth" (Mir na svetu). To' pa prav gotovo ni samo želja sobotnih obiskovalcev dunajske mirovne proslave, marveč želja vsakega, ki še zna trezno misliti, je gotovo želja milijonov in milijard ljudi na svetu. Da pa se je treba za ta mir boriti, da pobožna želja sama ne zadostuje — k temu spoznanju naj pripomorejo mirovna gibanja povsod, kjer nastajajo na svetu. In teh bo vedno več. Jra-ter Neopisno navdušenje je viadaio med 10.000 po:!uša!ci, ko so številni znani umetniki izpričati svojo pripravtjenost boriti se za mir ter tudi kijubovati morebitnim pritiskom. Žensko gibanje in socializem 3. novembra 1982 so na povabilo Dr. Renner-instituta v Kongresni hiši na Dunaju razpravljale in diskutirale tri ženske z različno politično in osebno zgodovino k temi „žensko gibanje in socializem": Rossana Rossanda (roj. 1924), urednica časopisa „11 manifesto" iz Rima. Že od leta 1943 naprej je ozko povezana s politiko — bila je ena najvidnejših funkcionark KPI (leta 1959 izvoljena v centralni komite); po njeni izključitvi iz partije je leta 1969 skupno s prijatelji ustanovila skupino „Ma-nifesto" in časopis „11 Manifesto", v katerem vse do danes izdaja mednarodno priznane politične analize; z ženskimi vprašanji se je začela ukvarjati šele v zadnjih letih. Sama se označuje kot marksistka in kot „poz-no poklicana" v ženskem vprašanju in nam zdaj nudi važne politične analize k ženskemu gibanju, posebno kar se tiče kočljivega odnosa med politiko in feminizmom; Aliče Schwarzer iz Kolna; sama se označuje kot radikalna feministka in je obenem izdajateljica časopisa „Emma"; Johanna Dohnal, funkcionarka SPA, državn asekretarka za ženska vprašanja pri zvezni vladi na Dunaju; sama se prišteva skupini žensk znotraj partije, ki so pripravljene iti v konfrontacijo. Na tej prireditvi se je zbralo nekaj sto ljudi, med njimi sta bili tudi 2 zastopnici Zveze slovenskih žena — Maja Haderlap in Marija Jurič. Rossanda, Schwarzer in Dohnal so v glavnem govorile o vlogi ženske v politiki, v strankah (predvsem levičarskih) in ocenjevale njih kot tudi njihovih sovrstnic ubrano pot politične agitacije. Za R. Rossando je vloga ženske v politiki nekaj, kar se šele pričenja. Ženskam v strankah se le skromno odpirajo vrata v politično življenje in še tu se jih odriva v glavnem na področja tradicionalnega značaja (vzgoja, ženske. . .). Potrebna bi bila večja odprtost politične sfere: družbo, ki združuje oba spola, še vedno vodijo osebe le enega spola. Izhod iz takšnega stanja vidi Rossanda le v globokih spremembah, ki se naj odvijajo tako s strani žensk kot tudi od zunaj. Feminizmu samemu do zdaj se ni uspelo odpreti vrata politike. V odnosih med feminizmom in socializmom vidi Rossanda nesoglasje. Sicer je feminizem nastal iz delavskega gibanja, toda kmalu nato je prišlo že do ločitve. Dokaz za to ločitev vidi prav v državah, kjer je bila socialistična revolucija že izpeljana in v katerih se vloga žensk ni bistveno spremenila — predvsem kar se tiče partnerstva, družine, delitve dela itd. To se pravi, da se ideologija in praksa socializma nista dotaknili patriarhata, kar brez dvoma ne pripelje do nobene spremembe in osvoboditve položaja žensk. Rossanda vidi izhod iz te zagate v tem, da se dotaknemo tradicionalnih temeljev levičarskih sil, kar bo brez dvoma malo zabolelo. Rossanda vidi zatiranje žensk kot zelo kompleksen in specialen pojav, da se pa to zatiranje skuša preprečiti, moramo spremeniti tako svet kot tud} moške. V feminizmu samem pa vidi projektil za to spremembo. Sicer je po njenem mnenju feminizem še vedno separatistično gibanje, in ravno ta separatizem bi se moral odstraniti. Njena strategija za bolj človeško, demokratično in pravičnejšo družbo} „. . . ženske so bolj jasnovidne, bol) odprte in odkrite ter bolj razumevne, možje ne govorijo med sabo, ženske pa le (tudi če so te lastnosti produkt daljnoročne privzgojenosti) ... in tu vidim moment, kjer bi se morale začeti ženske radikalno boriti". Aliče Schwarzer vidi v izvenpaf* lamentarnem avtonomnem ženskem gibanju (tudi če le-to označujejo kot nepolitično ali separatistično" pravo pot, ki brez dvoma vpliva na politična dogajanja, pri čemer se jim ni tre-} ba ozirati na druge ljudi v politični hierarhiji. Po njenem mnenju večina reform brez tega gibanja ne bi obstajala (tudi ne: enake mezde za enako delo . ..). (Nadaljevanje na 5. strani) Nova oddaja RTV Ljubljana o zamejskih Slovencih RTV Ljubljana bo od Novega leta naprej enkrat mesečno oddajala polurno televizijsko oddajo, ki bo posvečena dejavnosti Slovencev v zamejstvu. V poročilih, reportažah in portretih bodo tako prišli do besede Slovenci na Madžarskem, v Italiji in v Avstriji. To so pretekli teden sporočili predstavniki RTV Ljubljana, ki so se mudili na obisku pri obeh slovenskih osrednjih organizacijah. Generalni direktor RTV Ljubljana Božo Kovač, direktor radijskih programov Lenart Šetinc in urednik RTV Boris Bergant so se na sedežu ZSO pogo* varjali s predstavniki ZSO tudi še o drugih vprašanjih medsebojnega sodelovanja, predvsem tudi o tem, kako bi se dalo izboljšati poročanje o dogajanju v koroškem zamejstvu v spo* redih RTV Ljubljana, in pa o vpra* šanju sprejema ljubljanskega televizijskega signala na Koroškem. Informacija o informativnih sredstvih za predstavnike SZDL Na enodnevnem delovnem obisku pri koroških Slovencih se je minuli petek mudila tričlanska delegacija SZDL Slovenije, ki se je hotela seznaniti z informativno dejavnostjo obeh slovenskih osrednjih organizacij. Boris Muževič, član izvršnega odbora predsedstva RK SZDL Slovenije, ki je zadolžen za področje informiranja, Mirko Fabčič, vodja informativne službe SZDL, in Barbara Goričar, članica komisije za manjšinska vpra* šanja pri SZDL so si ogledali tiskarno v Podljubelju, na sedežu ZSO so se pomudili v daljšem razgovoru s predsednikom ZSO in njegovimi sodelavci, prav tako pa so se razgovar-jali s predsednikom NSKS in ured' niki „našega tednika". Delegacija obiskala tudi knjigarno in založbo Drava, za konec pa se je v daljše^ razgovoru ustavila na uredništva Slovenskega vestnika in SINDOKA- ,,Extrablatt" v težavah Dunajski mesečnik „Extrablatt", ki se je med drugim bavil tudi angažirano z manjšinskim vprašanjem na Koroškem in ki je razkrival ozadja številnih družbenih dogajanj v Avstriji ter obširno poročal o političnih žariščih tretjega sveta, je zašel trenutno v večje težave. Napovedana novembrska številka ni več izšla in izdajatelj Harald Irnberger sporoča svojim naročnikom, da ni treba računati z izdajo Extrablatta v dosedanji konstrukciji. Govori se, da bo šel Extra-blatt v stečaj. O ozadjih pravi Irnberger, da niso zgolj ekonomske narave. Vsem abonentom pa zagotavlja, da uredništvo že išče poti za nadaljnje skupno delo v bodočnosti. Zaton tega mesečnika bi bil prav gotovo velika izguba na področju av- strijskih medijev, na katerem žal ne najdemo zelo veliko neodvisnih informacijskih sredstev. Profesor Veiter zagotavlja nadaljno podporo manjšinam Znanemu avstrijskemu pravniku in strokovnjaku za narodnostna in manj-šnska vprašanja prof. dr. Theodorju Veiterju smo pred kratkim čestitali v našem listu cb njegovi 75-letnici. Te dni smo prejeli od njega pismo z zahvalo za veliko pozornost, ki smo mu jo posvetili. Ob tej priliki pa zagotavlja, „da se bom tudi še v naprej potegoval za pravice narodnostnih skupin in posebno še za pravice slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem." Deželna konferenca KZ-Verbanda V soboto je bila v celovškem Domu glasbe deželna konferenca KZ-Verbanda, katere se je udeležil tudi predstavnik Zveze koroških partizanov Jože Kežar. S kulturnim programom so trije mladi umetmki opozorili na grozote hitlerjeve diktature ter svarili pred današnjo nevarnostjo nacističnih skupin. Predsednik KZ-Verbanda Josef Nischelwitzer se je v svojem uvodnem referatu dotaknil današnjih kriznih žarišč v svetu in je poudaril, ,da v tem velikem boju med fašizmom in demokracijo ne gojimo nazadnjaških tradicij, temveč skušamo z našimi izkušnjami svariti pred nevarnostjo atomske vojne'. Josefa Nischelwitzerja so ponovno izvolili za predsednika združenja, naša roja- ka dr. Luka Sienčnik in Zora Jug pa sta bila izvoljena na podpredsedniška mesta. Sekretar bo Simon Kompein, blagajnik pa Josef Thurner. Razstava o "Marshall-planu" Ko so se v porušeni povojni Avstriji trudili delovni ljudje, da bi popravili in odstranili vse posledice in škodo druge svetovne vojne, se je odločila Amerika za pomembno ekonomsko podporo avstrijskemu gospodarstvu. Pomoč je obstajala začetka do 2/3 iz živil, iz tozadevnih finančnih sredstev pa so ustanovili ERP-fond, ki še danes deluje. Ti ukrepi so znani predvsem pod pojmom „Mar-shallov plan". Trenutno je v Celovcu na Novem trgu razstava o zgodovini ,,Marshallovega plana", ki so jo se- stavili na pobudo urada zveznega kanclerja. Razstava ima nalogo do kumentirati nosilno vlogo Marshalle vega plana za razvoj avstrijskega po* vojnega gospodarstva. Številnim kritikam, ki jih jnaaj^ razni zgodovinarji na račun te financ ne injekcije je še treba dodati, da s sredstva v 50-ih letih bila tako ra^. deljena, da se je v prvi vrsti še bo) razvil koroški centralni in sever prostor. Manj razviti — in teda) s pretežno slovenskogovoreči jug IN roške pa je bil zelo zapostavljen, r je močnejšemu nemškemu koroškem gospodarstvu olajšalo razširiti in zg^ stiti svojo gospodarsko mrežo tudi n* južnem Koroškem! Ze tedaj smo 8 roški Slovenci opozarjali na to ^8° devinsko pomembno ravnanje pristo) nih oblasti, ki je še poslabšalo razvo) ne možnosti samostojnega slovensK ga gospodarskega elementa. .KOROŠKA GLASBENA JESEN": V . .V Visoka raven dua Šiškovič-Setinc AULA SLOVENICA CELOVEC, PAULtTSCHGASSE 5-7 Vijudno Vas vabimo na razstavo akvareiov Roberta Hlavatyja (1897-1982) Razstava bo odprta do 19. novembra 1982, od ponedeljka do petka, od 13. do 17. ure. Prisrčno vabtjeni! Stenski koledar „Aule slovenice" za leto 1983 s slikami R. Hlavatyja Koncert v okviru ..Koroške glasbene jeseni" je postal že tradicionalna prireditev Slovensko prosvetno zveze oz. njenih včlanjenih društev. Kot znano, je do jesenskih glasbenih prireditev prišlo na pobudo kulturnih ustanov v Sloveniji in se odvijajo na obeh straneh Koroške. Dobro so nam v spominu koncerti v Celovcu, kjer smo med drugim lahko spoznali slovit ansambel Zagrebških solistov. Tokrat je Slovenska prosvetna zveza skupno s SPD ..Danica", vabila v kulturni dom ..Danica" v šentprimožu. 2e dejstvo, da bo koncertiral duo Šiškovič-Šetinc, je Akcije na podeželju so vedno koristne, posebno če gre za mladino. To je posebno velja, če gre za spodbu-iunje mladih, da segajo po lepi slovenski knjigi, saj si s tem utrjujejo znanje svojega materinega jezika in spoznavajo lepote slovenskega slovstva. ^dgovorni Slovenske študijske knjižnice y Z se tega zavedajo, zato so v svoj delovni načrt sprejeli tudi srečanja z *nanimi slovenskimi pisatelji oz. umetniki. . Tako je prejšnji petek prišlo do srednja z znanim slovenskim pesnikom mnefom Pavčkom in ilustratorjem Bo- bilo argument, da bomo priča vrhunskemu podajanju zahtevne glasbe. Pianist Janko Šetinc je pri nas na Koroškem že znan, violinist Črtomir Šiškovič iz Trsta pa je na Koroškem nastopal prvič. Čeprav je med obema znatna starostna razlika, sta kot glasbeni duo bila harmonično zelo ubrana, lahko rečemo briljantna izvajalca glasbe Ludv/iga van Beethovna, Francesca Marijo Veraciniia, Mauricea Ravela in Pabla de Serasateja. To je res bil enkratni dogodek doživljati ta dva virtuoza na klavirju oz. violini, ki sta nas popeljala v svet zahtevne resne glasbe svetovnih moj- žom Kesom iz Ljubljane. Najprej sta se ustavila v Selcrh-Kotu, zatem pa še v Šentjanžu v Rožu. V obeh primerih je SFZ srečanje priredila v sodelovanju s krajevnima društvoma, kar je povsem naravno, prireditev pa je bila namenjena mladini, ki rada sega po slovenski knjigi. Le-te pa je lepo število v Selah-Kotu kakor v Šentjanžu v Rožu. Po srečanju s Tonetom Pavčkom in Božom Kosom pa bodo mladi bralci gotovo še rajši brali ali listali po slovenskih slikanicah. Kajti oba gosta sta v hipu osvojila mlada srca. Tone Pavček s tankočutnim posluhom za mtadi- strov. To jo bd dejansko velik glasbeni dogodek, ki bo slehernemu poslušalcu ostal v prijetnem spominu. Tu seveda lahko še zapišemo, da je tak koncert, prirejen na podeželju, pogumno dejanje. In prav je tako, saj čestokrat podcenjujemo ..podeželje" — da kaj takega ni za „navadne" ljudi. Toda v Šent-primožu smo doživeli veliko navdušenost s strani poslušalcev, ki so se zavedali kaj pridejo poslušat. Ni jih bilo pretirano veliko, kar tudi ni bilo pričakovati, a bili so iskreno hvaležna publika. Strinjamo se s predsednikom ..Danice" Stankom Wakounigom, ki je dejal, da bo s takimi koncerti treba nadaljevati. To se je odražalo tudi v vidnem zadovoljstvu obeh glasbenih mojstrov, šiškoviča in Šetinca. K uspehu koncerta pa je gotovo mnogo doprinesla tudi ustrezna uvodna beseda o posameznih skladateljih in o njihovi glasbi, kar je bilo v oporo k lažjemu razumevanju zahtevnih skladb. Med poslušalci koncerta je bil tudi konzul SFRJ v Celovcu Alfonz Naberžnik s soprogo, katerima je bil izrečen poseben pozdrav. Sodelovanje Pred kratkim je delegacija Av-strijsko-jugoslovanskega društva pod vodstvom predsednika Serei-nigga obiskala jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu Marka Kržišnika. Ob tej priložnosti so ga informirali o kulturnih aktivnostih, s katerimi imenovano društvo prispeva k boljšemu sporazumevanju prebivalcev obmejnih regij — Koroške in Slovenije. Konkretno se je to zgodilo z otvoritvijo umetnostne razstave 5. novembra 1982 v Murski Soboti, kjer se s svojimi deli predstavljajo slikarji Karl Brandstatter, Peter Kra-vvagna in Valentin Oman. Kot povratno srečanje pa bodo že 2. decembra v Celovcu priredili razstavo ..Vezenine iz Idrije". Generalni konzul SFRJ v Celovcu, Marko Kržišnik se je članom predsedstva Avstrijsko-jugoslovan-skega društva zahvalil za njihovo dejavnost oz. prizadevanje za dobre odnose med obema deželama in jih ob tej priložnosti prosil za razumevanje problemov s katerimi se Jugoslavija trenutno bori. no in seveda s svojimi odličnimi pesmimi, polnimi humorja, katere je pripovedoval mladim poslušalcem. Ilustrator P° s svojim risanjem mla-dežu čaral živali na papir, da je vse kar strmelo; seveda tudi Kos, ki je znan po njegovem humorju, ob tem ni štedil s šalami, ki so otrokom izvabljale prisrčen smeh. Toda to ni tako enostavno, kot se to lahko zapiše, otrokom namreč ne smeš biti izumetničen, ker to takoj spoznajo, kar otež-koča kontakt z njimi. V tem primeru pa je bilo vse tako kot je želeti: oba gosta sta takorekoč že pred prireditvijo našla kontakt z otroci in tos primernimi besedami. Bilo je kot da so vsi že dolgo prijatelji, vsi v svetu otroške domišljije, odkritosti in tudi porednosti, brez katere nobeno otroštvo ne mine. Skratka, srečanje s Tonetom Pavčkom in Božom Kosom je v obeh krajih bilo izredno prisrčno in bo mladim bralcem ostalo v najlepšem spominu. Na obeh prireditvah je mladini spregovorila tudi mag. Meri Malle, ki vodi Slovensko študijsko knjižnico SPZ v Celovcu. Slednja je mlade bralce seznanila, da ima knjižnica mnogo knjig za mladino, ki jih lahko dobijo v društveni knjižnici. Mallejeva je otroke tudi seznanila o tem kako lahko tekmujejo za bralne značke in tako še bolj spoznavajo lepote slovenske pisane besede. Ob koncu pa se je še prisrčno zahvalita obema avtorjema, da sta se odzvala vabilu in hkrati izrekla tudi proš-njo, da prideta tudi v druge kraje. Tu pa je treba še omeniti gostoljubje Marte Velik v Selah-Kotu in Marice Pinter v Šentjanžu, ki sta dragim gostoms tem izkazali še posebno pozornost. Tako kot običajno, je društvo „aula siovenica" v začetku novembra predstavilo svoj stenski koledar za prihodnje leto. Pravzaprav se je to zgodilo že ob dnevu varčevanja (29. 10.); tedaj je predsednik „Aule slovenice" dr. Mirt Zwitter s sodelavci predstavnikom tiska izročil prve izvode stenskega koledarja „Aule slovenice" za leto 1983. Že v zadnji številki našega lista smo zapisali, da tokrat gre za koledar z barvnimi reprodukcijami akvarelov dr. Roberta Hlavatyja. Tako bedo ljubitelji slikarske umetnosti imeli priložnost bliže spoznati umetniški svet tega tržaškega likovnega umetnika, ki je kot samorastnik dosegel raven, povsem enakovredno poklicnim slikarjem, še več, saj Hla-vaty sedi v sam vrh slovenskih akva-relistov. Prof. Klavdij Palčič je v spremni besedi koledarja „Au!e slovenice" med drugim o Hlavatyjevem slikarskem delu in o njegovi osebnosti zapisal: „Ljudcm in nam vsem je imel zmeraj veliko povedati, ob vsaki priložnosti izkazovati globoko prizadetost, nikoli samo retorično, nikoli zunaj pravega merila, zmeraj preprosto, jasno, iskreno, da ga je lahko vsak razumel. In kot je bil povsod in zmeraj živahno v središču dogajanja, tako je bil v svoji umetnosti tiho odmaknjen. H!avatyjevo slikarstvo je bilo vseskozi tenkočutno osvajanje tihe kraške poezije, izraz tihe, iskrene zamaknjenosti. O sebi je pravil, da je romantik, ker je govoril ljudem o lepoti svoje zemlje, o svoji zaljubljenosti vanjo. Bil je skoraj otroško sramežljiv v odnosu do svojega slikarstva, o katerem je vedno skromno poudarjal, da hoče biti le izraz njegove velike ljubezni. V njem se nam je dal spoznati do dna, v njem se je njegova duša razkrila popolnoma. V besedah je znal biti iznajdljiv in duhovit, svojo skromnost in sramežljivost je znal oviti v razigranost, da je bila vsaka njegova misel podana skoraj igrivo in je vsako čustvo dobilo pravi ton, brez patetičnosti in tragičnosti tudi v ekstremnih trenutkih." To je razvidno tudi v delih, reproduciranih v stenskem koledarju „Au!e slovenice" za leto 1983, ki je po kvaliteti tiska izredno lep in bo brez dvoma dekorativna obogatitev za vsak dom. Koledar pa ima seveda tudi svojo praktično vrednost, saj pregledno prikazuje državne oz. deželne praznike dežel v prostoru Alpe-Jadran, razen tega pa ima vsaka stran še natisnjene misli ali verze Kosovela, Gradnika, Rilkeja in drugih. S tiskom svojega koledarja — ki je že šesti po vrsti — je „Aula sloveni-ca" spet napravila korak naprej, namreč, da je kulturnemu prostoru treh srečujočih se kultur spet predstavila enega vidnih umetnikov teh treh regij. Koledar Aule slovenice je tiskala tiskarna Ritter v Celovcu, oblikoval pa dr. Miran Zwitter. Izšel je s podporo koroške deželne vlade, na prodaj pa bo pri društvu „Aula slovenica", v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu in pri krajevnih posojilnicah. Prireditve v Cankarjevem domu v Ljubljani Petek 11. novembra ob 20. uri Othello je ubil Jenis, gostovanje baleta Narodnega gledališča iz Beograda — srednja dvorana Sobota 13. nov. ob 19.30 uri Isidor Stoka: Boicnska komedijo, premiera — srednja dvorana Nedelja 14. novembra ob 20. uri Pustola, svečana premiera slovenskega filma - srednja dvorana Torek 16. novembra ob 20. uri Bate) iz Camagueya, Kuba — srednja dvorana Sreda 17. novembra ob 19.30 uri it. koncertni večer sinfonikov RTV Ljubijona — velika dvorana Četrtek 18. novembra ob 19.30 uri Neca Fafft z ansamblom Prejem — srednja dvorana Vse podrobne informacije lahko dobite po telefonu 03 061 222 815 (blagajna Cankarjevega doma). Celovški dnevi v Ljubljani V dneh od 15. do 23. novembra 1982, bodo v glavnem mestu Slovenije — v Ljubljani potekali Celovški dnevi, na katerih se bo glavno mesto Koroške predstavilo z razstavami, predavanji, filmskim! večeri, glasbenimi nastopi, iiterarnim branjem, športom in diskusijskim večerom. Celovški dnevi se bodo — razen nekaterih razstav, športnih prireditev in predavanj - odvijali v prostorih kulturnega doma Ivan Cankar. V ponedeljek 15. novembra bo v mali dvorani gledališka predstava Dieterja Kaufmanna „2ena brez lastnosti", uradna otvoritev bo v sprejemni dvorani, kjer bodo odprli razstavo ..Celovec se predstavlja", medtem ko bo ..Glasbeni pozdrav iz Celovca" v srednji dvorani, kjer bodo nastopale različne kulturne skupine iz Celovca. V torek 16. novembra bo najprej predvajanje treh amaterskih filmov ..Celovec in okolica", potem pa bo še predstava opere „Dai-Dalia". V sredo 17. 11. bo v srednji dvorani koncertna predstavitev dei Barca per Padova, naslednji dan bo okrogla miza z županom Leopoldom Guggenbergerjem in literarni večer celovških pisateljev. Celovški teden v Ljubljani pa bodo zaključili s koncertom godalnega kvarteta Szabo iz Celovca. Naj ob tej priložnosti posebej naglasimo, da so v spored sodelujočih vključili tudi mešani pevski zbor slovenske gimnazije, ki bo v Ljubljani nastopal 15. novembra, medtem ko bo ravnatelj dr. Vospernik sodeloval na predavanjih in bo govoril o svoji ustanovi; Jožica Čertov pa bo sodelovala na literarnem večeru. Prisrčno srečanje s T. Pavčkom in B. Kosom MOJSTRANA Srečanje planincev treh dežel Pred nedavnim je biio v Mojstrani srečanje pianincev treh dežei Furtanije-Juiijske krajine, Koroške in Siovenije, ki ga je pripravita Pia-ninska zveza Siovenije. Pianinci teh treh dežei so se tokrat srečati že osemnajstič. Prihodnje srečanje bo na Koroškem. Zadružni izlet na Štajersko V okviru tedna varčevanja je Posojilnica Pliberk vabila svoje člane in poslovne prijatelje na zadružni izlet na Štajersko v celjsko regijo. Mesti Pliberk in Celje vežejo že dolgoletni stiki na gospodarskem in kulturnem področju. Nad 70 oseb, med njimi zastopnika občine, kot sta to bila gospod župan Franc Mikusch in mestni svetnik direktor Valentin Vauti, se je prijavilo za udeležbo na tem izletu. S podporo Merx-a Celje smo si ogledali grad in muzej mesta Celje ter celjsko zlatarno, kjer so kazale zanimanje predvsem ženske ob pogledu na različno izdelavo in obdelavo raznih vrst nakitov. Na celjskem gradu so Pliberčane pozdravili zastopniki kulturno političnih organizacij mesta Celje in ob tej priložnosti razložili zgodovino gradu in celjskih grofov. Prav tako je spregovoril tudi pliberški župan Franc Mikusch in predstavil mesto Pliberk. Popoldne smo si še ogledali znano pivovarno v Laškem, kjer so nas seznanili s proizvodnjo, prodajo in izvozom piva. Potem, ko smo poskusili razne vrste piva, smo se odpeljali proti domu. Grede smo se še ustavili v Dobrni, kjer smo si ogledali zdravilišče in skupno večerjali v hotelu. V prijetni družbi smo si izmenjali mnenja, poklepetali in zapeli. Izlet je bil za vse prijeten, saj smo se zadovoljni vračali domov. Jesenski izlet SPD „Obir" na Obirskem Namen takšnih srečanj je predvsem ustvariti na območju omenjenih treh dežel pristne tovariške stike in tesno medsebojno sodelovanje na vseh področjih planinstva. Vsako takšno srečanje je nekakšen pregled storjenega dela in načrtovanje nadaljnjih akcij. Na pobudo častnega predsednika PZS dr. Mihe Potočnika je bil leta 1972 izdan vodič Poti prijateljstva v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Do sedaj je obiskalo to pot 30-ih vrhov (v vsaki deželi po 10) že okrog 600 planincev. Pred kratkim sta bila izdana vodnik „Turni smuki treh dežel" in izredna strokovna publikacija o zaščitenih območjih (nacionalnih parkih) treh dežel. Sedaj je v pripravi trojezični slovar alpinističnega izrazoslovja, katerega namen je olajšati pogovore tehničnih lastno- Zdravniški svetnik dr. Stanko Jeien je pred dnevi prejei veliki ziati častni znak dežele Koroške za posebne zasluge na zdravniškem področju. Odlikovanje je predal koroški deželni glavar. Odlikovancu iskreno čestitamo. sti in alpinističnih tekstov. Slovar naj bi bil praktičen priročnik, ki bo spremljal planince na vseh turah. Že iz teh nekaj primerov vidimo, da so bila vsa ta srečanja delovna in plodna ter prežeta z željo, da bi med planinci treh dežel bilo omogočeno tem bolj prisrčno in pristno planinsko vzdušje. Na tem srečanju so se pogovarjali tudi o prvi skupni odpravi treh dežel na Mont Everest spomladi 1984. Na ta vrh bi se podali s kitajske strani (dovoljenje že imajo) preko vzhodne nepreplezane stene. Ameriški alpinisti so se že skušati v njej, pa jih je zavrnila. Nadalje so si zbrani planinci ogledali film jugoslovanskih planincev o vzponih na Lhotse in Mont Everest ter praktično preizkušali novo avstrijsko napravo Lavina za reševanje v plazovih zasutih planincev. Glede obmejnega sodelovanja je bila z avstrijske strani izražena želja, da bi tudi obiskovalcem drugih dežel (tujirrr gostom) dovolili prehod preko meje, kjer obstojajo pre- hodi (Stol, Peca, Košuta ...). Vendar zaradi sovražne emigracije s tretjim državljanstvom, prebegi in podobnim Jugoslovani še niso pripravljeni ustreči tej želji. Glede popustov v kočah in recipročnosti je bilo nekaj nejasnosti. Vsekakor želijo člani Avstrijskega planinskega društva / Osterreichi-scher Alpenverein (OAV), da bi se koče Planinske zveze Slovenije s pristopom k dodatnemu dogovoru UIAA (Mednarodna zveza planinskih organizacij) vključile v recipročni dogovor. Ustanovna društva (šest držav) se trenutno pogajajo o morebitnih spremembah dodatnega dogovora. Ker Slovensko planinsko društvo Celovec pravno v avstrijskih kočah nima nobenih ugodnosti (kar pa v praksi le ni bilo tako), bo zaprosilo za članstvo VAVO (Zveza avstrijskih planinskih društev). Po statutih VAVO in z ozirom na priporočilo OAV, Avstrijskega Touristen-cluba in društva „Oster-reichische Naturfreunde" bo prošnja najbrž sprejeta, kar pomeni, da bodo člani SPD Celovec dobili „Znamko za koče" in s tem ugodnosti, ki jih uživajo ostali avstrijski planinci. Članom SPD Celovec želimo, da bi se njihovi načrti uresničili. Kot po navadi so se srečanja planincev treh dežel udeležili tudi pred- POPRAVEK V zadnji izdaji Slovenskega vestnika smo v članku o šentjakobski prireditvi „Dober večer sosed" pomotoma zamenjati dve imeni. Uvodne besede je spregovoril Toni Stieker in ne Franci Serajnik, recital pripravil in recitatorsko skupino vodil pa je Marjan Stieker, ne pa Slavko Stieker, kot smo pomotoma poročali. stavniki SPD Celovec, od katerih smo zvedeli zanimivosti in nove pristope v korist planincev treh dežel. Po oficialnem delu srečanja so se planinci podali na 1892 metrov visoko Babo v Karavankah. Precej visoko gor so se povzpeli z avtomobili po novi cesti, ki je bila zgrajena v zvezi s pripravami za gradnjo novega predora skozi Karavanke. Kot vsako leto na državni praznik 26. oktobra, smo se tudi letos Obir-čani podali na društveni izlet. Najlepše jesensko vreme nas je razveseljevalo ves dan, tako da smo dobro razpoloženi sledili posameznim programskim točkam. Preko Jezerskega vrha smo kmalu dospeli v Radovljico, rojstni kraj slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta. Za našo skupino je obisk Linhartove sobe bil še posebno primeren zato, ker so pred leti Obirčani in Korčani naštudirali njegovo delo „Ta veseli dan ali Matiček se ženi" in ga uprizarjali po raznih domačih društvenih odrih. Za vsakogar zanimiv pa je bil tudi ogled Čebelar- Vedno kaj ponagaja Na območju elektrarne Malta vedno kaj ponagaja. Najprej je zatajila ogromna (200 m visoka) betonska pregrada, ki je propuščala vodo oziroma jo še propušča in jo še vedno sanirajo, sedaj pa so kar naenkrat nastale razpoke na tlačnih ceveh in sicer na sedlih, ki nosijo te cevi. Ta sedla so privarjena na cevi in ravno tu je prišlo iz še neznanih vzrokov do teh razpokic, ki so sicer zelo majhne, vendar pa jih je treba zamašiti. To bodo storili na ta način, da bodo na 30 od stotih defektnih sedlih zavarili špra-njice. Za ta poseg pa je bilo potrebno ustaviti delo elektrarne. Ta prekinitev dela bo predvidoma trajala do decembra, kar bo seveda neugodno vplivalo na proizvodnjo električnega toka. Iz dunajske ..VVochenpresse" lahko razberemo, da so sanacijska dela na elektrarni Malta požrla že 250 milijonov šilingov, to je 2,5 odstotka celotne gradnje elektrarne oziroma 10 odstotkov celotne vrednosti betonske pregrade, ki je znašala 2.5 milijarde šilingov. Izračunali so tudi, da je eiektrični tok elektrarn Malte najdražji v Avstriji. Tako znašajo proizvodni stroški Malte za kilovatno uro 1,45 šilinga, rečnih elektrarn (Avstrijskih dravskih elektran) pa samo 15 grošev. Ljudje se upravičeno sprašujejo, kje so vzroki, da na tem sistemu elektrarn stalno nekaj nagaja. skega muzeja. Zvedeli smo, kako daleč nazaj v zgodovino sega čebelarstvo in s kakšno vnemo ga je na slovenskih tleh začel širiti Janša. O tem pričajo slike, knjige, razni članki in razstavljeno orodje. Da so tudi na medicinskem področju spoznali važnost medu, dokazuje njegova uporaba v najrazličnejših zdravilih proti najrazličnejšim boleznim. Iz Radovljice ni bilo daleč na Bled, kjer je vsak imel priložnost ugodnega nakupovanja. Nadaljevali smo pot v Bohinjsko Bistrico, mimo Bohinjskega jezera do postaje žičnice na Vogel. Z gondolo smo se povzpeli na prvi vrh in si v pristni planinski koči privoščili okusno kosilo. Tako prijetno je bilo v ..brunarici", da smo se skoraj v mraku z gondolo spet spustili nazaj v dolino. Sklenili smo, da si bomo slap Savice ogledali drugič, ker smo tokrat že res bili malo pozni. Zadovoljne nas je Bistričnikov Folti odpeljal spet proti domu. Vso pot smo si krajšali čas s petjem in smehom. Drug leto pa naj bi bilo spet tako! ČESTITAMO Marija Schwenner, roj. Zer-zer, Adamova iz Sveč je pred dnevi promovirata na dunajski univerzi za doktorico so-ciainih ved. Marija Schvven-ner je biia absoiventka Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu. Čestitamo. * Marija VVakounig pd. Kovačeva iz Miinč, absoiventka siovenske gimnazije v Ceiovcu je sponziraia na dunajski univerzi za magistro fiiozofije. Čestitamo. * Absoiventka siovenske gimnazije v Ceiovcu ivanka Ort-ner, roj. Biažič iz Spodnjih Krčanj je pred kratkim promovirata na graški univerzi za doktorja medicine. Čestitamo. Lutkovna skupina „Lutke Mladje' KDZ Celovec vabi na premiero lutkovne igre Libuše Titelbachove ZAJČEK DIDLDAJČEK v petek 12. novembra 1982 ob 19.30 uri v Mohorjevem dijaškem dom v Celovcu. SPD Danica vabi na igro STARA GARDA v nedeljo 14. novembra 1982 ob 14.30 uri v kulturnem domu Danica v Šentprimožu. Gostuje Oder 73 Slo* venskega prosvetnega društva Edinost iz Pliberka. Razstava del OŽBALTA HAFNERJA je odprta do 28. novembra v mali sobi kolodvorske restavracije v Celovcu. Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na IZLET NA GOLICO v nedeljo 21. novembra 1982 Zbirališče in odhod iz Šentjakoba ob 6. uri zjutraj (s trga). Slovensko prosvetno društvo „Radi-še" vabi na PLESNI TEČAJ ki bo lOkrat po 3 ure ob nedeljah v kulturnem domu na Radišah. Predvideni načrt: ustaljeni standardni in sodobni modni plesi. Voditelj: dipl. plesni učitelj Gregej Krištof. Prispevek: 350 šilingov na osebo za celotni tečaj. Ta cena velja samo za društvenike; za nečlane SPD „Radi-še" pa znaša 500 šilingov. Prijave so še možne pri Ani Tol-maier in Franci Walter Slovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu v Rožu vabi na LITERARNI VEČER v soboto 20. novembra 1982, ob 19.30 uri v društveni sobi nad Posojilnico v Šentjakobu. Bereta: Tone Pavček in Tone Kuntner. Za glasbeni okvir skrbijo: Sestri Fei* nig in domači pevci. Lutkovna predstava ZAJČEK DIDELDAJČEK O v soboto 20. novembra 1982 ob 14.30 uri v župnišču na Suhi Prireditelj: Katoliška mladina Pl'* berk, Zvabek, Suha * v soboto 20. novembra 1982 ob 15-43 uri v farni dvorani v Zvabeku Prireditelj: KPD Drava v ZvabckU # v soboto 20. novembra 1982 ob 1?' uri v ljudski šoli pri Božjem grobo Prireditelj: Katoliška mladina Pl*' berk, Zvabek, Suha Gostuje lutkovna skupina „Lutke Mladje KDZ iz Celovca. Kulturno društvo „Peter Markovič v Rožeku vabi na KOROŠKI VEČER v soboto 20. novembra 1982 ob 20-uri v gostilni Na muti (Woschitz) V Rožeku. Sodelujejo: mešani in moški pevskt zbor SPD „Zarja" iz Železne Kapl^' ansambel ..Korenika" iz Šmihela' Gemischter Chor Ros-egg iz Rožeka in drugi. Krščanska kulturna zveza prireja v okviru dopustniških dnevov v Tinjah VEČER Z DOMAČIMI PRIPOVEDNIKI v sredo 17. novembra 1982 ob 19. uri v Domu v Tinjah. Sodelujejo pripovedniki iz Roža hj Podjune. Z njimi se bo pogovarja* dr. Erich Prunč. SODALITAS Katoliški dom prosvete # v soboto 13. novembra ob 18. uri' odprtje razstave akad. slikarja Er*' cha Schuschnika *v ponedeljek 15. novembra ob 18 uri, Kuharski tečaj: jedi na žaru Voditeljica: sr. Monika Wodiunik # v torek 16. novembra ob 19.30 ur*' Forum za zdravstvena vprašanja-Zdravilna zelišča pomoč proti obolenju želodca in črevesja Predavatelj: mag. farm. August Dom, Celovec # v torek 23. novembra ob 19.30 ur*-Forum za politična vprašanja ..Manjšine — njihova vloga v pil' ralistični družbi." Predavatelj: dr. Richard Bartha, izdajatelj Kathpressa Oder Mladje KDZ v Celovcu vabi na premiero HURA SONCU IN DEŽJU v petek 19. novembra 1982 ob 19 38 uri v Marijanišču v Celovcu. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na KONCERT OB 100-LETNiči ORGANiZtRANEGA ZBOROVSKEGA PETJA v nedeijo 21. novembra 1982, ob 14.30 uri v Domu giasbe v Ceiovcu. Na 3. spominskem koncertu Paviu Kernjaku bodo nastopiti zbori in skupine z Gur ter moški zbor „Lira" iz Kamnika. Nastopajo: Mešani pevski zbor SPD ..Biika" iz Bitčovsa (Urh Kass!) mešani pevski zbor SPD ..Gorjanci" iz Kotmare vasi (St. Wruiich) mešani pevski zbor SPD ..Edinost" iz Škofič (Simona Rovšek) mešani pevski zbor ..Mojcej" iz Sentitja (Miro Kernjak) otroški zbor iz Škofič (Marica Hartman) instrumentatna skupina (Joško Pak) Kot gost iz matične Siovenije sodeiuje moški pevski zbor prvega stovenskega pevskega društva „Lira" iz Kamnika, ki tetos prav tako stavi 100-ietnico svoje ustanovitve. Vstopnice: v pisarni SPZ, Gasometergasse 10; v Naši knjigi, pri krajevnih društvih in seveda pri biagajni. III. srečanje tamburaških skupin v Sloveniji moč s prostovoljnim delom domače žene. To so bile poleg vodje še gospa Terezija Stane, gospa Kuhar Hani, gospa Kastrun Mici in gospa Bredlca Župane. SPD „Zarja" se za to delo vsem prav lepo zahvaljuje. Tamburaši in starši, Pepca in Bredica — kar tako naprej! Srečanje v Retečeh je posnela tudi RTV Ljubljana in bo oddaja na sporedu 1. decembra na 1. programu. Nadaljnjega napredovanja pa si tamburaši v Železni Kapli obetajo od prihodnjih vaj s tov. Terzičem in od seminarja za vodje tamburaških skupin, ki bo decembra v Celju. M. T. Žensko gibanje in socializem z 2. stran;') Schwarzer vidi med sabo in Rossan-do mnogo skupnosti, očita ji pa bistveno „pomanjkljivost" v po njenem mnenju centralnem vprašanju oblasti med spoloma, češ, da tozadevno ne govori o protislovju. Zato se tudi njena strategija emancipacije žensk razlikuje od Rossande: „Ne uvidim, zakaj bi morale biti ženske bolj emocionalne in moški bolj racionalni.. . kajti (citat po Simone de Bevoir) me se ne rodimo kot ženske, k temu se nas le napravi". Zato pomeni za njo emancipacija tudi osvoboditev od „ženskosti" (Weiblichkeit), ker le-ta ženske deformira in okrni, identifikacija z moškimi vrednotami pa daje ženskam mnogokrat moč. Dohnalova v nasprotju z Schwar-zerjevo ni mnenja, da bi določena vprašanja (npr. enake mezde za enako delo) brez feminističnega gibanja ne bi prišla do izraza, saj ženske znotraj strank ravnotako morajo nekaj spremeniti, čeprav je ta pot bolj težavna. Sicer se Schwarzerjevi ni treba ozirati na druge, toda avtonomne feministke so ravnotako odvisne od drugih, ki morajo njih želje in zahteve šele uveljaviti. Tudi ona je kot Rossanda prepričana, da se moramo pri izboljševanju položaja žensk dotakniti tradicionalnih temeljev levičarske politike — pri čemer je postavila v pomislek vprašanje, kako socialistične sploh so naše socialnodemokratske stranke!? Mnogo se je govorilo tudi o ženski v mirovnem gibanju. Ravno tu mnogokrat obstaja nevarnost, da so se žčnske, ki so dotlej bile politično angažirane, vdale spet klasični ženski vlogi: ženska kot ohraniteljica življenja, ki naj se bori za bodočnost. Pri tem brez dvoma obstaja nevarnost, da ženske spet padejo nazaj v neki zatohel, proti samim sebi obrnjeni biolo-gizem. Da pa se moramo proti takemu biologizmu, ki se je iztekel v t. i. „novi ženskosti", boriti, je bilo enotno mnenje vseh treh žensk in večine navzočih. Rada bi zaključila s stavki Rossane Rossande, ki pravi: „emancipacija je politika ali pa ni nič, in ona govori pravtaiko jezik telesa in občutkov kot pa tudi jezik refleksije in akcije". Pismo tajnika KKZ Na III. srečanju tamburaških skupin Slovenije v Retečah pri Škofji Loki sta sodelovali tudi dve koroški skupini. Več kot trourno tam-buraško manifestacijo je za slavnostno prireditev ob svoji 30-letnici izvedel Tamburaški orkester Bisernica KUD Janko Krmelj Reteče, soorganizatorji pa so bili ZKOS, ZKO Škofja Loka in Združenje tamburaških skupin Slovenije. V kulturnem domu se je pred dobrimi 300 poslušalci in strokovno žirijo (tov. R. Cobec, tov. D. Terzič, tov. Kočevar) zbralo skupno 11 skupin Iz Griž, Novega mesta, Ptuja, Ljubljane, Središča ob Dravi, Celja, Cirkovc in Reteč — med njimi pa tudi tambu-raška skupina Šentjanž (pod vodstvom Ivane VVeiss) ter tamburaška skupina SPD „Zarja" iz Železne Kaple pod vodstvom Pepce Stane. Pravtako najavljeni tamburaši Iz Loč so svoj nastop odpovedali. Skupno okoli 240 tamburašev je zaigralo skorajda 40 komadov in bo žirija izbrala izmed matičnih skupin tudi zastopnika Slovenije na republiškem srečanju tamburašev Hrvatske. Obe naši skupini sta se korajžno odrezali, kar velja še posebej za skupino „Zarje", ki je tokrat zares eksaktno zaigrala. Po petih letih ne vedno lahkega in precej težavnega tamburaškega dela v Železni Kapli — se brez sa-mopohvale lahko ugotovi, da je tamburaški zbor dosegel tudi brez lastne strokovne izkušenosti in s pomočjo idealistov posameznikov res precej kakovostno raven. Da v tamburaški skupini „Zarja" resno delajo, dokazuje tudi razveseljivo dejstvo, da je organizacijskemu vodji Bredici Sadolšek uspelo v najkrajšem času urediti lepe enotne obleke za vseh 15 članov. Čeprav je to bila res že davna potreba, bi kljub temu ne uspelo tako lahko, če ne bi priskočile na po- W. Berg v Celovcu V galeriji Carinthia v Ceioveu, Vol-kermarkter Ring 25 je odprta razstava dei slikarja Wernerja Berga. Pri tem gre za prikaz zgodnjih umetnikovih dei — iz obdobja 1929—1952. Razstava je odprta do 20. novembra 1982, od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30 ure in od 14.30 do 18. ure, ob sobotah pa od 7.30 do 12. ure. Prisrčno vabljeni! Vljudno Vas prosimo za objavo mojega stališča k pisanju v Vašem listu: K trditvi v zadnjem odstavku članka Joška Maloveršnika, ki je bil objavljen v Slovenskem vestniku, štev. 43 z dne 29. 10. 1982 na strani 5 pod naslovom ..Tragikomedija ce-paštva na Obirskem" moram pripomniti, da ni resnična. Izjavljam, da gospoda Mirka Keliha nisem imenoval „hajmatdienst-lerja", da pa sem v razgovoru z gospodom Mirkom Kelihom in drugimi ob odhodu od gostilne Srienc na Obirskem komentiral dogajanje okoli ustanovnega občnega zbora ..Alpskega kluba Obir" v tem smislu, da bodo razprtije med Slovenci samimi privedle do tega kar „haj-matdienst" hoče in da so tisti Slovenci, ki take razprtije iščejo in netijo, sami hujši od „hajmatdiensta". Širjenje neresnice je možno pojmovati le kot grobo žalitev časti moje osebe in organizacije, katere predstavnik sem. Ni torej na mestu — kot piše v omenjenm članku — apel na NSKS in KKZ, da naj se distancirata od moje trditve. — TRIBUNA BRALCEV — V korist naše narodne skupnosti Poteka ustanovnega občnega zbora Alpskega kluba Obir (glej poročilo v Slovenskem vestniku, štev. 43 z dne 29. 10. 1982) nekateri še niso preboleli. Med nje sodi tudi gospod Lado Hajnžič. V pismu bralcev, ki ga je objavil v Našem tedniku, štev. 44 z dne 4. 11. 1982, razlaga mladini svoje poglede in se pri tem zaletava tudi v mene. Predstave, ki jih ima občinski odbornik Enotne liste Lado Hajnžič o društvenem delovanju, sodijo dejansko v preteklo stoletje ali še dlje nazaj. Trditvi, da je še v današnjem času mogoče „goniti mladino" na občne zbore in da „večina mladine ni vedela, zakaj sploh gre" spadata med nje. Lado Hajnžič se oči-vidno že dalj časa ni podal med svoje mlade volilce, ki bi mu povedali, da nimajo glav za kimanje, ampak za razmišljanje. Mogoče je Lado Hajnžič v ihti zamudil, da se je na omenjenem občnem zboru proti njegovemu nedemokratičnemu obnašanju zglasilo kar šest govornikov. Če ne bi z drugimi ..celovškimi strici" predčasno zapustil občnega zbora, bi mu sigurno povedalo svoje mnenje še več mladincev. Lado Hajnžič sicer omenja, da smo mu „vse očitavali", vendar ne pove, kaj smo mu očitali. Nam navzočim je bilo nerazumljivo in je še zmeraj, kako je hotel zabraniti glasovno pravico približno štiridesetim občanom, ki so se na licu mesta včlanili v Alpski klub Obir. To se pravi domačinom, ki so večinoma dejanski in možni volilci Enotne liste. Ne dvomim, da si ti mladinci, ki jih on imenuje „!utke" ne bi zapomnili postopanja „svo-jega" občinskega odbornika do naslednjih občinskih volitev. Vsako pisanje o siljenju ljudi, da naj postanejo člani, je odveč, če je Lado Hajnžič sam skušal preprečiti zainteresiranim mladincem včlaniti se v Alpski klub Obir. Dejansko Ladota Hajnžiča lahko pomirim in povem, da je večina „tistih 75 podružnikov za ustanovitev Alpskega kluba Obir" že včlanjenih ali v Slovensko prosvetno društvo Obir ali v Slovenski športni klub Obir. Potrudil se bom pa tudi za zaupanje ostalih. Nadalje se bo moral Lado Hajnžič otresti tudi gledanja, da so slovenska društva „moja" ali „tvo-ja". Odkar sem odbornik v raznih društvih, teh društev nisem pojmoval kot neko osebno lastnino, ampak kot organizacijsko sredstvo nas vseh, ki se borimo za zboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Zato so ta društva, v katerih delujem, odprta vsem in še nobenega, ki se je hotel vključiti in razviti dejavnosti, nismo odklonili. Lado Hajnžič omenja v svojem pismu po nepotrebnem tudi cerkveno pevsko društvo na Obirskem In posreduje trditev, da so tisti, ki so doštudirali (dr. Ludvik Karničar mag. Mirko Oraže, dr. Avgust Brum-nik) to društvo razdrli in začeli zganjanje politikantstva. To nikakor ni res in kaže, da Lado Hajnžič razmere na Obirskem slabo pozna. O vzrokih za težave v tem društvu bi se lahko informiral pri pevovodju župniku Tomažu Hotmarju. Na žalost pa je nasedel babjim čenčam. Domačinu Rudiju Maku odgovarjam na njegovo pismo s prošnjo in predlogom: Vsedimo se vsi prizadeti za mizo in se pogovorimo o naših obirskih problemih na podlagi predloga, ki ga je dal predsednik NSKS. Če je naš skupni cilj „korist naše narodne skupnosti", v kar ne dvomim, bomo našli tudi skupno rešitev, ki bo naredila začetim prepirom In napetostim med Obirčani konec. Preteklo soboto je priredil Slovenski športni klub Obir pri Kovaču 2. ples športnikov. Lepo število domačinov in prijateljev iz bližnje okolice se ga je udeležilo. Veselilo nas je, da so Šajdarji tudi prišli in sem imel občutek, da nastala napetost že popušča in da se med nas vrača zopet tista domačnost, za katero nas marsikateri kraj zavida. Predstavniki osrednjih organizacij (KKZ, NSKS), ki „imajo dolžnost, da pridejo na Obirsko in spoznajo naše razmere" se tega plesa niso udeležili. Tako niso mogli videti, kako se znamo Obirčani tudi poveseliti. Mogoče bodo to dolžnost drugič nadoknadili. Priložnosti ne bo manjkalo. prcJ.scdrnT.STDOM' IVAN TAVČAR 4000 ČASU PRIMERNA POVEST tZ PRtHODNJtH DOB (Po vzorih dr. Ničmaha napisal dr. Nevesekdo) Kol podti:!ek začenjamo objavljali satiro Ivana Tavčarja . 4000", ki je nastaia na podiagi poiiličnih in družbenih razmer v osemdesetih telih prejžnjega sloielja na Siovenskem in predvsem v Ljubijani. S lem spisom je pisaleij izpovedat svoj odpor loper takratno poiitično in kuiturno kierikaino samodrštvo ter astro obsodii posvetno moč duhovščine, njeno nestrpnost, viado-žeijnos! in tudi duhovno omejenost. Kakor že povedano, je deio nastato pred sto ieti. Kijub temu pa ima svojo umetniško vrednost in veijavo tudi danes — saj apisuje „razmere", kakrSne bi zaviadaie ieta 4000, če bi zmagati nauki, ki so jih doiočeni krogi Siriii v času nastajanja satire, v kateri je Tavčar do vrha prignai svojo ironijo. Prepričani smo, da bodo z zanimanjem in z užitkom brati to deto tudi bratci naSega tista. Uredništvo Pisalo se je leto 4000 po Kristovem rojstvu! Zaspal sem bil in dva tisoč let so me imele v sebi hioči zemlje slovenske. Tedaj je pristopil angel Gospodov, angel Azrael, In mi ukazal: „Vstani!" Vstajal sem. Ali prostor — meril mi je šest čevljev v dolžini - kateri mi je bil spočetka preozek in pretesen, bil mi je že preobširen, tako da bi se bil zlahka raztegnil na vse strani, samo da sem imel kaj, kar bi se sploh dalo raztegniti! Toda angel Gospodov je dvignil žarečo svojo roko, in z vseh štirih krajev sveta so se zbirali in zbrali ostanki mojega rojstva. Dejal je angel Gospodov: „Vstani in vzemi prejšnjo obleko svojo!" Storil sem tako, in bila mi je znova pretesna stoinsto-letna moja sobica. Na levi in desni strani so zaječali duhovi, češ da jih potiskam s kraja, kjer so si pridobili pravico, utrjeno po mirni tisočletni posesti. „Sodnik te kliče pred svoj prestol," govoril je oni, ki me je vzdramil iz smrtnega spanja, ..izkazati ti hoče milost!" „Torej mi je oprostil pregrehe moje!" zaihtel sem radostno. „Vse tl je oproščeno! Dva tisoč let si ležal v zemlji brez življenja in zavesti. In to se je videla stvarniku primerna kazen za tvojo samozavest, s katero si se odlikoval nekdaj!" „Dva tisoč let!" vzkliknil sem. „Kaj se je zgodilo s t slovensko domovino v tem času?" ..Molči in čakaj!" ustavi me ostro poslanec Gospodov. „Molči in čakaj ter ne preprečaj z vprašanji namenov Tistega, ki te je komaj poklical iz prahu in ki ima nas vse v mogočni roki!" „Dva tisoč let! Dva tisoč let!" Ta misel mi ni hotela zapustiti znova ustvarjenega telesa. „Kako lahke se mi čutijo kosti!" pristavil sem zadovoljno. „Ne čudi se!" odgovori mi angel, „saj so bile v različnih rokah in prav močno so obrabljene sedaj, ko so ti ; po brezkončni milosti podarjene znova!" Nadaljeval je: ..Gospod tl je odločil dolgo pot, zategadelj vstani hitro! Dodajam še to: široširna je njiva, kjer si spal, in s tabo je spalo tisoč in tisoč drugih mrličev. Taka je zaukazba božja! Izberi si spremljevalca, da ti je na poti prijatelj in svetovalec!" „Kdo li bode hotel z mano?" „Obišči jih, nekdanje prijatelje svoje! Toda hitro, ker le kratka je nama odločena doba!" Vstal sem. Odmikala se je zemlja pred mano, in od angela se je razlivala svetloba na okrog in okrog. Povsod sem gledal posteljo pri postelji; in spala je Adamovih otrok legija pri legiji! Prijel me je Azrael za roko, in obstala sva pred ležiščem, ki je bilo široko in pripravno za dva človeka, kakršni so umirali takrat, ko sem še hodil po črni zemlji. Angel Gospodov je dihnil proti črni ruši in dejal: „Govori!" Iz osrčja zemeljskega se začuje: „Kdo me kliče?" Po tvojem glasu, prijatelj Tine, spoznal sem te kakor mnogokrat prej, ko sva še dihala sladko življenje! ..Gospod me kliče na zemljo," odgovoril sem, „in ti mi bodi spremljevalec in svetovalec!" „Na zemljo?" — in videti je bilo, da se je prijatelj Tine nekaj zamislil v gomili svoji. „Na zemljo, praviš? Odgovori mi tole: Ali rodi po šampanjskih goricah trta, in ali pijo na zemlji pametni ljudje še vedno francosko vino?" Obsenčil me je Azrael z desnico svojo, da sem odgovarjal resnično in pravično na vsako vprašanje. Odgovoril sem torej: „Nič več ga ne pijo francoskega vina zemljanje in v Šampaniji je vse golo, kakor je bilo golo vse po nekdanji Sahari! Zadnjo steklenico šampanjca je izpil ruski car leta 2905 po rojstvu Odrešenikovem in od tedaj ga niti ruski carji niso dobili ne kaplje!" Duh pod mano zastoče tako milo, da me prešine in gane, da koprnim od sočutja. „!n kaj pijo sedaj umrjoči rodovi planeta našega?" Zopet sem moral odgovoriti resnično in pravično: „Vodo in zgolj vodo!" DOGODEK Ko sem bil še paglavec, so me zmerjali z jetiko, tako sem bi! suh, pravi zelenec. Menda zato, ker sem od jutra do večera tetal po klancih, po sadovnjaku, po gmajni in po gozdu. In pa zato, ker sem bil zelo izbirčen pri jedi. Ni mi dišalo niti zelje, niti močnik, niti krompir. Tega je bilo največ na mizi. Rad pa sem otepal vsak kruh brez razlike, od pšeničnega do ječmenovega. Najrajši pa sem imel sadje. Cele kupe sadja. Na mojo srečo smo imeli pri nas velik sadovnjak. Pozimi in spomladi, ko so bile veje gole, je bilo zame sedem suhih let. Na poletje, ko so začele cepati prve hruške, PAMETNE MISLI # Izgubljenega človeka lahko najdemo kjerkoli. # Svoboda pomeni pravico delati vse, kar ne škoduje drugemu. # Ne more vzgajati, kdor sam ni vzgojen. $ Nobena stvar na svetu ne opravičuje zavisti. # Laskač je senca bedaka. # izkušnja je vsota naših razočaranj. # Volk menja dlako jeseni in spomladi, človek po potrebi. # Laže je poznati človeštvo nasploh kot človeka posebej. # Na tisoč neumnih pride en modrec in trije, ki se imajo za modre. # Gostobesedni ljudje so prekletstvo naše zemlje. # Hraber ni tisti, ki se ne boji, temveč tisti, ki zna obvladati svojo plačljivost. # So ljudje, ki ne znajo biti srečni, če niso nesrečni. # Najboljši nasvet je izkušnja, toda ta nasvet pride vedno prepozno. pa mi je bila miza vsak dan pogrnjena. Ded me je pisano gledal, ker sem mu utepal vso travo pod drevjem. V jeseni mi ni bilo več treba plezati v veje ali vanje lučati krepelca. Sadje se mi je kar samo od sebe usipalo na glavo. Tu sem ujel jabolko, tam sočno hruško ali pest sladkih češpelj. Bil sem sit kot boben, ko sem prišel k mizi in viha) nos nad močnikom. Prišli so mrzli vetrovi in slana, tedaj je bilo konec Indije Koromandije. Jabolka so bila potrgana, hruške posušene, češplje so so godile v čebrih za žganje. Tedaj sem hodil po sadovnjaku in kot žejna vrana zijal v veje in vrhove. Ali je še ostala kaka hruška, jabolko ali češplja? Hrušk ni bilo. Imela jih je lišperna, a drevo je bilo tako neznansko visoko, da si nisem upal v njene vrhove, četudi nisem bil slab plezalec. Te hruške so bile vse od muh. Preden so dozorele, so se tako držale mladik, da jih ni otresel noben vihar. Ko so slednjič porumenele, so pogosto odletale v prvi sneg ... V drevju, ki mu je odpadlo listje, se je tu pa tam prikazalo kako jabolko ali češplja. Te posladke sem krempljal tako dolgo, da so mi prileteli v naročje ... Neke jeseni sem okoli češplje, ki je stala nad njivico pred hišo, dolgo plesal kot maček okoli vrele kaše. Drevo je bilo že staro, ena veja mu je od debla vodoravno molela nad njivo. Na koncu veje se mi je odkrilo za pest češpelj. Takih, ki so že zgrbljene pri peclju in za katere sem vedel, da so zelo sladke. Te češplje mi niso dale mirno spati. Prinesel sem najdaljšo raklo, a ni bila zadosti dolga, da bi jih sklatil. Metal sem vanje kre-peljce in kamenje, a so se le porogljivo zibale, nobena ni odletela. Splezal sem na drevo, a nisem se upal na vejo. Zaman sem hrepeneče zrl sadeže, z očmi jih nisem mogel ne utrgati ne sklatiti. Nekega dne sem se odločil: češplje bodo moje, naj stane, kar hoče. Oprijel sem se veje z rokami in jo zajahal, da so mi noge bingljale proti zemlji. Previdno, počasi, loveč ravnotežje sem se ped za pedjo vleke! od debla. Z rokami sem zgrabil daleč predse in potegnil telo za seboj. Ena — dve... Veja se je zibala in se rahlo upogibala. Bilo mo je groza, da sem čuti! mravljince po životu. Pod menoj je bila rjava njiva, a češplje so mi bile vedno bliže. Še malo, nato bom vejo potresel... Tedaj se je nekaj zgodilo. Ne, ni se zlomila veja, kot si morda mislite, bila je močna. Izgubil sem ravnotežje, glava je omahnila navzdol, navzdol so zletele tudi noge in zadnjica, le roke niso popustile. Obvisel sem na veji med nebom in zemljo. Danes, ko to pišem, se smehljam, a takrat mi je bilo tesnobno pri duši. Obšel me je smrten strah. Srce mi je burno tolklo, vsa kri mi je udarila v glavo, trepetal sem kot šiba na vodi. Nič več mi ni bilo do češpelj; pokesal sem se, da sem šel ponje, a je bilo prepozno. Roke, ki so se krčevito držale veje, so me vedno bolj bolele; zdelo se mi je, da bedo zdaj zdaj popustila in bom cep-nil na njivo. Zavpil bi na pomoč, a saj bi me nihče ne slišal, ker so bila vsa ok^a zaprta. In kako bi me tudi sneli c tiste veje, ko sem vise! tako visoko? Poleg tega bi jih še slišal. V stiski sem napel vse moči in se z nogami pognal kvišku. Posrečilo se mi je, da sem z eno nogo ujel vejo, nato še drugo. Srce se mi je oddahnilo. Roke sem pomaknil do kolen in se z nogami pognal naprej. In zopet. .. Tako sem počasi drsel proti deblu. Glava mi je visela navzdol, svet sem videl narobe, a vendar se mi je zdel ves rožnat in lep ... Slednjič so se mi bose noge dotaknile debla. Oklenil sem se ga in po njem zdrknil na zemljo. Tedaj šele so mi pošle vse moči, tresel sem se huje kot prej. Legel sem na rjavo trato bolj mrt$v kot živ. Bil sem navrhan hvaležnosti, da sem se rešil. „Nikoli več," sem ponavljal pri sebi. „Niko!i več!" A oči so me bolele in srce, če sem le pogledal na konec veje. France Bevk Pogreb Zle/ je Ev $prevoE Eve??? EaE: Eveg