letnik CXX • julij-avgust 2018 7-8 • Nagrada državljan Evrope Čebelarski zvezi Slovenije • S hmeljem nad varoje • Z apitehničnimi ukrepi nad varoje Mo žno st r egi stra cije nov ih d opo lnil nih dej avn ost i za če bel arje POSKRBITE ZA SVEŽO POTRDITEV KAKOVOSTI NA OCENJEVANJU MEDU Z MEDNARODNO UDELEŽBO AGRA! Ne zamudite datumov medenja AGRA 2018: - 27. julij - rok za prijavo vzorcev na ocenjevanje - do 30. julija, vsak delovni dan med 7.00 in 16.30 - rok za dostavo vzorcev na naslov Pomurskega sejma, Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona - 7. avgust - Ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo - 25. – 30. avgust - promocija ocenjenih izdelkov na 56. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA - 26. avgust - Dan čebelarjev, slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj Za vse dodatne informacije vam je z veseljem na voljo: Boris Nicolas Erjavec, tel. 02/ 5642 115, boris.erjavec@pomurski-sejem.si AGRA, SEJEM NOVE GENERACIJE ZA VSE GENERACIJE ČEBELARJEV, V GORNJI RADGONI OD 25. DO 30. AVGUSTA! Tradicionalni sejem AGRA se bo tudi letos s številnimi mednarodnimi predstavitvami in novostmi potrdil kot najpomembnejši kmetijsko- živilski sejem Srednji Evropi. Država partnerica bo Makedonija, ki bo predstavila kulinarično, vinsko in turistično ponudbo. Posebna pozornost bo posvečena mladim v agroživilstvu, digitalizaciji, hrani iz naše bližine ter seveda novemu, svetovnemu in slovenskemu dnevu čebel, ki je plod uspešne pobude Čebelarske zveze Slovenije. Na več kot 71.000 kvadratnih metrih površin bo več kot 1800 razstavljavcev iz preko 30 držav predstavilo novosti v kmetijski tehniki in živilskopredelovalni industriji. S sejmom AGRA se bo letos prvič odprl Čebelji hram, ki je zrasel v počastitev svetovnega Dneva čebel. V njem bodo razstavljeni nagrajeni izdelki iz Ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo. Predstavljena bo Medena kraljica, prikazan slovenski čebelnjak in številni tradicionalni pripomočki, ob katerih bodo lahko bodo obiskovalci pobliže spoznali pomen čebel in čebelarstva. Organizirana bo državna razstava čebelarstva. Dogajanje na čebelarski dan, v nedeljo, 26. avgusta, bo pospremilo tehtno strokovno dogajanje, podeljena bodo priznanja najboljšim in okronana bo 4. Medena kraljica. Vzorčni nasadi rastlinske proizvodnje bodo v bujnem razcvetu poudarjali pomen čebelarstva. Poligon Zeleni dragulji narave bo spodbujal sejanje in sajenje medovitih rastlin. Organizirane bodo zanimive delavnice in vodeni ogledi na osrednjem sejemskem vrtu, na permakulturnem in demonstracijskem vrtu ter v trajnih nasadih hmelja, slovenskega trsnega izbora, starih sort jablan in v gozdno parkovnem nasadu. V okviru razstave avtohtonih pasem živali bo predstavljena tudi kranjska čebela. Atraktivne bodo predstavitve govedi, konj, prašičev in drobnice v hlevih in na maneži. Tam bo na sejemski torek potekalo tudi preskakovanje ovir s konji. V pokušnjo in nakup najboljših regionalnih izdelkov, dobrot, vin in medu bodo vabili Agrina tržnica, tržnica mladih kmetov, Agrina Kuhinja in Vinski hram. Sejemski gostinski lokali bodo postregli z lokalnimi kulinaričnimi presežki. K preživetju lepega dne na sejmu in v Pomurju pa razen pestrega čebelarskega dogajanja vabijo tudi številna druga družabna srečanja, tekmovanja sekačev, v vlečenju vrvi, v plesanju polke in maskot ter cvet drugih zanimivosti. Sejem AGRA lahko obiščete tudi organizirano, po zelo ugodnih paketnih cenah. Za prevoz, vodenje, vstopnico, toplo hrano in degustacije bo tako iz Maribora potrebno odšteti le 28 evrov, iz Celja 31, Ljubljane 33, Kranja in novega mesta 34 ter Nove Gorice ali Kopra 40 evrov. Informacije in rezervacije: izleti@slo-tours.si ali 080 1460. DRŽAVNA RAZSTAVA ČEBELARSTVA Čebelarska zveza Slovenije, Zveza čebelarskih društev Pomurja in Javna svetovalna služba v čebelarstvu pripravljajo državno čebelarsko razstavo s prikazi in prodajo medu in izdelkov iz medu, literature, panjev in opreme za čebelarje ter degustacije medenega peciva in medu. Posebna pozornost bo namenjena predstavitvi shem kakovosti medu: Slovenskemu medu z zaščiteno geografsko označbo, Kočevskemu gozdnemu medu in Kraškemu medu z zaščiteno označbo porekla. Med vključen v sheme kakovosti in čebelje pridelke bo moč tudi kupiti. STROKOVNO ČEBELARSKO DOGAJANJE V NEDELJO, 26. 8. 2018 10.00 - 11.00 / dvorana 1 • Svečana razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo • Kronanje 4. Medene kraljice 11.00 - 12.30 / dvorana 2 Strokovna razprava: Prevzem kmetije in možnosti vstopa v podukrep 6.1 na podlagi števila čebeljih družin v organizaciji ČZS, Javne svetovalne službe v čebelarstvu v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vljudno vabljeni! www.pomurski-sejem.si 56. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 25. - 30. 8. 2018, Gornja Radgona Sejem nove generacije! Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.07.2018 do 31.08.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA Akcijska cena: 2,30 EUR Akcijska cena: 1,89 EUR Akcijska cena: 1,89 EURAkcijska cena: 6,84 EUR - vgradi se v satnik -nadomešča starejši model Classic in Horizontal -kolenasti stenj omogoča neprekinjeno kapanje mravljiične kisline na koprenasto krpo neodvisno od zunanje temperature -rezervoar 300 ml omogoča varen transport mravljične kisline Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.07.2018 do 31.08.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA Akcijska cena: 2,30 EUR Akcijska cena: 1,89 EUR Akcijska cena: 1,89 EURAkcijska cena: 6,84 EUR - vgradi se v satnik -nadomešča starejši model Classic in Horizontal -kolenasti stenj omogoča neprekinjeno kapanje mravljiične kisline na koprenasto krpo neodvisno od zunanje temperature -rezervoar 300 ml omogoča varen transport mravljične kisline Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.07.2018 do 31.08.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA Akcijska cena: 2,30 EUR Akcijska cena: 1,89 EUR Akcijska cena: 1,89 EURAkcijska cena: 6,84 EUR - vgradi se v satnik -nadomešča starejši model Classic in Horizontal -kolenasti stenj omogoča neprekinjeno kapanje mravljiične kisline na koprenasto krpo neodvisno od zunanje temperature -rezervoar 300 ml omogoča varen transport mravljične kisline Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.07.2018 do 31.08.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA Akcijska cena: 2,30 E R Akcijska cena: 1,89 E R Akcijska cena: 1,89 E RAkcijska cena: 6,84 E R - vgradi se v satnik -nado ešča starejši odel Classic in orizontal -kolenasti stenj o ogoča neprekinjeno kapanje ravljiične kisline na koprenasto krpo neodvisno od zunanje te perature -rezervoar 300 l o ogoča varen transport ravljične kisline 209 OBVESTILA ČZS ZDRAVJE ČEBEL 7-8/2018 letnik CXX Skrbno ravnanje s čebelami skozi njihovo govorico bi pomenilo – pustite nam živeti, da boste obvarovali naravne vire v sklopu trajnostnega kmetovanja. Na­ vedeno je podkrepljeno tudi preko višanja pomoči evropskih sredstev, namenjenih čebelarstvu v priho­ dnjem obdobju. S tem se zavezanost čebelarja do če­ beljih družin in potrošnikov še zvišuje in uvršča v vrh pridelovalnega procesa. Čebelarjevo ravnanje tako s čebelami kot z naravo je privilegij, ki je poleg splošne prepoznavnosti postal velika obveznost. Ob številnih priznanjih čebelarskim organizacijam javnost priča­ kuje od čebelarjev izjemno odgovorno ravnanje s čebe­ lami kot proizvodnimi živalmi in tudi kot prostočasno dejavnostjo. Letos so se celo na območjih z milejšim podnebjem čebelje družine v polnosti razvile šele proti koncu apri­ la. Obilna paša do sredine maja je nekatere čebelarje premamila v temeljito iztočenje mednih zalog, ne ozi­ raje se na junijsko pomanjkanje pašnih virov. S tem so njihove družine že spomladi dobile signal za varčeva­ nje, kar pomeni skromnejši obseg zalege. Empirična spoznanja v čebelarski praksi so običajno najdražja, vendar najprepričljivejša, če jih posameznik dojame. Kar najbolje mu lahko koristijo v vsej svoji razsežno­ sti skozi prihodnje sezone, če na njih ne pozabi. Pri izrazito skopuškem načinu oskrbe družin s hrano in prepuščanju teh morebitnemu naključnemu pojavu medenja, razvoj čebeljih družin ni v polnosti izražen. Preveč čebelarjev tega pojava žal ne prepozna! Ne­ uspešna uporaba ekoloških zdravil za zatiranje varoj brez ugotavljanja stopnje napadenosti in nepravo­ časna oskrba s kakovostno hrano praviloma vodita do slabšega učinka zdravljenja in šibkih družin. Za­ koreninjeni način t. i. »tradicionalnega čebelarjenja« je treba prilagajati spremembam, ki se dogajajo v na­ ravi, pri čebelah in v družbi. Za trajnostni način če­ belarjenja so nujne številne merljive in verodostojne informacije, ki jih čebelar lahko izkoristi le ob dobri ozaveščenosti. Čebeljim družinam trenutno največjo škodo pov­ zročajo varoje. Populacijo varoj je mogoče hitreje in učinkoviteje zniževati z uporabo ustreznih apiteh­ ničnih ukrepov v sleherni čebelji družini na stojišču. Izvedba teh postopkov je natančno opisana tudi v ak­ tualni številki glasila. Uspeh je močno pogojen z za­ UVODNIK Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! četkom izvedbe ukrepanja – najkasneje do prvih dni julija ob doslednem upoštevanju tehnoloških navodil in optimalni oskrbi družin s hrano. Popolna odstranitev zalege ob uporabi lovilnega sata, prekinitev zaleganja s pripiranjem matice in omejevanje zaleganja matice s pomočjo izolatorske kletke so koreniti ukrepi, s katerimi je mogoče ome­ jiti razmnoževanje varoj v najobčutljivejšem delu čebelarske sezone. Ob kratkotrajni uporabi učinko­ vitega zdravila se konec julija populacija varoj vrne na začetni položaj, kot ga je imela po uspešnem zim­ skem zatiranju. Opisani postopki so primerni tudi za slovenski tradicionalni panj v čebelarstvih, kjer ne obvladajo uporabe dolgotrajno delujočih zdravil ob prisotnosti zalege. Dodatna spodbuda ob dosle­ dni izvedbi enega od ukrepov so lahko tudi določene spotoma opravljene naloge, ki so bile v preteklosti posebej načrtovane. Ob vsej poplavi informacij in navodil je skraj­ ni čas, da si vsak čebelar izdela načrt apitehničnih ukrepov in zdravljenja, ki ga izkustveno ob vestnem beleženju napadenosti z varojami vsako leto izbolj­ šuje. Stalno prisotna zadostna količina kakovostne hrane, ugodni mikroklimatski pogoji v panju in od­ govorna strokovna izvedba poletnega zatiranja varoj so pogoji za dolgoživost zimske populacije čebel. Pri tem pa ne gre zanemariti lokacije čebelnjaka in do­ bre komunikacije s sosednjimi čebelarji, še posebno na področjih z veliko gostoto čebelnjakov. Cenjene čebelarke, spoštovani čebelarji, z izme­ njavo izkušenj in znanj, s preudarnim razmislekom in kritično oceno o njihovem pomenu bomo lažje de­ lali v dobrobit uspešnega preživetja čebeljih družin in neoporečnih proizvodov. Naj medi! Mag. Mira Jenko Rogelj, veterinarka Nacionalnega veterinarskega inštituta, Veterinarske fakultete Uni­ verze v Ljubljani 210 7-8/2018 letnik CXX KAZALO INDEX letnik CXX g Številka 7-8 g Julij-Avgust 2018 g ISSN 0350-4697 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Aleš Bozovičar, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, ales.bozovicar@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/ User/Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Simon Golob: 01/729 61 12, 030/604 015, simon.golob@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Matej Mandelj, tajnik: 041/337 854, matej.mandelj@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: • Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije): ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. EDITORIAL Mira Jenko Rogelj, MSc ..................................................................................209 BEES' HEALTH Martin Gabel, Aleksandar Uzunov, DSc, and Ralph Büchler, DSc: Continuous varroa control with the use of apitechnical measures .............. 211 Peter Kozmus, DSc: Research on the effectiveness of hop formulas for organic varroa control ...............................................................................215 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Stefan Berg, DSc: Hunting drones with the help of a drone ........................ 216 Andrej Gogala, DSc: Golden longhorn (Eucera chrysopyga) .......................... 218 Matej Levstek: Beekeeper’s work station ...................................................... 219 Rok Janez Šteblaj and Marko Borko: World news ........................................ 221 Janez Gregori: How does the Beekeeping terminological dictionary serve us ......................................................................................... 222 BEEKEEPER'S WORK Stanislav Kapun, DSc: Beekeeper's tasks in July and August ....................... 223 FROM BEEKEEPERS' ASSOCIATIONS 225 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 229 ADS 234 IN MEMORIAM 240 UVODNIK Mag. Mira Jenko Rogelj ..................................................................................209 ZDRAVJE ČEBEL Martin Gabel, dr. Aleksandar Uzunov in dr. Ralph Büchler: Stalno obvladovanje varoj z apitehničnimi ukrepi ................................................... 211 Dr. Peter Kozmus: Raziskava o učinkovitosti hmeljnih pripravkov za ekološko zatiranje varoj .............................................................................215 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Dr. Stefan Berg: S pomočjo drona v lov na trote ........................................... 216 Dr. Andrej Gogala: Zlata dolgorožka (Eucera chrysopyga) ............................. 218 Matej Levstek: Čebelarjeva delovna postaja ................................................ 219 Rok Janez Šteblaj in Marko Borko: Novice iz sveta ....................................... 221 Janez Gregori: Kako nam služi Čebelarski terminološki slovar ................... 222 DELO ČEBELARJA Dr. Stanislav Kapun: Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu ...................... 223 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 225 OBVESTILA ČZS 229 OGLASI 234 V SPOMIN 240 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebe- larskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredni- štva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notra- njost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, de- setina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7850, Tiskano: 26. 6. 2018. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: V vročini tudi čebele potrebujejo vodo. Nominacija na mednarodnem natečaju čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2018. Foto: Katarina Kramer, Slovenija Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2014 2015 2016 2017 2018 7-8/2018 letnik CXX 211 ZDRAVJE ČEBEL Človek bi se moral veliko zgledovati po prosto živečih dru­ žinah zahodnih medonosnih čebel v naravi in z opazovanji njihovega preživetja in biologije priti do učinkovitih metod za zniževanje števila varoj. Prav te populacije dokazujejo, da je sobivanje čebel z varojami načeloma mogoče. Te družine bi lahko služile kot kazalec v ustrezno smer pri stalnem nad­ zoru nad varojami. Pomemben gradnik v strategiji prežive­ tja teh družin je rojenje ter temu sledeče poletno obdobje brez pokrite zalege. S prekinitvijo zaleganja je razvoj varoj v veliki meri močno oviran ter se posledično obremenjenost z varojami zmanjša in časovno prerazporedi. Ker rojenje najpogosteje pomeni skromnejše točenje in včasih tudi izgubo roja, ki odleti neznano kam, je v mo­ dernem čebelarstvu nezaželeno ter se rojivost s selekcijo močno reducira. Kljub temu pa lahko sicer naravni princip obdobja brez zalege po rojenju poleti vključimo tudi pri so­ dobnem ekonomsko usmerjenem čebelarjenju z ustreznim apitehničnim ukrepom. Po zgledu roja iz družine odstrani­ mo z varojami močno obremenjeno satje s pokrito zalego ali pa prekinemo zaleganje matice s pripiranjem, tako da je družina poleti določen čas brez zalege. Mnogi apiteh­ nični ukrepi so v čebelarski praksi že dokaj uveljavljeni in učinkoviti. Tako je mogoče z delanjem narejencev ter ome­ tencev (umetnih rojev) oz. izrezovanjem trotovine znatno zmanjšati obremenjenost družin z varojami. Ponuja se nam torej priložnost, da z uporabo omenje­ nih apitehničnih ukrepov v času poletnega zdravljenja ohranimo družine dolgoročno minimalno obremenjene z varojami in je uporaba zdravil potrebna le izjemoma. Pri določenih apitehničnih metodah se uporabi zdravil lah­ ko povsem izognemo, pri drugih pa z uporabo omenjenih ukrepov bistveno povečamo njihov zanesljiv učinek, kot na primer pri uporabi organskih kislin, kjer ukrep ločevanja čebel od z varojami obremenjene zalege oz. prekinitev zale­ ganja bistveno povečata njihovo učinkovitost. Načeloma so se za poletno zdravljenje varoze dobro izkazale tri metode, trije apitehnični ukrepi, ki jih lahko prilagodimo svojemu načinu čebelarjenja. Pri tem upoštevamo in izrabljamo sebi v prid dvostopenjski življenjski krog varoj, in sicer foretič­ no fazo, to je čas, ko se varoje nahajajo na odraslih čebe­ lah, oz. reproduktivno fazo – čas, ko se varoje nahajajo in razmnožujejo v celicah pokrite zalege. Najprimernejši tre­ nutek poleti je torej približno 2–3 tedne pred koncem paše, pri čemer pa je ves čas treba kontrolirati napadenost z va­ rojami. Če apitehnični ukrep, za katerega smo se odločili, dopolnjujemo z uporabo oksalne kisline, moramo pred tem med iztočiti. Prekinitev zaleganja s pripiranjem matice Ta metoda je primerna predvsem, ko želimo v krat­ kem času in z malo mate­ rialnimi stroški učinkovito zatirati varoje pri večjem številu družin. Vsekakor pa je uporabna tudi pri manj­ šem številu družin. Matica je v kletki priprta 25 dni, kar ji onemogoča zaleganje, v tem času pa se poleže tudi vsa preostala zalega. Kletka, v katero zapremo matico, ima odprtine enake odprtinam Trenutno najbolj škodljiv parazit zahodne me- donosne čebele v svetovnem merilu so danes zagotovo varoje, ki čebelarjem pri oskrbi nji- hovih družin delajo nemalo preglavic. Da bi zmanjšali škodo in zagotovili preživetje družin, so čebelarji in čebelarska stroka razvili različne metode in sredstva za zatiranje varoj. Večina le-teh ima mnogo zelo negativnih stranskih učinkov, na primer odpornost na določene učin- kovine, ki so jo varoje že razvile, zaradi česar je zdravljenje varoze vedno manj učinkovito. Ob tem velja omeniti tudi ostanke zdravil v vosku in medu, ki ogrožajo njihovo kakovost. Torej ta- kšni načini zdravljenja na dolgi rok ne zagota- vljajo učinkovitega zatiranja varoj. Stalno obvladovanje varoj z apitehničnimi ukrepi Martin Gabel, dr. Aleksandar Uzunov in dr. Ralph Büchler (prevod, priredba in lektoriranje Vladimir Fajdiga) Deželni urad za kmetijstvo Hessen, Čebelarski inštitut Kirchhain, Nemčija Pri rojenju se loči del z varojami le zmerno okuženih čebel od satja z zalego, v katerem ostane glavnina varoj. Obdobje brez zalege, ki rojenju sledi, pa je dodatna ovira pri razmnoževanju in porastu števila varoj v poznem poletju. Fo to : Č eb el ar sk i in št itu t K irc ha in 7-8/2018 letnik CXX212 ZDRAVJE ČEBEL matične rešetke, kar omogoča prehajanje čebelam delavkam, ki matico negujejo, družina pa nima občutka brezmatično­ sti. Po 25 dneh je družina povsem brez zalege, tedaj matico zopet izpustimo iz kletke. Ker se varoje v foretični fazi svo­ jega življenjskega kroga nahajajo na čebelah, je podobno kot pozimi zdravljenje z oksalno kislino zelo učinkovito. Odvzem vse zalege Odvzem vse zalege je najbolj podoben pojavu naravnega rojenja; s tem postopkom ločimo namreč z varojo malo oku­ žene čebele od z varojo močno obremenjene zalege. Čebele ometemo na satnice ali prazno izdelano satje, s tem odstra­ nimo velik del pršic, ki se v reproduktivni fazi nahajajo v pokriti zalegi. Odvzeto satje z zalego pretopimo, lahko pa ga uporabimo tudi za narejanje rezervnih družinic (takšni narejenci bodo potrebovali zelo skrbno nego in dosledno zatiranje varoj, da bi uspešno prezimili!). Za zatiranje pre­ ostanka varoj, ki se nahajajo na odraslih čebelah, pa imamo na razpolago dve možnosti. Če se želimo docela odreči upo­ rabi zdravil, bomo v družino, ki je sedaj na satnicah oz. pra­ znem satju, vstavili sat z obilo mlade (nepokrite!) zalege. Ta sat bomo uporabili kot past – lovilni sat; vse varoje, ki se v tem trenutku – foretični fazi nahajajo na čebelah in stremi­ jo k razmnoževanju, bodo tik pred pokrivanjem prisiljene prodreti v celice tega edinega sata z mlado zalego. Takoj ko čebele mlado zalego pokrijejo, sat z vsemi varojami v njem, odstranimo iz panja in ga pretopimo/zmrznemo. Učin­ kovita alternativa omenjenemu lovilnemu satu je, podob­ no kot v postopku pripiranja matic, zdravljenje družine z oksalno kislino takoj po odvzemu vse zalege. Postopek omejevanja zaleganja z izolator- sko kletko V tem postopku zatiramo varoje povsem brez zdravil, kar pomeni, da ta postopek lahko izvajamo tudi pred in med pašo oziroma točenjem. Ta postopek je še posebej uporaben na področjih z dobro obetajočo pozno poletno pašo, čeprav je obremenjenost družin z varojami že zelo močna. V tem Matica je zaprta v kletki, sat, na katerem je kletka z matico, vstavimo v sredino gnezda. Po 25 dneh matico spustimo ter družino zdravimo z aplikacijo oksalne kisline z metodo pršenja ali kapljanja. Satje z zalego in varojami v njej odstranimo iz družine ter ga nadomestimo z mladim satjem ali satnicami. Lovilni sat z obilo mlade nepokrite zalege vstavimo v sredino plodišča ter si ga ustrezno označimo, da bi ga hitreje prepoznali in obvezno odstranili iz družine, ko bo zalega pokrita. Fo to : Č eb el ar sk i in št itu t K irc ha in Kletko, v katero zapremo matico, namestimo na sredino praznega sata tako, da z ostrim nožem izrežemo primerno veliko odprtino. 7-8/2018 letnik CXX 213 ZDRAVJE ČEBEL Omejevanje matice na en sat s pomočjo enosatne izolatorske kletke (levo); omeje- vanje matice na dva sata s pomočjo vertikalno stoječe matične mreže (desno). Pri DB-panjih je treba del žrela, za katerim sta izolirana sata, ki se nahaja po celotni dolžini brade, zatesniti, da bi matica pri žrelu ne prešla v neizolirani del panja in tam nadaljevala z neomejenim zaleganjem. Načrt za izdelavo enostavnega enosatnega izolatorja: dva ustrezno velika okvirja z vdelano matično rešetko (a) natančno in čvrsto s pomočjo žebljičkov in žice pritrdimo tesno ob sat (b), (na spodnji strani ju lahko povežemo s trakom kot hrbet knjige - op. prevajalca), tako da okvirja na obeh straneh tesno objameta sat. Okvirja z matično rešetko se morata natančno prilegati tudi med distančnike satnika na vertikalnih letvicah (c). Če uporabimo izolatorsko kletko, kot je opisana zgoraj, je treba v sat, katerega vstavljamo, narediti s prstom luknjo, da matica lahko prehaja z ene strani sata na drugo. Ko matico vstavljamo v tak izolator, jo spustimo v že zaprti del izolatorja skozi omenjeno luknjo, s tem se izognemo morebitni poškodbi matice, ko zapiramo še drugo stran izolatorja. V izolator sodijo starejši, temnejši sati, ker jih matica pozno v sezoni raje zaleže. Izolator za AŽ-sat, avtor konstrukcije Viljem Kavčnik postopku uporabimo prednosti zgoraj opisanih metod, torej pripiranja (omejevanja zaleganja) matice in odvzema pokrite zalege; matico s pomočjo vertikalne uporabe matične rešet­ ke ali eno­ ali večsatne izolatorske kletke (izolatorjem) omeji­ mo na zgolj enega ali nekaj satov. Tako imamo zaleganje pod nadzorom in lahko ciljno odvzemamo sate s pokrito zalego. V panjskih sistemih z zgolj enim plodiščem (npr. Dadant) lahko uporabimo v ta namen matično rešetko vertikalno; le­ ­ta pa se mora natančno prilegati stenama in dnu ter stropu panja. S pomočjo tako uporabljene matične rešetke lahko matico omejimo na enega ali več stranskih satov v plodišču, pri čemer delavke ne izgubijo stika z njo. V panjskih sistemih z dvema plodiščnima nakladama (npr. Langstroth) pa nujno potrebujemo eno­ ali večsatno izolatorsko kletko (enako tudi v AŽ­panjih, kjer vertikalna uporaba matične rešetke zaradi prečnih kovinskih nosilcev satov ni mogoča op. prevajalca). Z žico ali kako drugače na sat obojestransko pričvrstimo okvir z matično rešetko; matica, ki jo vstavimo v tak izolator, se lahko giblje le po tem satu. Njeno zaleganje je sicer omejeno, ni pa prekinjeno, delavke pa jo skrbno negujejo. V času trajanja tega postopka (sedemindvajset dni) je mati­ ca zaporedoma zaprta na treh satih; sat iz izolatorja zamenja­ mo vsak deveti dan z novim praznim satom, vendar ostane v panju dotlej, dokler čebele zalege ne pokrijejo. Torej lahko matica ves čas zalega, sicer omejeno, preostala zalega pa se polega. Po približno treh tednih je poležena vsa zalega, ki jo je matica zalegla pred vstavitvijo v izolator, vse varoje se na­ hajajo na čebelah. V želji po razmnoževanju in ker ni na voljo nobene druge zalege, varoje prodrejo v sat, ki smo ga imeli v izolatorju, tik pred pokrivanjem zalege. Le­tega pa čebelar, ko je zalega pokrita, odstrani iz panja in uniči. Ker to stori trikrat v sedemindvajsetih dneh, z vsakim odvzemom sata s pokrito zalego postopoma odstrani tudi vedno večje število varoj v re­ produktivni fazi. Tak (lovilni) sat uničimo (stalimo). Dodatne prednosti v praksi Poleg učinkovitega zatiranja varoj v obdobju brez zalege lahko to obdobje s prednostjo izkoristimo tudi za različne Fo to : V ilj em K av čn ik Fo to : Č eb el ar sk i in št itu t K irc ha in Fo to : Č eb el ar sk i in št itu t K irc ha in Fo to : Č eb el ar sk i in št itu t K irc ha in 7-8/2018 letnik CXX214 ZDRAVJE ČEBEL Potek postopka z izolatorjem v petih korakih 1. korak, 1. dan: vstavitev prvega sata v izolator in pri- piranje matice. 2. korak, 9. dan: menjava satov; vstavitev drugega sata v izolator, namestitev prvega iz izolatorja ob izolator. 3. korak, 18. dan: odvzem prvega sata s pokrito zale- go in njegovo uničenje, vstavljanje tretjega sata v izolator in drugega iz izolatorja ob izolator. 4. korak, 27. dan: odvzem drugega sata s pokrito za- lego in njegovo uničenje ter izpust matice in od- stranitev izolatorja. 5. korak, 36. dan: odvzem tretjega sata s pokrito zale- go in njegovo uničenje. druge posege v panj, tako lahko pred izpustom matice vse staro satje zamenjamo s satnicami in v brezpašnem obdobju seveda izdatno krmimo; to je lahko tudi pravi trenutek za me­ njavo matice, ker je družina, podobno kot pri umetnem roju, povsem brez zalege in je sprejem nove matice, ki jo dodamo v matičnici s sladkornim testom, seveda ob odstranitvi stare, stoodstoten. Torej ubijemo lahko več muh na en mah. Kaj pravijo raziskave in izkušnje znanosti? Na čebelarskem inštitutu Kirchhain uporabljamo in pre­ verjamo ter razvijamo omenjene postopke že več časa tudi v praksi. Proučevali in primerjali smo na primer tudi uporabo in učinkovitost oksalne kisline pri različnih načinih aplika­ cije. Poleg poskusnih družin zatiramo varoje tudi v vzrejnih (gospodarskih) družinah s pomočjo apitehničnih ukrepov. Znatnejših izgub matic ali pa negativnih učinkov na razvoj čebeljih družin v zadnjih letih nismo zaznali. V primerjavi z običajnim zdravljenjem z mravljično kislino se družine v omenjenem poskusu razvijajo celo bolje (slika/graf). Dosegli smo zadostno učinkovitost omenjenih postopkov, da bi dru­ žine v prihodnje lahko na dolgi rok preživele brez večjih izgub tudi zgolj s temi ukrepi in takšnim načinom čebelarjenja. Graf spodaj: Razvoj čebeljih družin v poskusu Čebelarskega inštituta Kirchhain ob uporabi različnih apitehničnih ukrepov za zatiranje varoj. Navedene so srednje vre- dnosti zazimitvenega uspeha (krogi) kot delež števila čebel pred zazimitvijo glede na število čebel pred začetkom zdravljenja ter izzimitveni uspeh (trikotniki) kot de- lež števila čebel po izzimitvi v naslednjem letu glede na število čebel pred zazimitvijo jeseni. Začetek in konec črtice označujeta vsakokratne minimalne in maksimalne vrednosti skupin. Skupine: AS – hlapenje 60 % mravljične kisline s hlapilnikom Nassenheider Professional, julija; skupine: KJ, KA, KS – prekinitev zaleganja julija in avgusta oziroma septembra, ki mu je sledilo zdravljenje z oksalno kislino; skupina BE – popoln odvzem zalege ter lovilni sat, v juliju. 0 20 40 60 80 100 120 140 160 AS zazimitev AS izzimitev KJ zazimitev KJ izzimitev KA zazimitev KA izzimitev KS zazimitev KS izzimitev BE zazimitev BE izzimitev re la tiv na m oč č eb el jih d ru žin [% ] 7-8/2018 letnik CXX 215 ZDRAVJE ČEBEL Pregled pripravkov za zatiranje varoj V okviru projekta smo v prvem obdobju izvajanja pro­ jekta pregledali na tržišču dostopne pripravke za zatiranje varoj in popisali različne načine aplikacij. Zbrani so bili tudi podatki o učinkovitosti pripravkov, mehanizmih njihovega delovanja ter njihovih možnih problematičnih vidikih. Re­ zultati bodo primerljivo obdelani in objavljeni v posebnem, preglednem članku. Laboratorijski preizkus hmeljevih pripravkov V preteklem obdobju so bila izvedena tudi praktična pre­ izkušanja pripravkov na osnovi hmelja v različnih časovnih okvirjih in na različno napadenih čebeljih družinah v labo­ ratorijskih pogojih. Rezultati so pokazali, da je smrtnost varoj tudi pri nizkih koncentracijah (1 % HBA) 70–80­% v delovanju med 5 in 72 ur. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da je pri nizkih koncentracijah smrtnost čebel relativno visoka, 10–20­%. Vpliv pripravka na vedenje čebel Ugotavljali smo tudi, ali hmeljeve beta kisline (HBA) povzročajo spremembo vedenja čebel v panju, odnosno, če spodbujajo čistilno vedenje. Poskus se je izvajal na čebeljih družinah v opazovalnem panju s štirimi sati. Rezultati po­ skusa so izkazali, da vstavitev HBA spodbuja čistilno vede­ nje, saj se je na dan vstavitve HBA število čistilnega vedenja v panjih podvojilo, v prihodnjih dnevih pa je strmo upadlo. Tudi odpad varoj je bil v dnevih, ko je bilo povečano čistilno obnašanje, večje kot v kontrolni družini. Preverjanje učinkovitosti hmeljevega pri- pravka za zatiranje varoj Učinkovitost hmeljevega pripravka za zatiranje varoj je bila testirana tudi v gospodarskih čebeljih družinah. V test je bilo vključenih 30 čebeljih družin. Uporabljena koncen­ tracija preparata je bila 16­%. Po preverjanju odpada varoj pred vstavitvijo pripravka, med in po tem ni bilo ugotovlje­ nega statistično značilnega delovanja na varoje, vzrok za to je lahko koncentracija pripravka. Letos bo zato uporabljenih več različnih koncentracij omenjenega pripravka. Senzorična ocena medu Nekatera sredstva, ki jih čebelarji za zatiranje varoj vsta­ vljamo v čebelje družine, lahko ob napačni uporabi v medu puščajo določene ostanke. Zaradi tega smo v projektu prever­ jali tudi, ali je hmeljev pripravek v tej smeri problematičen. ČZS od septembra 2016 sodeluje v raziskovalnem projektu ciljnega raziskovanja Uporaba hmeljnih pripravkov za ekološko zatiranje varoj (Varroa de- structor), ki ga financirata MKGP ter Javna agen- cija za raziskovalno dejavnost RS. Projekt se bo zaključil v prihodnjem letu. Nosilec projekta je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, kot partnerji, poleg ČZS, sodelujejo še: Kmetijski inštitut Slovenije, Veterinarska fakulteta in Fa- kulteta za farmacijo. Do sedaj so bile v projektu opravljene določene naloge, ki so bile terminsko in programsko opredeljene v programu, in s tem v zvezi smo pridobili določene rezultate. Raziskava o učinkovitosti hmeljnih pripravkov za ekološko zatiranje varoj dr. Peter Kozmus Vodja PRO peter.kozmus@czs.si V projektu sodelujejo: Andreja Kandolf Borovšak, Iztok Košir, Miha Ocvirk, Maja Ivana Smodiš Škerl, Janez Prešern, Vlasta Jenčič, Metka Pislak Ocepek in Stanko Srčič. Storžki hmelja, v katerem so prisotne alfa in beta kisline. Fo to : In št itu t z a h m el ja rs tv o i n pi vo va rs tv o S lo ve ni je 7-8/2018 letnik CXX216 ZDRAVJE ČEBEL S tem v zvezi smo iz čebelje družine, v kateri so bili v času paše nameščeni štirje trakovi hmeljevega pripravka, odvzeli vzorec medu in ugotavljali, ali ustreza zahtevanim parame­ trom. Ugotovili smo, da je odvzet vzorec medu ustrezal para­ metrom kakovosti, ki jih predvideva Pravilnik o medu (Ur. l. RS 4/11, 9/15). Izbor primernih sort hmelja Iz zbirke vzorcev hmelja, pridelanega v letu 2017, smo iz­ vedli odbiro 22 različnih genotipov, ki smo jim v zimskem času določili vsebnost alfa in beta kislin in količino ter se­ stavo eteričnega olja. Iz rezultatov je bilo ugotovljeno, da je med izbranimi ekotipi kar nekaj perspektivnih s stališča vsebnosti beta kislin. Kako naprej? Glede na vsebinski in terminski načrt dela na projek­ tu smo v preteklem obdobju realizirali postavljene cilje. V prihajajočem obdobju bomo izvedli še evalvacijo pridoblje­ nih rezultatov v izvedbenih poskusih, nadaljevali analize odbranih vzorcev hmelja ter nadaljevali delo na primerjavi med aplikacijami in učinkovitostmi na tržišču dostopnih pripravkov za ekološko zatiranje varoj, ki smo ga začeli že v predhodnem obdobju. V letu 2018 bomo izvedli še druge načrtovane poskuse in testiranja iz programa. Pri ugota­ vljanju učinkovitosti pripravka na čebeljih družinah bomo uporabili več različnih koncentracij in poskušali najti tisto, ki ima najvišjo učinkovitost delovanja na varoje in je najbolj neškodljiva za čebele. Na ta in še mnoga druga vprašanja poskuša odgovoriti Bavarski deželni inštitut za vinogradništvo in vrtnarstvo, strokovni oddelek za čebele (Fachzentrum Bienen der Ba­ yerischen Landesanstalt für Weinbau und Gartenbau). Raziskovalci so se z oktokopterjem podali s troti v višave ter z detektivsko natančnostjo rekonstruirali njihove poti, po katerih prilete na trotovišča. Prirojen nagon? Kaj določa, kje bo trotovišče, doslej še ni docela pojasnje­ no. Predstavljamo si lahko, da ga opredeljuje določena op­ tična privlačnost, ki jo zaznavajo le čebele. Vlogo pri tem bi lahko imeli tudi feromoni, torej kemični signali, ki izzovejo naravni odziv pri drugem pripadniku iste vrste, in na tro­ tovišče privabijo bodoči svatbeni par. »Predvsem nas je zani- malo vprašanje, od kod prihajajo troti na trotovišče in kako najde- jo pot nanj,« pravi dr. Stefan Berg, vodja oddelka za čebele na bavarskem inštitutu LWG v Veitshöchheimu. Ob vsem tem je znano dejstvo zgolj to, da troti, približno 12. dan po izleganju, poiščejo trotovišča, sledeč prirojenemu nagonu po parjenju. »Predpostavljamo, da trot poseduje prirojen biolo- ški načrt poti, ki ga usmerja do najbližjega trotovišča,« domneva dr. Berg. Nastanek trotovišč je dinamičen, spreminjajoč se proces, pogosto pa jih lahko opazujemo več let zapored na istih lokacijah. Lov na trote malce drugače Da bi prišli na sled skrivnosti trotovišč in jo morda celo pojasnili, uporabljajo raziskovalci v tem projektu najso­ dobnejše tehnične pripomočke. Z uporabo drona – okto­ kopterja na daljinsko upravljanje naj bi ugotovili poreklo trotov. Zato so barvno označili trote, ulovljene na trotovi­ šču, da bi jih pozneje, ko se vrnejo v družine, lahko prepo­ znali in jim posledično določili poreklo oz. od kod prihaja­ jo. »Največji izziv je pravzaprav lov trotov na svatbenem letu, na trotovišču,« dr. Berg. In ravno pri tem nam je bil v pomoč oktokopter. Opremili smo ga s pastjo, v katero smo dali vabo, prepojeno s feromonom mladih nesprašenih matic in dron usmerili v oblak trotov na trotovišču na lov za nji­ mi. »Parjenje, praviloma z več troti, poteka na višini 20 do 30 metrov. Po najdbah obarvanih trotov, ki so se vrnili v družine po neuspeli prahi, bomo končno lahko sledili njihovi poti na trotovi- šče, kar sicer ni enostavno, ker trot v želji in potrebi za enkratnim ljubezenskim zmenkom, ki bo sicer zanj usoden, preleti pot od tri do pet kilometrov.« Po zabavi pride smrt: po parjenju na svatbe- nem izletu z mlado matico je trot opravil svoje življenjsko poslanstvo in umre. Pri tem je pač imel srečo v nesreči, kajti peščica matic izbira partnerja med vsaj 20.000 oboževalci. Kakor hitro se čarovnija svatbenega leta konča, se tudi umiri dogajanje na trotovišču – gre za skrivnost, ki je doslej še nismo uspeli povsem razvozlati. Kaj pravzaprav opredeljuje trotovišče in kako najdejo troti pot do njega? S pomočjo drona v lov na trote dr. Stefan Berg (prevod in lektoriranje Vladimir Fajdiga) Bavarski deželni inštitut za vinogradništvo in vrtnarstvo, strokovni oddelek za čebele stefan.berg@lwg.bayern.de 7-8/2018 letnik CXX 217 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Da bi se matice prašile z izbranimi troti … V omenjenem raziskovalnem projektu ne poskuša dr. Berg s svojim timom zgolj razvozlati skrivnosti nastanka trotovišč, v ospredju so tudi konkretni interesi čebelarjev, ki bi si želeli tudi pri čebelah ciljnega in nadzorovanega par­ jenja, torej prahe matice s trotom oz. troti po volji čebelarja, kar pa zaradi narave parjenja matic (v letu, zunaj panja, …) po naravni poti ni mogoče. Da bi kljub vsemu do neke mere lahko uravnavali in vsaj posredno vplivali na plemenitev in izbranost trotov, poznamo plemenilne postaje. To so tako imenovana zaščitena območja, znotraj katerih se nahajajo trotovišča in na katerih je, vsaj ponekod (tudi v Sloveniji, op. ur.), z zakonom dovoljeno gojiti čebele le določenega, preverljivega porekla ter morajo ustrezati vzrejnim smer­ nicam plemenilne postaje (na primer kranjske podvrste). Na Bavarskem obstaja 27 državno priznanih plemenilnih postaj. Na teh postajah se torej odvija parjenje matic, ki so jih (nesprašene) na postajo pripeljali vzrejevalci, s troti določenega porekla, karakteristik in linij, ki jih z očetnimi družinami nudi in daje na razpolago plemenilna postaja. »Z omenjeno tehniko odlova trotov lahko ugotovimo, ali so na po- dročju plemenilne postaje prisotni tudi drugi troti in ne zgolj tisti iz očetnih družin,« pojasnjuje dr. Berg. Bavarski inštitut najsodobnejše tehnike ne uporablja le pri razvozlavanju zagonetke o trotoviščih, ampak tudi pri proučevanju načina leta nabiralk cvetnega prahu in njiho­ vega vedenja uporabljajo RFID­čipe, ki delujejo podobno kot črne skrinjice na letalih. Čip elektronsko shranjuje po­ datke, ki se obdelujejo, da bi ugotovili, kako dolgo lete če­ bele kot nabiralke peloda ter do kakšne mere in na kakšen način se odražajo na nabiralski let čebele stresorji, kot je recimo ukrep zdravljenja varoze. Dron na lovu za troti Fo to : S te fa n Be rg Fo to : S te fa n Be rg Letos smo strokovno razpravo o čistosti kranjske čebele organizirali na ČZS, in sicer 6. 6. 2018, s sodelujočimi pre­ davatelji dr. Petrom Kozmusom, strokovnim vodjem PRO, dr. Jankom Božičem, Biotehniška fakulteta, in Romanom Mavcem, vodjo poskusnega sadovnjaka v Brdu pri Lukovici Kmetijskega inštituta Slovenije. Predavatelj dr. Peter Kozmus je predstavil stanje in na­ predek v čistosti kranjske čebele v Sloveniji. Navzoče je seznanil tudi z novim rejskim programom, v katerem so določene spremembe na področju kubitalnega indeksa pri čebeli delavki in tudi spremembe pri ocenjevanju lastnosti kranjske čebele. V rejskem programu je zapisana skrb za či­ stost kranjske čebele, zato se od leta 2010 izvajajo izobraže­ vanja glede obarvanosti obročkov na zadkih čebel, tako za terenske svetovalce v čebelarstvu kot tudi druge čebelarje. V letu 2010 se je izvedla analiza stanja čistosti kranjske če­ bele po posameznih regijah (analiziranih več kot 6600 čebel delavk). V letu 2011 pa se je začel ukrep menjave matic, s ka­ terim se je v posameznem letu zamenjalo od 1200 do 2000 matic. Namen tega ukrepa je, da se zamenja čim več matic na območjih, kjer se pojavlja problematika križancev. Ana­ liza stanja se je ponovila v letu 2015 (analiziranih več kot Po strokovni razpravi o čistosti kranjske čebele – odbira v vsakem čebelnjaku in pri vzrejevalcih 7-8/2018 letnik CXX218 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 15.000 čebel delavk) in v letu 2017 (analiziranih 5393 čebel delavk). Primerjava analize stanja po letih kaže, da se stanje čistosti kranjske čebele izboljšuje. Treba pa si bo prizadeva­ ti za odpravo vzrokov križanja na posameznih območjih. V prihodnje je treba vzpostaviti plemenilne postaje ter vzre­ jališča čebeljih matic na območjih, kjer jih ni oz. jih je zelo malo. Treba bo dati tudi več poudarka odbiri trotov. Dr. Janko Božič je predstavil vpliv narave na razvoj in odbiro kranjske čebele. Narava je vplivala nanjo. Predstavil je tudi različne vdore čebel v Evropo. Sočasno je tudi sam človek vplival na razvoj čebel, in sicer s prevozi čebel na raz­ lične paše. Vendar je imela narava večji vpliv na odbiro. V nadaljevanju je predstavil tudi težavo pomanjkanja trotov. Nekoč, ko so čebele še naseljevale dupla in votline, je imela narava zelo velik vpliv, saj je bilo virov trotov med prosto živečimi čebelami zelo veliko. Sedaj jih je precej manj, se pa pojavi kakšen pobegli roj v naravo. Nekoč je bilo prosto živečih čebel 20 %, medtem ko je sedaj ta delež zelo maj­ hen, med 1 in 2 %. Opisal je tudi razlike med kranjsko in italijansko čebelo. Največja razlika je pri izkoriščanju paš. Kranjska čebela izkorišča pašo 800 m od svojega bivališča, medtem ko jo italijanska čebela izkorišča 500 m od svojega bivališča. G. Roman Mavec je najprej predstavil svoje čebelarstvo v poskusnem čebelnjaku v Brdu pri Lukovici in na obmo­ čju Iga. Pri čebelarskih opravilih opaža razlike med eno in drugo lokacijo, in sicer, da je več križancev na Igu kot pa v čebelnjaku na Lukovici. Domneva, da je ta razlika posledi­ ca vpliva prevozov čebel na paše. Sam skrbi za ohranjanje čistosti kranjske čebele v obeh čebelnjakih. Kadar se v posa­ mezni čebelji družini pojavita več kot dva odstotka čebel z rumenimi obročki na zadkih čebel, zamenja matico. Pred­ stavil je še navezo med sadjarstvom in čebelarstvom. Prvo gre z drugim po poti, vendar je treba biti pozoren na vsa­ kem koraku, da ima čebelar korist od sadjarja in obratno. Razprava se je razvila ob vprašanju odbire trotov. Poleg izobraževanja o odbiri matic bo potrebnega več izobraževa­ nja o odbiri trotov. Tudi troti se vzrejajo in odbirajo iz do­ brih družin. Z odbiro tako matic kot trotov bo treba tudi v prihodnje nenehno skrbeti za čistost naše kranjske čebele. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Fo to : T om až Sa m ec Za samce dolgorogih čebel so značilne zelo dolge tipalke, ki lahko dosegajo dolžino telesa. Na tipalkah so vohalne ču­ tnice in z dolgimi tipalkami samci lažje zavohajo samice, ki imajo veliko krajše tipalke. Gnezdijo v tleh in zarodne celice obložijo z voskastim izločkom. Zlate dolgorožke so v Slove­ niji redke. Večkrat so bile najdene predvsem v Posavju, ob reki Savi pri Dobovi, redkeje v Primorju. Lepo zlato obar­ vani so sveže izleženi samci, ki kasneje obledijo, kot samec na sliki. Samice so precej drugačne na pogled, rdečerjava je konica njihovega širokega zadka. Velikost obeh je od 12 do 15 mm. Niso izbirčne glede hranilnih rastlin, a imajo naj­ raje srhkolistnice, kot je volovski jezik na sliki, in metulj­ nice. Z dolgim jezičkom dosežejo medičino tudi v globokih cvetnih čašah. Na evropskem rdečem seznamu je označena kot neogrožena vrsta zaradi široke razširjenosti v južni in vzhodni Evropi, vendar je tako kot pri nas marsikje redka in ogrožena, na Češkem velja za izumrlo vrsto. Zlata dolgorožka (Eucera chrysopyga) dr. Andrej Gogala gogala62@gmail.com Zlata dolgorožka na cvetu volovskega jezika Fo to : A nd re j G og al a 7-8/2018 letnik CXX 219 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Sam čebelarim v nakladnih LR­panjih 2/3, tako imeno­ vanih Farrarjevih panjih. Panj sestavljajo visoka mrežasta podnica (mreža prekriva 2/3 dna podnice), dve, v izjemnih primerih tri naklade plodišča ter dve, v primeru dobre dru­ žine in odlične paše tri mediščne naklade. Skupaj torej na vrhuncu 5–6 naklad ali drugače rečeno 50 do 60 satnikov po panju. Verjetno se kdo sprašuje, kako to pregledujem … Zelo preprosto. V medišču pogledam en sat iz sredine vsake naklade, da se prepričam, da ni matica čez matično rešetko po kakšni »milosti« zašla v medišče ter začela zale­ gati jajčeca, in ocenim količino medu. Na podlagi že prine­ senega medu, ocene prihajajočega medenja ter prihodnje­ ga vremena za deset dni vnaprej se odločim, ali je smiselno dodajati prazno mediščno naklado, ki jo dam nad matično rešetko (nad plodišče), ter polno mediščno naklado nave­ znem nad to prazno. Tako odmaknem medeni venec nad plodiščem in povečam prostor za gradnjo satja ter donos nove medičine. Ko pregledam mediščne naklade, umaknem še matično rešetko in iz zgornje plodiščne naklade izvlečem samo en sat, da preverim, ali so prisotna jajčeca, to naklado dvignem z ene strani, da vidim, ali so kje nastavljeni matičnjaki (na spodnji letvici satnika imajo čebele za to predvideno »odpr­ tino«, kjer lahko čebele, če se odločijo za rojenje, vlečejo ma­ tičnjake ter tako meni olajšajo iskanje morebitnega nastan­ ka rojilnega razpoloženja) in jo nato umaknem. Dvignem še spodnjo plodiščno naklado, ki leži na visoki podnici, da ocenim količino čebel, ki »visijo« v podnici, ocenim more­ bitno »divjo gradnjo« navzdol v visoko podnico in se tako odločim, ali bom dodal novo naklado v plodišče. Toda kam zložim vse te naklade ob pregledu? In od kje vzamem rezervne naklade ter satje? Predstavljajte si, da imate vrsto naklad dolgo 80 metrov, vse rezervne naklade, podnice, orodje, kadilnik in druge drobnarije, potrebne za učinkovito delo, pa pri avtomobilu. Koliko je to nepotrebne hoje gor in dol po stojišču in izgube časa ter energije. Pa recimo, da imate kakšen kilogram telesne teže, tako kot jaz, preveč. Hoja gor in dol, enkrat po naklado, pa po satnike, pa po rezervno podnico … v tem primeru ne bi škodila. Če damo šalo na stran, ugotovim, da pri oskrbi družin pora­ bim zaradi »sprehajanja« obupno veliko časa. Če pa stvar pogledam še skozi učinkovitost dela, pa ugotovim, da sem, ne na pozitivni ničli, temveč globoko v minusu. Ko se konec dneva ozrem nazaj in analiziram, kje sem »sprašil« čas pri oskrbi čebel, je to pričakovano, kje drugje kot pri »sprehaja­ nju« gor in dol po stojišču. Ker mi žena pravi, da pri meni 100­% velja izrek, da je »lenoba gonilo napredka«, sem se na podlagi tega in pod­ lagi potreb, analiziranih pri izgubi časa ob oskrbi čebel, odločil za razvoj ČEBELARJEVE DELOVNE POSTAJE (v nadaljevanju ČDP). Zakaj lasten razvoj in ne nakup? Ker ČDP v taki obliki, kot bi jo potreboval, v čebelarskem svetu še nisem zasledil. V razmeroma lahko konstrukcijo, ki je bila vroče pocinkana in tako najbolje zaščitena proti koroziji, sem »vgradil ma­ ksimalno« število uporabnih funkcij na prostorsko omejeni ČDP. Zakaj? Ker mora biti ČDP kompaktna in majhnih mer, da jo v primeru oskrbe čebel na oddaljenem stojišču doma kompletno opremim in zavarujem in jo po nakladalni ram­ Oskrba čebel, če pri tem odmislimo biološke značilnosti slovenske sivke, ki ji je vseeno, ali je v listovnem ali nakladnem panju, je pri nakla- dnem sistemu čebelarjenja precej drugačna kot pri listovnem, npr. AŽ-sistemu. V tradicio- nalnih slovenskih čebelnjakih imajo po navadi v čebelnjaku na dosegu roke tako rekoč (skoraj) vso potrebno opremo za oskrbo čebel. Pri na- kladnih panjih pa se ta vidik oskrbe razmeroma zakomplicira. Zakaj? Čebelarjeva delovna postaja Matej Levstek član upravnega odbora ČZS levstek008@gmail.com Čebelarjeva delovna postaja na stojišču Fo to : M at ej Le vs te k Fo to : M at ej Le vs te k Olajšana so številna opravila. 7-8/2018 letnik CXX220 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE pi naložim na prikolico ali v kombi ter odidem na stoji­ šče, kjer lahko začnem delo takoj, ko jo razložim. S ČDP imam vedno pri roki 17 naklad s 170 satniki in veliko odlagalno površi­ no, katere del je prevlečen z nerjavečo pločevino. Za­ kaj nerjaveča pločevina? Ker je včasih treba naredi­ ti tudi kakšno »seciranje« npr. trotovskega satja na okuženost z varojami. Ta­ koj po analizi ostanke npr. trotov odstranim v koš, ki je na koncu delovne povr­ šine, ki jo razkužim z nekaj brizgi meglice vodikovega peroksida. V dveh košarah na postaji imam vedno pri roki pršilke z vodo, raztopino oksalne kisline, razkužilo, plinski gorilnik in seveda kadil­ nik. Ena naklada pa je predelana v predal, v katerem hra­ nim vso drugo »drobnarijo«, ki je nujno potrebna pri delu s čebelami, kot na primer matične klešče, škarje, panjsko dleto, omelo … Ob robu nerjaveče površine sta dva koša. Kot je razvidno s fotografije, je en koš namenjen »splošnim« odpadkom, kot so na primer kakšne smeti, bube poapnele zalege, folije od pogač … Drugi koš pa je namenjen le in samo voščinam, ki nastanejo pri pregledovanju čebel. Količina voščin je lah­ ko neverjetna, če jih zares temeljito nabiramo sproti in od­ lagamo na kup. Delovna višina ČDP je 130 cm, kar nam omogoča pokonč­ no delo ter si tako ne obremenjujemo hrbtenice s prisilje­ nim položajem. Postaja je seveda na kolesih, ki so natančno vodena in mi tako omogočajo natančen položaj glede na panje. Zakaj je to pomembno? Zato ker si z natančno na­ meščeno ČDP glede na panj število nepotrebnih korakov zmanjšam na skoraj nič in si tako prihranim ogromno časa. Verjetno se komu že zdi smešno, kolikokrat sem že ome­ nil ta »čas«. Brez dvoma je čas, potreben za oskrbo čebe­ lje družine, eden pomembnejših dejavnikov pri izračunu »rentabilnosti« našega čebelarjenja. En tak primer je npr. vgrajen koš za smeti. Smeti odstranjujem sproti in kasneje, ko zaključim delo, ni potreben še dodaten sprehod, da po­ spravim stojišče. Resnično ni gršega kot to, da zapustimo neurejeno in zasmeteno stojišče. Če povzamem: Prihranki časa in voščin (v obeh primerih to pomeni določena finančna sredstva) so s to ČDP glede na preteklo prakso zares impresivni. O selitvi nakladnih panjev in tehnologiji transporta s paše na pašo pa kdaj drugič … Prevoz delovne postaje s prikolico za osebno vozilo Fo to : M at ej Le vs te k Gospod Slavko Štandeker iz Le­ narta je strasten čebelar in inovator. Svojo izumiteljsko žilico in poklicno znanje kovinarja je izvirno uporabil v čebelarstvu. Iz zapiralnega dela sta­ rega okna in pločevine je oblikoval poseben sipalnik v obliki korita, ki mu je v pomoč pri ometanju čebel s satov pri točenju medu in stresanju rojev v panj. Anton Žižek Sipalnik čebelarja Slavka Štandekerja iz Lenarta Fo to : A nt on Ž iže k Na stojišču in pri delu ohranjam snažnost in higieno. Fo to : M at ej Le vs te k 7-8/2018 letnik CXX 221 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Evropska zveza Madžarski poslanec Evropskega parlamen­ ta Norbert Erdös, Evropska ljudska stranka, je na začetku leta 2017 podal predlog za pripravo poročila glede stanja čebelarskega sektorja v EU. V njem je želel opozoriti predvsem na težavo ponarejenega medu iz Kitajske in pozvati EU k ustreznemu ravnanju. Predlog je bil v postopku bistveno dopolnjen in nastal je vsebinsko ši­ rok dokument o čebelarstvu. Evropski parlament je tako v marcu 2018 sprejel Reso- lucijo o možnostih in izzivih za čebelarski sektor EU. Re­ solucija je pomembna ne samo zaradi opisa pomena čebel ter stanja in problematike v čebelarskem sektorju, ampak predvsem zaradi pobud za oblikovanje nadaljnjih korakov v oblikovanju čebelarske politike EU. Resolucija je pripravljena po sklopih – pomen čebelar­ stva, podpora čebelarstvu, obvladovanje tveganj, nacional­ ni čebelarski programi, raziskave, usposabljanja in izobra­ ževanja, zdravje čebel in okolijski vidiki, čebelam škodljive kemikalije, boj proti ponarejanju medu ter promocija čebe­ ljih pridelkov in terapevtska uporaba medu. Med priporočili najdemo kar nekaj zanimivih, to so npr. preučitev možnosti oblikovanja sheme obvladovanja tveganj v čebelarstvu, uvedba možnosti nadomestila za izgube čebel zaradi naravnih nesreč, bolezni ali plenilcev, priprava modelov usposabljanj za kmete, ki bi vključevali tematiko čebelarstva, opraševanja, vzdrževanje ekološke­ ga ravnovesja in biotske raznovrstnosti, podpora evrop­ skim raziskovalnim projektom na področju čebelarstva ter izmenjavi rezultatov in dognanj med državami članicami, preklic registracije oz. prepoved pesticidnih aktivnih sno­ vi, ki ogrožajo zdravje čebel, jasna označitev proizvodov, ki bi lahko škodovali čebelam, z oznako »škodljivo za čebe­ le«, povečanje nadzora polnilnic medu, ki prihaja iz držav izven EU, razvoj učinkovitih laboratorijskih analitičnih metod za odkrivanje ponaredkov medu, priprava poročila o terapevtskih praksah, pri katerih se uporabljajo čebelji pridelki, ter njihova promocija v zdravstvu, spodbujanje neposredne prodaje medu na lokalnih tržnicah. Omeniti je treba, da poslanci pozdravljajo sedanji trend urbanega čebelarstva. Ob široki podpori, ki je je bil deležen sprejem resolucije – besedilo je podprlo 560 poslancev, 27 jih je bilo proti, 28 pa se jih je vzdržalo glasovanja –, pa je treba omeniti tudi akti­ ven pristop posameznih poslancev, ki so s svojimi prispev­ ki in amandmaji v besedilo vnesli pomembne sistemske in nacionalne elemente. Med njimi je zagotovo treba omeniti slovenskega poslanca Franca Bogoviča, Evropska ljudska stranka, ki je resoluciji dodal viden slovenski pečat (Števil­ ne zgoraj naštete predloge je v postopku priprave resolucije predlagala ČZS. Veseli nas, da so bili sedaj sprejeti. op ur.). Sedaj so na potezi države članice EU in Evropska komisi­ ja, da čim več pobud pretvorijo v zakonodajo ter zagotovijo zahtevano višino finančnih sredstev v lastnih proračunih in proračunu EU ter s tem omogočijo ustrezen razvoj čebe­ larskega sektorja v EU. V luči skorajšnjih volitev pa ni odveč poudariti, da je tako tudi pričakovanje slovenskih čebelar­ jev od prihodnjega kmetijskega ministra. Luksemburg Junija so na zasedanju Sveta EU za kmetij­ stvo in ribištvo pristojni ministri osrednjo po­ zornost namenili zakonodajnim predlogom Komisije za prihodnjo Skupno kmetijsko politiko (SKP), po 2020 pa tudi aktualnemu stanju na kmetijskih trgih. Slove­ nija je na zasedanju Sveta EU poročala o pobudi za svetov­ ni dan čebel ter o prvi obeležitvi tega dneva v Sloveniji, v sklopu katere je potekala ministrska konferenca. Slovenija je države članice EU pozvala tudi k nadaljnjim dejavnostim za zaščito čebel in drugih opraševalcev. Svetovni dan čebel bo vsako leto svet opomnil na neprecenljivo vrednost čebel in opraševalcev z gospodarskega, socialnega in okoljskega vidika. Čebele in drugi opraševalci so naš indikator čistega okolja in zato je pravi čas, da se jim v viziji za prihodnjo SKP ter drugih politik posveti več časa. Znanstvene študije dokazujejo, da so v zadnjem obdobju čebele in drugi opraševalci vedno bolj ogroženi. V številnih evropskih državah opažamo hitro upadanje pestrosti opra­ ševalcev; glede na evropski rdeči seznam od 2000 vrst čebel kar 9,2 % grozi izumrtje. Med čmrlji, ki so najbolj raziskana vrsta divjih čebel v Evropi, izumrtje grozi kar 23,6 % vrstam, pri 45,6 % pa so populacije v upadanju. Evropska komisija je 1. junija 2018 objavila Sporočilo o pobudi za opraševalce. Ker so žuželke v osrčju naših ekosistemov in je njihova izguba kritična za kme­ tijstvo in zdravje okolja po vsej EU, je ključni cilj tega sporočila zaustavi­ tev upada opraševalcev in ohranitev storitev opra­ ševanja, ki jih zagotavlja­ Novice iz sveta Rok Janez Šteblaj Vir: www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP// TEXT+TA+P8-TA-2018-0057+0+DOC+XML+V0//SL (celotno besedi- lo resolucije v slovenskem jeziku) Fo to : B ra nk o O br an ov ič 7-8/2018 letnik CXX222 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE jo. Skupna pobuda za zmanjšanje ogroženosti medonosne čebele in divjih opraševalcev na evropski ravni bi predno- stno vključevala naslednje ukrepe: • zaščito, obnovitev in povezovanje habitatov medonosnih čebel in drugih opraševalcev v kmetijski krajini s ciljem zagotovitve ustreznih virov za njih čez celo leto; • krepitev skupnega sodelovanja na področju raziskav v če­ belarstvu na ravni EU in spodbujanje prenosa znanja ter dobrih praks med državami in med čebelarji; • ozaveščanje o škodljivih snoveh (fitofarmacevtska sred­ stva) in spodbujanje integriranega varstva rastlin v okvi­ ru SKP ter krepitev ocene tveganja vpliva fitofarmacevt­ skih sredstev na medonosne čebele in druge opraševalce; • spodbujanje vlaganj v raziskave o statusu in trendih sta­ nja medonosnih čebel in drugih opraševalcev, razlogih in posledicah njihovega upada; • vzpostavitev shem monitoringa na ravni EU za različne vrste in skupine opraševalcev. Povzel MB Vir: Sporočilo za javnost MKGP z dne: 18. 6. 2018. Priprava slovarja je bila kar zajeten zalogaj. Nastajal je pet let, v tem času smo se na uredniških sestankih zbrali 161­ krat. O poteku del pri slovarju je v njegovem uvodnem delu podrobneje spregovorila urednica. Izšel je v nakladi 7500 in brezplačno so ga dobili vsi člani čebelarskih društev. V ko­ misiji za izdelavo slovarja smo se med seboj prijetno uskla­ dili in ves čas tvorno sodelovali. Večkrat se spomnim člana komisije, pokojnega gospoda Franca Grajzarja, ki je kljub bolezni prav do konca priprav slovarja zavzeto sodeloval in nam posredoval bogate izkušnje iz svoje prakse. Vedno pri­ jazno in z nasmehom. Žal je končal življenjsko pot, preden bi lahko dobil v roke končni izdelek našega skupnega truda. Odzivi uporabnikov slovarja so v glavnem prijetno po­ hvalni. Zlasti zaradi dejstva, da so vse iztočnice prevedene v angleščino in nemščino, kar je v veliko pomoč pri preva­ jalskem delu. Je pa tudi kakšna utemeljena kritika, da niso zajeti vsi čebelarski izrazi. S pepelom se moramo posuti, da manjka, na primer, iztočnica »paritveno znamenje«. Manj­ ka tudi iztočnica »trofalaksa«, ki jo v zadnjem času večkrat srečamo pri omenjanju stikov med člani čebelje družine. V opravičilo lahko rečemo, da smo delo pri slovarju končali pred 10 leti in nanjo v pregledani čebelarski literaturi še ni­ smo naleteli – ali pa smo jo spregledali. Namen slovarja je, da bi čebelarsko besedovanje čim bolj poenotili, da bi uporabljali izraze, za katere se je komisi­ ja pri pripravi odločila s premislekom, na podlagi analize, kateri izraz za določen pojem je bil največkrat uporabljen. Kot član Uredniškega odbora Slovenskega čebelarja imam priložnost, da dobim v roke prispevke dopisnikov še »su­ rove«, to je, preden je vanje posegel lektor. Reči je treba, da je izrazje dokaj usklajeno, upam, da temu botruje tudi ter­ minološki slovar. Se pa še vedno trmasto pojavljata dva iz­ raza, ki bi se lahko zapisala lepše. Še vedno nekateri pišejo o »satni osnovi«, pa to lahko lepše zapišemo z eno besedo – »satnica«. Trmasto se pojavlja izraz »satni okvir« ali samo kratko »okvir«. Dajmo pustiti ta izraz slikarjem, da bodo vanje uokvirili svoje slike, čebelarji pa se držimo lepšega in točnejšega izraza »satnik«. Včasih pisec piše o matičnikih, zapiše pa se mu izraz matičnjaki. To pa pomeni nekaj pov­ sem drugega, je pogovorni izraz za plemenilnike, ki se upo­ rabljajo pri vzreji matic. Iskanje igle v kupu slame? Mogoče, a bo kup slame lepši brez igel! Čebelarski terminološki slovar je beli dan zagledal prvič. Gotovo ima pomanjkljivosti, marsikaj manjka ali je celo oporečno zapisano. Naloga vseh čebelark in čebelarjev je, da skušamo s skupnimi močmi to odpraviti v morebitnem ponatisu slovarja oz. vsaj dopolnitvi spletne različice slo­ varja (http://bos.zrc­sazu.si/c/term/cebelarski/), kar je srč­ na želja za prihodnost. Na vsako napako ali pomanjkljivost, ki jo zasledite v slovarju, je treba takoj opozoriti. Upam, da mi urednik Slovenskega čebelarja ne bo zameril, če pre­ dlagam, da vsa sporočila naslavljate nanj. Tako se bodo vse pripombe nabirale na enem mestu in bodo pri roki ob na­ daljnji redakciji dopolnitev. V dobro nas vseh! V prejšnji številki našega glasila je urednik pi- sal o majskih dogodkih v prostorih Državnega sveta RS, ki je v sodelovanju s ČZS postavil raz- stavo ob 120-letnici izhajanja glasila Slovenski čebelar in 10-letnici izida Čebelarskega termi- nološkega slovarja (slovar). Temu, katerega izdajatelj je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, soizdajatelj pa ČZS, je nekaj besed namenila njegova urednica, prof. Ljudmila Bokal. Ker sem imel čast sodelovati pri pripravljanju tega pomembnega dela, naj mi bo ob obletnici njegovega izida dovoljeno zapisati nekaj misli. Kako nam služi Čebelarski terminološki slovar Janez Gregori janez.gregori@gmail.com 7-8/2018 letnik CXX 223 DELO ČEBELARJA Julij in avgust sta prelomna meseca in sta pomembna za preživetje čebeljih družin čez zimo. V svojem čebelarstvu izvajamo julija in avgusta naslednja opravila. Preverimo prisotnost matice Brezmatičnim družinam dodamo oprašeno matico ali dodamo zrel matičnik. V svojem čebelarstvu dodajamo matičnike samo do sredine julija, nato pa vedno dodajamo oprašene matice. Po 15. juliju je namreč tvegano dodajati matičnike, ker se začne v okolju pojavljati ropanje čebeljih družin. V primeru nevrnitve matice s prahe sosednje moč­ ne družine zaradi zaznanega stresa brezmatične čebelje družine takoj začno ropati osirotele družine. Prav tako na osnovi ocene matic zamenjamo stare iztrošene matice. Zlato pravilo preprečevanja ropanja čebel Rezervnih družin nikoli ne dodajamo slabim ali delno izropanim družinam, zato ker bodo roparice uničile še re­ zervno čebeljo družino. Kako ugotovimo ropanje? • Čebele intenzivno izletavajo (jo ropajo ali ropajo dru­ go čebeljo družino); • če s prstom potegnemo po bradi in se nam nalepi me­ deni vosek (lepljiva snov), to pomeni, da to družino ropajo druge čebelje družine. Kako preprečiti ropanje? V literaturi je mogoče zaslediti različne ukrepe za zmanjševanje ropanja, in sicer: • v žrelo vstavimo čebelji koridor, • zožimo žrelo, • uporabimo kadilo in • prestavimo družino. Naše izkušnje kažejo, in to tudi vedno naredimo, da je smiselno slabo družino ali družino, ki jo ropajo, pomesti iz panja, ki ga do naslednjega leta ponovno pripravimo za naselitev rezervne čebelje družine. Zavedati se moramo, da vedno močna čebelja družina ropa slabo ali brezmatično družino. Ne drži, kot lahko med čebelarji velikokrat slišim, da sosedove lačne čebele ropajo, ampak je ravno obratno. Uredimo plodišče V tem času čebele ne marajo deviškega satovja, zato do­ damo svetle sate, ki so bili že enkrat zaleženi, in sprostimo prostor za zaleganje matice. Med kostanjevo pašo čebe­ lje družine po navadi zablokirajo plodišče s kostanjevim cvetnim prahom. Na začetku julija v svojem čebelarstvu uredimo čebelje družine tako kot spomladi ob cvetenju divje češnje. Izločimo stare, slabo izgrajene sate ter sate s trotovino. Izločene sate prekuhamo ali stalimo v sončnem talilniku. Če ni časa za omenjeni deli, potem je treba stare sate skladiščiti in jih prekuhati čez zimo. Do zime je še kar precej dejavna voščena vešča. Da nam ne uniči skladi­ ščenega satovja, je treba do prekuhavanja opraviti spodaj omenjene preventivne ukrepe: • satovje hranimo v omarah oziroma v odsluženih hla­ dilnikih, kamor naj praviloma ne bi imela vstopa vo­ ščena vešča, • satovje v skladiščnih omarah tretiramo z ocetno ali mra­ vljinčno kislino. Samo v primeru, da je satje popolnoma prazno, ga lahko zažveplamo (žveplo namreč spremeni kislost medu in posledično onesnaži nov med drugo leto). Žveplanje se izvaja na 10 dni (ker z njim uničimo le ličinke in odrasle žuželke, ne pa tudi jajčec voščene vešče). Julija in avgusta imamo čebelarji precej dela s čebelami. Preživetje čebeljih družin je zelo od- visno od nujnih ukrepov čebelarja, ki jih mora izvesti. Nekateri čebelarji še imamo srečo, da prestavimo premične čebelnjake na ajdovo pašo, ali pa imamo srečo, da nam kmetje v oko- lici čebelnjakov zasejejo ajdo, lahko pa rečemo, da se je njena pridelava na območju RS močno razširila predvsem zaradi izvajanja izbirne zah- teve VOD_NEP v okviru KOPOP (neprezimni medonosni posevki). Ocenjujemo, da smo jo v letu 2015 zasejali na pribl. 4500 ha, od tega dve tretjini polj na območju Pomurja. Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu dr. Stanislav Kapun - Vaneča kapunstanislav@gmail.com Polje ajde Fo to : Č eb el ar st vo K ap un 7-8/2018 letnik CXX224 DELO ČEBELARJA Brezpašno obdobje Letošnje leto je specifično. Kljub dolgotrajni zimi je na­ rava v razvoju pohitela in celo prehitela časovno povprečje v razvoju, tako da po 15. juniju ponekod čebelje družine niso imele naravne paše. Če do 20. julija ne bomo z dražilnim krmljenjem stimulirali matic k zaleganju, nam bodo čebe­ lje družine oslabele. K temu bodo pripomogle še varoje. Za zmerni podnebni pas je značilno, da se narava v zadnji de­ kadi julija začne pripravljati na zimo. Torej v tem obdobju v naravi ni več v izobilju cvetočih rastlin, saj so najpomemb­ nejše za razvoj čebeljih družin že odcvetele. Pri rastlinah, ki v tem obdobju zacvetijo, sta izločanje medičine in razvoj peloda odvisna od relativne zračne vlažnosti in temperature zraka. Predvsem v subpanonskem in mediteranskem pod­ nebnem območju nastopijo težave, ki se odražajo v brez­ pašnem obdobju. Omenjeno obdobje je najbolj kritično ob­ dobje čebelje družine, ki vpliva na uspešnost prezimitve in izzimljanje čebeljih družin. Brezpašno obdobje se odraža v: • zmanjšanem zaleganju matice, v skrajnem primeru lahko preneha zalegati; • zmanjšani oskrbi s kakovostnim cvetnim prahom; • večji napadenosti čebeljih družin z varojami; • zmanjšani živalnosti čebeljih družin; • povečani možnosti ropanja čebeljih družin; • zaznavnem neredu v čebelji družini; • stresni situaciji čebelje družine, kar ji načne imunski sistem. Da preprečimo takšne posledice, ki nastanejo v brez­ pašnem obdobju, v svojem čebelarstvu po kostanjevi paši vedno takoj dodamo sladkorno pogačo. Ta mora biti naba­ vljena pri najboljšem ponudniku tako po kakovosti in ceni. Sladkorno pogačo vstavimo na matično rešetko in poskrbi­ mo, da imajo čebele na razpolago vodo. Zaradi topljenja po­ gače čebele pogosto izletavajo po vodo, zato mora čebelar poskrbeti, da je ta neoporečna. Poleg tega so v tem obdobju visoke temperature zraka. Dokazano je, da ena čebelja dru­ žina potrebuje na leto pribl. 30 litrov vode. Ajda se vrača na slovenska polja. Upaj­ mo, da bodo tudi le­ tos kmetje množič­ no zasejali ajdo. Na območjih, kjer ne bo naravnih virov me­ dičine, mora čebelar poskrbeti za nemoten razvoj čebeljih družin s pomočjo dražilnega krmljenja, in sicer s sladkorno raztopino (razmerje 1 do 2 : 1, to pomeni do dva dela sladkorja proti enemu delu vode, čebelja dru­ žina naj občuti dnev­ ni dotok do 0,2 kg na panj. V svojem čebe­ larstvu začnemo dra­ žilno krmljenje po 20. juliju in traja do konca avgusta. Dražilno krmimo v večer­ nem času. V sladkorno raztopino nikoli ne dodajamo medu. Po 20. juliju matice začnejo zalegati jajčeca, iz katerih se izležejo dolgožive čebele. Več kot dve tretjini vseh dolgoživih ali zimskih čebel matica zaleže do konca avgusta. Naloga dol­ goživih čebel je, da uspešno prezimijo družino in v času po­ daljševanja dneva spodbudijo matico k ponovnemu zaleganju kratkoživih ali poletnih čebel. Število dolgoživih čebel v panju je torej odvisno od preskrbe čebelje družine z naravno pašo, če pa te ni, mora priskočiti na pomoč čebelar z dražilnim krmlje­ njem. Sladkor v celoti ne more nadomestiti naravne paše, ven­ dar jo tam, kjer je ni, nadomestimo s sladkorjem ali s sirupom. V brezpašnem obdobju ne prenašamo naokrog mede­ nih satov. Zaradi visokih temperatur je vonj po medu moč­ nejši, zato lahko pospešimo rop. Sladkor bodo predelale v med poletne čebele, zimskih čebel ne bomo obremenjevali s predelavo sladkorja. V brezpašnem obdobju poskrbimo za zatiranje varoj po navodilih veterinarske stroke. Varoje moramo zatirati na poletnih čebelah. Če do tega obdobja še nismo zatirali varoj na sonaravni način, bomo najverjetne­ je imeli težave. Varoje je treba zatirati od zgodnje pomladi. Čebelarstva, kjer izvajajo apitehnične ukrepe za zatiranje varoj, morajo v tem obdobju še izrezati trotovino. Zaloge medu v panju bodo v pomoč pri dražilnem kr­ mljenju, zgodnjespomladanskem krmljenju in pripravlja­ nju čebeljih družin za prvo obilno pašo. V tem poletnem obdobju, ko so praviloma še zelo visoke temperature zraka, moramo narediti vse, da bo matica normalno zalegala in se bo tako čebelja družina optimalno razvijala. Vsaka napaka povzroči stres pri čebelah, ki ga v tem brezpašnem obdobju močne in optimalno dobro oskrbljene čebelje družine hitro zaznajo. Sledi velika škoda. Tako zalega stara matica. Fo to : Č eb el ar st vo K ap un Fo to : J óz se f H aj na l 7-8/2018 letnik CXX 225 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Čebelarski muzej Radovljica, ki je že od samega začetka podpiral in sodeloval pri promociji svetovnega dne čebel (SDČ), se je letošnji prvi obeležitvi tega pomembnega dne­ va 13. maja pridružil s predstavitvijo knjige Veliki ljudje slo- venskega čebelarstva in odprtjem razstave Anton Janša v luči 20. maja, svetovnega dne čebel. Prav tako je ob tem s svojim gradivom strokovno sodeloval pri promociji čebelarske kul­ turne dediščine s številnimi časopisi, radijskimi in televi­ zijskimi ekipami, z drugimi javnimi zavodi in čebelarskimi društvi ter pri izdaji nekaterih publikacij, ki so izšle ob pr­ vem SDČ­ju. Čebelarski muzej iskreno čestita predsedniku ČZS Boštjanu Noču, kmetijskemu ministru mag. Dejanu Židanu ter celotni ekipi za uspeh pri razglasitvi 20. maja za SDČ, g. Noču pa še posebej za visoko državno priznanje. Omenjena knjiga, ki je izšla na začetku aprila v sozalo­ žništvu ČZS in Muzejev radovljiške občine, obsega 55 gesel o najpomembnejših slovenskih čebelarjih. Knjigo je javno­ sti predstavila njena avtorica in urednica mag. Tita Porenta skupaj z uredniškim odborom oz. člani Komisije za kulturno dediščino pri ČZS Tomažem Maroltom, Francem Bezov­ škom, Alojzom Kavčičem, Antonom Koželjem, Francem Kri­ žanom, Igorjem Litropom, Alešem Süssingerjem in Matejem Mandljem. Knjigo sta recenzirala Franci Šivic in dr. Branko Šuštar iz Slovenskega šolskega muzeja. Predstavitev je po­ vezovala direktorica MRO Verena Štekar­Vidic. Ob koncu prireditve so čebelarji iz avstrijske Koroške pod vodstvom g. Karla Grila Čebelarskemu muzeju podarili model Sum­ perjevega ali skočidolskega panja s 3D­projekcijo in ponatis Slovenskega bučelarčka, ki ga je leta 1871 prav tako napisal Ja­ nez Sumper, čebelar, ki je imel poleg čebelarstva pomembno vlogo tudi pri utrjevanju in uveljavljanju slovenščine na Ko­ roškem. Čebelarski muzej se za donacijo najlepše zahvaljuje. V Čebelarskem muzeju v Radovljiški graščini je na ogled tudi razstava Anton Janša v luči 20. maja, svetovnega dne čebel, ki jo je 13. maja odprl minister za kulturo RS Anton Peršak. Razstava obsega tri dele. Prvi del je namenjen predstavitvi zgodbe o Antonu Janši otrokom s pomočjo slikanice Čebelar po duši akademske slikarke Andrejke Čufer iz Vrbe, v dru­ gem so razstavljeni spominski predmeti Antona Janše, ki so se ohranili v Čebelarskem muzeju, v tretjem pa si obi­ skovalci lahko ogledajo film o Antonu Janši, ki ga je pripra­ vil čebelar in fotograf Franci Šivic. Muzej je pripravil tudi program za apituriste, ki si lahko narišejo svojo poslikano panjsko končnico, jo nalepijo na model kranjiča in se z oprtano krošnjo slikajo pred »selfi« steno s cvetočim trav­ nikom pred Breznico. Razstava bo odprta do 28. februarja 2019. Prijazno vabljeni na ogled s svojimi prijatelji. Mag. Tita Porenta, kustosinja Čebelarskega muzeja Evropski parlament vsako leto podeli nagrado državljan Evrope za posebne dosežke na področjih dejavnosti ali dela državljanov, skupin, združenj ali organizacij, ki so izkazale izjemno zavezanost spodbujanju boljšega vzajemnega ra­ zumevanja in tesnejšega povezovanja med državljani držav članic ali omogočanju čezmejnega ali mednarodnega sodelo­ vanja v Evropski uniji v kontekstu vrednot iz Listine Evrop­ ske unije o temeljnih pravicah. Kandidate lahko predlagajo le Predstavitev knjige Veliki ljudje slovenskega čebelarstva in odprtje razstave Anton Janša v luči 20. maja, svetovnega dne čebel Nagrada državljan Evrope Čebelarski zvezi Slovenije Uredniški odbor knjige Veliki ljudje slovenskega čebelarstva Fo to : B or ut G rc e Pogled na razstavo Anton Janša v luči 20. maja, svetovnega dne čebel v Čebelarskem muzeju Radovljica Fo to : T ita Po re nt a 7-8/2018 letnik CXX226 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV poslanci Evropskega parlamenta – vsak poslanec lahko vsako leto predloži po eno kandidaturo. Odbor za podelitev nagrade vsako leto s predlaganega seznama izbere do 50 dobitnikov, pri tem pa upošteva uravnoteženo geografsko porazdelitev ter zastopanost moških in žensk. Letos je Evropski parlament razglasil 50 dobitnikov nagrade državljan Evrope iz 26 držav Evropske unije. Prejemnik nagrade državljan Evrope za leto 2018 je Če- belarska zveza Slovenije. Nagrado je prejela za svojo pobudo za razglasitev svetovnega dne čebel in spodbujanje medna­ rodnega sodelovanja ter evropskega združevanja pri uresni­ čevanju te pobude. ČZS so za prestižno nagrado Evropskega parlamenta predlagali vsi evropski poslanke in poslanci iz Slovenije: Lojze Peterle, Franc Bogovič, Romana Tomc, Tanja Fajon, Igor Šoltes, Ivo Vajgl, Patricija Šulin in Milan Zver. Or­ ganizacija združenih narodov je decembra 2017 na predlog ČZS razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Pobudo sloven­ skih čebelarjev so podprli vse države članice Evropske unije pa tudi Odbor Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja. Kot so zapisali predlagatelji, je pobuda »odličen pri- mer spodbujanja medsebojnega razumevanja in spletanja trdnejših vezi med državljani na evropski ravni. S tem izjemnim uspehom in udejanjanjem čezmejnega ter mednarodnega sodelovanja je ČZS postala ambasadorka evropskega združevanja. Slovenski uspeh je hkrati tudi uspeh združene Evropske unije. Dokazuje, kako močni smo lahko Evropejci, če stopimo skupaj za uresničitev dobre ideje.« ČZS vključuje 7500 čebelarjev. Njene dejavnosti krepijo za­ vedanje o tem, kako pomembne so čebele za ljudi in okolje, obenem pa tudi spodbujajo tesnejše povezovanje državljanov celotne Evropske unije. To se kaže tudi v široki podpori, ki jo je prejela pobuda ČZS za razglasitev svetovnega dne čebel. Druga pomembna iniciativa v tej smeri je Evropski medeni zajtrk, ki združuje že več različnih evropskih držav v skrbi za ozaveščanje in vzgojo otrok in mladostnikov o koristno­ sti čebel. Nacionalna podelitev nagrade državljan Evrope je potekala 29. junija v Hiši Evropske unije v Ljubljani, osrednji dogodek za vse nagrajence pa bo oktobra v Bruslju. Sporočilo Evropskega parlamenta Gibanje KULTURA – NATURA SLOVENIJA pod vodstvom predsednika Slavka Mežka že osem let podeljuje priznanja NAŠA SLOVENIJA za dosežke pri ohranjanju naše skupne kul­ turne in naravne dediščine/krajine v Sloveniji in zamejstvu. Priznanja podeljuje v štirih kategorijah: ohranjanje dediščine, raziskovanje in uveljavljanje dediščine, zasluge posameznikov ali organizacij ter izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje. Odbor za podelitev priznanj Naša Slovenija 2017, ki ga zadnja štiri leta vodi koroška Slovenka dr. Helga Maurer­Lausegger, je pregledal pravočasno prispele in ustrezno utemeljene predloge ter izbral prejemnike nagrad. Nagrada v 4. kategoriji – izobra­ ževanje, usposabljanje in ozaveščanje – je za leto 2017 pripadla ČZS za globalni projekt svetovni dan čebel. Svečana podelitev priznanj je bila 9. 6. 2018 ob 11. uri v Domu kulture na Razkriž­ ju. V imenu ČZS se je podelitve udeležil podpredsednik Janez Vencelj. Ob prejemu prestižne nagrade se je zahvalil za pri­ znanje in poudaril pomembnost ohranjanja čebele in drugih opraševalcev in s tem tudi narave. Poudaril je tudi, da je ČZS dejavna in uspešna tako na področju kulture kakor tudi nature. Janez Vencelj, podpredsednik ČZS Čebelarska zveza prejemnica prestižne nagrade naša Slovenija 2017 Fo to : T . I. Travniška kreacija svetovni dan čebel na Dovškem Marija in Viktor Richter z Dovške­ ga pri Senovem imata na zelenici pred svojo hišo v travi odkošen veliki znak, ki nam pove, da je 20. maj svetovni dan če­ bel. V nadaljevanju objavljamo čestitko zakoncev Richter za ta veliki dosežek. »Sloveniji je uspelo. Čebele in človeštvo bodo preživeli. Čestitava in se zahvalju- jeva ljubiteljem čebel in vsem ČEBELAR- JEM s travnato kreacijo svetovnega dne če- bel. Prav posebno pozornost pa namenjava vodji projekta mag. Dejanu Židanu, kme- tijskemu ministru Slovenije in pobudniku projekta SDČ, predsedniku ČZS g. Boštja- nu Noču. Znak je 474-kratno povečan for- mat A4, različni višinski nivoji košnje po- nazarjajo barvo znaka. V čast si štejeva, da vas lahko pohvaliva za tako plemeni- to opravljeno delo. Najlepša hvala.« G. Richter je 88­letni gospod iz Po­ savja, katerega konjiček so travniške kreacije – košnja različnih simbolov, znakov, grbov na velikem travniku pred domačo hišo na Dovškem. Lan­ sko leto je praznoval jubilejnih 20 let ustvarjanja. Glede na to, da je Slove­ Fo to : M B 7-8/2018 letnik CXX 227 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Slovenski čebelnjak posta- vljen pred OZN v New Yorku Ob razglasitvi svetovnega dne če­ bel 20. decembra 2017 v New Yorku smo se z vodstvom OZN dogovorili, da Slovenija podari čebelnjak, ki bi ga postavili v parku ob palači OZN. MZZ, MKGP in ČZS smo naredili vsak svoje in čebelnjak že krasi vrt OZN. Slovenija bo za vedno prepo­ znavna v OZN – po slovenskem če­ belnjaku. Čebele kranjske sivke bo naselil tamkajšnji čebelar, dr. Peter Kozmus pa bo strokovno pomagal, da bo lahko čebelaril z AŽ­panji. Boštjan Noč, predsednik ČZS Promocija slovenskega čebelarstva ob svetovnem dnevu čebel Svetovni dan čebel svetu prinaša za­ vest o pomenu čebel in opraševalcev, poleg tega pa pomeni tudi velikansko promocijo Slovenije in njenega čebe­ larstva. Z namenom uporabiti ta val svetovne prepoznavnosti v dobro naše­ ga čebelarstva sta bila pripravljena dva kataloga: Katalog slovenske čebelarske opreme, ki vsebuje 30 ponudnikov, in Katalog ponudnikov čebelarskega turizma, ki vsebuje 29 čebelarskih tu­ rizmov. S pripra­ vo obeh katalogov smo želeli na enem mestu zbrati in predstaviti celotno ponudbo sloven­ skih proizvajalcev čebelarske opreme oz. ponudnikov čebelarskih turizmov. Poleg tega pa je bila čebelarstvu tematsko posvečena revija Sinfo za maj in junij 2018. Gre za revijo Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, ki jo v nekaj manj kot pet tisoč izvodih (v angleškem je­ ziku) že vse od jeseni leta 2004 vsak mesec pošiljajo na naslove v tujino ter v slovenske hotele, v katerih so nasta­ njeni tuji gostje. Čebelarji smo lahko ponosni, da naša država Slovenija v svoji publikaciji, ki gre po celem svetu, nameni toliko pozornosti čebelam. MB Fo to : In te rn et K A T A L O G slovenske čebelarske opreme C A T A L O G of Slovenian beekeeping equipment K A T A L O G ponudnikov čebelarskega turizma C A T A L O G of Slovenian beekeeping providers IN FOCUS World Bee Day for the first time The Best from Slovenia May-June niji uspelo s pobudo in da je posledič­ no 20. maj proglašen za svetovni dan čebel, se je g. Viktor Richter domislil, da letos odkosi naš slovenski in sve­ tovni logotip dneva čebel v počastitev prvega tovrstnega dne na svetu, kot njegov prispevek in podporo ob tem enkratnem dogodku. Osnutek logoti­ pa je čez zimo nastal na milimetrskem papirju v domači kuhinji g. Richterja. Delo v naravi na 20 × 20 m velikem travniku pa je steklo že v aprilu: za­ količenje znaka v pravem razmerju (pribl. 500 količkov), priprava kosilnic (pet različnih za košnjo na različnih nivojih višine, da je učinek znaka po­ poln), dnevna ali tedenska košnja v času rasti trave itd. MB Kopirali slovenski paviljon Čebelji svet V času promoviranja slovenske pobude za svetovni dan čebel je po­ membno vlogo s svojo zasnovo in vse­ binami igral paviljon Čebelji svet, ki je bil v celoti sad slovenskega znanja in inovacije. Kar je dobro in originalno, se pogosto hitro začne posnemati. Po kozarcu za slovenski med, ki so ga za nami kopirali v Srbiji, so sedaj v Ro­ muniji kopirali slovenski paviljon Če­ belji svet. Opažen je bil na konferenci o apiterapiji. Kako (ne)uspešno jim je uspelo kopiranje, lahko presodite sami po fotografiji. MB Slovensko je biti čebelar – tudi v Belgiji Čebelar Mihael Wambach, čigar starši so z Bleda, prebiva v Belgiji in je čebelar. Na vrtu družinske hiše je postavil slovenski čebelnjak z AŽ­pa­ nji, na katerih je naslikan rojstni kraj njegovih staršev v Sloveniji. Na ta na­ čin ostaja povezan s Slovenijo, ki jo tako ljubi in katere čebelarstvo je po­ stalo zgled vsem čebelarjem v Evropi. Skupaj s Slovenijo so delili veselje ob praznovanju prvega svetovnega dne čebel. MB Fo to : In te rn et Fo to : M ih ae l W am ba ch 7-8/2018 letnik CXX228 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Čebelarji na Češkem in Poljskem Čebelarji se radi družijo in obisku­ jejo, da se morda o čem poučijo ali se prepričajo, da v svojem čebelnjaku dobro gospodarijo. Čebelar in pod­ predsednik ČZS mag. Aleš Rodman iz Vipave vsako leto napolni avtobus in svoje čebelarske prijatelje popelje čez mejo k čebelarjem sosednjih držav. Če omenim le zadnji dve leti, je lani organiziral čebelarsko ekskurzijo k slovaškim čebelarjem, letos aprila pa k češkim in poljskim. Na letošnjem, do zadnjega sedeža polnem avtobusu smo bili iz skoraj vse Slovenije, iz če­ belarskih društev primorske, celjske, gorenjske, obalno­kraške regije, zra­ ven pa so bili tudi čebelarji Društva slovenskih čebelarjev Trst. Na Češkem nas je sprejel predse­ dnik ČD Kyjov g. Miroslav Smolik, ki nas je spremljal vse do Poljske in na­ zaj. Kasneje, v mestu Frydek­Mistek, se nam je pridružil podpredsednik čebelarske zveze Češke g. Miroslav Poništ, ki je bil z nami v vlogi preva­ jalca za poljski jezik. Poljski čebelarji blizu mesta Oswiecim, v Grojcu, so nas pričakali v čebelarskem muzeju na prostem, kjer so zbrani stari čebelar­ ski pripomočki, še več, tam smo ime­ li prijeten piknik blizu številnih lepo urejenih nakladnih panjev. V Kleczi Gorni smo obiskali čebelarsko podje­ tje Lyson, ki proizvaja številne izdelke za čebelarsko proizvodnjo, od različ­ nih cistern za med, mešalnikov, čr­ palk, talilnih naprav do nalepk in em­ balaže, pravzaprav vse pripomočke za čebelarjenje. Izdelujejo tudi panje iz polistirena visoke gostote, ki so men­ da zelo funkcionalni. V živo smo videli številne inovativne rešitve pri opremi, ki jo prodajajo po vsem svetu. V Kra­ kovu smo na njihovem sedežu obiskali predstavnike krakovske čebelarske Kvašeni mafini z medom in praženimi bučnicami Z receptom, ki ga predstavljamo, je dijakinja Šolskega centra Šentjur, Veronika Ropas, pod mentorstvom učiteljice Elizabete Paska Selić na 4. tekmovanju Konzorcija biotehniških šol Slovenije 2018 v kategoriji ži­ vilstvo osvojila prvo mesto, in sicer zlato priznanje z osvojenimi vsemi možnimi stotimi točkami. Tekmovanje poteka na državni ravni, zato na Šolskem centru Šentjur takšen rezultat jemljemo kot velik dosežek svojih prihodnjih slaščičarjev. Za bralce Slovenskega čebelarja smo posebej prilagodili recepturo zmagovalnega izdelka s tem, da sedaj vsebuje dragoceno živilo, med. SESTAVINE: Testo: 0,25 kg gladke moke, 1 rumenjak, 3 g soli, 50 g masla, 10 g kvasa, 15 g medu, 1 dl mleka. Polnilo: 50 g masla, 50 g medu, 60 g mletih prepraženih bučnih semen. PRIPRAVA: Testo: Iz mleka, medu, kvasa in malo moke naredimo kvasni nastavek. Druge sestavine pomešamo, dodamo vzhajan kvasni nastavek in zgnetemo v gladko testo, ki ga pustimo počivati 10 minut. Nato ga razkosamo na dele po 60 g in jih oblikujemo v kroglice ter ponovno pustimo počivati 10 minut. Polnilo: Med počivanjem testa penasto stepemo 50 g masla, 50 g medu in 60 g mletih prepraženih bučnih semen. Oblikovanje, vzhajanje in peka: Iz kroglic z valjanjem obliku­ jemo pravokotnike, ki jih na eni strani na vsak centimeter prerežemo, vendar ne do konca. Na celo stran damo nadev, po razrezanem delu pa premažemo z maslom in začnemo zvijati v rulado. Pazimo, da je zaključek spodaj. Na koncu rulado zvijemo v klobčič ter damo v model za mafine, ki smo ga namastili ali pa obložili s papirjem za peko. Izdelek vzhajamo, da naraste, premažemo z jajčnim rumenjakom in posipamo z grobo nasekljanimi bučnimi semeni. 10–12 minut pečemo pri 220 °C, ko pa so pečeni, jih premažemo z medom in sredino napolnimo z medom. To naredimo po pečenju predvsem zato, da med ohrani svojo zdravilno hranilno sestavo, saj z visoko termično obdelavo v medu uničimo precej zdravilnih hranil. Avtorica recepta: Elizabeta Paska Selić, inž. živ. teh, učiteljica p. p., Šolski center Šentjur Fo to : E liz ab et a P as ka Se lić Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si Fo to : M ira G or en še k 7-8/2018 letnik CXX 229 OBVESTILA ČZS Zakaj obiskati sejem AGRA 2018 v Gornji Radgoni Karl Vogrinčič: Sejma v Gornji Rad­ goni se udeležim redno vsako leto. Letos sem sodelo­ val tudi na sejmu MEDICAL. Sode­ loval sem tudi že na sejmu AGRA z Razvojno agencijo Slovenske gorice. Tudi letos se ga bom udeležil, saj se tukaj srečam in družim s prijatelji. Ogledal si bom tudi ponudbo razstavljavcev. Udeležil pa se bom tudi dneva čebelarjev, ki bo že tradicionalno v nedeljo, 26. avgusta 2018. Mitja Šibila: Sej­ ma AGRA v Gornji Radgoni se bom tudi letos udeležil, saj vsako leto med, ki ga pridelam sku­ paj s čebelami, dam na njihovo ocenje­ vanje medu. Prejel sem že številna priznanja za med, od bronaste, srebr­ ne, zlate medalje in lansko leto prvaka sorte. To je tudi potrditev, da sem s svojimi čebelami na pravi poti. In tudi letos bom sodeloval na ocenjevanju. Poleg dneva čebelarstva si rad ogle­ dam številne razstavljavce na sejmu, saj me zanimajo tudi nove inovacije. Vabljeni v nedeljo, 26. avgusta na dan čebelarjev, ki bo imel bogat pro- gramski in razstavni del. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Posejali in posadili sončnice ČZS, JSSČ, je v sodelovanju s Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti iz Celja 16. maja 2018 organizirala dogo­ dek projekta »Kar sejemo, to žanjemo« s sajenjem in setvijo sončnic. Sončni­ ce, ki jih pogosto videvamo kot okras vrtov, sejemo tudi kot kulturne rastli­ ne in jih lahko v celoti izkoriščamo, saj uporabimo vse dele rastline. So tudi bogata paša za čebele, semena sonč­ nic pa so primerna tudi za uživanje, lahko rečemo, da so pomembna hrana za čebele, ljudi in živali. Na dogodku je potekala tudi razprava, na kateri so sodelovali naslednji gostje: g. Marko Alauf, podpredsednik Čebelarske zve­ ze Slovenije, ga. Lidija Lipič Berlec z Ministrstva RS za kmetijstvo gozdar­ stvo in prehrano, g. Franc Vitez, Kme­ tija Vitez, g. Iztok Vidic, Aspega s. p., in ga. Štefanija Kos Zidar, direktorica Šole za hortikulturo in vizualne ume­ tnosti Celje. Podrobnosti z razprave smo objavili na spletni strani ČZS: www.czs.si. Po razpravi so gostje razprave pose­ jali in posadili sončnice na gredi v šol­ skem parku, v neposredni bližini če­ belnjaka. Na posestvu šole so posejali tudi večjo kmetijsko površino sončnic, z dvema različnima sortama: eno, ki bo primerna za nadaljnjo predelavo hladno stiskanega sončničnega olja, in drugo, ki jo bodo porabili za pti­ čjo krmo. Tudi drugih pet kmetijskih šol, ki sodelujejo v projektu, je v maju sejalo sončnice, poleg že omenjene uporabe pa so nekatere šole posejale sončnice za krmo živine. Projekt »Kar sejemo, to žanjemo« vključuje veliko število partnerjev in botrov, ki sodelu­ jejo pri projektu. Botri so: Semenarna Ljubljana, Pioneer semena, Tiskarna Medium in Oljarna Kocbek. Gorazd Kocbek je predstavnik tre­ tje generacije družine, ki se ukvarja s predelavo bučnega olja. V njihovi oljarni pa ob bučnem olju predelujejo še druga olja. Eno izmed njih je tudi hladno stiskano sončnično olje, ki se lahko pohvali z bogato hranilno vre­ dnostjo vitaminov in mineralov. Naj­ bolj priljubljeno je nerafinirano in hla­ dno stiskano sončnično olje, ki je po besedah Gorazda Kocbeka najkakovo­ stnejše. Težava pa je, da kupci ne loči­ jo med olji različnih kakovosti in vsa enačijo s slabše kakovostnimi, med katera zagotovo sodijo rafinirana olja. Za pridelavo hladno stiskanega olja je potreben novejši postopek predelave, ki ohranja vse kakovostne vrednosti samega olja. Posebnost hladno stiska­ nega olja je, da se semena ne obdeluje­ jo (meljejo, pražijo in stiskajo), temveč se s posebno stiskalnico olje iztisne neposredno iz njih. Pri tem postopku je maksimalna temperatura obdelave 40 °C, in tako dobimo popolnoma na­ ravno olje, ki je po vonju, barvi in oku­ su skoraj enako semenu. Za pridelavo sončničnega olja so najprimernejša črna in podolgovata semena sončnic, kjer med jedrom in luščino ni veliko zraka. Pridelek olja je seveda odvisen organizacije, srečali in pozdravili smo se predstavniki kar treh čebelarskih držav. Nagovorili so nas g. Babinski, g. Poništ in g. Rodman. Izvedeli smo, da na Poljskem in Češkem čebelarijo predvsem z nakladnim sistemom in da imajo podobne, če ne enake teža­ ve pri delu in zatiranju škodljivcev kot mi. Poljski in tudi češki kolegi so obljubili, da se ponovno srečamo v okviru praznovanja 20. maja, prvega svetovnega dne čebel. Na poti domov smo obiskali še če­ belarski dom Fojtstvi na Češkem, kjer so nam razkazali muzej čebelarskih pripomočkov ter različnih ličnih sta­ rih panjev na prostem. Obisk čebe­ larske trgovine seveda ni izostal. Izlet je bil zelo čebelarsko naravnan, kljub temu pa smo si lahko ogledali nekaj turističnih znamenitosti na poti. Naj­ prej inovativni muzej češke narave, poimenovan URSUS, v podeželskem kraju Frydek­Mistek, na Poljskem pa mesto Wadowice, Kalvarijo, taborišče Auschwitz in znamenitosti Krakova s srednjeveškim trgom, stolnico, kralje­ vim gradom in Baziliko svete Marije ter bregove Visle. Udeleženci čebelar­ ske ekskurzije smo bili po štirih dneh naporne vožnje vsekakor zadovoljni, saj smo poleg tega, da smo videli in doživeli veliko zanimivega, s prije­ tnim druženjem izmenjavali izkušnje in stkali daljnosežna prijateljstva. Mira Gorenšek 7-8/2018 letnik CXX230 OBVESTILA ČZS od same sorte sončnic, saj je odpada od 15 % do 30 %. Iz 100 kilogramov se­ men sončnic se pridela približno od 20 do 25 litrov olja. Sončnica je v svetu poznana kot čudežna roža. Predvsem zato, ker hladno stiskano sončnično olje, ki je pridelano iz semen te rastli­ ne, vsebuje največ različnih vitaminov in mineralov. Sončnično olje se upo­ rablja tudi za tako imenovano »oljno terapijo«. Septembra bomo organizirali do­ godek projekta »Kar sejemo, to žanje­ mo«, na katerem bomo podrobneje predstavili pridelavo hladno stiskane­ ga sončničnega olja v Oljarni Kocbek, ki bo kot botra projekta brezplačno stisnila 100 kg sončničnega semena. Vabim vas, da sledite našim objavam v zvezi z napovedanim dogodkom na spletni strani ČZS in v Slovenskem čebelarju. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Na naših policah ponarejen med Inšpekcija UVHVVR je na podlagi iniciative EUROPOLA OPSON VII iz­ vedla poseben nadzor nad prisotnostjo potvorb medu na slovenskem trgu. EU­ ROPOL OPSON VII je projekt, katerega glavni namen je ugotoviti ponarejanja ter nedoseganje standardov kakovosti hrane in pijače. Sodeluje 61 držav (21 iz EU) in je vreden 230 milijonov evrov. V okviru posebnega nadzora ugo­ tavljanja potvorb medu je bilo marca 2018 odvzetih 18 vzorcev medu. Deset vzorcev je bilo odvzetih v različnih trgo­ vinah, štirje vzorci so bili odvzeti v pri­ marni proizvodnji – čebelarstvu –, dva vzorca sta bila odvzeta v proizvodnji pe­ kovskih izdelkov, dva vzorca pa sta bila odvzeta v obratih za pakiranje medu. Analiza vzorcev je bila izvedena v laboratoriju INTERTEK Food Servi­ ces GmbH v Bremnu (Nemčija). Pri štirinajstih analiziranih vzorcih medu analize niso pokazale odstopanja od predpisanih vrednosti sestavin in so bili ocenjeni kot skladni, pri štirih vzorcih pa so analize pokazale višjo vsebnost snovi od predpisane vre­ dnosti, ti vzorci so bili ocenjeni kot neskladni. Dva neskladna vzorca sta imela označeno poreklo medu iz EU in izven, po eden pa iz neevropskih držav in Hrvaške. ČZS podpira izvajanje omenjenih analiz in na sumljive prakse na na­ šem tržišču ter morebitne ponaredke medu tudi sama ministra za kmetij­ stvo, gozdarstvo in prehrano večkrat opozarja in spodbuja k izvajanju ob­ sežnejšega nadzora nad medom. Tudi slovenski polnilci so nas obvestili, da ves odkupljen med podrobno anali­ zirajo. Verjamemo, da bo podobnega nadzora na našem tržišču vse več, saj nam je vsem skupaj cilj, da potrošnik dobi kakovosten in varen med. Več informacij o nadzoru najdete na po­ vezavi: www.uvhvvr.gov.si/si/medij­ sko_sredisce/novica/6201/. Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ Vprašalnik Čebelarji in Parkinsonova bolezen Dragi čebelarji! Najprej res naj­ lepša hvala vsem, ki ste odgovorili na naš vprašalnik in ga po pošti/e­pošti ali osebno oddali nazaj. Prejeli smo približno 2000 odgovorov. Nekateri ste z nami delili tudi zanimive zgod­ be in napotke. Ker za dobre podatke v raziskavi potrebujemo karseda veliko število čebelarjev, bomo zelo hvaležni, če boste tisti, ki vprašalnika še niste izpolnili, poslali svoje odgovore v na­ slednjih dneh. Pri tem naj še enkrat opozorimo, da je vprašalnik namenjen vsem, tudi zdravim čebelarjem. Vpra­ šalnik je dostopen tudi na spletu, kjer ga lahko izpolnite na naslovu: https:// goo.gl/forms/xs02IoCm26dVu3Xb2. Hvala za pomoč pri našem delu. Upa­ mo, da bo naše sodelovanje pripomo­ glo k večjemu poznavanju vpliva čebe­ larjenja na Parkinsonovo bolezen. Dr. Maja Kojovič in sodelavci Nova prelepka za čebelje pridelke Čebelarje obveščamo, da lahko svo­ je čebelje pridelke označujejo tudi s posebno prelepko v podporo svetov­ nemu dnevu čebel. Nove prelepke za čebelje pridelke lahko trenutno naroči­ te pri TCR Inpro d.o.o., Lož, Cesta 19. oktobra 57, 1386 Stari trg pri Ložu, pri ge. Renati Žnidaršič: renata.znidar­ sic@tcr­inpro.si (pisno naročilo). Cena prelepk (100 kosov) znaša 2,4 EUR + DDV. Stroški pošilja­ nja niso vključeni v ceno. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ 7-8/2018 letnik CXX 231 OBVESTILA ČZS Nove nalepke za Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Čebelarji, vključeni v sistem Sloven­ ski med z zaščiteno geografsko označ­ bo, lahko odslej svoj med označujete s posebnimi nalepkami za med višje ka­ kovosti. Na takšen način želimo dose­ či še večjo prepoznavnost Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označ­ bo. Potrošnik pa bo lahko med višje kakovosti prepoznal ne samo po pre­ lepki, ampak tudi po posebni nalepki za med. Nove nalepke tudi ne puščajo ostankov lepila na kozarcih in so pre­ proste za odstranjevanje. Nalepke lah­ ko naročite za vseh sedem zaščitenih vrst medu (akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev, smrekov, gozdni in hojev med). Najmanjša količina naročenih nalepk je 100 kosov in vključuje stro­ ške pošiljanja. Cena koluta nalepk (100 kosov) Nalepke za velike kozarce (900 g) 7,5 € + DDV Nalepke za srednje kozarce (450 g in 250 g) 5,2 € + DDV Nalepke za majhne kozarce (130 g) 4,7 € + DDV Možna je tudi nabava manjše količi­ ne nalepk (50 kosov), pri čemer naroč­ nik poleg zgoraj navedene cene plača tudi poštne stroške. Rok dobave nalepk je pribl. sedem dni. Aktivni uporabniki sistema SMGO lahko nalepke naroči­ te pri TCR Inpro d.o.o., Lož, Cesta 19. oktobra 57, 1386 Stari trg pri Ložu, pri ge. Renati Žnidaršič, renata.znidar­ sic@tcr­inpro.si (pisno naročilo). Na­ lepke vam bodo z vašimi podatki in podatki o medu natisnili kar v tiskarni, zato je treba ob naročilu sporočiti, za katero vrsto medu nalepke potrebuje­ te, količino medu, navedeno na nalep­ ki, rok uporabe medu, lot (L) in podatke o pridelovalcu (ime in priimek, naslov, pošta, telefonska številka) ter količino nalepk, ki jih potrebujete. Poskrbite za še večjo prepoznavnost Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Za čebelarje možna regi- stracija novih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji Vlada RS je sprejela Uredbo o spre- membah in dopolnitvah Uredbe o do- polnilnih dejavnostih na kmetiji, ki za čebelarje prinaša nekaj pozitivnih novosti. Čebelarji, ki imajo vsaj 10 če­ beljih družin, bodo v prihodnje, poleg do sedaj možnih dopolnilnih dejav­ nosti na kmetiji, lahko kot dopolnil­ no dejavnost na kmetiji izvajali tudi nego telesa in sproščanje z zrakom iz čebeljega panja. To bo čebelarjem omogočilo, da bodo lahko v svojo ponudbo vključili medeno masažo in sproščanje s panjskim zrakom ter svetovanje uporabnikom čebeljih pridelkov (med, cvetni prah, matični mleček, propolis in vosek) za krepi- tev zdravja. Eden od pogojev za opravljanje dopolnilne dejavnosti svetovanja uporabnikom čebeljih pridelkov je ustrezna izobrazba nosilca. Nosilec dopolnilne dejavnosti mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo s področja kmetijstva oziroma goz­ darstva ali pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s tega področja oziroma mojstrski izpit s tega podro­ čja ali izobrazbo, pridobljeno po štu­ dijskih programih prve stopnje v skla­ du z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi najmanj prve stopnje. Sproščanje s panjskim zrakom se lahko opravlja v čebelnjaku, ki pri­ pada kmetiji, medtem ko se medena masaža lahko opravlja na kmetiji ali na naslovu nosilca kmetije ali pa v če­ belnjaku, če je ta neposredno na kme­ tiji ali na naslovu nosilca kmetija. Za opravljanje masaž morajo biti zagoto­ vljeni minimalni sanitarno zdravstve­ ni pogoji, ki jih predpisuje Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstve­ nih pogojih za opravljanje dejavno­ sti higiene nege in drugih podobnih dejavnikov. Nosilec dejavnosti mora zagotavljati izvajanje dobre higienske prakse, ki obsega zagotavljanje higi­ ensko tehničnih pogojev, vzdrževanje opreme in pribora, čiščenje, razkuže­ vanje, usposabljanje osebja in ravna­ nje z odpadki. Uredba, ki je stopila v veljavo 14. 6. 2018, za čebelarje omogoča opravljanje dodatnih dejavnosti in verjamemo, da bo pripomogla k šir­ ši ponudbi slovenskih čebelarjev. Celotno Uredbo o spremembah in do- polnitvah Uredbe o dopolnilnih dejavno- stih na kmetiji si lahko preberete na spletni strani www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=URED7305. Andreja Kandolf Borovšak in Tanja Magdič, svetovalki JSSČ Cvetlični Pridelal in polnil: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo 8, 1225 Lukovica Neto količina: Uporabno najmanj do: 31. 08. 2018 L 22016 Fo to : N at aš a L ile k 7-8/2018 letnik CXX232 OBVESTILA ČZS Senzorična ocenjevanja medu v letu 2018 Tudi letos bodo potekala senzorič­ na ocenjevanja medu. V spodnji tabe­ li najdete seznam vseh ocenjevanj, iz katerih bodo prvaki posamezne vrste medu, ob soglasju lastnika, imeli mo­ žnost sodelovanja na državnem sen­ zoričnem ocenjevanju medu za naziv državnega prvaka v posamezni ka­ tegoriji. Na državno senzorično oce­ njevanje se bodo uvrstili prvaki iz na­ slednjih kategorij: akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev, smrekov, hojev in goz­ dni med ter med oljne ogrščice in ajde. Čebelar na ocenjevanje odda 2 × 450 g medu, označenega v skladu z veljavno zakonodajo in pristopno izjavo, ki jo dobi pri organizatorju ocenjevanja ali na ČZS. Ocenjevanja bodo izvedena v skladu s Pravilnikom o senzoričnem ocenjevanju medu (ČZS). Čebelarji, sodelujte na senzoričnih ocenjevanjih medu in tako pridobite dodatne dra­ gocene informacije o svojem medu, ki tudi dokazujejo, da lahko sodelujete v shemah višje kakovosti. Vljudno va­ bljeni k sodelovanju! Matej Mandelj, tajnik ČZS Organizator Kategorija in kotizacija Zbiranje Naslov Informacije Zaključek Pomurski sejem d.d. mednarodno 42 € (DDV je vključen v ceno, tudi vstopnica na sejem AGRA in razstava medu na sejmu) do 30. 7. 2018 vsak delovni dan med 7.00 in 16.30 Pomurski sejem d.d., Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona ali Linhartova 36, 1000 Ljubljana (za Ljubljano prej pokličite) Boris Erjavec, 02/564 21 15, 031/346 126, boris.erjavec@ pomurski-sejem.si 26. 8. 2018 na sejmu AGRA ČZ Gorenjske slovensko 15 € 11. 8. 2018 med 8.00 in 12.00 Čebelarsko razvojno izobraževalni center Lesce, Rožna dolina 50a, 4248 Lesce Anže Perčič, 041/523 781, tajnistvo-czg@gmail.com 22. 9. 2018 OČD Koper slovensko 15 € od 27. 8. 2018 do 30. 8. 2018 Marino Jurada, Kampel 26b, 6000 Koper, tel.: 031/275 232 Andreja Smrdelj, 041/613 067 20. 10. 2018 ob 12.00 na »Dnevih kmetijstva« v Kopru ČD Novo mesto slovensko 15 € od 4. 9. 2018 do 9. 9. 2018 Tine Košmerl, Petelinjek 33, 8000 Novo mesto Franc 041/940 606, Tine 051/344 512 oktobra (točen datum bo določen naknadno) ČZD Pomurja slovensko 25 € od 1. 10. 2018 do 5. 10. 2018 tajništvo Biotehniške šole Rakičan, Lendavska ulica 3, 9000 Murska Sobota ali po pošti na naslov ČZD Pomurja, p.p. 41, 9000 Murska Sobota podpredsednik ČZDP g. Igor Litrop 040/299 353 ali tajnik ČZDP g. Marjan Časar 041/471 088 do 20. 10. 2018 ČD Semič mednarodno 20 € od 1. 9. 2018 do 10. 9. 2018 ČD Semič, Taborska 8, 8333 Semič g. Pavlin 031/636 205, bojan@cebelarstvo-pavlin.com 21. 10. 2018 Ne zamudite obnovitvenega seminarja za preizkuševalce medu Skladno s Pravilnikom o senzorič­ nem ocenjevanju medu in Pravilnikom o preskuševalcih medu mora preskuše­ valec vsaj na tri leta opraviti obnovitve­ ni seminar s preverjanjem senzoričnih zaznav. Zadnji obnovitveni seminar je bil izveden leta 2015, zato pozivamo vse aktivne preskuševalce, da se udeležijo obnovitvenega seminarja s senzoričnim testiranjem. Organizatorji letošnjih ocenjevanj medu bodo pozvani, da k so­ delovanju povabijo le aktivne in prever­ jene preskuševalce medu, saj se lahko le na takšen način zagotovi kakovostna izvedba ocenjevanja. Obnovitveni semi­ nar za preskuševalce medu bo potekal v četrtek, 23. 8. 2018, z začetkom ob 13. uri v prostorih Oddelka za živilstvo Bio­ tehniške fakultete na Jamnikarjevi 101 v Ljubljani. Obsega šest pedagoških ur. Cena seminarja je 48 EUR. Zaradi orga­ nizacije prosimo za čimprejšnjo prijavo, najkasneje pa do 20. 8. 2018, na e­naslov: marinka.jan@bf.uni­lj.si. BF in ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 21. jul. 18.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu – izdelava ometencev Franc Kobe Pri čebelnjaku Dolž-Lipnica 15, Novo mesto g. Kobe 041/940 606 Urnik svetovalnih delavnic terenskih svetovalcev JSSČ v juliju 7-8/2018 letnik CXX 233 OBVESTILA ČZS Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Bistriško Pohorje − Kot 3,5 travniki Bled – golf 12,9 lipa, kostanj Selo pri Bledu − vznožje Jelovice 17,0 lipa, kostanj Braslovče 12,5 lipa, kostanj Brdo − Lukovica 2,0 kostanj Brežice 3,2 lipa, kostanj Čentiba − Lendava −4,4 ni medilo Činžat − Lovrenško Pohorje 4,5 gozd Dekani − Koper 6,4 lipa Dolenjske Toplice 5,6 gozd Gornji grad 5,8 lipa, kostanj Ilirska Bistrica 12,5 lipa, kostanj Iška vas – Krim 5,6 lipa Izlake − Zagorje 3,0 lipa, kostanj Javorniki − vznožje 15,2 hoja Jelovica − Rovtarica 0,8 lipa Kalce − Hrušica 16,0 gozd Kojsko − Podsabotin 22,5 lipa, kostanj Kostanjevica na Krki − Gorjanci 10,9 lipa, kostanj Kozarišče − Loška dolina 3,1 gozd Kranjska Gora 8,0 travniki, gozd Kresnice − Kresniški Vrh 13,3 kostanj Krim − Kurešček 14,7 lipa, gozd Lahomno − Kostrivnica 13,4 lipa, kostanj Lisca − Bohor −2,5 ni medilo Ljubljana 3,1 lipa, kostanj Ljutomer −2,8 ni medilo Mali Bakovci −3,4 ni medilo Malič − Laško 12,2 lipa, kostanj Mašun −0,3 ni medilo Menišija − Logaška planota 16,1 lipa, gozd Metlika − Bela krajina 14,7 lipa, kostanj Murska Sobota − učni čebelnjak −0,7 ni medilo Na Kozjaku − Kobansko 2,8 lipa, kostanj Oplotnica − Slovenska Bistrica 5,1 lipa, kostanj Podčetrtek − Pristava 10,7 lipa, kostanj Podkraj − Hrušica 8,3 lipa, gozd Podstenice − Kočevski rog 7,8 lipa, gozd Pokljuka − Mrzli studenec 2,3 travniki Pokojišče − Ljubljanski vrh 6,9 lipa, gozd Polhov Gradec − Podreber 4,1 lipa, kostanj Poljane − Raca gora 4,5 gozd Poljanska gora − Bela krajina 21,2 lipa, kostanj Prebold − Vransko −0,3 ni medilo Ravne − Šoštanj 3,7 lipa, kostanj Ribniško Pohorje −0,2 ni medilo Ruško Pohorje − vznožje 6,0 lipa Ruško Pohorje − vrh 3,4 lipa Šempeter − Goriško −3,9 ni medilo Šenčur − Kranj 13,5 kostanj Šentjanž − Mokronog 3,7 lipa, kostanj Sevniško − Krško 9,3 lipa, kostanj Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Slovenske gorice − Lenart −0,3 ni medilo Šmarje pri Jelšah − Šentjur 2,0 lipa, kostanj Tolminsko − Kanalsko 15,0 lipa Travna gora − Velika gora 9,6 gozd Trnovski gozd 15,9 gozd Trojane − Limovce −0,6 ni medilo Veliki Boč − Kozjak 2,4 gozd Zavrč − Haloze 3,7 lipa, kostanj Zgornje Posočje 20,7 lipa Zreško Pohorje 12,9 lipa, gozd Žužemberk 14,5 lipa Podatki o gibanju tehtnic od 21. 5. 2018 do 20. 6. 2018 Ponudba velja za fizične osebe, in sicer za člane Čebelarske zveze Slovenije in za njihove družinske člane ter prijatelje, ki bodo najkasneje do 1. 12. 2018 na enem izmed paketov A1 SVOBODNI S, M, L, 20 GB, 40 GB, 60 GB, 100 GB ali A1 SVOBODNI EU, EU+ ali A1 ORTO Epik, A1 ORTO EU, A1 ORTO EU+, A1 ORTO Tripster+ ali A1 Domači net 1, 2, 3 ali A1 Net 30 GB, 70 GB, 100 GB sklenili vezavo za 24 mesecev. Veljavna je za nove ter obstoječe naročnike, skladno s pogodbo o zagotovitvi posebne ugodnosti. Ugodnost »Brezplačna priključnina« velja samo za uporabnike, ki sklenejo novo naročniško razmerje ob vezavi za 24 mesecev. Vsak član Čebelarske zveze Slovenije lahko prejme 1 SMS s štirimi unikatnimi kodami, ki jih lahko posreduje družinskim članom in prijateljem, oziroma jo izkoristi sam pod pogoji te ponudbe, če na številko 4333 pošlje SMS s ključno besedo »ČEBELAR«. Vsaka posamezna koda vsebuje popust na mesečno naročnino in popust na nakup dodatne opreme ter je unovčljiva samo enkrat za eno naročniško razmerje, če so izpolnjeni vsi pogoji ponudbe. Ugodnost 20 % popusta na mesečno naročnino za obdobje vezave 24 mesecev velja le na naročniških paketih, ki so predmet te ponudbe in se lahko unovči na katerem koli prodajnem mestu A1 in ni unovčljiva v A1 spletni trgovini. Ugodnost 20 % popusta na dodatno opremo (ne velja na telefonske aparate) pa je unovčljiva le v naslednjih prodajnih mestih A1: Center A1 Ljubljana BTC, Center A1 Ljubljana center, Center A1 Ljubljana Citypark, Center A1 Ljubljana Interspar Vič, Center A1 Ljubljana Mercator Šiška, Center A1 Kranj, Center A1 Kranj Mercator, Center A1 Celje Citycenter, Center A1 Izola, Center A1 Koper, Center A1 Koper Supernova, Center A1 Maribor E.Leclerc, Center A1 Maribor Europark, Center A1 Murska Sobota BTC, Center A1 Lucija. Ponudba ni združljiva z ostalimi A1 promocijami in popusti. V primeru zlorabe si A1 Slovenija, d. d. pridržuje pravico do ukinitve popusta uporabniku. Cene vključujejo DDV. Za aktualne pakete veljajo Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev za potrošnike, Posebni pogoji za izvajanje mobilnih storitev, pogoji posameznih paketov, ki so predmet te ponudbe in so skupaj s cenami ostalih storitev, storitev v tujini, cenami izven zakupljenih količin, na voljo na 040 40 40 40, A1.si in na prodajnih mestih A1. A1 Slovenija, d. d., Šmartinska 134b, 1000 Ljubljana. 2 leti na mesečno naročnino popusta 20% 20% popust na mesečno naročnino za 2 leti Popust velja za izbrane pogovorne pakete A1 Svobodni, A1 ORTO, pakete mobilnega interneta A1 Net in najenostavnejši internet za vaš dom A1 Domači net. 20% popusta ob nakupu dodatne opreme Brezplačna priključnina Velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja. Kako lahko unovčite ugodnost? • Pošljite SMS s ključno besedo »ČEBELAR« na 4333. • V povratnem SMS-u boste prejeli 4 unikatne kode za vas in vaše družinske člane. • Za aktivacijo ugodnosti obiščite najbližje prodajno mesto A1. Več informacij o paketih lahko najdete na: A1.si, 040 40 40 40, prodajnih mestih A1. A1 ponudba za podjetje Čebelarska zveza Slovenije 7-8/2018 letnik CXX234 OGLASI Mali oglasi PRODAM Ajdo, kranjsko sivo, primerno za seme ali moko, tel.: 041/657 533. Cvetni prah, sveže zamrznjen ali suh, visoke kakovosti, ugodno, tel.: 031/753 345. Svež ali sušen cvetni prah, pridelan v neokrnjeni naravi Gorenjske, cena po dogovoru, tel.: 051/855 070. Svež zamrznjen cvetni prah, pa­ kiran po 5 kg (okolica Ljubljane), tel.: 041/990 360. Letošnji zamrznjen cvetni prah, nabran maja in junija na Dolenj­ skem, tel.: 031/813 823. Letošnji kremni, akacijev in cve­ tlični med ter med oljne ogrščice, v sodih ali kozarcih, tel.: 041/656 815. Akacijev, cvetlični in ajdov med ter med oljne ogrščice ter nekaj čebeljih družin, s panji ali brez, tel.: 041/252 695. Letošnji akacijev in cvetlični med ter svež matični mleček, tel.: 041/587 573. Sedem čebeljih družin na 10 AŽ­ ­satih, skupaj s panji (Štajerska), tel.: 041/849 274. Letošnji akacijev in cvetlični med, v sodih, tel.: 041/588 379. Letošnji cvetlični med, tel.: 040/302 523. Letošnji akacijev in cvetlični med ter zabojnik za 10 AŽ­panjev 10S, s panji in čebelami, tel.: 051/678 102. Akacijev in cvetlični med, tel.: 031/244 601. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. 50 kg medu (okolica Ljubljane), tel.: 041/241 788. Letošnje roje čebel po lastni izbiri (Dolenjska), tel.: 031/706 865. Štiri čebelje družine na AŽ­satih in dve čebelji družini na LR­satih (okolica Kamnika), tel.: 041/796 269. Deset do dvajset močnih čebeljih družin na 1/1 LR­satih ter akacijev in cvetlični med (Krško), tel.: 031/563 002. Večje število čebeljih družin na LR­satih, tel.: 040/815 884. Čebelje družine na petih in sedmih AŽ­satih (Vrhnika), tel.: 041/853 793. Prevozno čebelarstvo, tel.: 031/269 475. Nekaj močnih čebeljih družin na 7 AŽ­satih (Dolenjska), tel.: 040/291 102. Šestsatne stirodur AŽ­panje (okolica Ljubljane), tel.: 041/640 736. Nove AŽ sedem­ in desetsatarje – tudi trietažne, možna menjava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Osem AŽ-panjev, 6 petsatarjev, štirisatno točilo, 20 satov in 200 satnikov (Ljubljana), tel.: 031/436 285. Nove nakladne 1/1 LR­panje, mo­ žna menjava za čebelje družine (okolica Ljubljane), tel.: 041/670 726. Sedem Kirarjevih panjev s satni­ ki in predali (okolica Ptuja), tel.: 041/273 165. Starejši zabojnik s 37 starejšimi 9S in 10S panji (31 naseljenih) ter zabojnik z 49 starejšimi 10S panji (44 naseljenih), tel.: 040/302 523. Ometalnik za čebele, dobro ohra­ njen (Kobarid), tel.: 041/290 707. Zabojnik za 10 AŽ­panjev, nov, lahko z novimi panji in čebelami, tel.: 041/329 435. Točilni zabojnik, nov, nerabljen, dimenzije 480 × 235 cm, toplotno izoliran, močna konstrukcija, pocinkane noge, dvojna vrata, tel.: 041/558 384. Tovornjak OM Tigroto za prevoz 72 AŽ­panjev, nevozen (okolica Ljubljane), tel.: 01/286 27 20. Štirisatno točilo, za AŽ in nakladne satnike, samoobračal­ no, električni pogon, nemške izdelave, odlično ohranjeno, tel.: 041/704 122. KUPIM Čebelji vosek, tel.: 041/951 829. AŽ-satnice, že zgrajene (Dolenj­ ska), tel.: 040/206 240. Ometalnik za čebele, tel.: 051/225 916. 031/734 905• info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si MATICE ČEBELARSTVA PISLAK BALI Največje slovensko vzrejališče matic z več kot 50-letnimi izkušnjami vam tudi letos ponuja oprašene in neoprašene matice z vrhunskimi proizvodnimi lastnostmi. Zaradi velikega zanimanja vas prosimo, da matice pravočasno rezervirate. Čebelarjem z veljavno člansko izkaznico ČZS priznamo 4 % popust ob nakupu opreme in pribora, matic in čebeljih pridelkov v vrednosti več kot 50 EUR. 7-8/2018 letnik CXX 235 OGLASI FTN d.o.o. Nad izviri 34 2204 Miklavž na Dravskem polju www.trgovinica.si 02/62-96-226 UGODNE CENE KOZARCEV IN POKROVČKOV Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.NOVI MOTIV AKCIJSKA CENA 0,068 0,079 50,32 ¤ 740 kos Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki spadajo med subvencionirano čebelarsko opremo. Sušilniki SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in taljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. 7-8/2018 letnik CXX236 OGLASI 7-8/2018 letnik CXX 237 OGLASI Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,25 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 oC), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90%) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. Odkupujemo vosek po največ 5,00 EUR/kg. Prodamo čebelje družine na AŽ- in 2/3 LR-satih. Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo prednaročila. TRIETAŽNI AŽ-PANJ10-SATNI AŽ-PANJI ČEBELJE POGAČE LASTNA PROIZVODNJA CENA 1,20 EUR/KG NAD 150 KG CENA 1,15 EUR/KG PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,25 EUR/KG KRMILNIK ZA PLASTENKO STANDARDNI LR- IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ KAKOVOSTNA RSF-TOČILA IN POSODA Delovni čas: ob delavnikih 9.00–12.00 15.00–17.00 ob sobotah 9.00–12.00 ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. www.apis-med.si apis.med93@gmail.com NAKLADNI AŽ-PANJ AŽ-SATNIK, ZAŽIČEN, Z VTRTO SATNICO E 25, 50, 100-KG RSF-POSODE Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 DVOJNO CEDILO ZA MED DVOJNA POSODA ZA ODKRIVANJE SATJA Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Pri nakupu več kot 10 matic vam priznamo 10-% popust. Vaneča 70a, 9201 Puconci Tel.: 031 703 603, 031 727 837 e-pošta: info@kapun.net www.kapun.net Miha Kunstelj s. p., inž. Jože Kunstelj s. p. Zavrti 41, 1234 Mengeš Tel.: 031/352 797, 01/723 70 27 E-pošta: jm-kunstelj@amis.net www.mj-kunstelj.com Čebelarski jopiči, kombinezoni, klobuki, kape, rokavice, pajčolani … Čebelarska točila in posode za med, rezervni deli za točila, motorji (80 in 110 W), ročni pogoni … NOVO! Izdelki za zaščito: čebelarske obleke iz mrežaste tkanine, gumijaste rokavice (odporne proti kislini), rokavice iz debelega usnja, klobuk s kovinsko mrežo. 7-8/2018 letnik CXX238 OGLASI POLNJENJE MEDU V VREČKE Za vas napolnimo med v priročno pakiranje, v 8-gramske vrečke. Naj bo vaš med, v praktični embalaži, prisoten povsod, tako v gostinskih lokalih, kot v vsakem pohodniškem nahrbtniku. INHALACIJA IZ PANJA Z inhalacijskimi seti API-AEROSOL I, API- AEROSOL II in API-AEROSOL Plus lahko izvajate aerosolno apiterapijo iz panja. Izbirate lahko med seti z naravnim vlekom in seti s prisilnim vlekom. KONCENTRATI ZA MEŠANJE V MED Pri nas dobite kakovostne koncentrate za mešanje v med • koncentrat ameriškega slamnika (125 g), • koncentrat soka rdeče pese (125 g), • koncentrat smrekovih vršičkov (500 g). Medikoel d.o.o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, T: 04 537 85 10, M: 041 618 775, info@medikoel.com, www.medikoel.com, www.s-mediko.com OglasCebelar6.indd 1 21/02/2018 14:50 Žižki 93, 9232 ^ren{ovci Pri nas dobite kakovostne in ozna~ene matice kranjske sivke iz odbranih mati~arjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega in{tituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih po{ljemo po po{ti, tudi v tujino. ^ebelarstvo in vzreja matic Tel.: 041/886 652, 031/574 775, e-po{ta: joze.tratnjeksiol.net Jožica in Jožef Tratnjek Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 Vzreja matic DARKO GRM Hude Ravne 1, Dole pri Litiji Tel.: (01) 897 21 45 – GSM: 041/900 606 e-naslov: darko.grm1@siol.net • Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS-a. Dopolnilna krmna mešanica BEE POLLEN-ATE™ Beljakovine, minerali in druga naravna hranila v obliki, ki jo čebele lahko prebavijo in je kar najbolj podobna naravni hrani čebel. Akcija: 20-% popust v letu 2018. Za več informacij pokličite tel. št.: 051/686 277 ali pišite na: azagar@alltech.com Več kot 35 let izkušenj na področju prehrane in zdravja živali. Alltech.com/slovenia AlltechNaturally @Alltech Čebelarstvo Cvet Mitja Nakrst, Žeje 30, 1233 Dob pri Domžalah T: 031 291 603 www.cebelarstvocvet.si info@cebelarstvocvet.si Matice lahko prevzamete osebno, pošiljamo jih po Sloveniji in v tujino. Vzreja poteka po preizkušeni vzrejni metodi ter z lastno odbiro v selekcijskem čebelnjaku s sodelovanjem KIS-a (DPO) in ČZS (PRO). Registrirano vzrejališče čebeljih matic pri MKGP-ju vam nudi oprašene in neoprašene čebelje matice. Ponujamo tudi zrele matičnike znane starosti. 7-8/2018 letnik CXX 239 OGLASI vzrejenih pod nadzorom KIS-a. Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠČE Tel.: 02/572 14 70 in GSM: 041/214 980 Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, MATICE LAHKO PREVZAMETE OSEBNO, POŠILJAMO PA JIH TUDI PO POŠTI! Ladislav Vozelj Dragovšek 18 1275 Šmartno pri Litiji 031 328 956, 041 618 786 narocanje@eko-cebelarstvo-vozelj.si www.eko-cebelarstvo-vozelj.si Sprejemamo naročila za označene ma�ce čiste kranjske sivke iz odbranih ma�čarjev pod nadzorom KIS. Prevzem po poš� ali osebno (po predhodnem naročilu). Vzreja matic w Ponujamo vam označene matice kranjske sivke. Matice pošiljamo večkrat na teden. Golo Brdo 19 1215 Medvode Vzreja matic BUKOVŠEK – od leta 1934 - Gsm: 031/027 780 Tel.: 01/361 24 28 Henrik Zaletelj Fužina 59, 1303 Zagradec, TEL.: 01/788 60 86 GSM: 041/775 333 in 031/775 333 E-POŠTA: zaletelj.henrik@gmail.com VZREJA ČEBELJIH MATIC Vzrejamo matice čiste kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Sprejemamo tudi naročila za matičnike. Na zalogi HLAPILNIKI BS-05, rezervni deli. Zaradi smrti lastnika iščemo kupca za nadalje- vanje proizvodnje hlapilnikov. Karakteristike hlapilnika: • učinkovita uporaba brez ročnega uravnavanja pri spremembah temperature, • preprosta uporaba v standardnih AŽ- in nakladnih panjih, • počasno povečevanje koncentracij mravljinčne kisline, • za večkratno uporabo. Tel.: 041/691 328, 041/863 876 NANOKEM, d. o. o., Rečna ulica 6, Ljubljana SONARAVNO ZATIRANJE VAROJ VZREJA MATIC ČEBELARSTVO DREMELJ Sprejemam naročila za matice čiste kranjske sivke in zrele matičnike. Matice so označene, lahko jih prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Ob večjem naročilu matic je poštnina brez plačna. Janez Dremelj, Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji GSM: 041/836 050, 041/779 119, Tel.: 05/971 06 23 e-pošta: vzreja.dremelj@gmail.com Grant 1e, 5242 Grahovo ob Bači Ponujamo vam označene matice čiste kranjske sivke. Najbolj medonosna linija matic na progenem testu KIS-a v letu 2017. Naročila: tel.: 031/254 995 e-pošta: info.carnica@gmail.com Prevzem: osebno ali po pošti KOLIČINSKI POPUST VZREJNI CENTER RODICA S KAKOVOSTJO DO USPEHA! VZREJA MATIC JOŽEF POTISEK Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS. Matice so označene, lahko jih prevzamete osebno ali vam jih pošljemo po pošti. Jelša 23, Šmartno pri Litiji, GSM: 041 953-748, 041 597-816 e-pošta: jozef.potisek@gmx.com 7-8/2018 letnik CXX240 V SPOMIN Zapustili so nas VINKO FINK 1939–2018 Konec februarja smo se čebelarji ČD Barje poslo­ vili od Vinka Finka. Vinko je čebelaril od leta 2003. Zelo rad je prihajal na sre­ dine društvene sestanke. Poleg čebelarskih tem se je zelo rad spominjal svo­ jih šoferskih službenih let in prigod, ki jih je imel na službenih vožnjah. Bil je prijeten in iskriv sogo­ vornik. Ni manjkal niti na društvenih delovnih akci­ jah: vedno se je z veseljem odzval, tako pri preuredi­ tvi društvenih prostorov kot pri postavitvi učnega čebelnjaka lani spomladi, ko je vihtel lopato in kramp kot kakšen mladenič. Še posebej rad se je udeležil društvenih izletov. Vsako leto nas je na začetku no­ vembra pogostil ob svojem rojstnem dnevu. Na mizi je bila vselej izvrstna doma pečena potica. Člani ČD Barje ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Barje SLAVKO LUZAR 13. 4. 1941–10. 6. 2017 Poslovili smo se od svojega dolgoletnega člana Slavka Luzarja. Čebelariti je začel že v otroštvu. Ljubezen do čebelarjenja mu je privzgo­ jil oče Franc. Skušal je čmr­ ljariti tudi s čmrlji, za katere je sam izdelal »škatlice«. Od leta 1980 je povečeval svoje čebelarstvo, izdelal je več prevoznih čebelnjakov, s katerimi je prevažal čebele na pašo po Hrvaški in Slo­ veniji. V lasti je imel več kot 300 čebeljih družin, ves čas pa je čebelaril v AŽ­panjih. Svoje znanje je uspešno pre­ našal na druge čebelarje in jim pogosto podaril čebelje roje. V letih čebelarjenja je nabral zelo veliko strokov­ nega znanja in izkušenj. Za aktivno delo v čebelarskem društvu je prejel naziv ča­ stni član ter odličji A. J. III. in II. stopnje. ČD Novo mesto VINKO SEVER 1926–2018 Januarja smo se poslovili od svojega dolgoletnega člana Vinka Severja. Čebelari­ ti je začel že v rosnih letih. Čebelice so mu bile ljube prijateljice, zato so postale del njegovega življenja. Kot 10­letni deček se je včlanil v naše društvo, kjer je bil vsa leta zvest in dejaven član. Za svoje delo je zato prejel odličji A. J. III. in II. stopnje ter priznanje društva – pla­ keto Emila Rotschütza. Tudi žebljiček na praporu nas bo spominjal nanj. Ohranili ga bomo v lepem spominu in se spominjali njegove volje do življenja, prešernosti in veselja. ČD Stična JANKO KRMELJ 7. 8. 1925–29. 12. 2017 Ob koncu lanskega leta smo se poslovili od dolgoletnega člana ČD Karavanke Begu­ nje. Čebele so ga navduše­ vale več kot pol stoletja, s približno 40 čebeljimi druži­ nami je gospodaril na obmo­ čju Begunj in Poljč. Izredno aktiven je bil pri društve­ nem delu, dobro desetletje je kot predsednik uspešno vodil naše društvo. Njegova prizadevnost ni ostala neo­ pažena, saj je dobil številna priznanja, med drugim tudi odličji A. J. III. in II. stopnje. Spominjali se ga bomo kot delavnega, vestnega in ve­ drega čebelarja. ČD Karavanke Begunje FRANC ZALESNIK 1936–2018 V razmiku meseca dni sta se od nas poslovila naša dol­ goletna člana – brata Jože (12. 2. 2018) in Franc (14. 3. 2018). Čebele sta imela na rojstni domačiji v skupnem čebelnjaku, zato je tudi prav, da se ju spomnimo pod sku­ pnim zapisom. Najboljši uči­ telj pri čebelarjenju jima je bil oče, kajti reja čebel se je nekoč na kmetijah dedovala iz roda v rod. Oba sta preje­ la odličji A. J. III. in II. sto­ pnje ter občinsko priznanje. Franc je imel že pri desetih letih svoje čebele, polnoprav­ ni član čebelarskega društva je postal že pred več kot 60 leti. V najboljših letih je imel od 25 do 30 družin. Kmalu po vstopu v ČD je že prevzel po­ membne zadolžitve. Opravil je tečaj za preglednika čebe­ ljih bolezni, bil je član UO­ja in NO­ja, skoraj 40 let pa je bil praporščak. ČD Gornji Grad JOŽE ZALESNIK 1942–2018 Jože je začel čebelariti leta 1960. Takoj je postal član ČD­ja in že kmalu je bil v NO­ju, nato osem let blagaj­ nik in še naprej član UO­ja. V letih od 1994 do 2001 je bil predsednik, od 2002 do 2013 podpredsednik, zadnja štiri leta pa član disciplin­ ske komisije. Njegov poklic »zidarski mojster« in značaj njegovega dela mu med če­ belarsko sezono nista dopu­ ščala nadzirati svojih čebel, zlasti ob rojenju. Imel je do 10 družin, zanje je takrat skrbel brat Franc. Za vse, kar sta z bratom storila za dobrobit čebelarstva v na­ šem ČD­ju, smo jima iskre­ no hvaležni. Še enkrat hvala za vse. ČD Gornji Grad Obvestilo Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Osmrtnice do 80 besed so brezplačne. Brezpla- čen obseg je hkrati tudi zaželen obseg osmrtnic. Uredništvo POSKRBITE ZA SVEŽO POTRDITEV KAKOVOSTI NA OCENJEVANJU MEDU Z MEDNARODNO UDELEŽBO AGRA! Ne zamudite datumov medenja AGRA 2018: - 27. julij - rok za prijavo vzorcev na ocenjevanje - do 30. julija, vsak delovni dan med 7.00 in 16.30 - rok za dostavo vzorcev na naslov Pomurskega sejma, Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona - 7. avgust - Ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo - 25. – 30. avgust - promocija ocenjenih izdelkov na 56. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA - 26. avgust - Dan čebelarjev, slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj Za vse dodatne informacije vam je z veseljem na voljo: Boris Nicolas Erjavec, tel. 02/ 5642 115, boris.erjavec@pomurski-sejem.si AGRA, SEJEM NOVE GENERACIJE ZA VSE GENERACIJE ČEBELARJEV, V GORNJI RADGONI OD 25. DO 30. AVGUSTA! Tradicionalni sejem AGRA se bo tudi letos s številnimi mednarodnimi predstavitvami in novostmi potrdil kot najpomembnejši kmetijsko- živilski sejem Srednji Evropi. Država partnerica bo Makedonija, ki bo predstavila kulinarično, vinsko in turistično ponudbo. Posebna pozornost bo posvečena mladim v agroživilstvu, digitalizaciji, hrani iz naše bližine ter seveda novemu, svetovnemu in slovenskemu dnevu čebel, ki je plod uspešne pobude Čebelarske zveze Slovenije. Na več kot 71.000 kvadratnih metrih površin bo več kot 1800 razstavljavcev iz preko 30 držav predstavilo novosti v kmetijski tehniki in živilskopredelovalni industriji. S sejmom AGRA se bo letos prvič odprl Čebelji hram, ki je zrasel v počastitev svetovnega Dneva čebel. V njem bodo razstavljeni nagrajeni izdelki iz Ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo. Predstavljena bo Medena kraljica, prikazan slovenski čebelnjak in številni tradicionalni pripomočki, ob katerih bodo lahko bodo obiskovalci pobliže spoznali pomen čebel in čebelarstva. Organizirana bo državna razstava čebelarstva. Dogajanje na čebelarski dan, v nedeljo, 26. avgusta, bo pospremilo tehtno strokovno dogajanje, podeljena bodo priznanja najboljšim in okronana bo 4. Medena kraljica. Vzorčni nasadi rastlinske proizvodnje bodo v bujnem razcvetu poudarjali pomen čebelarstva. Poligon Zeleni dragulji narave bo spodbujal sejanje in sajenje medovitih rastlin. Organizirane bodo zanimive delavnice in vodeni ogledi na osrednjem sejemskem vrtu, na permakulturnem in demonstracijskem vrtu ter v trajnih nasadih hmelja, slovenskega trsnega izbora, starih sort jablan in v gozdno parkovnem nasadu. V okviru razstave avtohtonih pasem živali bo predstavljena tudi kranjska čebela. Atraktivne bodo predstavitve govedi, konj, prašičev in drobnice v hlevih in na maneži. Tam bo na sejemski torek potekalo tudi preskakovanje ovir s konji. V pokušnjo in nakup najboljših regionalnih izdelkov, dobrot, vin in medu bodo vabili Agrina tržnica, tržnica mladih kmetov, Agrina Kuhinja in Vinski hram. Sejemski gostinski lokali bodo postregli z lokalnimi kulinaričnimi presežki. K preživetju lepega dne na sejmu in v Pomurju pa razen pestrega čebelarskega dogajanja vabijo tudi številna druga družabna srečanja, tekmovanja sekačev, v vlečenju vrvi, v plesanju polke in maskot ter cvet drugih zanimivosti. Sejem AGRA lahko obiščete tudi organizirano, po zelo ugodnih paketnih cenah. Za prevoz, vodenje, vstopnico, toplo hrano in degustacije bo tako iz Maribora potrebno odšteti le 28 evrov, iz Celja 31, Ljubljane 33, Kranja in novega mesta 34 ter Nove Gorice ali Kopra 40 evrov. Informacije in rezervacije: izleti@slo-tours.si ali 080 1460. DRŽAVNA RAZSTAVA ČEBELARSTVA Čebelarska zveza Slovenije, Zveza čebelarskih društev Pomurja in Javna svetovalna služba v čebelarstvu pripravljajo državno čebelarsko razstavo s prikazi in prodajo medu in izdelkov iz medu, literature, panjev in opreme za čebelarje ter degustacije medenega peciva in medu. Posebna pozornost bo namenjena predstavitvi shem kakovosti medu: Slovenskemu medu z zaščiteno geografsko označbo, Kočevskemu gozdnemu medu in Kraškemu medu z zaščiteno označbo porekla. Med vključen v sheme kakovosti in čebelje pridelke bo moč tudi kupiti. STROKOVNO ČEBELARSKO DOGAJANJE V NEDELJO, 26. 8. 2018 10.00 - 11.00 / dvorana 1 • Svečana razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo • Kronanje 4. Medene kraljice 11.00 - 12.30 / dvorana 2 Strokovna razprava: Prevzem kmetije in možnosti vstopa v podukrep 6.1 na podlagi števila čebeljih družin v organizaciji ČZS, Javne svetovalne službe v čebelarstvu v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vljudno vabljeni! www.pomurski-sejem.si 56. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 25. - 30. 8. 2018, Gornja Radgona Sejem nove generacije! Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.07.2018 do 31.08.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA Akcijska cena: 2,30 EUR Akcijska cena: 1,89 EUR Akcijska cena: 1,89 EURAkcijska cena: 6,84 EUR - vgradi se v satnik -nadomešča starejši model Classic in Horizontal -kolenasti stenj omogoča neprekinjeno kapanje mravljiične kisline na koprenasto krpo neodvisno od zunanje temperature -rezervoar 300 ml omogoča varen transport mravljične kisline Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.07.2018 do 31.08.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA Akcijska cena: 2,30 EUR Akcijska cena: 1,89 EUR Akcijska cena: 1,89 EUR Akcijska cena: 6,84 EUR - vgradi se v satnik -nadomešča starejši model Classic in Horizontal -kolenasti stenj omogoča neprekinjeno kapanje mravljiične kisline na koprenasto krpo neodvisno od zunanje temperature -rezervoar 300 ml omogoča varen transport mravljične kisline Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 10,0 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.07.2018 do 31.08.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DV. ČEBELARSKA OPREMA Akcijska cena: 2,30 EUR Akcijska cena: 1,89 EUR Akcijska cena: 1,89 EUR Akcijska cena: 6,84 EUR - vgradi se v satnik -nadomešča starejši model Clasic in Horizontal -kolenasti stenj omogoča neprekinjeno kapanje mravljiične kisline na koprenasto krpo neodvisno od zunanje temperature -rezervoar 30 ml omogoča varen transport mravljične kisline Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.07.2018 do 31.08.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA Akcijska cena: 2,30 EUR Akcijska cena: 1,89 EUR Akcijska cena: 1,89 EURAkcijska cena: 6,84 EUR - vgradi se v satnik -nadomešča starejši model Classic in Horizontal -kolenasti stenj omogoča neprekinjeno kapanje mravljiične kisline na koprenasto krpo neodvisno od zunanje temperature -rezervoar 300 ml omogoča varen transport mravljične kisline Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.07.2018 do 31.08.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA Akcijska cena: 2,30 EUR Akcijska cena: 1,89 EUR Akcijska cena: 1,89 EUR Akcijska cena: 6,84 EUR - vgradi se v satnik -nadomešča starejši model Classic in Horizontal -kolenasti stenj omogoča neprekinjeno kapanje mravljiične kisline na koprenasto krpo neodvisno od zunanje temperature -rezervoar 300 ml omogoča varen transport mravljične kisline Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 10,0 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.07.2018 do 31.08.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DV. ČEBELARSKA OPREMA Akcijska cena: 2,30 EUR Akcijska cena: 1,89 EUR Akcijska cena: 1,89 EUR Akcijska cena: 6,84 EUR - vgradi se v satnik -nadomešča starejši model Clasic in Horizontal -kolenasti stenj omogoča neprekinjeno kapanje mravljiične kisline na koprenasto krpo neodvisno od zunanje temperature -rezervoar 30 ml omogoča varen transport mravljične kisline Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.07.2018 do 31.08.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA Akcijska cena: 2,30 EUR Akcijska cena: 1,89 EUR Akcijska cena: 1,89 EURAkcijska cena: 6,84 EUR - vgradi se v satnik -nadomešča starejši model Classic in Horizontal -kolenasti stenj omogoča neprekinjeno kapanje mravljiične kisline na koprenasto krpo neodvisno od zunanje temperature -rezervoar 300 ml omogoča varen transport mravljične kisline Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.07.2018 do 31.08.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA Akcijska cena: 2,30 EUR Akcijska cena: 1,89 EUR Akcijska cena: 1,89 EUR Akcijska cena: 6,84 EUR - vgradi se v satnik -nadomešča starejši model Classic in Horizontal -kolenasti stenj omogoča neprekinjeno kapanje mravljiične kisline na koprenasto krpo neodvisno od zunanje temperature -rezervoar 300 ml omogoča varen transport mravljične kisline Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 10,0 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.07.2018 do 31.08.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DV. ČEBELARSKA OPREMA Akcijska cena: 2,30 EUR Akcijska cena: 1,89 EUR Akcijska cena: 1,89 EUR Akcijska cena: 6,84 EUR - vgradi se v satnik -nadomešča starejši model Clasic in Horizontal -kolenasti stenj omogoča neprekinjeno kapanje mravljiične kisline na koprenasto krpo neodvisno od zunanje temperature -rezervoar 30 ml omogoča varen transport mravljične kisline Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.07.2018 do 31.08.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA Akcijska cena: 2,30 E R Akcijska cena: 1,89 E R Akcijska cena: 1,89 E RAkcijska cena: 6,84 E R - vgradi se v satnik -nado ešča starejši odel Classic in orizontal -kolenasti stenj o ogoča neprekinjeno kapanje ravljiične kisline na koprenasto krpo neodvisno od zunanje te perature -rezervoar 300 l o ogoča varen transport ravljične kisline Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.07.2018 do 31.08.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ČEBELARSKA OPREMA Akcijska cena: 2,30 ER Akcijska cena: 1,89 ER Akcijska cena: 1,89 ER Akcijska cena: 6,84 ER - vgradi se v satnik -nadoešča starejši odel Classic in orizontal -kolenasti stenj oogoča neprekinjeno kapanje ravljiične kisline na koprenasto krpo neodvisno od zunanje teperature -rezervoar 300 l oogoča varen transport ravljične kisline Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 10,0 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Akcijske cene veljajo od 01.07.2018 do 31.08.2018 oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DV. ČEBELARSKA OPREMA Akcijska cena: 2,30 ER Akcijska cena: 1,89 ER Akcijska cena: 1,89 ER Akcijska cena: 6,84 ER - vgradi se v satnik -nadoešča starejši odel Clasic in orizontal -kolenasti stenj oogoča neprekinjeno kapanje ravljiične kisline na koprenasto krpo neodvisno od zunanje teperature -rezervoar 30 l oogoča varen transport ravljične kisline