Vtisi igralcev in 
sodelujočih 
Skupina iz Žabnice je v Škofjeloškem pasijonu nastopala v treh slikah: pivi prizor Raj. četr 
ti prizor Lončarski ceh in šestnajsti prizor Križanje. Poleg vsega navdušujočega. kar smo 
doživeli, se mi je nekaj še posebno vtisnilo v spomin: organiziranost. 
Nisem vedel, kakšna zmeda in panika bo pred predstavami. Če pomislim, da je bilo šest-
sto nastopajočih, ki se med seboj večinoma nismo poznali, da je bilo med temi kar nekaj 
veseljakov, ki so se zabavali na svoj način, da so bili tu konji in tudi nekaj nepoklicanih »zi 
jal«, ki so se pomešali med nastopajoče in delali še večjo množico. 
Vendar nič panike, nič zmede in nič nesporazumov. Zakaj? Mislim, da ima največ zaslug 
za to Damjan Obadič, fant pri kombiju z ozvočenjem v vojašnici, ki je vodil vso to množico 
na zelo duhovit in pomirjevalen način. V eni roki je imel mikrofon, v drugi mobilni telefon. 
Do minute natančno je obveščal vsako skupino posebej, kje in kdaj naj se zbere, tako da je 
bila pripravljena na odhod na prizorišče. Nobenih težav ni bilo in vsi smo bili pravočasno ob 
veščeni. Omenil sem tudi, da je bil duhovit: 
Bil je veliki petek in imeli smo dve predstavi, ob IS. in ob 20. uri. Povedal pa je takole: 
•Igralce obveščam, da naj se med prvo in drugo predstavo sprehajajo po mestu med obisko 
valci, naj uživajo, se slikajo in se pogovarjajo z ljudmi. In ker je veliki petek, lahko greste tudi 
v cerkev. Ja, v cerkev je dovoljeno iti vsem, razen hudičem. Hudiči ne hodite v cerkev. 
Ponavljam: Hudičem je prepovedano iti v cerkev.-
In še ena prijetna iz zakulisja: 
Nastopal sem v lončarskem cehu. Imeli smo lepe baročne obleke in na začetku tudi kar 
nekaj težav. kako se pravilno napraviti. Na prvo predstavo smo prišli precej "razglašeni-. Zato 
smo poslali svojega predstavnika Vinka, kmeta iz. Žabnice. h kostumografki, naj ga »pregle 
da«, če je pravilno napravljen. Kakšnih petnajst minut ga ni bilo iz. garderobe. Potem pa. ko 
je prišel, smo ga komaj spoznali. Vinko nas je postavil v vrsto, nas pregledal, popravljal in na 
novo zavezoval. Tako je Vinko postal kostumogratinja. ,, , „, , , * , . 
Marko Oblak. Zabnica 
Že v začetku leta 1998 so pri nas v Železnikih začele krožiti novice, da naj bi v prihod 
njem letu vendarle uprizorili Škofjeloški pasijon patra Romualda Marušiča. 
Naša gledališka skupina Scena iz Železnikov je prevzela dva prizora. Meni je bila zaupana 
vloga Kristusa v petem prizoru: Kristusov prihod v Jeruzalem. Moram priznati, da sem se 
počutil ničvrednega, a tudi počaščenega. Že spomladi 1998 smo se kar zavzeto lotili bralnih 
vaj. Vaje je vodila Metoda Zorčič. Gospa nas je takoj prevzela s svojim strokovnim delom 
glede same izgovarjave in pomena besedila. V našem prizoru sem jahal oslička, zato sem z 
njim imel še dodatne vaje, kjer mi je bil v zelo veliko pomoč Andrej Demšar. Najbolj im-
pozantno je bilo, ko smo se vsi zbrali v prostorih stare vojašnice. Predvsem me je prevzela 
zavzetost več kot 600 igralcev in drugih sodelujočih. Piko na i pa so postavili gledalci in ob 
takem navdušenju nad Pasijonom sem igral z veseljem. Želim si, da bi Škofjeloški pasijon 
postal tradicija in značilnost naših krajev. ,, . » , . A , ., . 
Matej Subic. Železniki 
195 
LOŠKI RAZGLEDI K> 
Kot mnogoštevilni sem bil tudi jaz povabljen, da bi sodeloval pri upodobitvi Škofjeloškega 
pasijona. Ker je Marjan Kokalj vedel, da se ukvarjam z živalmi, mi je povedal, da bo za 
upodobitev prizora Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem potrebno imeti osla, sieer tega prizo 
ra ne bo mogoče pravilno predstaviti. 
Toda kje naj ga dobimo? Na srečo ga je imel »Zakrašnik- pri Sv. Lenartu, ki ga je bil na 
veselje vseh. ki smo ga šli pogledat, tudi pripravljen posoditi. 
Toda osel bo moral nastopati na odrti! Ali se ga bo dalo naučiti, da bo šel na oder in celo 
nesel Jezusa? 
Marjan je odločil, naj pripeljejo enega od odrov, ki se bo zbil za pasijon, v soglasju s 
•Srajevim-Janezom, v njegov kozolec na Studeno. Z. Miškotom (tako je namreč oslu imel naj 
se čim prej začnejo vaje. 
Oslova največja vrlina je trma. Kako ga pripraviti? Stal je pod odrom in se ni hotel pre 
makniti. Vlekli smo ga in potiskali, a nič. Toda, glej čudo: pride Janezova žena in nosi košaro 
jabolk ter obstane na drugi strani odra. Miško je brez premisleka šel na oder in čez. samo da 
je dobil poslastico. Njegova trma nam je prišla prav tudi pri naslednjih nastopih, saj je šel na 
oder le. če je dobil priboljšek. 
Tako sem imel prav po zaslugi osla tudi možnost igrati enega ocl dvanajstih apostolov. ki 
so bili različnih starosti. Andrej je bil v apostolskem zboru gotovo eden najstarejših, kakor tu 
di na Škofjeloškem pasijonu. 
Zame je bilo pravo veselje nad obleko, kakršno so nosili Izraelci v Jezusovem času. 
Oblačiti tako obleko pomeni premakniti .se nazaj za dva tisoč let! Vsakokrat, ko smo se 
pripravljali za nastop, sem pozabil na vse druge stvari, tako so me pritegnile vse tiste priprave, 
prihodi ljudi na zbirališče, prihod konjenikov, vozov. Ko so se igralci preoblekli v kostume 
vseh vrst, je bilo kaj videti. Videti papeža na konju, cesarja, kardinala, grofa in vse vrste dos 
tojanstvenikov, kakor ttidi vojake, bičarje. vse do berača. Vseh ne morem našteti, pa to [udi 
ni moj namen. Kad bi povedal, da se je Pasijon začel že na kraju zbiranja oziroma odhoda 
(vojašnica). Že na tem kraju se je zbralo veliko ljudi, ki so z navdušenjem spremljali priprave 
v vojašnici. I.Judje so stali vse do Kapucinskega mosta in še dalje ob obeh straneh poti. 
Po pripovedovanju nekaterih gledalcev je bilo lepše gledati Pasijon ob večernih urah. ko 
so igralci prihajali na oder iz teme. Za igralce je bilo obratno. Luči. usmerjene na oder, je bi 
lo težko prenašati, pa tudi živali imajo ponoči svoje naravne zakone. 
Nad številčnostjo gledalcev sem bil nemalo začuden, posebno zato. ker je bil Pasijon igran 
sedemkrat. Nekomu sem dejal: -Saj vendar gledalci niso vedno isti?« 
Po eni strani mi je kar žal, da nisem mogel biti med gledalci in tako nisem videl Pasijona 
v živo. 
Andrej Demšar. Min/eno 
Enkratna, slave polna zmaga! 
Te besede bi uporabil za oceno Škofjeloškega pasijona. uprizorjenega v letu 1999. 
Za Škofjeloški pasijon sem slišal in bral iz več virov. Ko pa sem zvedel, da se Školja Loka 
pripravlja na novo uprizoritev pasijona. sem sam pri sebi sklenil, da si bom predstavo ogledal, 
še posebej zato, ker je bilo slišati o veliki množici nastopajočih. 
Ko pa me je Marjan Kokalj, režiser škofjeloškega pasijona, povabil in vprašal za sodelo 
vanje v vlogi sv. Hieronima, sem sklenil, da bom rade volje pomagal, če sem le primeren za 
to. Vendar, ko sem besedilo svoje vloge prebral, sem v sebi začutil notranjo bogatost in veliči 
no pokorščine te zgodovinske osebnosti in iskrene danosti za druge, sv, Hieronima. 
Predvsem pa bi moral peti hvalo g. Antonu Potočniku, ki je tej vlogi znal vdihniti dušo s 
tem. ko je napisal melodijo zanjo. Bil sem vesel, da sem jo lahko odpel. Pri svojem nastopan 
ju sem užival, kajti sodelovanje pri tako velikem projektu je bila zame velika čast. Upam, da 
so se tega zavedali tudi vsi drugi nastopajoči, ne glede na vlogo, v kateri so nastopali. 
Občudoval sem organizacijo. Vse je potekalo skoraj do minute točno in v lepem vzdušju. 
Mnogo je bilo smeha pri oblačenju raznih kostumov. Zelo lepo je bilo videti toliko mladih 
196 
I T/v/ iCRALCE\' IS SODELIJOČIH 
in veselih igralcev, kako so se z veseljem pripravljali za odhod na prizorišče. Poseben vtis 
name so naredili zelo skrbno in natančno izdelani kostumi ter rekviziti. 1 žitek je sodelovati 
pri delu, ko vidiš, da je stvar resna in na višini. Zato ni škoda časa in truda, če človek more 
dati nekaj dobrega za druge. Za igralca in pevca je to poleg aplavza največja nagrada. Med 
nastopajočimi se spletajo razna poznanstva in prijateljstva, in ko se srečamo, se veselo po 
zdravimo. 
Valentin-Zdravko Veho: Unija 
/.hiranje igralcev skupine Sv.Jošt 
Našo skupinico sestavlja enajst mladih, energije polnih ljudi iz lav omika in Pševa. dva 
člana pa smo -posvojili, iz Virmaš. V Škofjeloškem pasijonu smo predstavljali mesarski ceh. 
Moram poudariti, da smo kot skupina skupaj tudi v privatnem življenju, kar je bistvenega 
pomena za njen obstoj. 
Naj vam zaupam, kako je skupina sploh nastala. Bil je četrtek pozno popoldne. Telefon 
in prijatelj, sedaj tudi igralski kolega, ki sprašuje, ali bi bila naša klapa pripravljena nastopati 
v odrski igri. da je prejšnja skupina odpovedala, vsaj sedem članov ceha, če se da. še dva an 
gela. ... Prvotni šok in kup vprašanj: kako. kdaj. zakaj mi? Se par trenutkov in že mi je rojilo 
po glavi vse polno oseb: jaz (bi kar šlo), brat (raje ne), sosed (če bo brat. bi mogoče), pa 
soseda bi tudi lahko poskusila... 
Mogoče bi se pa res dalo. Takoj sem začela vrteti telefon in spraševati potencialne -igralce-, 
če so za akcijo, saj so morale mere za oblačila že naslednji dan v Maribor k šivilji. Ker še 
nikoli nobeden od na.s ni resno igral, sem predvidevala, da se bodo izmikali. Prav zato sem 
uporabila malo zvijačo. Vsakemu sem vnaprej omenila, da so drugi že vsi za in da nam še 
eden manjka. Ukana je uspela, zato smo se še isti večer dobili, se premerili od nog do glave 
in naslednji dan so bile mere že poslane naprej. 
Kljub prvotni tremi mislim, da smo bili dobri igralci in tudi trema je iz igre v igro izginjala. 
Vsak izmed nas pa je vesel, da je tako enkratno doživetje, kot je igranje v Škofjeloškem pasi 
jonu, prištelo še eno izkušnjo več v našem življenju. Na koncu se vsem fantom in dekletu za 
hvaljujem za dosedanje sodelovanje v upanju, da nas v prihodnosti čaka še veliko takih 
trenutkov. 
Tatjana Rani. Javornik 
"Al' ha kal pognalo seme ... 
... al pa konec leta hode kaj prireje, sam ne ve." 
Tako sem ob Prešernovi gazeli premišljevala, ko sva se skupaj z režiserjem Marjanom 
Kokaljem srečala le s tretjino potrebnih igralcev za vloge apostolov. Zdelo se mi je. da je ce 
lo z,ulov oljen. Biffe, o srečen kraji Našla sva drugo tretjino in v enem tednu mi je uspela 
popolna zasedba. Apostoli za sliko Zadnja večerja so bili zbrani, prav tako čevljarska bra 
tovščina z. angeloma. V letu je v skupini prišlo do nekaterih zamenjav igralcev. 
Že po prvem telefonskem pogovoru in ob osebnem srečanju v začetku leta 1998, sem bi 
la prepričana, da je Marjan Kokalj človek, ki bo vso svojo energijo usmeril v zastavljeno de 
lo. Ponosna sem. ker sem lahko sodelovala z njim. 
V tem letu je bilo v »kulturni« javnosti slišati mnogo besed o zastarelosti teksta, o neaktu-
alnosti, o previsokih stroških. V katerem času besedilo spokornega značaja, ki vzpodbuja k 
spreobrnjenju, ni aktualno? In ali je sploh mogoče dobiti 600 ljudi, ki delajo zastonj? 
Kal je pognalo seme in konec leta 1998 je bilo dosti prireje. 
28. marec 1999. čas za prvi prikaz ustvarjalcev in ustvarjenega. Režiser postavlja na ogled 
13 podob v 20 prizorih. Nekatere čudovito nadgrajene z glasbo in petjem. Pričenjajo se dnevi 
škofjeloške kulture. Loka z okolico je eno samo prizorišče in gledališče. Celo iz. nekaterih 
kulturnih" krogov zadonijo besede slavospeva. Z gledalci oblegana tisočletna Loka spet utri 
pa v duhu prve polovice 18. stol. in najstarejšega dramskega besedila. 
197 
LOŠKI RAZGLEDI 46 
Oče Romuald, skromni kapucinski menih je gotovo želel slišati zgolj resnico in nikakor 
hvalo. Skoraj tri stoletja bo, kar jo je kot resnico o Kristusovem trpljenju tudi napisal. 
Kaj pa je danes tista resnica, listo merilo, na podlagi katerega ločimo dobro od slabega. 
Ali -vsi predragi inu spoštovani prebivalci sedanjega loškega gospostva- v današnjem, tako 
nasprotujočem času. še vedo. kaj je lepo? Ali znajo ceniti umetnost' 
Vedno je bilo in bo: prava umetnost je in bo preraščala čas in prostor, v katerem je nasta 
la, in mora prerasti celo ustvarjalca samega. On v začetku svoje avanture gotovo ne ve. ali bo 
seme vzklilo ali ne. K ohranjanju izročila smo poklicani vsi. uspe seveda izbrancem. Lahko 
pa vsak po svoje pomagamo orali njive za svoj kraj. za svoje ljudi. Na preoranih njivah 
Poljanske in Selške doline. Sorskega polja in Loke same je seme pognalo svoje korenine. 
vzrastlo je drevo in rodilo sad. In vsak sad ima v sebi že nova semena. 
Kaže. cla bo zgodovinsko dejanje režiserja Marjana Kokalja in sodelavcev rodilo svoj sad 
tudi za bodoče rodove. 
Majda Debeljak. Hotovlja, Kulturno društvo Poljane 
t 'trinek o Škofjeloškem pasijonu 
V Skofji Loki. starodavnem mestu ob sotočju obeh Sor. se je v dneh od l"7. marca do š. apri 
la 1999 kar sedemkrat zbralo na ti.soče ljudi od vsepovsod, iz domovine in tujine. Bili so raznih 
poklicev, prepričanj in starosti, vse pa je pripeljala radovednost, kakšna je videti rekonstruk 
cija škofjeloškega pasijona, ki ni bil odigran v prvotni obliki že več kot 200 let. Mislim, da 
smo se tudi vsi kakorkoli sodelujoči spraševali, ali je sploh možno izvesti tako vsestransko 
zahtevno tlelo. Med Ločani. ki jim ni vseeno, kako se ohranja delo preteklih rodov;. je že dol 
ga leta tlela želja, da bi ponovno obudili Škofjeloški pasijon. pa nekako ni in ni šlo. kar nekaj 
poskusov se je končalo, še predenj so »oživeli«. 
Končno pa se je pojavil mladi režiser Marjan Kokalj, ki je z nepremagljivim idealizmom 
uspel zbrati in navdušiti toliko sodelavcev, da je delo steklo. 
Naše mesto z okolico je že od nekdaj znano po mnogoterih obrtnih dejavnostih. Na sek 
cijo šivilj in krojačev pri obrtni zbornici smo dobili vprašanje, ali smo sposobni in pripravljeni 
izdelati kostume. Članice smo si ogledale skice in si jih kar takoj tudi izbrale. 
Navdušenje je začelo naraščati ob zavzetem sodelovanju kostumografinje Nade Slatnar in 
režiserja Marjana. Vseh ur. ki smo jih porabili za to delo. ni mogoče prešteli, lahko pa rečem, 
da smo po strokovni plati tudi veliko pridobili, po načelu več glav več ve. Ob tem delu sem 
spoznala, kako se lahko z današnjimi materiali doseže verodostojen videz preteklosti. 
Pokazalo se je. koliko skritih talentov je v nas. To delo pa je imelo še eno pomembnejšo 
posledico: spoznalo in povezalo se je veliko ljudi, ki smo imeli isti cilj - da bi predstava vse 
stransko uspela. 
Sodelovala sem tudi kot križenosec. Vzdušje, ki je vladalo med vajami in potem med pred 
stavami, se ne da prav dobro opisati. Bilo je res enkratno, navdušujoče. Kdor je veren, je 
lahko občutil Pasijon kot nagovor k spreobrnitvi in poboljšanju, kdor pa ne pozna evangeli 
ja, je lahko začutil moč besede in kulturnega nivoja takratne dobe. 
Med predstavami so se dogajale tudi smešne stvari; tako se je zgodilo, da je Herodov paž 
oblekel svoj plašč s šivi navzven in že odhajal, ko sem ga šele opazila in morala pošteno za-
kričati. da me je slišal in se preoblekel. Pri zadnji predstavi je enega nosača odra nadomestil 
prijatelj, nista pa pomislila na velikost. Prišel je malo pred odhodom prizora, oblekel tuniko 
in ugotovil, da ne bo mogel hoditi, ker mu je predolga! K sreči je v našem prizoru nastopala 
tudi Valerija, ki je doma tik ob vojašnici. Z raketno hitrostjo je prinesla šivanko in sukanec in 
tik pred zdajci je bil rešen. 
Gledalci so bili na splošno navdušeni. Mojim prijateljem koroškim Slovencem se je zdelo 
neverjetno, da je možno v teh časih, ko se vsem samo nekam mudi in živimo vsak zase, zbrati 
toliko ljudi, ki so pripravljeni združiti svoje sposobnosti in čas za skupno dobro. To pa je tis 
to, kar se mi zdi pri vsej stvari najlepše in najpomembnejše. 
1 iila Subic, Škojja loka 
198 
I TISI rCRMCE\' /.V sv I/J/ v IJCk III 
Vest o nameravani uprizoritvi Škofjeloškega pasijona sem sprejel z. nekoliko mešanimi 
občutki. Po eni strani sem si predstave našega najstarejšega dramskega besedila želel. V 
spominu pa mi je ostalo prebiranje besedila in poslušanje radijske dramatizacije. Mar ne bo 
gledalcem, predvsem mladim, predstavitev krščanstvo prikazala kot nekaj temnega, odbija 
jočega? Moji dvomi so se razblinili, ko sem izvedel, da bo režija v rokah Marjana Kokalja. 
Poznam njegove dosedanje odrske postavitve. Navsezadnje, tudi prebiranje Krekove igre 
Turški križ me je pustilo hladnega. Predstavo v Selcih pa sem zapuščal poln navdušenja. 
Potem se je začelo zares. Igralska skupina pri PD Ivan Grohar Sorica je z. veseljem spre 
jela vabilo k sodelovanju. Pogovori, merjenje kostumov, obiski gospe Metode in njene vzpod 
bujajoče besede, nasveti režiserja Marjana. 
Sam sem ognjeni krst doživel na sejmu Alpe Adria v Ljubljani, kjer smo se različni sodelu 
joči v Pasijonu pripravljali na skorajšnjo premiero. Zabavno je bilo opazovati mimoidoče in 
odziv ob pogledu na črnega hudiča in druge nenavadne prikazni. VeČina, pohvaliti moram 
predvsem mlade, je naš nastop spremljala z zanimanjem. V spornimi mi je ostala rojakinja iz 
Švici-, ki mi je navdušeno obljubljala, da bo prav zaradi nase predstave v velikonočnih 
praznikih ponovno obiskala domovino. Seveda so se našli tudi taki. ki so se nad nami zmr-
dovali in vzvišeno odklanjali ponujene prospekte. Kaj hočemo, je ni stvari, ki bi bila za vse. 
Sprehodili smo se tudi med drugimi stojnicami. V lovskem oddelku se je ob šanku zbrala 
skupina, pri kateri sem že vnaprej računal na bolj zimski sprejem. Res so me možakarji imeli 
za nekakšnega meniha. Nisem jim ostal dolžan ob njihovem zbadanju in stvar se je končala 
tako. da so me povabili na kozarček, l.e zakaj vabila ne bi sprejel! 
Premiera. Vrenje, kakršnega v Škofji Loki ne pomnim. Kako povsem drugačno vzdušje vla 
da v nekdanji vojašnici kot takrat, ko smo bili primorani sem prihajal v sivih uniformah, zdol 
gočaseni in zlovoljni. Zdaj se je tu naselila mladost, mladi smo postali tudi tisti, ki smo se že 
davno poslovili od najstniških let. 
Potem se je začelo. Prve skupine odhajajo. Paša za oči. Jezdeci na čudovitih konjih, okost 
njaki, angeli. Med prvimi odhaja Eva. Med moškim svetom mnenje, da se takšni tudi Adam 
iz. rajskega vrta prav dolgo ne bi upiral. 
Naša skupina je nastopala med zadnjimi. Poleg treme, kako bo s glasom in harfo, me je 
malce skrbelo, ali bodo mlajši člani naše ekipe zmogli vso dolgo pot prehoditi brez neum 
nosti, resno in dostojanstveno. Posebno neugnankama Klari in barbari nisem preveč zaupal. 
K sreči sta bili z. nami tudi resnejši Mateja in Damijana. Bolj kot mene sta navihanki ubogali 
njiju. Fantje pa so bili na moč resni.'Lakoj za menoj sta korakala Janez in Mitja, dolgina, ob 
katerih sem bil videti še manjši. Tudi Boris in Marko, druga nosilca skrinje zaveze, sta svoje 
delo sprejela kar se da resno. Prav tako Marjan in Rado. kadilničarja, za katerima se je po 
loških ulicah širil prijeten vonj po kadilu. 
Škofjeloški pasijon je dogodek, ki bo ostal v spominu gledalcem, še mnogo bolj pa 
nastopajočim. Tudi nam, sodelujočim iz oddaljene Sorice. Sicer pa. Soričani smo v Loko ved 
no radi zahajali, tudi takrat, ko je bila od nas dosti bolj oddaljena. 
Marjan Petemelj, Sorica 
Izdelava kostumov za Škofjeloški pasijon 
Jesen 97. Na sestanku sekcije tekstilcev (šivilj, krojačev in pletilij) sem prvič slišala za 
Škofjeloški pasijon. To bi pa lahko bilo nekaj zanimivega. Samo kaj, ko je pa vse to doga 
janje za nas tako daleč, da največkrat slišimo le odmeve, sem si mislila. 
Ponudba za izdelavo kostumov se mi je zdela kar zanimiva. Vključila sem se v seznam tis 
tih, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri izdelavi. 
Naslednji sestanek je bil na pomlad. Prve skice. Zanimivo! Da ne bo preveč voženj, bom 
vzela kar tiste skice, kjer je več enakih izdelkov, sem se odločila. 
Sledilo je pno srečanje s kostumografinjo. Nado Slatnar. Občutek tesnobe in strahu ob 
misli na to, ali bom znala izpeljati nalogo, se je ob njenem preprostem a strokovnem prikazu 
zamisli počasi umikal radovednemu izzivu. 
199 
LOŠKI RAZGLEDI 46 
Prvo pošiljko blaga mi je Marjan Kokalj. režiser in -deček za vse«, kmalu pripeljal in priče 
lo se je moje delo. Julija so v delavnici že viseli prvi Judje, pravzaprav1 kostumi zanje. Sledili 
SO kostumi za Kristuse in apostole. "Krivo vero učiš", SO mi rekli znanci. Kristus je le eden. ne 
pa sedem. Apostolov pa tudi ni bilo šestindvajset. Pa jili je bilo. na Pasijonu namreč. 
Prvi maneken je bil Branko. Kar križala sem se, ko je gospa Nada -čarala- modele ogrin 
jal. Malo na mizi, malo na Branku. Gube tukaj, kapuca tam, pa spet gube na drugi strani. Hala 
sem se, da bom vse zamešala. 
Prav kmalu so začeli prihajati fantje na pomerjanje kostumov. Bili so iz obeh dolin, pa tu 
di iz okolice škofje l.oke. Z njihove strani ni bilo nič slabe volje zaradi oddaljenosti. Zelo za 
nimivi so bili odzivi na njihov videz v ogledalu, pa tudi smeha ni manjkalo na ta račun. Potem 
so prišle na vrsto obleke za navadne Jude, reveže in razbojnike. Dobila sem čudne napotke. 
Obe s hčerko sva se spogledovali ob navodilih, da naj bodo obleke narejene tako. da bodo 
strgane, dolžine naj ne bodo nič zarobljene, rokav naj bo odtrgan, spredaj LILIJ raztrgava, en 
trak naj bo prisil, na drugi strani naj bo luknja, telovnik naj bo iz natrganih kosov. ... Prav če 
den je bil pogled na te izdelke, vendar le na obešalniku 
Zatem so delavnico napolnili klobuki triogelniki. Kar okrog sto glav so krasili na predstavi. 
Nato pa so delavnico pobelile še perutničke za angelčke. Najprej je bilo treba narezati štiri-
inšestdeset delčkov. nato jih sestaviti, sešiti v dva dela in ju obleči čez pripravljen obod. 
Za konec pa so v delavnici plapolala še bandera. Kar lep je bil pogled nanje. 
Delo je bilo res razgibano in zelo zanimivo. Na predstavi pa sem bila prav vesela, saj je 
bil v res čudoviti celoti vtkan tudi moj prispevek. 
Marija Čerin, Zali log 
Zibanje v Škofjeloškem pasijonu 
Moja vloga r procesu nastajanja predstave: 
- vodenje skupine iz Reteč (26 ljudi) 
- režija 13- prizora imenovanega- Glej človek- oh kasnejši pomoči dramske igralke 
Metode Zorčič 
- vodenje in režija na prizorišču D—predKaščo 
- član strokovnega odbora Škofjeloškega pasijonu 
- član vodstvene skupine (pri II. izvedbi), kot svetovalec režije pri režiserju Škofjeloškega 
pasijonu - Marjanu Kokalju 
Delo med temi ljudmi in / njimi me je duhovno bogatilo. V pogovorih / njimi sem potr 
jeval svoje in spoznaval nove resnice. Ko se je procesija prvič pokazala v starem mestu, so 
moje telo preplavili mravljinci, saj sem končno dojel - da nam je uspelo! Dosegli smo dolgo 
načrtovani in težko pričakovani cilj! Vedno pa bodo obstajali drugačni pogledi in pristopi -
pri uprizoritvi Škofjeloškega pasijona. Obstajala bo kritika, dobra in slaba, le da bo po stari 
navadi Slovenec prej grajal kot hvalil! Zame so bili edini pravi kritiki ljudje, s katerimi sem 
delil občutke takoj po predstavi. Pogovarjal sem se s profesorji, preprostimi l.očani. slepo 
gledalko, otroki, s člani različnih političnih strank, z gledališkimi delavci, s pobiralcem kon 
jskih tig, ogledal sem si sedem predstav - dnevne in nočne, opazoval študentske skupine in 
skupino gluhonemih, tako da imam o predstavi izoblikovano svoje mnenje in sem z njim 
izredno zadovoljen! 
MARJAN, vsa pohvala za to, kar si naredil! Mi, ki smo delali in trepetali ob tebi, ko so nebo 
prekrivali temni oblaki, poznamo tvoje delo in ga cenimo!! 
Srečanje s Škofjeloškim pasijonom 
Zazvonil je telefon. Sredi dela sem vstal izza mize in prijel za črno. staro slušalko. Glas na 
drugi strani žice je začel opisovali svoje sanje.Govoril je prepričljivo in v velikem zanosu. 
Beseda je tekla o Škofjeloškem pasijonu. za katerega sem takrat prvič slišal in je v meni vzbu 
jal neizmerno zanimanje za mnoge stvari, ki so povezane s tako velikim projektom. Glas me 
je vprašal: (Bi sodeloval zraven!?« Tišina! Molk! Premišljujem! ... 
200 
I lisi IGRALCEVIXSODHr/OČIH 
Žal lic moreni! ... Moja odločitev' je bila dokončna. V tistem obdobju sem na domačem 
odru pripravljal tri premiere, in če pojasnim, da delam v tiskarni v treh izmenah (a še te niso 
zanesljive, spremenijo mi jih lahko zadnji hip) in tudi mnogo sobot in nedelj in pri dveh 
šoloobveznih sinovih skupaj z ženo gradiva hišo. potem mislim, da sem povedal vse! Obljubil 
sem le, da bom o ideji obvestil naše gledališčnike in kasneje posredoval mnenje nazaj. 
Tako sem tudi storil. Odločitev igralcev je bila. da se pridružijo pasijonLi. mene pa so pričeli 
nagovarjati za režijo. 
Kulturno umetniško društvo Janko Krmelj Reteče-Gorenja vas 
Prihajam iz omenjenega društva, v katerem vodim gledališko smer. ()snoval sem tri gledal 
iške skupine: 
Dud l teater. To j" moj teater, Vagabund teater in zdaj še Pasijon teater. Sem amater! 
V našem gledališču delujejo ljubitelji gledališča iz Reteč, Gorenji' vasi. Godešiča. Seniee. 
Trate in Sv. Duha. 
Moji podatki: Borut Gartner. rojen 16. septembra 1963 v Ljubljani. 
Končal sem OS v Retečah in na Trati. Šolanje sem nadaljeval na Srednji šoli tiska in pa 
pirja v Ljubljani. Zaposlen sem v liskaini Gorenjski tisk kot ofset tiskar. Vojaški rok sem služil 
v šoli rezervnih oficirjev v Bileči. po šestih mesecih končal specializacijo - smer diverzanl v 
Pančevu, Po vojaškem roku sem bil poslan še dvakrat v Beograd na specializacijo - smer 
izvidnik Danes nosim čin poročnika. V časti močnega komunizma in socializma nisem bil 
član komunistov, hočem reči. da me politika nikdar ni zanimala. Politično sem neodvisen tu 
di danes! 
Tudi k pasijonu sem pristopil izključno iz gledaliških razlogov, name ni vplivala ne 
duhovščina ne katoliška vera, pristopil sem. da razširim svoje gledališko znanje. Strankarske 
tekme me ne zanimajo! (Ko sem obiskoval šolo za rezervne vojaške starešine so me ljudje 
ožigosali, da sem -TA RDEO. Odkar sodelujem pri Škofjeloškem pasijonu. mi pravijo da sem 
TA ČRN»). 
Prvi seslanek i>gledališki sobi 
V dogovoru z režiserjem Škofjeloškega pasijona, Marjanom Kokaljem. sem napisal vabila 
in povabil gledališčnike na prvo srečanje z režiserjem, na katerem bo predstavil svojo od 
ločitev, zamisel in izvedbo pasijona. 
Osebno sem se Marjanu pismeno opravičil in mu v pismu pojasnil razloge, zaradi katerih 
ne sprejemam sodelovanja. Na sestanek nisem mogel, ker sem bil službeno odsoten. 
Očitno je Marjan na naše gledališčnike naredil močan vtis in uspelo mu jih je prepričati v 
resnično realizacijo igre. 
Pozno zvečer sem se telefonsko povezal z Pavšičem. s katerim sva bila dogovorjena, tla 
mi poroča o vsem. kar se bodo zmenili na sestanku. Po vzpostav itv i kontakta mi je navdušeno 
pripovedoval in sporočil.da so se po nekaj ponujenih prizorih odločili in vzeli na vpogled 13. 
prizor, imenovan Glej človek. v katerem Pilat popusti množici in obsodi Jezusa na smrt. Z ra 
dostnim glasom mi je razlagal, da nastopa šest igralcev in dvajset nosačev. cla bo tO velika 
stvar, ki je ne smemo zamuditi. Prepričeval me je in nagovarjal, naj prevzamem vodenje 
skupine. Odkloni! sem, vendar v sebi čutil dolžnost, da jih ne smem pustiti na cedilu. Po dol 
gem premišljevanju sem začel popuščati in se odločil, da prevzamem zaupano nalogo, ven 
dar pod pogojem, cla nekdo drug zbere 20. nosačev in cla sam vodim režijo prizora. Za nabi 
ranje nosačev se je zavezal Tomaž Jenko, režijo prizora pa mi je Marjan odobril. Nemudoma 
sem zaprosil za predlogo in pričel s študijem, obenem pa mi je glavo begala misel, ali bo 
Tomaž zbral določeno število nosačev!? 
Študij teksta in razdelitevvlog 
S pljuvanjem, zasmehovanjem iu pretepanjem so Jezusa tako zdelali, da ni bil podoben 
človeku. Zato poslušajte Pilatove beseda: »Ecce Hotno, Glejte, to je človek.« Ob. ljubezen 
Jezusova, kako stanovitna si. tla se ne nehaš upirati grehu, svojemu tako okrutnemu 
sovražniku! 
201 
LOŠKI RAZGLEDI tO 
Te besede so naredile name močan vtis, premaknile v moji notranjosti kolesje čustev, me 
navdihnile, tako navdihnile, da sem z velikim zanimanjem začel raziskovati Pasijon in se 
postopoma utapljal v njem. Pregledal sem vloge in ugotovil, da v prizoru nastopajo Kristus, 
Pilat, farizej, dva Juda in angel ter seveda 20 nosačev. 
Za začetek sem sklenil poiskati ljudi za igro. Po nekajkrat prebranem tekstu sem že uvidel, 
kdo bi lahko koga igral. 
Takole sem se odločil: Pilat - Saro Pcušič. Kristus - Niko Kozine//. Farizej - Tomaž 
Jenko. Prvi Jud - Ikire Bogataj, Drugi Jud - Robert Gartner, Angel - Ana Loboda 
S svojo zamislijo sem seznanil igralce. Telefon je brnel. Pavšič je bil navdušen, saj se je na 
lihem že sam videl v vlogi Pilata, Tomaž se je strinjal z vlogo farizeja. Dare je že krojil vlogo 
Juda, Ana je z zadovoljstvom vzela vlogo angela. Robert pa je bil precej zadržan, pa ne zara 
di same vloge, pač pa zaradi službe, saj ga je skrbelo, ali bo lahko sodeloval na vajah in na 
vseh nastopih, ki jih je bilo predvidenih sedem. 
Vzel si je nekaj tednov časa za premislek. Po temeljitem premisleku je vlogo zavrnil (vzro 
ki so znani). 
Niko Kozmelj je vlogo Kristusa vzel z velikim ponosom in spoštovanjem (čeprav dela v 
pekarni, si je po mojstrovi odobritvi, pustil rasti brado in dolge lase!!). Sklenil sem preveriti, 
kaj se dogaja z zbiranjem nosačev. 
'/.bivanje nosačev 
Tomaž je imel z zbiranjem nosačev težave. Čeprav so se že pojavljala neka imena, pa gasil 
ci in ti in oni. sledil o trdni ekipi ni bilo. Dejal sem mu. da naj odkrito pove. ali bo nalogo 
speljal ali naj se je rajši lotim sam. Zelo mu je odleglo, ko sem izgovoril predlog, strinjal se je 
z mano in sklenila sva. da vzamem nalogo v svoje roke. Dejal sem mu. tla bom nosače zbral 
v enem tednu! Ni mi hotel verjeti in tako je padla stava:-/.a gajbo piva-. 
V glav i sem najprej premišljeval, kdo naj sodeluje, iz. katerega kraja naj prihaja, kakšno je 
njegovo politično prepričanje ... Poiskal bom delavce, kmete, intelektualce, iz Keteč. Gorenje 
vasi, Godešiča in Senice je bilo moje zaključno mnenje! 
Doma sem najprej po telefonu klical sošolce iz Senice, Godešiča in Gorenje vasi. vendar 
neuspešno, saj je bil ta službeno preveč zadržan, drugi je sam vodil kmetijo, tretjega ni zan 
imalo itd! No, lepega hudiča si spet zajahal - Gartner, sem si govoril, a še zdaleč nisem vrgel 
puške v koruzo! Naslednji korak je bil avto in osebno razlaganje Pasijona posamezniku. 
Spominjam se. kako sem v Gorenji vasi z vaške poti zavil levo po rahlem klančku na dvorišče 
Jenkove kmetije. »Miha, a s' duma' sem kar na glas vprašal, ko sem lezel iz avta. v prepričan 
ju, da bo prišel izza tega ali onega vogala. Pa ni bilo ne duha ne sluha, pa tudi Miha od 
nikoder. Zato sem stopil po nekaj stopnicah do vhodnih vrat in pozvonil. Vrata so se potiho 
odmaknila in njegova hčerka mi je dejala: (V stali ga boste našli, krave ftitra!- Zahvalil sem se 
in se napotil v hlev. ki je stoji zraven domačije, le čez dvorišče sem moral stopiti. Pa sem 
stopil! Urno in korajžno! Pokukal sem skozi priprta vrata in zagledal Miha. ki je z vilami nosil 
seno mukajočim kravam v jasli. (Mihaaa!- sem z moškim glasom presekal mukanje krav. ven 
dar so bile še vedno preglasne, da bi me slišal. Še enkrat sem zabrundal z mogočnejšim 
glasom: »Mihaaa!!« Otrpnil je. umaknil pogled s krav in pogledal k vratom, od koder je pri 
hajal glas. »O, Borut!- je dejal z prijaznim, tipično kmečkim in zanj značilnim toplim glasom. 
zapičil vile v kup sena. ki je še čakalo, da ga razdeli med lačne krave, in v črnih gumijastih 
škornjih. umazanih od kravjekov. zarezal korak skozi stalo proti vratom. »Kva bo dobrga?« me 
je z radovednostjo v očeh nagovoril in stopila sva na dvorišče pred stalo. »Pršou siti te tip-
rašat, č uš sudlvou u Škofjeloškem pasijonu! Velka reč bo, okol šeeto jh bo nastopal, pa 80 
kon bo z.raun - praujo, pa usi bomo mel ubleke! Nš gledališč ma svoj prizor,- sem mu razla 
gal s tako vnemo, da še sam sebi nisem verjel, kdo mi je tako namazal jezik. On me je gledal 
direktno v oči, negotovo, kot da posluša norega sanjača. Imel sem občutek, kot da bo zdaj 
zdaj zinil: (Borut, a ti mene mal zajebavaš?!« Nadaljeval sem v isti sapi. z enakim tempom: (Nš 
prizor je tak. d clvjset nusačev nos na ramah odr, gor pa šest igraucov igra. Pilat Jezusa ub-
sod na smrt, gor sta pa še dva Juda, farizej pa angl! To n smeš zmdit MihaMn sem umolknil. 
202 
I77.S7 IGRALCEV IS SODELLJOi III 
čakal sem, kaj bo odgovoril. Gledal je v travnik za hišo. glodal v sebi in vprašal: (A u Kalanov 
Frenk tud? A s bana tud uprašu?" Takoj sem vedel, da bo sodeloval, če bo prisoten še kdo 
od omenjenih. (Sm uprašu, sm. Gutou bota!« sem lagal, kajti že vnaprej sem vedel, da bo pri 
nabiranju nosačev treba mnogo zvijač in čisto posebna diplomacija. (No,po pa bom! Man boni 
še premislu. ampak ču kk.šn ud unih dveh, bom pa jst tud!« 
Tako.se je začela moja odprava zbiranja no.sačev. Seveda sem takoj obiskal Frenka in Ivana 
in ju seznanil s Pasijonom, da ne bi bukovo gledala v Miha. ko bi jima ta pripovedoval, kakšne 
novice sem mu prinesel! 
Obisk vsakega posameznika je zgodba zase. dejstvo je, da sem dobil stavo in kišto piva«!! 
Od ljudi, ki so mi v začetku obljubili sodelovanje, sta kasneje odpovedala le dva, vendar 
novih dveh ni bilo težko najti, kajti glas o Škofjeloškem pasijonu se je naglo širil. Uredil sem 
si spisek sodelujočih, zapisal njihove na.slove, domače in službene telelonske številke, tako 
da bi lahko razvil mrežo obveščanja. A o tem malo kasneje. Potrebno je bilo priprav iti srečan 
je ljudi, ki so privolili v sodelovanje. Poklical sem režiserja Marjana in skupaj z njim določil 
datum sestanka, na katerem naj bi predvsem on podrobneje razložil, kako bo vse skupaj 
potekalo. Do sestanka je prišlo zelo hitro in v naši gledališki sobi je nastal prijeten pogovor. 
Sodelujoči so najprej spoznali srednje velikega, temnolasega Marjana, ki s svojo pojavo zago 
tovo ni vzbujal betonsko trdnega zagotovila, tla bo iz danih besed nekoč zares nekaj nasta 
lo, vendar mu je z svojo preprostostjo in z globoko vero v to, v kar je počel, uspelo tudi v 
njih zapustiti dovolj tiste pozitivne energije, ki je bila krvavo potrebna za vedno težak ZA-
ČETEK! 
Zdaj nisem več tipal v temi, imel sem 20 ljudi, ki |ih bo treba vestno in dosledno vodili, 
obveščati in usmerjati tja, kjer smo skupaj želeli doseči cilj! 
Zbiranje gradiva, L>i opisuje Pilatom sodbo 
Kot prvo mi je že dolgo časa znano, tla pred ljudmi ne moreš stati z neznanjem, ampak 
moraš ločno vedeti, kaj najprej sam hočeš, to iluzijo jasno utemeljili poslušalcem in šele na 
to želeti, da bodo tvojo iluzijo sprejeli in jo utelesili. Meti celotnim procesom pa si moraš sam 
zagotoviti avtoriteto in zaupanje ljudi v zastavljen cilj. če ti ljudje verjamejo in če to. kar M 
jim obljubil, tudi dejansko dosežeš— temu jaz pravim umetnost! 
Kot osnova in izhodišče za nadaljnje tlelo mi je služila predloga, ki mi jo je izročil režiser 
Marjan. Predlogo sem najprej prebral - kot članek, neobremenjeno, in zaprl oči ter premišl 
jeval, v čem je bistvo prizora. Nato sem predlogo prebral drugič, to pot bolj pozorno, stavek 
za stav kom, in premišljeval. V podzavesti sem iskal in hotel prebuditi svet, kot sem si ga pred 
stavljal v Kristusovem času. Sledilo je tretje branje - tehtanje vsake besede. 
Pri prejšnjih režijah sem opažal, tla si ni dobro preveč {»bremeniti glave. Bolje je nekaj od 
kriti, odkrito razviti, razvito utelesiti - na preprost, logičen in pretresljiv način. To velja za pri 
zor - GLEJ čl.OVEK!! Tako sem v svoji glavi ustvaril osnovno formo prizora, brez kakršnih 
koli drugih pripomočkov in sugestij. Primerjajmo moje odkritje z odkritjem kiparja, ki je v 
goztlti našel primerno deblo, iz katerega bo iztesal kip! 
Zdaj sem sklenil, da poiščem informacije drugod. Najprej v svetem pismu (doma hranim 
100 let staro), kjer so dogotlke opisovali očividci. V moji glavi se je izoblikovalo novo mnen 
je. Študij sem sklenil nadaljevati pri domačem župniku g. Pavliju. s katerim sem že, kot prvim. 
delil svoj pogled na prizor. Sedela sva za mizo pri meni doma. Pogovor je tekel v pravo smer. 
saj nikakor ne vsiljuje katoliške vere, ampak se pogovarja s tabo kot človek z človekom in je 
prijeten, razgledan sogovornik, tudi če se dotakneš teme o sadjarstvu ali pa o okrasnem 
drevju. Jaz sem se želel z njim pogovarjati zgolj o že omenjenem dogodku. Ta pogovor omen 
jam zato, ker sem v tej fazi študija nekaj pomembnega odkril z njegovo pomočjo. Kar sem 
prej le slutil, sem zdaj dokončno sprejel! 
Prizor sem hotel pred prihodom na prizorišče razbesneti. razburkati in ustvariti posebno 
razpoloženje meti igralci - nosači - gledalci. Najprej sem hotel to doseči z vpitjem dveh Judov 
na prenosnem odrti. Med pogovorom z župnikom pa sem začutil tudi nosače in v isti sapi je 
tudi on izjavil: (Morda bi lahko uporabil nosače, glas bi bil močnejši!« 
203 
LOŠKI RAZGLEDI H, 
To spoznanje je na oblikovanje prizora bistveno vplivalo. Zelo sem mu bil hvaležen za 
obisk in lako sva se proti večeru razšla. Kasneje sem si pri njem sposodil tri videokasete s 
posnetki Kristusovega trpljenja, kakor so jih dojemali drugi režiserji. Seveda je bilo ob teh pri 
zorih mogoče mnogo bolj občutiti določene stvari in v moji glav i je nastajala nova iluzija, vpit 
je nosačev pa je ogledovanje omenjenih filmov le še potrjevalo. Občutke sem hotel doživeti 
tudi ob raznih križevih potih, ki visijo v različnih cerkvah. Že sama tišina, ko stopiš v prazno 
cerkev, prav posebno učinkuje na človeka - name že! 
Mnogo večerov sem preživel v naslonjaču zaprtih oči in poslušal glasove iz omenjenih Fil 
mov. To je name svojevrstno delovalo! 
Sestanek celotne skupine 
Začutil sem. da je prišel čas. da zberem celotno skupino in stopim prednjo z svojimi pogle 
di, da jim razgrnem način dela ter razpored vaj in obveščanja. Načrtoval sem tri sestanke in 
nekaj vaj. Vse skupaj mora biti dobro pripravljeno, kratko in jedrnato, saj si s temi ljudmi 
nisem upal tratiti časa v prazno, kajti dobro sem vedel, od kod prihajajo in kaj vsak žrtvuje 
za to. kar je bilo še preti nami. 
V naši gledališki sobi je stric Albin že netil ogenj. Najprej je zakuril kos papirja v dimniku 
in šele nato v peči; ima je svoj patent, ki se je vedno dobro obnesel. Sam se nisem loteval 
kurjenja, ker pač nisem za to usposobljen, če pa sem že moral zakuriti, je bila soba polna di 
ma in po končanih pogovorih so slušatelji odhajali domov s posebnim vonjem, kot da bi pri 
hajali iz »raufkamrc in rdečimi očmi (ne od pijače!!). Tisti večer me je zvijalo po želodcu. 
Nervozen ^em bil. Vse sem hotel imeti pripravljeno do potankosti! Na nek način je to morda 
povezano z nebeškimi znamenji - po horoskopu sem devica - device pa so ...! Toda nisem 
vraževeren! 
Morda sem se bal. kako me bodo prisotni sprejeli? S prezirom? Z nezaupanjem? Me bodo 
sploh poslušali?! V določenih trenutkih sem videl krohotajoče glave, razgreta telesa, ki se med 
sabo suvajo v rame in kažejo name z nevoščljivimi pogledi, češ. kaj se pa gre .... kdo pa mis 
li, da je .... le sem pa tja zaide v cerkev, zdaj pa nam bo govoril o Kristusovem trpljenju!? Kdo 
ga je določil, da nas vodi!?? ... 
Take misli so mi begale po glavi, medtem ko je v peči že prijetno gorelo in je ogenj pople 
saval, kot nedolžna, brezskrbna deklica v julijskem jutru! Ta toplota in duh nevidnih senc sta 
me mirila in vedno znova mi je v ušesih zvenel stavek, ki sem ga nekoč prebral v stari za 
vrženi knjigi: (Če imamo Boga, lahko vse tvegamo!' Toda ali ga imam!? Ali ima morda - On 
mene1'' 
Moje trepetajoče telo se je umirilo, ko je v gledališko sobo stopil Tomaž in za njim Dure, 
pa Niko, Savo. Ivan. Miha, Pavle, Gorazd Jani ... soba se je napolnila, posedli so po stolih, 
ki so bili postavljeni v krog (krožni sistem komuniciranja uporabljam, kjer se le da. Želim 
imeti pogovor na enem nivoju! Ne maram predavanj: učitelj pred tablo v ospredju, izpostavl 
jen, poslušalci v razredu, predavalnici zapostavljeni. Najljubša mi je okrogla miza. pogovor 
iz oči v oči (občutek vsi enaki - vsi enakopravni!). Pogledoval sem njihove obraze, opazoval 
njihova telesa, njihove gibe in kretnje. Prvi vtis je zelo važen! Ko je prišla domenjena ura 
srečanja, sem navzoče pozdravil s kar se da mirnim in prijaznim glasom (nerad z. zamudo za 
čenjam in sovražim tisti tako znani stavek-Počakajmo še K) minut, morda pa še kdo pride!?"). 
»Vsem skupaj želim lep dober vcjčer! Nocoj smo se zbrali predvsem zato, da se pobliže 
spoznamo, da vam predstavim moj pogled na prizor, ki ga bomo igrali in seveda, na kakšen 
način se bomo lotili vaj. koliko jih bomo imeli in kaj se bomo na njih naučili. V procesiji 
sodeluje približno 600 ljudi in takoj nam mora biti jasno, da je pri takem delu potrebna izred 
na disciplina, vestnost in razumevanje. Zaupati moramo drug v drugega, se vzpodbujati in 
spoštovati delo vsakega posameznika. Naš prizor, imenovan 'Glejte, to je človek- sestavlja 
skupina 20 mož. Dvajset je nosačev prenosnega odra, šest pa je igralcev na odru. Naj ne za 
vlada duh manjvrednostnega kompleksa, ampak naj zavlada duh spoštovanja in geslo: (Vsi 
za enega - eden za vse!" 
204 
I 775/ K,KM (h \ /V V >ni.ll Jt KM I 
(Tako sem govoril in čutil, tla so mi prisluhnili. Njihovi pogledi so počivali na mojih ust 
nicah, ki so govorile, in vedel sem. da bo iz teh možakov nastala čvrsta skupina, v katero 
bom verjel, kateri bom lahko zaupal.) 
Vesel sem. da bomo v procesiji uprizorili trenutek iz Kristusovega življenja. Trenutek, ko 
Pilat popusti pod velikim pritiskom ljudskih množit' in obsodi Jezusa na smrt. Toda zavedati 
se moramo, da Pilat ni obsodil Jezusa kot zločinca ali kot razbojnika, z mlačnim srcem, am 
pak je globoko v srcu čutil, da obsoja nedolžnega - drugačnega človeka. Zato Pilat pre 
mišljuje, koleba in se lomi v svoji notranjosti. V odločilnih trenutkih ga postavi v kol še farizej, 
ko pravi: Ako ti njega pri miru pustiš, tako postave cesarjeve se ne držiš!- Pilatu se maje 
stolček, maje se oblast in vendar, ko bi Pilat lahko tudi zgodovinsko drugače ukrepal, se še 
enkrat pokaže človeška majhnost, pogoltnost po moči. po vladanju, in prizor se konča, kakor 
nam je vsem znano. 
Da bi dosegli potrebno dramatičnost dogodka, bom vas nosače prosil za sodelovanje. Vi 
boste namreč predstavniki nezadovoljnega ljudstva in boste z vpitjem Križaj ga. križa/ga. 
pritegnili pozornost gledalcev, spravljali Pilata v pat položaj in pripravili potrebno dra 
matičnost za prihajajoči in odločujoči razplet. 
(Pričakoval sem burne reakcije in negodovanje nosačev. toda doživel sem popolnoma 
drug odziv . Bili so tiho, spogledovali so se med sabo; vedel sem, &.\ pričakujejo od mene po 
jasnila - kako bomo to storili?) 
Kako bomo to dosegli, boste videli na naslednjih vajah, ki pa bodo potekale ločeno. /. 
nosači bomo vadili posebej, z igralci pa posebej. To pa zato. da ne boste brez potrebe čakali 
in zapravljali časa. 
Zahvaljujem se vam za obisk in sem vesel, tla smo se zbrali. Datume vaj boste prejeli 
pisno.-
Tako se je končal »uradni del sestanka, vendar smo v sobi ostali v prijetnem pogovoru še 
kar nekaj časa. Tomaž je postavil na mizo žganje, nekaj piva in soka (Vse to imamo v gledal 
iški kuhinji vedno pripravljeno ) in jeziki so se še bolj razvezali, padala so takšna in drugač 
na vprašanja, sklepala so se nova prijateljstva, skratka srečanje je bilo presenetljivo uspešno. 
Pozno zvečer, ko skozi vas zapelje le še kak osamljen avto, sem zapuščal kulturni dom. ki 
leta in leta v svoji duši hrani zgodbe, za katere je marsikdo prikrajšan. 
Grem naprej, sem si dejal in pričel razmišljati, kako organizirati mrežo obveščanja. Najprej 
sem od vseh sodelujočih zbral pravilna imena, priimke, naslove in domače ter službene tele 
fonske številke. Nato sem si izdelal seznam, ga razdelil na tri skupine in v skupini določil 
vodjo, ki bo obveščal naprej. 
Vodja igralcev, Savo Pavšič. je poskrbel, da so bili obveščeni Ana Loboda, Niko Kozmelj, 
Tomaž Jenko. Robert Gartner in Dare Bogataj.Vodja pr\x' skupine nosačev. Brane Podobnik. 
je obveščal nosače: Matjaža Mohoriča. Jureta Križaja, Miha Jenka. Janeza Firederja. Sandija 
Igličarja. Ivana Kuralta, Boštjana Jelenca, Jožeta Jenka; vodja druge skupine nosačev, Janez 
Drnovšek, pa je obveščal Ivana Jenka. Štefana Jenka. Pavleta Jenka. Gorazda Kozmelja. 
Gregorja Martinjaka. Janeza Kermelja. Miha Jelenca. Miha Tominca. Marka Avguština injuleta 
Bertonclja. 
Obveščanje je potekalo brez težav, zelo zgledno. 
Delo z igralci 
Pred nami je zelo važna faza in sicer delo z igralci. Predhodno so vsi igralci dobili na dom 
besedila, ki so si jih lahko v miru prebrali in si po svoje zamišljali like, ki jih bodo igrali. 
Mislim, da je zelo dobro, da igralec na prve vaje prinese svojo vizijo, svoje dojemanje, svojo 
idejo. 
Nekega večera smo se zbrali v gledališki sobi - vsi igralci in jaz in brali besedilo našega 
prizora, enkrat, dv akrat. trikrat ... petkrat ... Branje je potekalo brez napenjanja, brez poudark 
ov . sproščeno. Prvi cilj nam je bil tekoče branje besedila. Ko je bilo branje osvojeno, sem za 
čel odprto debato in poslušal vsakega igralca, kako si predstavlja prizor. Nekateri so molčali, 
drugi govorili in tretji prikimavali. Če sem opazil, da je bila v diskusiji omenjena kakšna do-
205 
LOŠKI RAZGLEDI 46 
bra ideja, sem jo vključil v moj pogled in osebo s tem seznanil. Ko sem začutil, da se; se igral 
ci nagovorili, povedali vse, kar so imeli, sem pričel pripovedovati jaz: 
(Začnimo z osebami, ki nastopajo v prizoru: dva Juda, farizej, Kristus, Pilat in angel v 
rdečem. Za igro imamo na razpolago zelo malo časa - par minut, zato bo v času igranja gov 
orila vsaka kretnja, vsak gib, vsak pogled ... Zelo moramo biti pozorni, da bo vse našteto med 
seboj usklajeno. Oglejmo si osebe: 
RDEČI ANGEL: V Pasijonu nastopajo beli in rdeči angeli. Beli angeli so povezani s pri 
zorom in tudi igrajo v prizoru, rdeči angeli pa 
PILAT: (moj pogled) Ko nosači nosijo oder, na katerem sedi Pilat, mora biti Pilatovo seden 
je vladarsko, pogled zelo zamišljen, rahlo odsoten. Čeprav ima oblast, se ne obnaša prav nič 
vladarsko, v sebi je zlomljen! Imam občutek, kot da bi Jezusa najraje opral krivde, a ne zbere 
dovolj poguma, da bi to zmogel. Morda je Pilatu usojeno, da igra umazano vlogo v tragedi 
ji, katere avtor in režiser je sam Bog. V trenutkih tišine, predno spregovori stavek: »Poglejte, 
ljudje, ali je človeku podoben le-ta ...<•, imam občutek, kot da bi se pogovarjal z Bogom, kot 
da bi se mu opravičeval: »Ne morem tega storiti! Nedolžen je!! Poiščite drugega!' A po volji 
božji le stori to, kar mu je namenjeno! 
Skozi ves njegov tekst je čutiti opravičevanje dejanja. Ko mu Juda govorita: 
aNa križ ga postavi! Križaj ga 
jenu nikar veliku na šparaj ga, 
dokler on perjatu je teh grešnih ludi 
jeno grešiti ž nimi se na zamudi." 
PILAT ODGOVARJA: 
"Vzamite tedaj vi nega 
jenu križajte le-ga!« 
In Savotu je bilo povedanega dovolj, da si je ustvaril sliko Pilata, ki jo bo poskušal ust 
variti ... 
(Se nadaljuje.) Borut Gartner, Reteče 
Pasijon po Marijini meri 
Za vsako vidno igralsko ekipo kakršnekoli predstave stoji tudi skrita, a zato nič manj 
pomembna tehnična ekipa. Za projekt, kakršen je bil Škofjeloški pasijon, kjer je bilo čez 600 
nastopajočih, je velik zalogaj tudi to, da je potrebno vse primerno obleči. Za uspeh predstave 
so poleg dobrih igralcev pomembna tudi pristna oblačila, ki omogočajo, da se tudi gledalci 
preselimo v čas, ki nam ga igra predstavlja. 
Ob predstavitvi projekta sem odkrivala raznolikost in razkošnost kostumov tistega časa. 
Da pa iz skic nastanejo pravi kostumi, je potrebno usklajeno delo režiserja, kostumografinje 
in mnogih potrpežljivih in veščih šivilj. 
Šivilje s celotnega loškega območja smo si zavzeto porazdelile dela, tako da so izpod naših 
rok in strojev dneve in tedne nastajali bolj ali manj zahtevni kostumi nosačev, konjenikov, 
duhovščine, kraljev, cehov, angelov in peklenščkov ter še mnogih drugih nastopajočih. Sama 
sem izdelovala različne kostume: otroške, kraljeve in vso duhovščino od kaplana do papeža. 
Naše delo je pozorno in prijazno spremljala kostumografinja gospa Nada in nam pomagala s 
kroji in strokovnimi nasveti. 
Ob usklajenem delu so tako nastajali avtentični kostumi, na katere smo tudi ponosne, saj 
so pripomogli k videzu in uspehu predstave. 
•Mojškra Mara" Tavčar, Škofja Loka 
Nekaj o Pasijonu 
K Pasijonu sem prišla čisto po naključju. Ker imamo doma že kar nekaj let konja in se uk 
varjamo z rekreativnim jahanjem, so me k Pasijonu povabili prijatelji s Suhe. 
Kmalu sem se znašla v vlogi smrti na konju. Moje besedilo je bilo kar obsežno in moram 
povedati, da sem bila na začetku kar malo negotova glede svojega nastopa, poleg tega pa 
206 
1T/.S7 IGRALCEV L\ SODELUJOČIH 
sem imela še eno skrb - mojega konja. S svojim konjem Donom, kateremu tudi najbolj zau 
pam, žal nisem mogla nastopiti, ker je bolj plašne narave. Z njim je zato nastopil moj oče v 
osmem prizoru, kjer je hodil za drugimi konji in se zato počutil bolj varno. Sama sem jahala 
kobilo iz Ljubljane, ki je bila vajena že vseh preizkušenj, vendar je bil njen oskrbnik ves čas 
ob njej, ker je nisem dobro poznala. 
Vsake predstave sva se z očetom udeleževala tako, da sva jahala kar od doma (iz 
Doifarjev), tako sta se konja pred nastopom razgibala, z očetom pa sva imela lepo ježo in 
sprostitev pred nastopom. 
Med samim nastopanjem sem se počutila zelo dobro, spoznala sem nekaj zanimivih ljudi 
ter dobila nove izkušnje na področju konjeništva. 
O Pasijonu lahko povem, da je velik, tako kulturni kot družabni dogodek in s tem velika 
pridobitev za Škofjo Loko in Slovenijo. Zame pomeni veliko izkušnjo na področju javnega 
nastopanja, kjer sem lahko združila svojo veliko ljubezen, konje, ter dala nekakšen manjši 
prispevek kulturnemu dogajanju v našem mestu. Zato upam, da bom še lahko nastopala v 
Škofjeloškem pasijonu. 
Urška Tavčar. Dorfarje 
Vsak človek ima svoje mnenje in tudi pravico do svojega mnenja, vsak razmišlja drugače, 
dela drugače, čuti drugače. Najbrž se je ravno zato Marjan Kokalj odločil, da nas povabi k za 
pisu svojih razmišljanj o Pasijonu, njegovem uspehu in o odločitvi o njegovi ponovitvi. Vsi se 
strinjamo, tla je Pasijon velik uspeh. Ni lahko doseči, da celotna okolica Škofje Loke živi samo 
za en dogodek. Toliko različnih ljudi, a ena sama misel: naj Pasijon uspe! 
In je uspel. Bolj kot je katerikoli upal. Uspel v tem, da nas je združil v eno veliko druži 
no. V tem da smo pozabili za trenutek na naše razprtije, strankarsko pripadnost, da smo se 
počutili enake. Mislim, da je to še veliko večji uspeh, na katerega marsikdo ni pomislil. S tem 
da smo vso energijo koncentrirali v izoblikovanje Pasijona. nam jo je zmanjkalo za podtikan 
ja, izzivanja in manipuliranja. Videti je, da smo Slovenci složni samo takrat, ko nekaj delamo 
s srcem in manj s pametjo. Prav toplo mi je bilo pri srcu ob pogledu na množico ljudi, ki so 
delovali kot eden. Nihče se ni branil dela in vsak je sodeloval z navdušenjem. V zraku je bi 
lo čutiti željo po uspehu. In če ima veliko ljudi isto željo, se ta že mora izpolniti. Težko je 
verjeti, da je bilo pripravljenih toliko ljudi vložiti toliko ur dela v ta projekt brez plačila, in to 
v teh sodobnih časih komercializacije. Vsi smo bili veseli in dobre volje kljub marsikateremu 
odrekanju. Verjamem, da so se podobno počutili tudi prvi igralci Pasijona 200 let nazaj. In da 
je tudi takrat ta igra združila tukaj živeče ljudi v neko homogeno skupnost. 
Na žalost se je po končanem pasijonu življenje vrnilo v stare tirnice. To pomeni boj, kdo 
je najzaslužnejši za njegov uspeh, kdo bo največ od njega pridobil, kako bi se ga dalo čim 
bolje izkoristiti. Mogoče kdo misli, saj takšno je življenje. Jaz pa mislim, da pater Romuald 
vsekakor tega ni imel v mislih, ko ga je pisal. Zato Pasijona ne bi smeli izrabljati za politične 
igre in medsebojna obračunavanja, ampak za združevanje in povezovanje tukaj živečih ljudi. 
Že sedaj se veselim spomladanskih vaj in izvedbe, saj upam, da bom znova začutil to 
povezanost in enakost, kot sem jo čutil pri prvi izvedbi. In upam, da se po nekem Pasijonu 
življenje ne bo vrnilo v stare tirnice. 
Marjan Hribernik, Virmaše 
Ko smo konjarji izvedeli, da so se organizatorji Škofjeloškega pasijona odločili, da bo v 
predstavi sodelovalo 80 konjenikov, smo bili zelo skeptični. Konjereja, predvsem pa kon-
jeništvo, je v zadnjem času vedno bolj priljubljeno tudi na našem koncu, vendar pa si nihče 
ni upal niti približno misliti, da bo mogoče najti tako veliko število ljudi s konji. 
Marjan Kokalj pa je bil kljub temu vztrajen in vzpostavil je kontakte s klubi in posamezni 
ki, ki so sicer vsi po vrsti obljubljali pomoč in sodelovanje, vendar pa so obenem vsi kazali 
veliko mero nezaupanja. Pa ne zaradi same organizacije, ampak zaradi svojega poznavanja 
207 
IOSKI RAZGLEDI 46 
konj. Na taki prireditvi bi se konji namreč srečali z najrazličnejšimi kostumi, veliko množico 
ljudi, baklami, bliskanjem fotografskih bliskavic, hrupom in številnimi drugimi neznanimi 
stvarmi. Policija na primer svoje konje posebej šola in privaja na take situacije. Tukaj pa naj 
bi v Škofjo Loko pripeljali 80 konj in jih spustili med tisoče gledalcev. Kaj bi bilo. če bi katere 
mu od konj odpovedali živci in bi »odtaval« med gledalce? Pri tem pa je bilo treba upoštevati 
še človeški faktor, saj je sedeti na konjskem hrbtu na kakem prostranem travniku nekaj 
[lovsem drugega kot pa obvladati paniko ogromne živali v množici ljudi. 
Kljub pomislekom pa smo s pripravami vseeno nadaljevali. Pomerjanje oblek, prva »peš 
vaja« v Škofji Loki in nato prva vaja konjenikov na Visokem v Poljanski dolini. Tam nam je 
Marjan prvič konkretno pokazal in razložil, kaj pričakuje od nas in od naših živali. Nekaj kon 
jenikom je bila sreča naklonjena in so zgolj jahali v sprevodu, dragonci -glede na barvo uni 
forme smo se delili na »ta bele- in ta rdeče - pa smo imeli nekoliko bolj težavno nalogo. 
Prijahati je bilo treba mimo odra, se hkrati ustaviti, konja obrniti proti gledalcem in potem 
precej dolgo obmirovali. 
C.e sem odkrit, so bili prvi poizkusi pravi poraz v malem. Čeprav so konji čredne živali, 
tokrat kar niso in niso hoteli hoditi v parih, se obračati na povelje, predvsem pa ne tako dol 
go stati na mestu. Izgledalo je, kakor da ne bi še nikoli sedeli na konjskem hrbtu in večina 
je kmalu spoznala, da smo se iz jezdecev prelevili v naključne potnike, ki so v sedlu povsem 
prepuščeni na milost in nemilost konjskim muham. Po nekaj poizkusih in menjavah pa smo 
končno za silo uredili svoje vrste in vajo smo lahko končali, polni (slabih) vtisov pa smo se 
dogovorili, da bomo konje pred prireditvijo na skupni vaji privajali še na hrup in bakle. 
Vendar pa je bilo leto prehitro naokrog in vse je ostalo le pri dogovorih in dobrih name 
rah. Kar naenkrat so organizatorji sklicali generalko, vnema konjenikov pa je na hitro usah 
nila. Veliko ljudi je odpovedalo, najbolj težko pa je bilo. ker so odpovedali celo nekateri, ka 
terih kostumi, narejeni točno po meri, so bili že narejeni. Iskali smo zamenjave, vendar je bil 
fond konjenikov že izčrpan. Pa ne. da ne bi bilo dovolj konj. vendar pa je čas prireditve 
sovpadal z obdobjem žrebitve kobil, zaradi česar je bila veliko število konj neuporabnih. 
Nekaj je bilo tudi poškodb, nekaj ljudi pa je bilo enostavno neresnih. 
Časa za prepričevanje pa ni bilo več. Na hitro smo nadomestili manjkajoče konjenike in 
se začeli ukvarjati z. drugimi problemi - s privajanjem konj na njihovo vlogo. Zanimivo je. da 
s hojo po asfaltu in gibanjem v množici ljudi nobeden od konj ni imel večjih težav. Živali je 
bilo bolj težko prepričati, da so šle mimo odra z nastopajočimi, ki je pod nogami igralcev 
tako ropotal in škripal, da so se ga konji na daleč izogibali. Svojevrstno fobijo pred temi odri 
je dobil tudi osliček, ki je na generalki padel z enega od teh odrov in so ga morali potem še 
enkrat ocl začetka navajati in prepričevati, da je bil spet pripravljen zlesti nanj. 
Potem pa so bili tu še kostumi. V več slikah so se pojavljale bičarke, ki so se s korobači 
teple po hrbtih in pri tem glasno stokale, konji pa so ob njihovih udarcih in stokih kar 
odskakovali in se dekletom na daleč izogibali. Sčasoma pa so se navadili tudi na [o. tako da 
so se na predstavah bolj zanimali za obiskovalce kakor pa za sodelujoče. 
Nekoliko strahu je bilo tudi pred prvo večerno predstavo, saj postanejo konji v mraku bolj 
pazljivi, s tem pa tudi bolj plašni, in ko se spla.ši eden, mu navadno sledijo vsi njegovi kole 
gi ... Živali pa so nas tudi tokrat presenetile in dokazale, da so se sposobne prilagajati okoli 
ci še veliko bolj, kakor so zatrjevali celo največji optimisti (šlo je za peščico starih konjarjev). 
Kljub temu pa so naše premike vseskozi spremljali varnostniki«, ki smo jih izbrali med tis 
timi konjarji, ki niso sodelovali s konji. Čakali so na vsaki zbirni točki preti odrom, kjer je 
skupina čakala na svoj nastop, in pomagali pri umirjanju morebitnih preveč nervoznih živali. 
Večjega dela menda niso imeli, le eden oil konj se kar ni in ni mogel sprijazniti s svojo 
podobo, ki se je ob odsevu bakle pojavila v izložbenem oknu trgovine na Mestnem trgu. 
•Vsiljivca« je hotel na vsak način prepoditi z brcanjem nazaj, jezdec pa je bil v tistem trenutku 
popolnoma nemočen. Zadevo pa so hitro rešili (še pred koncem prizora) in izložbeno okno 
je ostalo celo. konj in jezdec pa tudi nepoškodovana. 
208 
1775/ IGRALCE) IX SODELIJOČIH 
škofjeloški pasijon je bil zagotovo zalogaj, ki bi se ga z vso previdnostjo lotili tudi najbolj 
rutiniranj filmarji. Množičnost, veliko število konj. predvsem pa različna izšolanost in 
izkušenost konj in jezdecev je namreč dobesedno klicala nesrečo: če pa k temu prištejemo 
se veliko množico gledalcev, bi verjetno marsikdo od projekta v taki obliki odstopil. 
Organizatorji pa so upoštevali naše želje in predloge in dobro poskrbeli za varnost in do 
brobit vseh udeležencev - tako tistih na dveh, kakor tudi na štirih nogah - in tudi gledalcev. 
To sicer ne pomeni, da ne bi bilo mogoče kakšne zadeve izpeljati bolje, vendar pa se moramo 
zasedati, da je bila letošnja uprizoritev nekakšen pilotski model in vse. kar smo počeli, je bil 
nekakšen eksperiment. Glede na to, da je zadeva minila brez poškodb tako med ljudmi kot 
tudi konji, pa lahko rečemo, da nam je eksperiment uspel izredno dobro, o čemer pričajo 
tako zadovoljni gledalci kakor rudi udeleženci, ki so obljubili, da bodo sodelovali tudi pri 
naslednji uprizoritvi. 
Borni B Bogataj. Žiri 
Sodelovanje pri uprizoritvi Škofjeloškega pasijona je bilo zame izziv in posebno doživetje 
\ več pogledih. Najprej imam v mislih spoznavanje novih ljudi in pridobivanje novih izkušenj. 
Vaje so sicer potekale ločeno po prizorih, kjer so bili moji soigralci prijatelji iz igralske skupine 
Scena- iz Železnikov, zato je bilo prav nekaj zadnjih vaj, ko smo se zbrali vsi igralci in sta 
tisti najlepših. Toliko ljudi, pripravljenih na ta enkratni dogodek z. željo in voljo predstaviti se 
publiki — takšno vzdušje te enostavno ne pusti ravnodušnega! 
In zagotovo smo vsi sodelujoči bogatejši vsaj za eno izkušnjo. Včasih se mi je zdelo, da si' 
svojih vlog učimo na malce pregrob način, na ravni, ki ji kot amaterski igralci nismo dorasli. 
Vsekakor sta Marjan in Metoda skušala iz nas izvabiti največ, kar znamo. Glede na končni 
rezultat jima je to več kot očitno uspelo. 
Moja vloga je bila vloga Marije v 1". prizoru z naslovom Marija sedem žalosti. Strah, trema, 
izziv? Vse to in pa tisoč misli, na kakšen način se najbolje vživeti v lik Matere Božje, mi je be 
galo po glavi. Svoja občutenja sem skušala čim bolj združiti z navodili Marjana in Metode, malce 
pa so k moji igri pripomogli tudi močni reflektorji, ki so nevede spodbudili nekaj mojih solz. 
In navsezadnje - Škofjeloški pasijon je bil zame dogodek še iz čisto preprostega razloga: 
ker rada igram, ker ljubim napetost, preden stopim na odrske deske, ker strašansko uživam 
v igri in odzivu zadovoljne publike. 
Zato je jasno, da pri naslednji uprizoritvi Pasijona ne bom manjkala1 
Janja Raje. Železniki 
Škofjeločani in pasijon 
Že pred leti je včasih pri kakšni debati beseda nanesla na to. da bi bilo treba pripravili up 
rizoritev Škofjeloškega pasijona. Zares pa se je začelo, ko je škofjeloški občinski svet leta 1998 
izglasoval sklep za začetek priprav. Režiserja Marjana Kokalja sem spoznala že kako leto in 
pol pred uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona. Oglasil se je pri nas doma, z navdušenjem nam 
je pokazal ideje o posameznih prizorih. S svojo neverjetno energijo me je navdušil. Pričela 
sem razmišljali, na kakšen način bi lahko tudi jaz sodelovala pri tako velikem in pomemb 
nem projektu za naše tisočletno mesto. Pri Prosvetnem društvu Sotočje Škofja Loka. kjer sem 
vključena, sem se ponudila za iskanje igralcev in statistov za dva prizora, katerih pripravo je 
prevzelo naše društvo. V veliko korist mi je bilo. da poznam zelo veliko someščanov in 
okoličanov. Tako sem se obrnila na vse. za katere sem upala, tla bi mogli in bili pripravljeni 
sodelovati. Misliti je bilo treba na to. da bo kar nekaj vaj in uprizoritev. Morala sem izbirati 
ljudi, ki bi bili pripravljeni in primerni ter bi si mogli vzeti toliko časa. Telefon se je izkazal 
za izvrsten pripomoček. Vsakemu vprašanemu je bilo treba najprej podrobno obrazložiti, kaj 
sploh je Škofjeloški pasijon in kako bo uprizoritev izgledala ter koliko bo vaj in priprav. 
Nekateri so takoj z navdušenjem potrdili svoje sodelovanje, drugi so si vzeli čas za premis 
lek, spet tretji so iz raznih vzrokov sodelovanje odklonili. V začetku je bilo pri ljudeh nekaj 
nezaupanja, češ. pa misliš, tla bo to sploh uspelo. Kasneje, ko se je pričelo o Pasijonu go 
vorili tudi v medijih, pa so se ljudje vedno bolj navduševali. Ko pa sem imela nabrano že sko-
209 
I.OŠKl RAZGLEDI 46 
raj celotno ekipo, pa so se ljudje pričeli že ponujati. Niso bili redki, ki so sami poklicali in 
vprašali, če se lahko kako vključijo. Za prizora, ki jih je prevzelo Prosvetno društvo Sotočje 
Škofja Loka. je bilo treba zbrati 95 ljudi. Ker sta imeli neki drugi društvi težave pri pridobi 
vanju ljudi, sem priskočila na pomoč še njim. Člani našega društva in tudi nekateri drugi so 
mi pomagali z idejami, koga še lahko povabim. Kot ste gotovo že zasledili, bo prihodnje leto 
pasijon spet uprizorjen. Vsakega doslej nastopajočega sem ponovno povprašala, če želi še 
naprej sodelovati, pa so mi samo trije odrekli, hkrati pa sem dobila že nekaj novih, ki so se 
sami ponudili. Pri delu za Pasijon me je zelo razveselilo dejstvo, da je v ljudeh še priprav 
ljenost za sodelovanje in čut za našo skupnost in naše kulturno izročilo. Pri Pasijonu so sode 
lovali mladi in stari, med njimi pa so se skovala prava prijateljstva. Nekatere skupine oziro 
ma prizori so pozneje prirejali celo srečanja: na nekatera sem bila povabljena. Nastopajoči 
smo bili kol velika družina. To se je prav gotovo pokazalo na družabnem srečanju po prire 
ditvi, kjer smo se zbrali skoraj vsi sodelujoči. Vsi po vrsti smo z navdušenjem govorili o svo 
jih vtisih in doživetjih in izrazili željo za ponovne uprizoritve Pasijona. 
Marija Krajnik, Škofja Laka 
Menihov i zapiski 
Kako oceniti, kakšno stališče velja zavzeti do vnovične uprizoritve Škofjeloškega pasijona 
na samem pragu milenijske histerije. Mar gre res za ekshumacijo drevne, že scela pozabljene 
katoliške moralke. po novem vpete v bojni voz akttialne vseslovenske rekatolizaeije, kakor 
bi se nemara glasila skrajno cinična argumentacija? In ali ni morda šlo celo za tisti poslednji 
klic k pokori in spreobrnjenju, preden nas. saj veste, v letu 2000 vseh skupaj ne pogubi že 
davno zapovedani fatalistični orakelj ... 
Ja, seveda Pasijon je računal tudi s temi in jih je kar se le da zvito privabil med publikum 
že to pomlad, kajti v prihodnjem letu. bi na njih udeležbo pač ne mogel več računati! 
Toda Pasijon je bil v tem letu tudi zagotovo najbolj uspeli, ullimativni postmodernistični 
performans daleč na okoli. Spektakel, ki je v vseh svojih razsežnostih hkrati lahko mistični 
religiozni inislerij, razkošna historično-etnološka parada ali vrhunski freak-shovv tako fasci-
nantnih božanskih kot najbolj zavrženih diaboličnih kreatur. Ja, performans, ki šarmira s 
kleno arhaičostjo govorice in njeno narečno robustnostjo kakor tudi s hipnotično eteričnos-
tjo ljudskega petja. Že dolgo, ne vem če sploh kdaj. nisem na enem mestu uzrl tako pestre 
ga in raznovrstnega avditorija! Hej, kot da je baročni kolorit spektakla skupaj z omamnimi 
vonji medenega kloštergajsta, kašaste godlje in loških smojk ustvaril magični štimung, ki je 
pobožne stare mamke, anemične državne sekretarke, tiste hecne rejverje, pa kritične razum 
nike in nedefinirane ostale napravil za prav pozorne ude neke posvečene skupnosti! 
Resnično, če kdaj, potem je ravno v tistih pomladnih dneh Loka preživljala svoj veliki živopis-
ni (multi)kultumi vrhunec. Ta avtentični, avtohtoni spektakel. ki mu v širši okolici ni para, jo 
je na imaginarnem kulturnem zemljevidu Slovenije vrnil med žive. In to je dobro. Ta spom 
ladanska procesija veličastno naznanja začetek karnevalske sezone, ki se ob letu zaključi s 
Severjevo slovestnostjo, vmes, med letom, pa jo nekako zapolnjujejo predstave domačega 
Odra. Ja. je morda končno napočil čas, da si Loka na osnovni doseženih rezultatov izbori tu 
di svoj veliki, imenitni, prestižni gledališki festival? Šur. skrajni čas je že. Kdo je že tisti, ki je 
nekoč dejal, da bi rad videl Loko. podobno Salzburgu?! 
Jernej Tavčar. Škofja Loka 
210