Natisov 15.000. „5tajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo: za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; n Nemčijo slane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je-pla-čati naprej. Posamezne Stev.se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-Bištvc se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— 1/. za za V« za »/• za '/i za V. za Ve. strani K 40 — strani K 20 — strani K strani K strani K strani K 10 — 5 — 250 Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stey. 7. V Ptuju v nedeljo dne 14. februarja 1915. XVI. letnik. vetovna vojska Lepo naše napredovanje v Karpatih, na Gališkem in Poljskem. -Nemške zmage na celi črti. — Morje pod vlado nemških čolnov. X, Cesar Franc Jožef I. svojim zvestim narodom. K.-B. Dunaj, 5. februarja. Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je najmilostnejše izdalo sledeče Najvišje lastnoročno pismo : Ljubi grof Stiirgkh ! Ozirajoč ee na polletno dobo, v kateri sto-4imo v po fovražnih nemenih naših. .nasprotnikov nam vsiljenem boju, se spominjam s hvaležnim srcem razveseljive požrtvovalnosti, ki bo jo dokazali Moji zvesti narodi v tem težavnem času. Preveti z dostojnim, resnim zaupanjem so pokazali, da so popolnoma kes velikim zahtevam sedanjega časa, iznova so sijajno dokazali svoje stare izkazane državljanske čednosti, ker bo s plemenito radovoljnoetjo poslali pod zastave svoje sinove, res so se modro prilagodili potrebščinam vojne dobe in ker požrtvovalno skrbe za žrtve vojske. Ta dobrodejna izkušnja ojačuje Moje prepričanje, ki je v zaupanju na junaške čine zopet slavno preizkušene vrlosti Moje obrambne sile trdno utemeljeno. Pod vodstvom Moje vlade, ki se v stremljenju, da se vse moči postavijo v službo nam vsem skupnega smotra, prej ko slej vjema z Mojo ogrsko vlado, bo prebivalstvo tudi nadalje s premoženjem in s krvjo trdno stalo na strani ljubljene domovine. Prepričan sem, da boste po končani vojski, katere težka bremena ste z veseljem odločeni, da jih prenašate do konca, v s pomočjo Vsegamogočnega priborenem miru poplačani za vse težave, trpljenja in nevarnosti zvesto in vztrajno izvojevanega boja. Naročam Vam, da to z izrazom Mojega najtoplejšega priznanja in Moje zahvale naznanite prebivalstvu. Dunaj, 4. februarja 1915. Franc Jožef 1. r. Stiirgh 1. r. Avstrijsko poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 9. februarja. Uradno se je danes opoludne razglašalo: Na Poljskem in v zahodni Galiciji nobene spremembe. Boj s topovi. V' gozdni pokrajini posrečilo se je včeraj popoldne zvezanim vojašttom, zavzeti po večdnevnih bojih neki, od Rusov trdovratno hranjeni kraj severno sedla V o 1 o v e c. Napravili so meogo vjetnikov in zaplenili mnogo streliva ter vojnega materijala. Ob ostali fronti v Karpatih hudi boji. V zahodnem oddelku so se izjalovili razni ruski napadi; pri temu padlo je v naše roke 340 vjetnikov in 3 strojne puške. T B u k o v i n i napredujemo nadalje. Zasedli šibo W a m o. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H o f e r, fml. Najogromnejša bitka svetovne zgodovine. jSecolo" poroča: Najogromnejša bitka, kar jih pozna svetovna zgodovina, vrši se sedaj med V i s 1 o, R a w k o in Karpati. Nemci so se le navidezno k nazadovanju v fronti Rawka- Bzura odločili, da se na drugem kraju Visle okrepčajo, kjer imajo zdaj 10 svežih armadnih korov, da izvršijo v trdnih masah z grozovito močjo svoje napade, podpirani od težke artiljerije. Obenem napredujejo z vso močjo avstro-ogrski vojaki in trije nemški kori proti ruskemu centrumu v Karpatih ter skušajo dolino Stryja zavesti, kjer se bode bržkone odločilna bitka vršila. Naše prodiranje v Bukovini. — Nadaljnih 4000 Rusov vjetih. Dunaj, 5. februarja. Uradno se rai Na Poljskem in v zahodni Galiciji je položaj neizpremenjen. Napadi, katere Rusi na posameznih točkah vsak dsn ponavljajo, se ponesrečijo z najtežjimi izgubami za sovražnika. V gozdnatem gorovju naši napadi napredujejo. Ruska ofenziva v Bukovini je dospela do srede januarja v gornjo dolino Moldave. Nadaljnje prodiranje tu zastavljenih močnejših sovražnih sil čez Karpate so ustavile naše postojanke pri Jakobeniju in Kirlibabi. V večdnevnih napadih je poskušal sovražnik dne 20. januarja zlomiti odpor čet, ki so branile glavne prehode. Ker so se vsi poskusi, noskočiti naše postojanke na višinah, izjalovili in so nekatere naših čet same prešle v ofenzivo in 22. januarja iztrgale sovražniku Kirlibabo, so se Rasi naslednje dni s svojimi glavnimi silami umaknili v smeri proti Kimpolango in Moldavi, kjer so se ustavili. Zadnje dni so se pa pričeli novi boji. Naše čete, ki so morale premagati velike trenske in vremenske težkoč.', so vdrle v dolino Moldave, vrgle tam se nahajajočega sovražnika nazaj in vzele Izvor, kraj Moldavo in Breazo. Število v karpatskih bojih vjetih Rusov se je zvišalo za nadaljnih 4000 moč. Namestnik šefa generalštaba : pl. Hofer, fml. Avstrijsko poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 8. februarja. Uradno se razglaša: V splošni situaciji naRusko-Poljskem in v vzhodni Galiciji se ni ničesar spremenilo. Naša težka artiljerija ob Dana j ecu obstreljevala je pri dobrih vidnih razmerah uspešno prostor pri T a r n o w a in je dosegla tudi proti živim ciljem vidno dobri vpliv. V Karpatih se je tudi včeraj povsod borilo. V nadaljnem prodiranju v Bukovini došle so lastne kolone zgornjo Suezawo-dolino in so vjele 400 sovražnikov. Namestnik šefa generalštaba: pl. Hofer, fml. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. — Nadaljevanje bojev v Karpatih in Bukovini. K.-B. Dunaj, 8. februarja. Uradno se danes opoldne poroča: Na celi karpatni bojni črti in v Bukovini se še vedno bojujejo. Položaj na Poljskem in v zahodni Galiciji je neizpremenjen. Neki ruski ponočni napad pri Lopuszni je bil odbit. Namestnik šefa generalštaba: pl. Hofer, fml. — 2 — Btraschill'ova grenoica is zelenjava -,!.« wflnill 9a?011^V je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših gUT*! ■ ■ HI ■! 2fi«»t9I\0«Slir in iujbo!j nspeSnih korenin. StvanobžlTova rronolo* la malarija« vsled tega priinano najboljii ialodec okrepenJo5i prebavni liker. Naše čete vkorakale v Kimpolang. K.-B. Dunaj, 7. februarja. Uradno se poroča: Položaj na Rusko-Poljskem in v Galiciji je neizpremenjen. Na karpatski bojni črti se bijejo hudi boji. V južni Bukovini naše čete nspešno napredujejo, Rusi se povsod umikajo. Včeraj se je javilo, da je bilo vjetih KJOO vjetnikov. Zaplenila se je velika množina vojnega materiala. Popoldne so med velikim veseljem prebivalstva vkorakale naše čete v Kimpolung. Namestnik šefa generalštaba: pl. H o f e r, fml. Nemško uradno poročilo. — Odbiti ruski napadi. — Nemci vjeli od 1. februarja nad 6000 Rlisov. B e r o 1 i n , 5. februarja. Veliki glavni stan: Na vzhodnoprnski meji so bili ponovljeni napadi Rnsov južno od reke Memel odbiti. Prav-tako so se ponesrečili ruski napadi proti naši na novo jzvojevani postojanki vzhodno od Bo-limowa. Število tam vjetih sovražnikov znaša od 1. februarja v celoti 26 častnikov in približno 6000 mož. Najvišje armadno vodstvo. Sveta vojna v vsej Afriki razglašena. K.-B. Konstantinopel, 9. februarja. Neki sorodnik šajha Senussijev, Said Ali Halil, ki je tn-sem dospel, izjavil je v nekem pogovoru, da so takoj, ko se je fetvo (naznanilo) o džihadu (sveti vojni) v Afriki razglasilo, se vsi Turki s Senussijem na pot podali, med njimi tndi mnogo tnneških ter algerskih vojakov. N a-z n a n i 1 o o sveti vojni je že po vsej Afriki razglašeno. Said ali Halil je potrdil vesti o prvih uspehih Senussijev. Bolni napljntih „> Šanaforij . Hofacker {030^1 S raje ra ko ^ Prospe Wj Bitka pri Limanovi-Lapanowu. (Iz vojnega poročevalskega stana). Uvod. Ko je ob začetku vojne šlo za to, kako in kakšna naj bodo uradna poročila o vojnih dogodkih, se je moralo določiti kot pravec načelo, da se o dogodkih pooročaj stvarno in neolep-šano, toda z onimi omejitvami, ki bi izključevale vsako možnost, da bi se sovražnik okoristil s podatki in mogel iz njih sklepati o nadaljnih operacijah. Iz tega razloga eo se mogli večkrat veliki uspehi našega orožja le kratko in zakasnelo omeniti. Enake omejitve so morale veljati tudi za članke vojaške vsebine v časopisju. Sicer se je pa naše domoljubno časopisje s pravim patrijo-tičnim čustvom vsak čas rado oziralo na to zahtevo* Sedaj so ti oziri za marsikatere minole dogodke postali brezpomembni ter je mogoče objaviti natančnejše opise posameznih oddelkov in dogodkov te vojne. Gotove stvari se vsekakor tudi sedaj ne morejo podati brez vsakega pridržka in popolnoma neprikrite. Pozabiti tudi ne smemo, daje na bojišču na razpolago razmeroma le nezadosten material. Grafične pomočke je treba opustiti, ker bi splošno objavo bistveno otežili. O-peracije se dado na podlagi zemljevida lahko zasledovati. Več vzrokov govori za to, da se kot prvi primer sistematičnega opisa izbere decemberska bitka v zapadni Galiciji, ki je zvezana s krajevnima imenoma Limanova in Lapanov. Ta bitka je zadnji, oziroma najnovejši zaključeni boj ve- likega sloga, ki eo ga izvojevale naše čete in spomin nanj je na podlagi dnevnih poročil še živ. Z uspehi zaveznikov pri Limanovi-Lapanowu na jugu, pri Lodzu in ob Bzuri na aeveru so bile ruske vojaške mase, ki so se grozeče valile proti zapadni Galiciji in vzhodni Nemčiji, nazaj vržene. Spričo upov trosporazuma, ki jih je stavil na ponosno napovedano rnsko ofenzivo, morda ni pretirano, če smatramo one zmage našega in nemškega orožja kot srečno prestano krizo sedanje svetovne vojne. Končno je ravno opis ljutih decembrskih bojev v zapadni ftaliciji posebno primeren, da narodom v monarhiji predoči, koliko žrtvujejo naši vrli vojaki v zvestem orožnem bratstvu s svojimi nemškimi tovariši za veliko skupno stvar: kako po cele tedne, skoraj noč in dan v boju, voljno prenašajo največje težave in pomanjkanje, kljubnjejo vaem nevarnostim in strahotam, kako z nadčloveškim naporom vseh sil premagujejo zahteve moderne vojne, katerih preje nihče niti slatil ni, jn kako vedo za svojo domovino jnnaško zmagati ali umreti. V tem smislu naj se sprejme naslednji opis, ki naj obenem pokaže, pred kako težke naloge in položaje, polne izprememb, je bilo postavljeno vodstvo. Položaj v novembru in načrt za ofenzivo . v zapadni Galiciji. Nevemberski dogodki so povzročili kakih 100 km široko vrzel v obojestranski vojni fronti. Medtem namreč, ko je osma ruska armada generala Brusilova z zapadnim krilom sledila našim četam, ki so se umaknile čez Karpate, v smeri proti Bartfi, je tretja ruska armada generala Radka Dimitrijeva prodirala proti zapadu ter z znatnimi silami posegla v boj severno od Visle; do 27. novembra zvečer je ta armada z IX. in XI. zborom prodrla približno do črte La-panow-Niepomelice. to je blizu naših pripravljenih postojank pri Dobczycah in Vielizki. Tu je imela skupina fcm. Ljnbičida, ki se je bila med neprestanimi boji korakoma umaknila in je bila sedaj znova v stiku z ruskimi prednjimi četami nalogo, da zadrži nadaljno prodiranje vrzeli na fronti zavaroval podmaršal baron Nagy z močnejšo artiljerijo in poljskimi legijonarji s tem, da je pri Dobri proti Limanovi prodirajoči raski konjenici zaprl prehode. V soglasju z Ljubičičevo skupino so se glavne sile armade Nj. c. in kr. visokosti generala pehote nadvojvode Jožefa Ferdinanda, ki so bile v svrho, da razbremene našo fronto na južnem Poljskem, napravile iz Krakova sunek proti severovzhodu, po trdih bojih z deli 3. ruske armade, ki so bili prekoračili Vislo, in z z močnimi silami 9. ruske armade — umaknile s severnega brega Visle v trdnjaveko območje. Iz tega položaja je izviral sklep armadnega vodstva, da se močne Bile nadvojvodove armade ter prihajajoča nemška ojačenja po železnioi premaknejo v prostor Cbabowka-Jordanow ter z Boji za Taršavo. Z ozirom na naša uradna poročila o gigantovekih bojih združenih nemških in avstro-ogrskih armad zoper Ruse in zlasti za trdnjavo Varšavo, prinašamo danes mali zemljevid z okolico Varšave, ki bode gotovo cenjene čitatelje zanimal. njimi nepričakovano od juga napade sovražnik,] ki je prodrl v zapadno Galicijo. Ta eklep je dovedel do bitke pri Limas wi Lupown. Ofenziva čez Lapanovv do krize pri Limanovi dne 8. decembra. Že 28. novembra so dospeli v Chabowko ] prvi transporti. V smislu višjih namenov je dobil podmar- j šal Roth v Krakovu dne 29. novembra nalog, da z njemu podrejenimi silami ter z nemškimi četami, ki jim je poveljeval generalni poročnik] pl. Besser, čez Jordanow Chsbowko-Mazano Dol-I no od strani napade sovražnika, ki je prodiral] proti Ljubičičevi skupini. Medtem se je znatna sovražna konjenica, ki je nastopala proti skupini Nagy, ojačila še z infanterijo. Podmaršal baron pl. Nagy je mogel dne 28. novembra odbiti še vse napade pri Dobri, naslednji dan pa je bil prisiljen pomak- i niti se nazaj v novo postojanko pri Kasini-Wielki in južno od nje; to postojanko je mogel držati tudi še 30. novembra. Tega dne so prvi oddelki po železnici došlih ] sil dospeli do Mszane Dolne. Da bi se mogel z močnim in kolikor mogoče naprej potisnjenim desnim krilom napraviti sunek približno v splošni smeri od Tymbarka proti Bochniji, se je morala edina, od končne železniške postaje v Tymbark vodeča cesta očistiti sovražnika. V to svrho so dne 1. decembra nižjeav-strijske in moravske domobranske čete od Ka-eine Wielke pr^ti severu posegle v boj, v katerem se je vrla konjenica bila peš. Dne 2. decembra opoldne je prišla s sovražnikom v stik tudi liuška infanterijska divizija, in sicer zapadno od Dobre; sovražnik se je jel umikati na gole, strmo proti jugu padajoče višine severno od navedenega kraja in železnice. Pozno zvečer je bila cesta do Dobre očiščena Rusov, prostor pri Tymbarku pa še vedno v sovražnih ro-kah. Da bi se ta prostor hitro csvojil in s tem na obeh straneh ceste proti Skrzydlni v severni smeri napadajočim četam zagotovile dopolnitve in da se nove, po železnici dospevajoče čete lahko pomaknejo naprej, so se nanovo došle tirolske čete dne 3. decembra razpostavile od Dobre ob cesti in dalje južno čez Slopnice k napadu na Tymbark. Zvečer je bil sovražnik pregnan in cesta do križišča severnozapadno od Limancvve v naši posesti. Vsled odločnega nastopa in hitrega delovanja naših čet so se mogle zadnje sile nemških čet, katerih prvi deli so dne 3. decembra mar-širali do Dobre, voziti do Mszane Dolne; na-daljna preložitev končne postaje, na primer v Dobro ali Tymbark, je bila iz železnično-tehnič-nih razlogov za enkrat še nemogoča. Dne 3. in 4. decembra so avstroogrske sile v severni smeri pridobivale vedno več ozemlja in po trdih bojih dospele blizu kraja Zbydniow, ki leži kake 3 km. južno od Lapanowa, in do Karfe zu den ffampfen vor Wsrschai/. 08 možnih pripravljenih sovražnikovih postojank pri Krzeslawicah. Hrabri pešpolki iz Zgornje Avstrije in Sol-negraškega ter v tesni zvezi z njimi boreči se vrli tirolski cesarski strelci so morali ob tem prodiranju premagati posebno ljut odpor. Vedno mova bo bo Rusi postavili v bran in imeli pri tem večkrat ogcdnost, da so stali višje nego naši: našim silovitim napadom se pa v celem 10 km dolgem prodiralnem pasu, ki so ga 3. in i decembra premerile naše čete, nikjer niso mogli delj časa ustavljati. Da se ve prav ceniti že te boje, treba po-isliti, da bo bile čete, ki so se tu borile, v drogi polovici novembia sevemo cd Krakova noi in dan v resni bitki. Nsjprej so naskočili sovražnika z ono hrabrostjo, ki je po izjavah vjetih rnekih častnikov niti pri Japoncih ni bilo najti; potem eo priborjeno ozemlje žilavo branili proti novemu sovražniku; nato so na povelje z neomajljivim pogumom, da, zmage gotovi odšli s fronte, in sicer naravnost na vlak, in kaker hitro so dospeli z vlaka. Šli takoj zopet v boj. Tako je vrlo moštvo že ob začetka nove bitke imelo za seboj silne napore in najtežje izgube. Zavest pa, da gre stvar zopet naprej, jim je dala vse drugo pozabiti in jih nav-daševala k novim delom. Od nemških vojnih čet generalnega poročnika )il. Besserja je due 4. decembra en polk po krepkem maišu dospel v prostor severno-vzbodno od Rtegocine, neki drug jo v stiku z našo kavalerijo stopil v boj severno od tega kraja; ostalo sile so se pomikale zadaj do Mlynne. Pomikanje cele skupine podmaršala Rotha Da edini, dvigajoči se in nadajoči, močno zle-deneli cesti in potem z okretom na levo pot v zimsko pogorje, je bilo zlasti za artiljerijo in številne trene združeno z velikimi težavami, ki jih je pa veselo in energično sodelovanje vseh srečno zmagalo. Uspeh bojev od 2. do vključno 4. decembra je bil ta, da so proti četam Rotbove skupine, ki so napadale cd juga, stale nasproti približno 2—3 konjeniške divizije z več pehotnimi bataljoni, južno od Krzeslawic pač tudi močnejše infanterijske sile. Iz okolice Novega Sandeca so prihajala nasprotujoča si poročila: enkrat se je reklo, da stojita ondi ena pehotna in ena ka-valerijska divizija, potem pa zopet, da je le nekaj bataljonov in škadronov. Vojno vodstvo ni prezrlo, da je sovražnik pred fronto Baše karpatske armade umaknil oddelke, ki so bili pomaknjeni naprej do Hertnek-Lofalu, in jih namestil na postojanki bliže Barifa. Ker so tudi druga znamenja kazala, da so ee morda izvršile premaknitve ruske 8. armade proti zapadu, približno v smeri proti Novema Sandecu, se je brez odloga uvedel transport nadaljnih sil iz Krakova v Tymbark. Sovražnikov sunek od Novega Sandeca bi bil za Rothovo skupino lahko postal jako nevaren. Kljub temu se je v tej smeri odposlala iz_/f(ovega trga le kavalerija in čez Limanovo oddelek vseh vrst orožja, da bi se tako ne izgubilo preveč moči za glavno nalogo: za obkolitev v severni smeri. Tako je bilo tudi mogoče, da se je pretežna sila razpoložljivo konjenice pred vzhoduim krilom Rothove skupine pognala naprej proti Bochniji, da napravi sovražniku čim več škode. Vsekakor je morala ta konjenica 4. decembra pri Bregocini sprejeti boj in s svojimi maloštevilnimi četami potem ni mogla več izpolnjevati dalekosežnih nalog. Da so tu že — 3 — ta dan posegle v boj nemške čete, je bilo že omenjeno. Za tajnost in prikritje cele operacije, katere uspeh je bil bistveno odvisen od presene-titve, se je vse mogcče storilo. Kljub temu se zdi, da je razširjena ruska špijonaža izdala prodiranje Rothove skupino; kajti že 2. in 3. decembra je bilo v dotičnih smerah opaziti ruske poizvedovalne letalce Dne 3. decembra se nam je posrečilo prestreči podrobno naznanilo ruskega poročevalskega oddelka o prodiranju naših in zlasti nemških čet; to je po vsej priliki povzročilo, da se je pri sovražnem armadnem vodstvu zavleklo pravo spoznanje preteči nevarnosti. Boji južno od Krzeslawic ponoči od 3. na 4. decembra so pokazali, da je stal sovražnik tu, še s fronto proti zapada in bil v južni smeri le malo zavarovan. Šel tekom naslednjega dne (4. dec.) so Rusi proti jugu postavili v boj znatnejša ojačenja. Dne 5 decembra je skupina podmaršala Rotha nadaljevala prodiranje v severni smeri proti cesti Boehnia-Gdow. Ob jutranjem svitu je generallajtnant pl. Besser na desnem krilu začel napadati. V ljutih bajonetnih naskokih in krajevnih bojih so nemške čete vrgle sovražnika iz vseh njegovih postojank in na vzhodnem krila zavarovane po naši konjenici, prodrle do Stradomke — tako se imenuje tudi potek, ki teče od Rajbrota proti zapadu, a na oridejanem preglednem zemljevidu ni opisen. — Dalje proti zapadu so Tirolci vrgli nazaj močne ruske čete, ki so prodirale k protinapada od Lampanowa sem. Z njimi v stika stoječa linška divizija je na levo kljub koncentričnemu in krilnemu ognju sovražne artiljerije polagoma napredovala in podpirala domobranstvo, ki je prodiralo proti izredno močnim postojankam južno od Krzeslawic. Pri Wisnicwi se je pridruževala skupina fcm. Ljubičiča. Med tem ko je tako okret proti severa med trdimi boji napredoval in nam prinesel več tisoč vjetnikov, so postajale razmere pri Novem Sandecu težavnejše. Tjekaj odposlani oddelek vseh vrst orožja je še pred svojim ciljem .zadel na močnejšo, od Giybowa korakajočo sovražno pehoto ter se po kratkem, trdem boju umaknil na višine vzhodno od Kanine na obeh straneh ceste Novi- Sandec-Limanova. Tudi od Novega trga proti Novemu Sandecu poslana kavalerija in iz po-pradske dolino čez Stari Sandec prodirajoči oddelek nista mogla več prodreti. Brez ozira na te dogodke je podmaršal Roth z vs3 silo nadaljeval sunek proti severu. Ponoči na 6. decembra so se osvojile ruske postojanko južno od Krzeslawic; dopoldne se je sovražnik pred Ljubičičevo skupino, katere južno krila je bilo istotako pridobilo tal, umikal na celi črti. Pred levim krilom in v središča Rothove skupine, so se Rusi umikali le na posameznih točkah; proti desnemu krila so pa vrgli znatna ojačenja, očividno z namenom, da bi izjalovili sunek proti njihovi nmikalni črti. Med tem je bil oddelek, ki je kril fronto proti Novemu Sandecu, znova napaden, od obeh strani prijet in potisnjen nazaj. Vsled tega so hitro zbrane domobranske čete vzhodno od Li-manove napravile zadnjo močno postojanko, za katero so jim potrebno bodečo žico vozili na avtomobilih. Popoldne se je na podlagi izjav vjetih ruskih vojakov za gotovo zvedelo, da so deli osmega roškega armadnega zbora, ki so prišli od Karpatov, dospeli v prostor pri Novem Sandeca. Ta vest je povzročila, dasi je nasprotovala naznanilom letalcev, da se je pospešil železniški transport čet, da se je končna postaja pomaknila v Tymbaik in izdalo povelje, da dospele čete nemudoma odrinejo v Lymanowo. V odseku Stradomka severno od Bregocine so Nemci proti močnejšim, od severa in vzhoda prihajajočim ruskim silam počasi pridobivali tla; proti večera so predrli čez nižino, zavzeli nekaj višin severno od potoka in vjeli mnogo sovražnikov. Ob njihovem desnem boku je naša kavalerija skušala zadržati sovražno infanterijo, prihajajočo čez višine pri Tymovi in Lipnici, ki je nameravala Nemce zajeti. Hrabrim jezdecem ae je posrečilo, da bo v že vajenem pehotnem boja notri do popoldanskih nr zadržavali prodiranje sovražnika. Ko so pa iz smeri od Cze-howa jele prodirati nove nasprotne sile, ki so prejele našo konjenico od strani in za hrbtom, se je morala po junaškem požrtvovanju in težkih žrtvah umakniti iz boja. Na svojem umikanju je zvedela, da je tudi Jakobkowice zasedel močan sovražnik in da eo fine verlassene Franzosische Stellung ittArqonnsrwzfa'r Boji v Argon ah. V Argonskem gorovja bijejo Nemci grozovite boje zoper francosko armado. Tam se gre za vsako posamezno postojanko, za vsako ped zemlje. Naša današnja slika kaže eno teh postojank, ki so jo Francozi vsled nemškega naskoka morali izprazniti. Nemška artiljerija je to postojanko že popreje porušila. V ospredja na desni strani se vidi mrliče padlih Francozov. Veliki sovražniki. Naše telo ima celo množino sovražnikov, telikih in majhnih, proti katerim se mora stalno boriti, da si ugotovi pravico do obstanka. Sovražniki človeškega telesa so mraz, veter, prepih, sneg, dež itd., ki skoro vsak dan v velikih množicah navaljujejo na človeka. Seveda je modra previdnost napravila naše telo odporno pa vendar so tem xelikim sovražnikom čaBih posreči, da nas zadenejo na nezavarovanih mestih, da nam zapuste spomin. Tak spomin nosimo n. pr. katerikrat v obliki kašlja, hri-pavesti, bolečin v vratu, revmatičnih bolečin itd. prav dolgo seboj, ako ga ne odstranimo zopet s Fellerjevim, bolečine tolažečim ^rastlinskim esenčnim flaidom z znamko „Elsa fluid." Pri bolečinah v vratu, težkem požiranju, influenci, hripavosti, zaslezenju in praskanja v vratu se je izkazal za elez razkrajajoče, kašelj blažeče in antikataralično sredstvo. Tudi za druge bolečine zanesljivo pomaga. Gospod Anton Kororsi, gozdar v Farra-csisfalva, pošta Kurtya, nam piše: BŽe osem let rabim Vaš „E'safiaid" proti različnim bolečinam in težkočam, ki se pojavljajo pri meni kot gozdarja, in se imam za obnovitev svojih moči in za svoje zdravje zahvaliti samotemu izbornemu domačemu z.iravilu." Zanimivo je tudi to le pisanje : „Ko sem izgubil že vsako upanje, mi je bilo z Vašim „Elsa-flaidom" mogoče odstraniti bolečine v prsih, slabo prebavo, malokrvnost in splošno onemoglost, na kateri sem trpel več let ia me veseli, da Vam morem to sporočiti. Mihael Szebi s. t., Csatad." Ker 12 steklenic tega preiskušenega domačega zdravila stane samo 6 K franko, naj bi ga vsak naših bralcev naročil pri lekarnarja E. V. Foller, Stubica, Elsatrg št. 241 (Hrvatsko). . . . beezi. — 4 roške sile vseh vist orožja pri Zbyszicah prekoračile Dnnajec. Tako je bilo našim škadronom umikanje na cesti Tymowa Jakobkowice odrezano"; Čez težke gorske poti so morali v temni noči odriniti proti zapadu, da S3 zjutraj 7. decembra zbero v okolici Pisarzowe. Ker so nemške čete v nočnem napadu v smeri cestnega križišča južno od Wisnicza uporabile skoro vse rezerve in so njihovo desno krilu pri Rajbrotu krili samo še dragonci št. 6 in pa slab pehotni oddelek drugih kavalerijskih polkov, je postal položaj na tem krilu kritičen. Zato so dobile čete, ki so že dospele v Lima-nowo, nalog, da čez Mlynno odrinejo na višine južno od Rajbrota, da tam v stiku z dragonci št. 6 krijejo hrbet in krilo nemških čet. Levo od njih je prodiranje proti Lapanowa dne 6. decembra le malo napredovalo. Jugoza-padno od tega kraja so naše čete v neprestanem boju prodrle do stradomske nižine; čez Krzeslawice prodirajoče čete so popoldne prekoračile potok in zasedle severno obrežne višine. Z njimi v zvezi stoječa Ljubičičeva skupina je sledila umikajočemu se sovražniku v severnozahodni smeri do višine pri Dobczicah. Dne 5. in 6. decembra vojnemu vodstvu došla naznanila so potrdila, da poteza sovražnik močne sile iz karpatske fronte in jih pomika na vzhodno krilu nadvojvodove armade. Sedaj je šlo zato, da se tu grozeča obkolitev z odposlat-vijo novih čet v Tymbark, ki so se mogle vzeti iz bojne fronte severnozapadno od Krakova, prepreči. Vrhu tega je dobila južno v Karpatih stoječa armada generala pl. Boroeviča, ki je že bila s sovražnikom v ostrem stiku, povelje, da 8. decembra izvede splošen napad; na njenem zapadnem krilu, pri Luboteny v popradski dolini, se je pa s pomočjo železnice zbrala nova krepka skupina, ki je bila določena za prodiranje proti Novemu Sandecu. Podmaršal Roth je po ugodnih uspehih dotedanjih bojev dne 7. decembra odredil zasledovanje sovražnika, da bi se čim preje dosegla cesta Gduw-Bochuia ali da bi se vsaj mogla z artiljerijo obstreljevati. Po dosegi rabe naj bi doslej proti severu prodirajoče levo krila njegove skupine izvedlo okret proti vzhodu v smeri proti Wisniczu. Deli Ljubičičeve skupine, katerih bojna fronta se je vsled prodiranja armade iz dveh front znatno zožila, so se odpcslali proti Lapanowu in podredili podmaršalu Rothu, da bi mogli poseči v boj, kakor bi zahtevale razmere, bodisi v severni, ali pa v podporo nemških čet v vzhodni smeri. V noči na 7. december je bilo zopet odbitih več ljutih sovražnikovih sunkov od Lapanowa proti jugu. Dalje proti jugu so naše čete zgodaj zjutraj prekoračile Stradomko. Ko so se prikazale čete, ki so na južnem bregu Rabe brez posebnega odpora prodirale v vzhodni smeri proti sovražniku, ki se je v pripravljenih jarkih znova ustavil, se je moglo pridobiti tal tudi proti severu na obeh strsneh Lapanowa ter tako zavarovati odrejeno premikanje čet, ki so po stradomski dolini prodirale čez Lapanow in so imele sedaj severno od ceste v Lipnico poseči v težki boj nemških čet proti močnejšemu sovražniku, in jih kriti. Med tem je podmaršal Roth dopoldne dobil obvestila o položaju v lososinski dolini in v smeri proti Novemu Sandecu, ki so potrjevala dohod 8. ruskega armadnega zbora v ta prostor in se je dalo domnevati, da bo ena divizija tega zbora postavljena proti Kanini, ena pa južno od nje. Naša konjenica, ki je napravila sunek proti Novemu Sandecu, se je morala že prejšni večer ob mraku čez Stari Sandec umakniti na za-padni breg reke Dunajec. Iz kmalu po poldnevu prestreženega sovražnega povelja se je jasno razvidelo, da se bo sovražnik, ki se je umikal v prostoru med Lapanowom in Rabo in ki je štel približno dve diviziji, ustavil zopet šele vzhodno od potoka Stradomka. Dejansko so naše čete, prodirajoče severno od Lapanowa proti tej nižinski črti, naletele le še na neznaten upor. Tako so mogle na cesti Lapanow-Lipnica prodirati razmeroma močne čete, da razbremene Nemce, ki so bili s fronto obrnjeni proti severu in severovzhodu, v neprestanem težkem boju s sovražnikom. Se 7. decembra zvečer in ponoči na 8. se je našim četam posrečilo dobiti trdna tla vzhodno od potoka Stradomke. Gališki polki, ki so jih podpirali vrli Tirdci, so zavzeli Glinsko Goro, važno višino na polpoti med Lapanowom in Krolowko; na levi so tvorili stik deželni strelci. Dalje proti severu je 28. pešpolk ponoči prekoračil Stradomko. Četudi so izgubili zvezo s sosednimi kolonami in je bil položaj nejasen, so vendar vdrli v veliki gozdni kompleks vzhodno od potoka, vrgli sovražnika z bajonetom iz njegovih utrdb, vjeli 300 sovražnikov, uplenili 3 strojne puške in dosegli določeni . jim cilj, neko višino severno od Glinske Gore. Še dalje dol ob potoku po cesti, ki pelje proti vzhodu v Wisnicz, sta prodirala 59. pešpolk in drugi polk tirolskih cesarskih strelcev. V Sobolowu, prvem kraju, ki naj bi bil prost sovražnika, je bila kolona vzhodno od mostu iz neposredne bližine nenadoma napadena z ognjem od treh strani. Ura! je odgovor na ta napad; lovci se obrnejo na eno, 59. polk pa na drugo stran in naskočijo. V dveh urah je kraj osvojen. Lastne izgube niso majhne, a sovražnikove so mnogo večje: mnogo mrtvih, 600 vjetih, 3 strojne puške, več tisoč pušk in zelo veliko vojnega materiala. Južno od Nemcev, ki so se vzdržali proti vsem ruskim napadom, so tekom 7. decembra domobranske čete čez Mlynne dospele na višine vzhodno od Rzegocine. Medtem se je sovražnikovo gibanje v loso-sineki dolini in v smeri proti Limanowi dalje razvilo. V dolini napadena, z jažnih višin ogrožena po več stotnijah s strojnimi puškami, se je morala naša, z enim črnovojniškim bataljonom ojačena kavalerija umakniti iz svoje postojanke med Krosno in Mlynne ter se pomakniti za kaka dva kilometra proti zapadu. Tudi vzhodno od Kanine in Pisarowe stoječa skupina se je, ko je sovražnik na severu obšel, umaknila v pripravljeno, a tedaj še nezadostno preskrbljeno brambno postojanko, kjer je pre?zel poveljstvo generalmajor grof Herberstein. Za 8. december je podmaršal Roth odredil da sile severno od ceste Lapanow Lipnica nadaljujejo ofenzivo proti prostoru Lipnica-Wisnicz Nemci so so imeli temu gibanju pridružiti. Južno od njih stoječa doželna bramba naj bi napravila sunek proti Rajbrotu, s črno vojsko znova ojačena skupina v dolini Lososina naj bi kolikor mogoče prodrla proti vzhodu, generalmajor grof Herberstein pa stal pri Limanowi. Po navedeni cesti je imela slediti dunajska deželna bramba kot rezerva. Izvršujoč te naredbe si je severno krilo Rothove skupine med trdovratnimi boji za višine vzhodno od spodnje Stradomke polagoma pridobilo prostora. Med Rabo in Vislo se je prodiranju pridružila Ljubičičeva skupina, ki je s svojim desnim krilom v bližini Ksiaznic dospela do enake višine kakor čete na desnem bregu Rabe. Ob glavni cesti proti Lipnici so naše čete prodrle v strajno hranjeno Leszcyno sredi poti iz Lapanowa v Lipnico. Teh čet se je dotikalo levo nemško krilo, dočim se desno neodločeno vojevalo v gozdu severoza padno od Rajbrota. Domobranstvo, ki mu je zaukazan sunek čez Rajbrot, je doseglo višin na vzhoda od imenovanega kraja, a je morali vsled napredovanja sovražnih čet z jugovzho zavzeti svoje prejšnje stališče na višinah južn od Rajbrota s fronto proti vzhodu. Sovražni! je zasedel gozdnato višino Kobylo med Krosn in Rajbrotom, za katero so se pozneje bili had boji. Na cbeh straneh Loscsinske doline se bližala 14., proti Limanowi pa 15. pehotna vizija VIII. ruskega zbora. Naša skupina v dolini Loscsine, ojačen še z enim bataljonom in eno havbiško baterija se je morala pri svojem napredovanju pr vzhodu kmalu ustaviti. Nasproti so ji stali sovražni polk in dve bateriji; razen tega smo zapazili tudi severno od Loscsine sovražn sile, ki so se premikale v smeri proti vrhu cest med MIynnami in Rzegocino. Ker je tako nastala nevarnost, da bi vražnik ne prišel bojni skupini v prostoru pr Rzegocini za ledje, se je popoldne skupina dolini Loscsine znova ojačila z enim bataljonom* in dvema baterijama. Tu je prevzel poveljstvo] fml. Smekal. Nadalje se je imela rezerva, kij je štela, potem ko je oddala severnemu krila Rothove skupine potrebnih sil, še 2000 pušk in 9 baterij, podati čez Rzegocino proti ome-1 njenemu ces'.nemu vrhu, kamor pa je mogla prispeti šele ponoči. Medtem pa je postal tudi pri Limanov položaj kritičen. Že prejšnjega dne je bila ena sovražna konjeniška divizija, ki je prodirala na zapadnem bregu Dunajca, dospela v okoliš za-padno od Starega Sandeca. Tej konjenici je bila pot čez Lukawico odprta, pa tudi pot čez Zabrzez je tjekaj odposlani oddelek očividno nezadostno varoval. Doe 8. decembra ob jutranji zori je prišla stotnija sovražnikove prednje straže, dopoldne pa neznana množina sovražnih sil na prostor pri Pisarzowi. Kmalu popol-dne sta dospela dva ruska bataljona, ki jima je sledil en polk kozakov, čez Kanino naprej; proti 4. uri popoldne se je pričel ob cesti in čez višine južnovzhodno od Limanowe sovražni napad, ki ga je podpiral topniški ogenj s strani severozapadno od Kanine. Temu napadu se naše ne dovolj močne črnovojniške sile n'so mogle ustavljati. Umaknile so S3 po cesti proti Limanowi; ko so pa nastopile tudi rezerve, se je posrečilo boj zopet upcstaviti. Ta kriza na južnem krilu nadvojvodove armade je zahtevala obsežnih odredb, ki so pripravile novo stopnjo v razvoju bitke. Zdi se nam potrebno, da tukaj razložimo splošni položaj, kakor ga je moglo armadno vodstvo dae 8. decembra zvečer pregledati. Boroevičeva armada je ta dan pričela z ukazanim ji napadom ter so razprostrla proti severu. Zlasti se je začelo obkoljevanje ruskih sil, ki so se bile nahajale pri Bartfi, z juga in pa po že omenjeni, pri Lubotonyju zbrani skupini z zapada; sovražnik pa sj je bil nevarnosti še Boji na morju. V tej svetovni vojni so se zlasti tudi nemški in avstro-ogrski podmorski čolni (Unterseeboote) odlikovali, ki so napravili sovražnikom že velikansko škodo. Pa tudi za pristanišča so podmorski čolni prav nevarni. Zato napravlja se v vojnih pristaniščih gotove varstvene naprave, ki preprečijo napade teh podmorskih čolnov. Naša slika *rOie terf-eir//ffu/7t? e/nes Na fens gegen t'/rterseebocte/-kaže take pristaniške napade. Stole (ZimmepsesseD» po 3"—, 5'—, 6'— kron se dobijo v zalogi LAWITSCH & HELLER - 5 pravočasno ognil s tem, da je odkorakal čez Žboro. Zato je dobilo armadno poveljstvo ukaz, da nadaljuje napredovanje proti severu, obenem pa takoj odpošlje čim močnejše sile v najizdat-nejših marših proti Novemu Sandecu, da tako ustavi premikanje Rusov od 8. k 3. armadi, vzdrži ločitev teh sovražnih armad ter da pride z Novega Sandeca ruskemu VIIL zboru za hrbet ali pa z okretom proti vzhodu podpira napad ■čez Karpate. Znano je bilo, da se bližajo južnemu krilu nadfojvodove armade VIII. ruski zbor in močna konjenica, proti ostalim silam te armade pa kakih 7 do 8 sovražnih divizij, deloma že zapletenih v boje v črti Rajbrot-Niepolomice, deloma pa prihajajočih po mostih čez Visle na obeh straneh Novega Brzeskega. Severno od Krakova do krajev zapadno od Novoiadomska je bil boj utihnil; na prostoru južnozapadno od Piotrkovva so napadali Rusi; dalje proti severu do spodnje Visle so se borili Nemci za zmago. Ob tem položaju je bilo potrebno, moč nadvojvodove armade in zlasti njegovega južnega krila na račun drugih, manj važnejših delov fronte z vedno novimi četami okrepit". To se je doslej neprestano godilo, sedaj pa so šle še na-daljne čete peš iz Krakova v Wieliczko, dočim 89 je ena kombinirana brigada iz okolice Pilice po železnici porinila v Tyrabark. Boji 9. decembra do odločitve bitke. Pomen bitke. Dne 9. decembra so naše čete vzhodno od Stradomke druga drugo v gozdnih spopadih in v bojih za višine spretno podpirajoč si z napo-lom pridobile tal proti vzhodu. Cilj severnega krila skupine fml. Rotha je bila tri in pol kilometra od ustja Stradomke proti vzhodu, kajti od tod je bilo možno delovati do Bochnije ter odrezati ves promet na veliki cesti in na Karola Ludovika železnici. Že več dni se je ta ploščnata gola kopa s svojimi okopi daleč videla; 10. decembra zjutraj jo je bilo napasti. Dalje proti jugu je bilo pričakovati hudih naporov za višine zapadno od Kro-lowke, na katerih je sovražnik pripravil več črt drugo za drugo; na glavni cesti se je naša bojna čita prerila na sto korakov do ruskih postojank. Proti jugu od nemške fronte, ki je. kljubovala kakor trden zid, je skupina fool. Smekala s pomočjo nekoliko nemških stotnij zvečer z naskokom osvojila že imenovano prevladajočo višino Kobyla, dočim je naša skupina v dolini Losnice proti trdovratno hranjenim, utrjenim postojankam le malo napredovala. Herbersteinovo skupino je sovražnik na o-beh straneh velike ceste v Limanovo napadel, ■da se je dosegel zvečer uspeh. Oddelki hbn»ed-nega polka iz Miskolcza so kmalu zopet obnovili bojno črto. Druge ogrske domobranske čete in poljska legija se je odposlala čez Slopnice in čez griče, ki leže na vzhodu Slopnic, ker je, kakor se je poročalo, tudi tja prodirala sovražnikova pehota. V zmislu dosedanjega načrta, da je treba sovražnika v severni smeri odbiti, je sestavil fml. Roth na južnem armadnem krilu iz vseh južno od Nemcev nahajajočih se čet pod poveljstvom zvečer v Dobo dospelega fml. pl. Arza bojno skupino pod enotnim vodstvom. Tej skupini, kateri se je podredila tudi košiška hon-vedska divizija, ki bi se imela zvečer v Tym-baiku Dobi izvagonirati, se je poverila naloga, da prepreči napredovanje sovražnika od Kanine proti Limanovi, na drugi strani pa skupno 8 žetami v Lcscinski dolini in od nje proti severu, ki so bo nahajale pod poveljstvom fml. Smekala, izvrši napad v glavni smeri čez višine vzhodno od Krosne, da sovražnika čez Jakobkowice in £ez Dunajec odbije. Fml. pl. Arz je odredil dodatno, da se ima brigada na čelu prihajajoče honvedske divizije stopnjema odposlati k čistilnici nafte na razpotju severozapadno od Limanove, ostanek divizije z enim bataljonom kolesarjev in nekaj eskadroni pa zbrati pri Tymbarku. 4 K«r so pa tako potrebna pehotna ojačenja le polagoma prihajala, je kritični položaj, ki ga je povzročilo napredovanje ruskega VIII. zbora, pri Limanovi še nadalje trajal. Tudi na sever- nem krilu RothoTe skupine je sovražnik 9. decembra svoj odpor ojačil ter 10. decembra pričel s protinapadom. O sovražnikovi konjeniški diviziji, ki se je opazovala zahodno cd Starega Sandeca in o našem oddelku, ki se je umaknil ob Danajcu, se ni do opoldne nič novega poročalo. Na poizvedovanje se je zato odposlal en eskadron proti Starem Sandecu. Ko je poročal odposlani poizvedovalni oddelek, da se je zapletel pri Zalesju v ogenj z neko kozaško stotnijo, mu je poslal podmaršal pl. Arz na pomoč dva eskadroua in poljsko legijo. Po kratkem boju so navedeni oddelki sovražnika, ki je bil tudi ojačen, vrgli nazaj in so prenočili v Zalesju. Zvečer je bil ob-vrščen podmaršal Roth v Dobri, da je potisnila ruska kavalerijska divizija naš oddelek pri Za-brzezu nazaj in da je prodrla do Kaminiece, s sprednjimi četami pa še bolj naprej ob potoku v smeri proti Dobri. Ker so bila tu Bovražniku odprta pota v Dobro in v Mazano Dolno, so se iz teh krajev potisnili mali pehotni oddelki nasproti v južnih postranskih dolinah. Ponoči se je tudi alarmiral kolesarski bataljon, ki se je prepeljal zgodaj zjutraj z železnico v Neumarkl, da pohiti od tam brzo v Zabrzez in da pride za sovražnikov hrbet Proti Novemu Sandecu odposlane sile pod poveljstvom podmaršala pl. Szurmay levega krila Boroevičeve armade so došle 9. decembra v trsj-nem stiku s eovražnikovo konjenico po nasilnem pohodu čez Krzyzowko. Lastna kavalerija, ki je prodirala v dolini Poprad in ki je bila ojačena z nekaterimi bataljoni, je pričela severno cd Rytra boj z nekim ruskim pehotnim polkom z artiljerijo. Sovražnikove sile, ki so prodirale proti krilu in hrbtu nadvojvodove armade, so bile tako same ogrožene za hrbtom. Ker so kazali znaki in poizvedovanja letalcev 9. decembra, da se namerava umikati sovražnik med cesto L'ipanow Lepnico in Rabo, so se izdala tudi tamošnjim četam za ta slučaj potrebna navodila; predvsem so se morale, podpirane po ognju topov, približati sovražnikovi črti. ■ Na severnem krilu skupine Roth se je pričel 10. decembra po pripravi s težkimi topovi iz doline Stradomka, s poljskimi topovi z gričev izhodno od potoka, ko se je pričelo daniti, nameravani napad na goli, okrogli vrh. Lin'kemu pešpolku se posreči, da vdere v sovražnikove strelske jarke. Nenadoma se poja»ijo na višini močne ruske rezerve. Gnan po ognju lastnih strojnih pušk naskakuje sovražnik v gostih množicah. Naše strojne puške streljajo zaman do zadnjega; po kratkem odmoru se zopet izpolnijo vrzeli v sovražnikovih vrstah. Zaman se žrtvujejo posamezne stotnijo hrabrega 14. in 59. polka in cesarskih lovcev; premoči ne morejo ustaviti Tudi zadnje vrbovje vzhodno od Stradomke se more držati le začasno. Od več strani potisnjeni v nižino Polanka (tako se zove zadnji postranski potok, ki se izteza 2 km pred izlivom v Stradomko), se morajo umikati zelo zmanjšani polki v najhujšem sovražnikovem ognju na zahodni breg Stradomke. Junaško krije arti-ljerija umikanje. Iz najbližnje daljave omejuje ogenj iz topov poljskega topničarskega polka št. 42 iz Steyra pritisk Rusov. Neko baterijo, ki se umika, napade pehota v krilu, hitro še enkrat pripravi topove in zažene sovražnika nazaj. Popolnoma mirno prekoračijo boja navajene čete Stradomko in se ustavijo na vrhovih zahodno od potoka na nov odpor. Tudi v težavnem gozdnem in gorskem ozemlju bolj proti jugu se prično neenaki boji. Sovražnik je tu s premočno težko artiljerijo prisilil naše čete, da so zapustile nižinske črte in je tu zbral ponoči močne sile, ki so zgodaj zjutraj izpadle v trenutku, ko so pričeli naši napadi tiste nižine prekoračevati počez v severno-vzhodni smeri. Lovci in deželni strelci dela številno premočnemu sovražniku niso olajševali: protinapad sledi drugemu, v razljutenem ročnem metežu se je branila težko priborjena zemlja in šele ko je napočila tema, so se naši junaki umaknili na povelje tudi na griče zahodno od Stradomke nazaj. Temu umikanju so se morale pridružiti tudi naše čete, ki so se nahajale južno od ceste Lapanow Lipnica vzhodno od Stradomke, ki niso bile nič manj silovito napadene, kakor tudi levo krilo Nemcev. Utrujeni sovražnik ni nikjer pritiskal za nami in je prekoračil nižino Stradomke le pri izlivu potoka, V ta prostor so bila odposlana ojačenja iz Wieliczke čez Gdow in Rabo. Ker bi bilo postalo število armadnih dtlor, ki naj bi jih vodil podmaršal Roth, preveliko, je izročilo poveljstvo armade vodstvo vseh čet, ki so stale na levi od Nemcev, podmaršalu Ljubičiču. Naše sile severno od Rabe so morale tndi odbiti sovražnikove napade. Kljub opisanemu neuspehu se je lahko smatral položaj nadvojvodove armade zvečer 10. decembra kot ugoden, ker se je kriza na južnem krilu pri Limanovi premagala in ker se je čutil učinek lastnih sil, ki so prodirale z jugovzhoda in z juga proti Novemu Sandecu. Skupina podmaršala pl. Arza naj bi ta dan s svojima došlima dvema gorskima baterijama, ki sta ojačili severno krilo, skupno prodrla proti Jabkowiocu z desnim krilom Nemcev, ki je bilo dirigirano.ua višine vzhodno od Rajbrota; skupina v dolini Loaosima se je rcorala priklopiti napadu. Pri Limanovi se naj vsaj drži, a ob ugodni priliki naj prične napadati. Napad južno od Rajbrota in na obeh straneh doline Lososina je mogel nasproti že zelo močno utrjenim sovražnikovim postojankam le počasi napredovati. Popoldne so prešli Rusi tudi tu k protinapadu in so zopet osvojili vrh Kobyla. Neki proti višini Salasz (kota 909 soverno-zahodno od Pisarzowe) odposlani bataljon je našel to točko že zasedeno po sovražnikovi pehoti s strojnimi puškami in se je mogel držati le s pomočjo nekega kavalerijskega oddelka in s strojnimi puškami. Proti Limanovi so napadle še predno se je zdanilo, močne ruske sile ob obeh straneh ceste. Junaški huzarji, ki so se bojevali peš, so se hrabro držali in so pobili končno s kopiti veliko naskakujočih sovražnikov. S težkimi izgubami častnikov in moštva plačaui hrabrosti hu-zarskih polkov št. 9 , 10. in 13, gre zahvala, da si sovražnik ni drznil ta dan iznova napadati, in da je bil premagan nevaren položaj. V prvih popoldanskih urah je javil dopoldne došli poveljnik košičansko honvedne divizije podmaršalu pl. Arzu, da se nahaja sovražnikovo levo krilo južuo na griču Golcow, ki naj se išče 4 km južno od Limanova; lastno desno krilo mora zato, da izvede nameravano obkolite v, prodirati čez vrhove severno od Zalesie vodeče vozne poti; zato se pomakne zadnja brigada že ta dan v Stopnice, da podvzame že ponoči nadaljnje pomikanje. Proti Kamienici potisnjena poljska legija je našla tam le še slabšo sovražnikovo kavalerijo, ki se je umaknila ob Danajcu. Kolesarski bataljon je došel opoldne v Neumarkl in se je odpeljal takoj proti Kroscienku. Jažno od Novega Sandeca se položaj 10. decembra ni bistveno izpremenil, naša skupina severno od Rytro je pričakovala za nameravan napad dohoda nekaterih pri Att-Lublau zbranih črnovojniških bataljonov. V ozemlju severno-vzhodno od Novega Sandeca se je pričel boj vzhodno od Nawojowke proti kavalerijski diviziji, ki je bila odposlana iz zgornje doline Danajec čez Novi Sandec in proti neki iz karpatske bojne črte odposlani strelski brigadi. Učinek naše operacije v vzhodni Galiciji na položaj v Karpatih ni izostal. Že več dni so odhajale močnejše sovražnikove sile nazaj čez gore, da so se pomikale nato zahodno proti bojišču. Rusi so nadaljevali tu ponoči na 11. december svoje poizkuse proti Limonavi in v dolini Lososina. Obupni sovražnikovi napori so se izjalovili ob vztrajnosti in ob hrabrosti naših čet; lahko so se tudi zbrale za vse slučaje nove sile za našo bojno črto, ker je pričela dohajati s Poljskega došla kombinirana brigada. Ponoči že so odbili hrabri huzarji v svojih kritjih vzhodno od Limanove, ki eo si jih napravili z najpriprostejšim orodjem, več napadov z bojoneti. Zgodaj zjutraj, ko je bilo še temno, je ponovno napadel sovražnik postojanko huzar-skega polka št. 9. Posamezni strelski jarki se že nahajajo v ruskih rokah, že se umikajo posamezni črnovojniški oddelki, ki se tu hrabro bojujejo, ko naskoči sovražnika polkovni poveljnik polkovnik Muhr, s samokresom v pesti, klicajoč: „Eljen a haza!" na čelu pravkar došlpg* pešod-delka devetega huzarskega polka, hitro izpozna- vajoč položaj. Z mnogimi častniki, podčastniki in \vuzarji, katerih imena se bodo svetila v pol-kovi povestnici, je dohitela drznega polkovnika v boju na ncž junaška smrt; a sovražnik je bil vržen, stara postojanka se je zopet osvojila. S čelno brigado košiško honvedske divizije ojačena, poveljnikn te divizije podmaršaln Hadfy podrejena skupina pri Limanovi, v katere sredini so 8e ob cesti bojevali opisani boji, je osvojila vrhove 2—3 km gevernevzhodno, vzhodno in južno od Limanove, z nekim honvednim peš-polkom pa vihe v isti razdalji od Slopnice. Z ozirom na zopetni opasen položaj se je za to skupino razvrstil iglavški peškolk komibinirane brigade pri Limtnovi, pionirji so ran hitro priredili postojanke. Rasi so dejansko dopoldne ob obeh straneh ceste obnovili napad in prisilili naše čete, da so se umaknile na bližnje zahodno ležeče vrhove in na rob kraja L>manova. Tn se je po nastopa dveh bataljonov iglavskega polka in iz oddelkov, ki bo jih vzeli iz bojne črte jožnovzhodno od Slopnice, trajno ustavil sovražnik. Popoldne se je čntil nastop skupine honvedske divizije, ki je zapustila ponoči Slopnice. Pomikala se je čez težavno gorovje severno-vzhodno od Zalesie do ozemlja južno od vrha Golcow, da od tu zavarovana proti jugovzhoda z glavno silo napade vrb sam, s slabejšo skupino pa prostor vzhodno od vrha. Podpirana po uspešnem ognju več baterij iz okolice južnovzhodno cd Slopnice in navidezno popolnoma presenetljiv napad je prodiral precej hitro naprej in je do-8pel še ta dan do razpotja južno pri Golcuwa. Skapina v dolini Lososina se je držala proti sovražnikovemu naskoku ponoči na 11. december. Izjalovil se je tudi ponočni poizkus, da se naše, pravočasno z dvema nemškima bataljonoma oja-čene čete iztisnejo iz postojank, ki so jih zavzele zahodno od vrha Kobyla. Rusi bo ob tem poizkusu izgubili veliko ljudi. Posrečilo se je pa sovražniku, da je došel opoldne v dolini Lososina do 2 km proti Mlyone. Zadnji bataljon iglavskega pešpolka se je odposlal tja, da ojači polk kombinirane brigade kot nora rezerva v prostor severnozahodno od L'inanove. Sovražnik ni nadaljeval svojega napada. |V ostalih armadnih delih je potekla noč na 11. decembra mirno. Podoevi so utrjevali svoje postojanke. Na spodnji Stradomki in tudi severno od Rabe je artiljerija sama odbila posamezne sovražnikove sunke. . Preostane še, da se opišejo dogodki v dolini Dunajec in na zahodnem krilu Boroevidave armade. Kolesarski bataljon, poljska legija in oddelek Dunajec so se zbrali dopoldne pri Zabrzez in so potisnili neki kozaški polk iz Lacko nekaj kilometrov ob reki nazaj. Napad bistveno oja-čenih čet proti Novema in Staremu Simdeca je napredoval, a ni mogel prodreti, ker je tudi v tern ozemlju nastopil sovražnik z novo divizijo. Bolj proti vzboda so se približale naše čete blizu Grybowa iu Gorlice. Izplača se, da ostanemo pri opazovanju položaja ponoči od 11. na 12. december. Med Vislo in okolico pri Rajbrotu so dosegli Rusi s svojim protinapadom le krajevni uspeh, od nadaljnjih, brezdvomno z velikimi izgubami zvezanih sunkov niso mogli pričakovati uspeha. Dejansko so čutile tu ziezne čete, če tudi so pretrpele velike izgube vsled ponovno posrečenih napadov, ker so vjele veliko sovražnikov in ker so zaplenile veliko vojnega materi-jala, v svojih močnih, z močuo artilerijo podprtih postojankah, da so na boljšem, kot sovražnik. A izjalovil se je tudi sovražnikov poizkus, da obkoli južoo krilo nadvojiodove armade. Medtem ko se je naša proti vzhodu razprostrta bojna črta južno od Rajbrota hranjena z junaki in ojačena vedno z novimi četami, v velikem in splošno držala, se je po grozečem napadu neke, če tudi primeioma slabe skupine, iz ozemlja južno od Limanove uvedla taktična, po prodiranju naših kolon v dolinah Dunajec, Poprad in Kamienice proti prostoiu Novi Sandec operativna obkolitev, ki je ni mogel sovražnik brez nevarnosti pustiti dozoreti. Vsled teh vtisov naj-brže Be je na ruski strani sklenilo umikanje, in sicer predvsem tistega armadnega zbora, ki se je nahajal v posredni nevarnosti. Ker bo se pričele umikati glavne sile pri Limanovi, kakor bo je pozneje pokazalo, 11. decembra zvečer ali v bodoči noči, se lahko aodi, da se je odločila takrat bitka. Odločitev se v velikih bojnih črtah in vsled mogočne odbijalne sile orožja dandanes večkrat izvede v manj dramatičnih oblikah kakor prejšnje čase, csobito če se borita po številu enakovredna sovražnika. Le polagoma se zave višje vodstvo strani, ki podleže, da se nahaja sovražnik v premoči iu da je potrebno, da se izprazni prostor sovražniku. Po dnevih in tednih trajajoče napetosti in po mnogih, vedno zopet premaganih krizah večkrat navidezno podrejeni dogodek, primeroma skromna sila končno odloči, kakor dokazuje zgodovina sedanje vojske; tudi umikanju ne gre več brezpogojno nekdanja važnost, armadne dele, ki se umikajo, zakrivajo večkrat utrjene zadnje čete in ponoči se pridobi-dorolj prostora med glavnimi silami iu med tudi utrjenim zmagovalcem, da se lahko nemoteno in načrtoma premika in iznova razvrsti. 12. decembra, še predno je. napočil dan, se je pričel napad na višino Golcow, ob 7. uri 30 minut dopoldne se je zavzela. Kmalu nato se ni več dvomilo, da se sovražnik, ki se je boril pri Limanovi, na celi črti umika. Brez odmora se je ukazalo, naj se sovražnik zasleduje. Naše čete so došle 12. decembra južno od Locsina v smereh Novi Sandec, Da-browa in Zbyszyszco do ene ure hoda od Do-najca. Neki še bolj naprej potisnjeni oddelek z jezdečo artiljerijo je obstreljeval neko sovražnikovo kolono vseh vrst orožja, ki se je ujnikala ob desnem bregu reke čez Dobrawo proti severu. Sovražnik je porušil mostove pri Novem Sandecu. Odposlane patrulje, ki naj najdejo stik s Bkupino Sznrmay, so se prepeljale zvečer čez reko in so prišle v mesto isti čas, ko so došle v mesto z vzhoda naše prednje čete. Tako se je obnovila zveza med cbemi zmagovitimi armadami in se je zopet zaključila naša bojna črta. Umikalno pomikanje, ki je je pričelo sovražnikovo južno krilo, se je še 12. decembra razširilo na vse oddelke, ki so stali južno od Lososina. Severno od^oline, kakor tudi proti bojni črti Nemcev so nadaljevali Rusi še ta dan svoje silovite sunke pač zato, da zaposlujejo naše sile in da olajšajo umikanje svojih južnih bojnih skupin. Doe 14. decembra zvečer so prišla notranja krila zasledujočih armad do pokrajine Czchow, torej v zelo grozilno bližino ceste Bochnia-Tarnow, glavni sovražnikovi umikalni črti. A grozeči nevarnosti se je umaknil tudi tu sovražnik s pravočasnim umikanjem. Naša zmaga pri Limanovi-Lapanowu je omajala zdaj nevzdržljivo južno poljsko rusko črto in v zvezi z istočasnim zmagovitim napadom severnega nemškega krila vso njih silo. 17. decembra je doseglo naše preganjanje spodnji Dunajec in ozemlje južno-zahodno od Tachowa; tu je obnovljeni, trdovratni odpor ustavil nadaljnje prodiranje. Naše sile, ki so ta čas prodrle čez kotle pri Krosnu, Jaslu in Gr-licu, se sicer niso mogle ta vzdržati proti premočni sovražnikovi protiofenzivi; a bistvenih uspehov tudi Rusi v karpatski fronti niso mogli več doseči. Zmaga pri Limanovi je potisnila sovražnika v zahodni Galiciji nad 50 km (razdalja Ljub-ljana-Radovljica) nazaj. Veliko, tudi gospodarsko važno ozemlje je zopet v naših rokah; trdnjava Krakov je oproščena od vsake nevarnosti; najbogatejši del Poljske je zaseden po zaveznikih. V bitki Limanova Lapanow in med zasledovanjem je bilo, kakor znano, vjetih nad 30.000 Rusov. Krvave izgube so bile velike na obeh straneh. A ne na številu izgub, a tudi na lastni pridobitvi zemlje eo velikost uspeha ne more meriti. Važnost decemberske zmage obstoji v tem, da se doseže odločilna premoč nad sovražnikovo armado. Po hrabrosti in vztrajnosti svojih armad doseženo premoč bodo znali zavezniki obdržati in izkoristiti. Naj te vrste, če tudi obsegajo le rr.al in površen oddelek iz zdaj že pol leta trajajoče vojske, prispevajo, da se povsod pravilno ceni naše delo na bojišču in da se ojači brezpogojno zaupanje v bodočnost, kar itak upa cela mo- narhija. Kakor v opisani decembereki bitki, se bodo znale naše čete i v bodoče vojskovati iu umirati, dokler se ne izvojuje končna zmaga in ž njo časten, trajen mir. Skrb za varstvo rastlin v mesecu februarju. Skrbni kmetovalec ima v tem meseca dovolj ugodne prilike, da poskrbi za obrambo svojih gojenih rastlin. To so opravila, katera se morajo izvesti tekom zime, kajti le na ta način se prepreči večja škoda, ki bi zamogla nastati na spomlad. Zdaj je zadnji čas, da te debla in debelejše veje sadnega drevja osnažijo in sicer tako, da se z drevesno strguljo ostrga z njih mah in lišaje, ter jih nato namaže z apnenim beležem. Dobro je dodati beležu nekoliko petroleja ali pa anilinovega olja (1 dostatek). Prične se naj tudi s pomladanskim obrezovanjem sadnega drevja. Vse pri trebljenju nastale večje rane, naj se s kakim primernim ostri-lom lepo prigladijo in zamažejo ■ cepilnim voskom, s katramom ali s karbolinejem. Odstranijo ] naj se vse mladike, rastoče na korenininem-vratu in,drevesnem deblu. Po miših, zajcih in kuncih nastale rane naj ae z ožem prigladi in jih zamaže potem s kašo, obstoječo iz ilovice.. govejega blata, pepela in peska, ter konečno o-vije s kakšno cunjo. Sadno drevje in lepotične rastline, napadene po ščitastih ušicah, naj se namaže ali poškropi s 5—10 odstotno dendrinovo raztopino. Za vedno zeleno drevje in grmovje naj se vzame šibkejša raztopina. Po murvinem kaparju napadenih murv naj se pa nikar ne škropi s to-raztopino, pa tudi ne z drugimi mrčes pokon-čevalnimi sredstvi, kajti s takimi sredstvi se u-niči ne samo muivinega kaparja, marveč tudi prekoristno zalego nekega najezdnika (Prospal-tella), kateri je hud preganjalec oziroma uničevalec murvinih kaparjev. Ta prekoristen mrčes se je namreč pri nas umetnim potom že močno zaplodil. Pozor na krvavo ušico! Mesto, na katerem čepi ta mrčes je z nekim belim puhom prevlečeno. če se je polotila drevja ta ušica, naj se-zdravijo napadena mesta na oni način, kakršnega smo priporočali v pretočenem meseca. Pregledajo naj se od časa do časa na jabolčna iu hrnškova debla privezani pasi iz na-brenkanega papirja. če se zapazi, da so se poskrili v njihove votlino razni rilčkarji, naj se jih odveze in položi nad . posodo z vrelo vodo, da rilčkarji za vročino poginejo. Ko se jih je tako rilčkarjev otrebilo, naj se jih znova nastavi. Lepivni pasi, nastavljeni za lovenje metuljev, naj se puste še nadalje na deblih, od časa do čaSa pa naj se jih prestrga in zuova namaže z lepivom. Na te pasove se vlove čestokrat tudi razni drugi škodljivci, včasih celo rilčkarji. V tem mesecu se navadno obrezujejo trte. če so bile v kakem vinograda napadene v pretočenem letu od katerekoli bolezni, naj se odrezano rožje čimprej spravi iz vinograda in uporabi za kurjavo. Po končanem obrezovanju naj se star lubad s trtnih debel ostrga, nato spravi na kup in sežge na licu mesta. Da se trte obvaru-jnjo kozavosti, grozdne plesni in bledice, naj se konečno namažejo z vodo, kateri se je dodalo na vsakih 100 litrov vode po 10 kg železne ga-lice in 10 kg koncentrirane žveplene kisline. Izpuli naj se štore zelja in kapusa po njivah, kakor hitro se opazi grčavost na njih, kajti • v teh grčah čepi zeljni sovražnik. Ako vreme dopušča in se je zemlja primerno osušila, naj se travniki pobranajo. Zdaj je čas, nabaviti Bi primernih semen. Da se obvaruje žito sneti in raznih drugih bolezni, naj se ga namoči pred sejanjem v forma-linovi ali pa modrogalični raztopini. Tako namočeno seme naj se pred sejanjem posuši na solncu. Pozor pri nabavi deteljinega semena, kajti nevarno je, da vsebuje predenico. Kdor ga kupi, naj zahteva jamstvo za to, da je seme predenice prosto, in če je v dvomu, naj ga izroči v preiskavo kakemu poskuševaiišču ali pa zavodu za preiskovanje semen. Krompir za sajenje naj se kupi iz takih krajev, v katerih ni Za vojake še imamo zimsko blago v zalogi, kdor potrebuje, naj pride v našo trgovino brata Slawitsch, Ptuj. o krompirjeve bolezni, osobito pa takozvane vice lista." Ta bolezen se je žalibog poja- a tudi pri nas na nekaterih krajih. Poskrbi naj se pravočasno za nabavo raznih sredstev za zatiranje rastlinskih bolezoi. Za zatiranje peronospore na trtah se uporablja dandanes namesto modre galice z izbornim vspe hom nek nov preparat, to je takozvani »Pero-cid." Nabavi naj si vsak že sedaj dobre trtne škropilnice, žveplalnike in drago takšno orodje, a poskrbi naj tndi, da se staro orodje začasa popravi. Kmetovalčeva opravila v mesecu februarju. Na domu: Sedaj je čas za naročbo po-bnih semen. O lepem vremenu prezračoj pridno razne shrambe. Molzno živino krmi po zimi dvakrat, vprežno pa trikrat na dan. Skrbi, da bo živina sita, a tndi napojena ; napajaj jo po dvakrat na dan. Če lansko vino ni še pretočeno, pretoči ga vsaj v tem meseca. Shranjeni krompir večkrat pregledaj in če je pričel gniti, prebiraj ga večkrat in gnilega odstrani. Na polju: Dokler je zemlja premokra, Be loti se obdelovanja, če je pa dovolj osušena, orješ lahko za jaro žito. Žitno seme namakaj pred sejanjem v 2 do 3 % modrogalični raztopini. ker galica pomori kali raznih žitnih bolezni. Preglej, če so jarki in poti ob polju v redu. Pognoji deteljišča s pepelom, ali pa s su-perfosfatom in kalijevo soljo. Gnojnice ne polivaj po deteljiščih, ker je to potrata. V vinogradu: Če ni premrzlo, lahko sadiš trte a o lepem, toplem vremenu trte lahko tudi obrezavaš in privezavaš. če vinogradov nisi še pognojil, pognoji jih sedaj in sicer s super-fosfatom, kalijevo soljo in žvepleno-kislim amo-nijakom. Namesto amonijaka vzameš lahko in sicer, ko začno trte poganjati, čilski solitar. V sadovnjaka: S ssjenjem sadnega drevja lahko pričneš. Za nabiranje cepičev je sedaj ugoden čas. Poberi z drevja goseničje za-predke in sežgi jih. Sidne divjake, ki so dovolj močni in jih nameravaš cepiti v drevesnici, posadi v , njo. S cepljenjem sadnega drevja v roki lahko pričneš. Na vrta: Sejaj zgodnji grah, peteršilj, špinačo, solato in korenje. Pripravi gnojne ali gorke lehe za izrejo sajenic zgodnje zelenjave, kakor solate, zelja, kapusa, paradižnikov, kumar in čebule. V gredice pa posejaj tudi mesečno redkvico, opargljeve nasade okopaj in če je treba pognoji jih. Na travniku: če hočeš imeti na travniku močno travo, pognoji ga z gnojnico ali pa z žvepleno-kislim amonijakoui in sicer s slednjim, kakor hitro začne trava gibati. Hočeš pa imeti na travnikih mnogo detelje, pognoji ga b superfo6fatom in kalijeve soljo. V g o z d u : Za nabiranje gozdne stelje je sedaj primeren čas. Pripravi si les za trte, za visoki fižol, za kurjavo itd. Bazno. Naznanilo. Podpisani urednik „Štajerca", Kari Linhart naznanjam, da sem poklican k vojaški službi za domovino in da moram tedaj začasno zapustiti uredništvo. Poslovim se tem potom od svojih prijateljev in sotrudnikov, ki so mi tekom devetih let pomagali v težavnem žurnulističnem in političnem delovanju. Upam, da bodejo prijatelji i zanaprej ostali zvesti pošteni „Stajerčevi" ideji, ki se je vedno potegovala za našo sedaj tako hudo ogroženo domovino. Pri tej priložnosti prosim tudi, da naj se ne pošiljajo pisma na moj osebni naslov, ker bi to le rešitev pisem zakasnilo. Kar se tiče uredništva, pošlje naj se naravnost na uredništvo „Štajerca" v Ptuju; kar se pa tiče naročanja, denarnih pošiljatev itd., naj se pošlje naravnost na upravništvo »Štajerca" v Ptuju. Kajti tako edino se bode udeležencem lista prihranilo mnogo nepotrebnega dela. — Jaz sam upam, tudi v vojaški službi kolikor mogoče delovati za naš list in našo idejo! Še enkrat torej prisrčni pozdrav vsem! — Kari Linhart, pisatelj in urednik. Rojstvo v prestolonaslednikov! hiši. Nadvoj-vodinja Žita, soproga našega prestolonaslednika nadvojvode Karla Franc Jožef, porodila je srečno druzega sinčka. Politična sprememba. Dosedanji skupni finančni minister dr. Leon vitez pl. B i 1 i n s k i je odstopil. Na njegovo mesto imenoval je cesar bivšega ministerskega predsednika dra Ernsta pl. K o e r b e r za skupnega finančnega ministra. Umrl je v Ptuju znani in splošno spoštovani hišni posestnik g. Ferdinand K u m m e r, najstarejši član in .zadnji živeči ustanovitelj prostovoljne požarne brambe. Lahka mu žemljica! V konkurz prišel je trgovec Jos. C z e 1 e c z v Slov. Gradcu. Oskrbnik konkurzue mase je odvetnik dr. Bratkovič. 1 učenec in 1 pomočnik se sprejmeta pri Franz Westermayer, podkovski in vozni kovač v Celju. 43 &******&* Lepa vila v neposredni bližini Ptuja a« pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več pove Junef Wesiak, Pnntigamer Bierdepot, Marburg, MUhlgmise. 601 Sodarji k sodom za pivo proti akordui plači se sprejmejo pri g. Rajmund P i C h I e r, sodarstvo v Mariboru. 73 Kolarski učenec se takoj sprejme pri g. Franz Merz, kolarski mojster 77 Breg pri Ptuju. Poljski delavec oženjen, se proti prostem stanovanju, kurjavi in tudi plačilu takoj sprejme. Kje? , pove uprava ..otajerca". 76 smnmsmxH Kovački učenec se takoj sprejme pri g. Šimen Žnidarič, kovaški mojster, Zirkovvetz št. 15. 78 Neprijetne lasi v obrazu, na lakti, in rokah, odpravi tekom 5 minut gar. neškodljiv, zanesljivi uspeh, ena doza za K 4.— zadostuje. Posije strogo diskretno. Kos. dr. A. RIX laborat. DUHflJ. IX.. Berggasse 17./K. Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu," lekarna „Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarnar pri „zlatem jelenu", v dišavi A. KauČ in Adrija „Drogerie." 83 (Wohnung- und Dienstvermitaung) za i« službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje m vrste pesredsvanja najhitreje. fpniauja, is pojannil« v mestni stražnici (rotovž) Večje število koljev (štang) za amerikanske rezne gorice odda graščina Dornava, pošta Možganjce pri Ptuju, so šafer ki govori nemško, ako mogoče z odraščenim sinom, se sprejme v graščini Ebensfeld pri Ptnjn. 81 Razglas. V časa od 1. d O 13. marca obdržali se bodejo na deželni eadorejski in vinogradniški šoli v Mariboru sledeči poniladai učui tečaji: i. Tečaj za vinorejo in sadjerejo, za lastnike vinogradov in sadouosnikov ter drage prijatelje teh panog kmetijstva. 2. Tečaj za viničarje. V prvem se bode najvažnejše iz omenjenih panog, sedanjemu staDJu stvari primerno v teoriji in praksi podu-čevalo. Zadnjega namen pa je zlasti praktična izobrazba viničarjev v sadje in vinoreji. Udeleženci vioičarskega tečaja zamorejo v razmerju danih sredstev dobiti podpore. Da jih dosežejo, morajo izrecno nave3ti in to po občinskem predstojniku potrditi pustiti: 1. IM so sami revni posestniki, 2. na očetovi posesti delajoči sinovi takih ali 3. viničarji takih posestnikov. To potrdilo dodati je že naznanila k tečaju in je ob enem navesti starost. Prosilci, ki se ne potegujejo za podporo, naj to v naznanilnem pismu posebno omenijo. Teoritični podak se prične dne 1. marca ob 9. uri dopoldne; vdeleženci viničarskega tečaja se morajo istega dne eb 8. uri takaj snideti. Vdeleženci obeh tečajev morajo trsne škarje in nože za cepljenje seboj prinesti. Naznanila vposlati je do 20. februarja podpisanemu mestu. Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru. Meščanska parna žaga. Na novem Ientnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur ~ ___ t porabo. := Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. fctpelj Mestnega kopališča ▼ Ptuja. ta k*?*")•• •» M*nHdk *d nr» do t. m ffolinm (Uigajm j« II. *• 1. m* BMkV eb >»lalj«k in pranHrik od U. ie ft an dopoMnt. I kop- r»Kuie • mffln zrtkom, mto l"-.cjuioK--70 Zagotovljen ospeb, imili denar nazal. o Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8-—. Polna krasna prša dobite pri rabi 8i „,J J., I ni„ 1™._. -„ „»„, Zaloge v Mariboru: lekarna pri ..angelju varuhu", lekarna „Marija med. or. A. K x Kreme za prša. *»»«".,» p^™^ ™™k». «0»* bt« «* ,,«•» '"' " "*" """"" *"* J""**" jelenu", v dišavi A. hauč, in „Adria-Dro$reiie." Razpošiljatev strogo diskretna. C55B 6983535 Radium arm a dna ura 2 Železnim ali pa zveznim križcem c. kr. vojnega ministerstva, s svetilom, spada k opravi za vojno, najminje kot rezervna ur*. Naročena že od skoraj vseh regimentov c. k. armade in mornarice. Priprava za vojno 100.000 ur po izjemni ceni c. kr. armade. Radium armadna ura K 12- U o-__ izjemna armadna cena l\ 0 Armadna radium-ura kot za- pcstnik.....K U — U in-__ izjemna cena za armado H lu Armadna radium-žepna budil- nica.......K 30— U II __ izjemna cena za armado R Lt. Bojna ura brez radiuma .... K o*— 8 leta garancije. Razpcšiljatev po sprejemu izjemne cene ter 50 vinaijev za pos!nir>n tudi na boj.šče po 1. ekspoitni hiši za armadne in vojne ure 65 Max Bohr, el, Wien, IV. Margarethenstr. 27/51. Poročnik B. od bojišča pise: Nobena noj na bojišču ali straži, v kateri bi mi vaša svetilna ura ne sltžila izboino. Vsak strada, kdor nima take ure, zlasti pa ranjenci. 3(ava va ■■■■■■■ 50% cenejša! Amerikanska štedilna kava, velearomatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 10"— franko po povzetja. V« kl^r. veleprima najfinejši Čaj K 2— oddaja A. Sapira, 490, eksport kave in čaja Galanta. 756 Ni zamenjati s podobnimi ponudbami 1 Namesto K 12 — samo K 6#— 15.000 parov čevelj na žnore glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in močnim, žeblanim podplatom, ki so bili določeni za Hall:; n mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam vsted tega par pod proizvajalno ceno za samo S 6—. — Se dobijo za gospode in damcin v vsaki velikosti. Posije po povzetju tkspoitca biša ..Psrfekt" Dunaj. VIL liens!oasse 137118. Pomožni delavci krepki in ledični, se pri dobrem zaslužku takoj sprejmejo pri Zellulose-Fabrik, Hinterberg bei Leoben. M Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1 20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gibtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek k 1-20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 1 60 — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1"—. Razpošiljatev L. Herbst, apottka Bleiburg na Koroškem. 49 Zlata verižica na obroke! 60 gramov težka K 140 — na mwe K 4'—. Prvorazredna srebrna ara, 8 srebrni pokrovi K 14—. Se pošilja povsod. Kdor hoče poceni nro in verižico kupiti, nsj piše takoj 24 ,L Viničar če mogoče z večimi delavnimi močmi se takoj pod ugodnimi pogoji sj rejme. — Več pove oskrb ništvo Noviklošter pri Sv. Petru v Savinjski dolini. £2 Oženj eni volovski hlapec ako mogoče brez otrok ali pa z malo otroki sprejme se pri graščinskem oskrbništvu v Dornavi pri Ptuju. 79 Kava (Perlkaffee) iz malega Soja-zrnja, nadomestilo za zrnato kavo. 5 kg obrisaSna vrečica K 550 proti povzetju „Santoea" Kralj. Vinogradi 1573. Sprejmejo se zastopniki proti visoki proviziji. 46 5 Tinarjev stane dopisnica, t katero zamcrele zahtevati moj glavni cenik - 4000 podobami, ki vsebuje bogato izbiro potrebnih ra bnih in darilnih predmetov ter se pošilja vsakomur ^y\ zastonj in franko. 39 c. in kr. dvorni liferent, BRttX št. 730 (Češko). PI^T- Prave nikel-žepne-ure K 4'<0, 5'—. V srebru K 840, 9 60, niklasla budilnica K 2-80, ura-kuka vica K 7-85, ura na pendelj K 9-. Razpošiljatev po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. po poklicu za prevzetje zakupa nekega večjega, vrta, zanesljiv, trezen, vojaščine prost, se išče takoj. Ponudbe s prepisi izpričeval in priporočili pod M. Z. 50 na u p r a v o _________tega lista.________-5 Krepki inteligentni deček z dobrim šolskim spričevalom in obeh deželnih jezikov zmožen sprejme se v trgovini z mešanim blagom J. F Schescherko, Sv. Jurij ob j. žel. 69 sprejme se po enega pridnega in krepkega učenca takoj proti celi oskrbi in mesečni plači. Predstavo se želi. Jon. Bohm, umetni mlin in peka-rija v Framu (Frauheim). 60 Viničar ki je priden in zanesljiv ter se razome na ame- rikansko trsje, se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme. Kje? pove uprava tega lista. 67 pred azijatsko kolero, kajti zamoremo se pred to kugo skozi bigijenični način življenja sigurno varovati. ' Držimo svoj želodec v redu in pazimo na največjo snažnost. Umivajmo večkrat na dan obraz in roke in dajmo vsakokrat v umivalco vodo nekaj I.yaofonndesinfekcijskega sredstva. Glasom poskusov v znamenitem Greifswaldskem zavodu tajnega svetnika prof. Loeffler uniči 2% na I«y* soformova tekočina tekom ene minute baciljne kulture Cholere vibrio. Lysoform naj bode povsod v zalogi. Cene originalnih steklenic so K —80, 1 60, 2 80 in 460 v vsaki apoteki in drožeriji. Na željo pošijemo vsakomur zastonj in franko jako zanimivo brošuro od kralj, svetnika Aladdr Ko^dch, direktorja rešilne družbe, z naslovom: >Kako se varujemo pred kolero«. Večjim tvrdkam pošljemo tudi več izvodov. 40 Dr. Keleti & Muranyi kem. fabrika, Ujpest. Zahtevajte v vseh trgovinah in trafikah (,,Štajerc"-Schweden.) 1 sprejema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. v>i '••tiitttlj I. odfororml vcdalk; Kill Lioh.rl. Tiskal: W. Blanke v Ptn'n. 65