PRO CLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE 'JEDNOTE Z Chicago, lil, četrtek, 21. avgusta (August 21), 1930 STEV.-NUMBER 197 JUag et special vate ef peetage Izlet S. N. P. J. po Jugoslaviji LONDONSKI DEKAN O SAMOMORU BEZPOSELNOST IN GOZDNI POŽARI Ted Untre« v dkmepUne "«fceee," e katerim je poletel e svojim to-veritom V. L. Stiler jem le Amsrile, Ten., proti New York«. Ut«iea aame-ravsts poleteti oitro* oreta v rekerdae« čaaa« •<■ • >> Norrisova zmaga ——. Zvezni senstor Norris iz Nebraake je ph>-grealvec L« Follettovcga tip«, ki je tudi njegov logični naslednik ter vodjn progresivcev v kongresu. Dasl ni Norris niknk radikalec, je pa mo*, kakršnih je malo v zveznem kongresu. Bori ae za ljudake pravice, je proti truatjanom in velebizniškim interesom. V «vojem boju je pošten, zato g«'tudi nasprotniki čislajo in cenijo, ¿«tudi on ne da nič na mnenja njegovih nasprotnikov, ki so orotje raznih iobistov. ■ Pred dokrim tednom ao se vršile v državi Nebrsski prlms rm- volitve zs zveznega senatorja. V volilni kampanji so se Norrisovi nasprotniki posluievali poleg demagogije, ki js lastna nizkotnim politišnom, tudi novega načina, ki jim ne dela nobene časti. Poiskali so Človeka, ki nosi isto ime kot bojeviti senator Norris, ps so «s privlekli pred voülce kot kan-didati^OfW. Norrisa. Imeni sta bili do pttiee Isti. 8 to potezo ao nazadnjaški polltlšni nameravali uspeti in poraziti starega senatorja Norrisa. Tudi asm predsednik Hoover J« nastopil v kampanji proti senatorju Norrisu, Ampsk tudi njegov vpliv ni nič pomagal. Novi kandidat z Norriaovim imenom sicsr ni pri-Šel ns volilno listo, ker Je prepozno prijavil kandidaturo, polltlšni pa so se s tem Činom sami oomoilli in očrnili prod ljudstvom, kot as osramoti pred razumnim ljudstvom vsak človek sam, ako se poslušujo nepoštenih mahi-nacij. Senator Norris je v republikanskih primarnih volitvah v Nebraaki trtumfiral. In to ja silni udarec za Hooverjevo administracijo, ki si je prisadevala na vse načins, da prsprsči zmago osovraženega sonatorja, kor se jo hudo ssmeril pri administraciji ter si nakopal jsso «loktrarakih interesov, kajti «n n j« drznil nasprotovati njihovim IskorUčevaldklm metodam. V boj proti Norrisu so ae vrgle vsa "krepostne"* struje: moralisti in suhsčl in ligašl In temperenčnikl. A vae to ni nič pomagalo. Volllci v Nebraaki so oddali svoje glasove aa bojevitega senatorja In proti Hoover ju ter etektrarskemu trustu In Jima dali s tem zaslu-ften udarec. Sedaj, po Norriaovi zmagi, se Hooverjevl administracijski politiki tolailjo, da bo pri aplošnih jcaenskih volitvah demokratski kandidat H. Hitchcock, gnan reakcionarsc, porazil Norrisa. Volitve so vršO te prihodnji mesec. Norrtsovemu demokratskemu nssprotnlku Je obljubljene jumoč s strani Vftvh starogard-nikov v Nebraaki. Nekateri se le sedaj vasele, da bo Norris gorsšen in ksiejo na sllčen slučaj v low i, ko je bil leta 1924 tam poraften senator Brookhart, proti ksteremu so ae tudi sdrušili atarogardnikl In demokrntje. Nebraska nI Iowa. Razmere ao aedaj drugačne kot so bile prod šestimi leti. Aena-tor Norris si je pil avojih vol licih pridobil veliko ugleda, ker j« vestno ta m topa I ljudake interese, vselej pa Je odločno nastopal proti isko-rišAevalakim mutodam velebiznliklh interesov. Norris je sovrainik injunkcij, kl ao izdane proti delavcem, Je za Jsvno lastništvo In odločno nasprotuje proti imenovanju nesmošnlh oasb zveznim sodnikom. Njegova dala jaano govore, da bo ponovno zmagal. Brezposelnost—svetovoi problem mm^mmmi % Pred kratkim ae Jv mudil v Združenih državah angleški delavski voditelj Walter Citrine, tajnik angleških atrokovnlh unij. Konfe-riral Je a predsednikom Ameriško delavska federacije, ksteremu Jo dejal, da J« nosa posle-nost svetovni problem, katerega bi ae dalo rešiti le potom mednarodne kooperacije. Poudarjal J«, da Je brsspobrlnoat kronična bole-sen aedanjega ekonomske« s In rirušabnafa sls-tema. katarn ae ne more zdraviti kot lokaltn ali sačsaen pojav, P rok letat vo breipoaelnosti, katere J« kriv sedanji kapitalistični red. Je udarilo vae Indu-Strljlke dere le, «ne manj, dmge bolj občutno, limed teh je Pranrija nsjmani pri ia deta. to ps rsdi njenega nitkaga žlvljenskaga standar-da. kar omogoča njenim industrljttn uspešno konkurenco na svetovnih tržiščih, ker ao delavske mezde nitje kot v drugih državah. Nekatere detel* «kušajo > edit i problem i.reipoM-IoobU s carinskimi tidovl. kar Jo ifre-šeno. Edino mednarodna kooperacija JR od kapltaliiticnsg« itstt»a bi prdpraUlt Am i\AKM«i is mer* y orsti . fljTjrrFK, ti- AYOtgfA. r (Poročevalski bi» Pwevete v f ugoslBvljL) \MERlSKI DAN VUUB-iJANI Živahno vrvenje in ^prepevanje izletnikov v Tivolskem hotelu. Banket. — Posdravni govori Hodrttgov iz Ljubljane In A-merike. - Dnigl dan na pot po Jugoslaviji Ljubljana, 4. avgusta 19&0. Danes se je izlet izletnikov SNPJ po Jugoslaviji končal v Zagrebu, kamor ao dospeli zjutraj ob pol osmih z brzim vlakom iz Beograda. Nekateri so ostali v Zagrebu čez dan ter Se zvečer ali ponoči vrnejo V Slovenijo, v Ljubljano, od koder gredo nekateri jutri zjutraj v Postojno, da si ogledajo postojnsko jamo, drugi pa se razgube po svojih domovih ter bodo pripravljali svojo prtljago za pot nazaj v A-meriko. Nekateri pa bodo ostali Še jutri v Zagrebu. Ivan Molek se je vrnil v Ljubljano danes zvečer. Jutri bo Molek v Ljubljani, pojutrišnjim pa pojde s Seliž-karjem, ki pozna Trbovlje in je napol Trbovec, ter z Miletom Klopčičem, ki je doma iz Zagorja, obiskat in pogledat naše rudarske revirje v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku i. t. d. O tem obisku, kakor tudi o izletu po Jugoslaviji, bo poročal itak u-rednik Molek sam, ki je ves ča« beležil v beležnico, kar so izletniki spremljali z opazkami, čel. kakor nas je svoj čas "malal" v "konvenčnicah", tako nas bo zdaj mogoče v kakih "izletničicah". V kratkem naj povem le, da «o izletnike sprejemali povsod lepo, v vseh mestih so nas pričakali zastopniki Delavskih zbornic ter delavskih organizacij, nas spremljali in vodili ter šli na roko kolikor je le mogoče. Izletniki so bili zadovoljni, dasi je bilo potovanje zlasti v vlakih kolikor toliko težko radi vročine. Imeli pa smo udobne vagone II. in I. razreda, dočim so plačali polovično vožnjo III. razreda. Take je bilo omogočeno, da eo spali tudi v vlaku. Hotelska prenočišča in hrana je bila vso pot zmerna, zlasti če pomislimo, da je posebno na Jadranu tujska sezona na višku, s Čimer so običajno tudi cene — na višku. Pa je bilo vsf res zmerno. Pritožb nI bilo. Iz Splita v Dubrovnik smo .potovali na paraiku "Dubrovnik" ter smo imeli lepo vreme in mirno morje. Ta del ter potem avtomobilski izlet iz Dubrovnika na Ce-tinje preko Lovčenovih serpentin sta bila pač najlepša dela izleta. Notranjska Roža, Tratnik in drugi so «talno prepevali ter je bila vsa vožnja radi soglasja izletkov prijetna in kretkočaar na. Toda o vsem tem naj fma ber sedo s. Molek. Njegova beležni-ca je precej polna, bog ve1 kaj vae bo odkril in zapisal. Zato naj — sicer malo kasno, a radi mel svojo štabno pisarno v LJubljani, deloma v hotelu, deloma v Zadružni banki, največ pa ns cestah, koder sta se z Miletom Klopčičem podila od urada do u-raomo lo idejno vez še učvrstili in poglobili. Živeli T Že ob nastopu burno iniztlrav-I jen j« nato »pregovoril stari sodni Isti« ni veteran Nsre Mihevc. sivolasi sodrug. ki Je skupno z Zn v rt ni kom ln Kristanom delal na začetkih delavskega gibanja v Sloveniji. Z njemu laatno živali noetjo je začel: "Pred Isti, pred 10, 20 ali JO leti so nafte mamice pripenjsle i šopke firrtom zs klobuk za po-lrok«, in petem je mladi psr vaš- ko lelo aegal za MttfTfH prati -ko tsr gledal, kako bi ga kratili. Z*ksj vsako lete je privekal ns svet nov zemljan. Nabrali so otroci, hiša je postala premajhna, «ruda je bila premajhna, njive so bile prekratke in preos-ke. Kruha ni bilo. Odločitev je bila lahka: Ali v Ameriko ali v Westfalijo. Odšli ste iz preozke domovine in šli preko morja ter tamkaj našli novo domovina In sedaj, ko se vračate domov, so njive še vedno premajhne, preozke in prekratke, ds vedno so hiše premajhne. Ali bo kdaj dru gače, ali bo prišlo do svobode in širših grud, ali bomo večno si pali svoj zarod v svet? (Mihevc je stisnil pesti in suval v zrak:) Poglejte nps, mi orjemo, mi o-rjemo, da bo domovina postala dovolj široka in svobodna in da bo rodila bogato za vse enako! Ko je tako Mihevc končal svoj govor, so zaorill živijo-klici, rojaki so hiteli k njemu ter mu čestitali: Jaz sem ta pa ta, se me spominjaš? Dobro si povedal! Itd. * Potem je spregovoril s. Jures iz Detroita, ki ae spominjs teh preozkih njiv. Njih je bilo 8 o-trok, pa le dve njivici, preozko je bilo zanje, pa so ae raz tepli pc svetu. 27 let je ie v Ameriki, kjer so si delavci pritrgovali od ust, da so lahko prišli obiakat domovino. Na tisoče jih je moralo ostati tamkaj, zakaj v krizi si niso mogli prihraniti za pot. V i-menu teh kličem k združitvi, s katero bomo zmagali. Sestra Anica Golobova iz Chi-caga, ki je šla v Ameriko os. s< jo nesli tja, ko jI je bilo jedva nekaj mesecev, je z vso pravlcc izpregovorila v imenu onih, ki so rojeni v Ameriki. Govorila j« slovensko, poudarjajoč, da s tem dokaže, da zftajo tudi v Ameriki rojeni ali dorasli rojaki svoj slovenski jezik. Ta njen poudarek j« bil od vseh sprejet z navdušenjem in živijo-klicanjem. Se enkrat je vstal s. Jurca ii Detroita ter povabil vse navzoče na odkritje Cankarjevega spomenika na Vrhniki. S tem je zanesel na dnevni red banketa točko polemike. Zakaj oglasil se j< takoj s. Ciril Stukelj, urednik "Svobode", predsednik društvs "Svobode" ter tajnik Cankarjeve družbe, ter poudaril, da od-krivajo ta spomenik kralji ns Betajnovi, in ne hlapci Jerneji. Zato se delavstvo ne bo odzvale vabilu Vrhničanov ter ne pojd« na odkritje. Kralji na Betajno-vi postavljajo spomenik, ne da b. oživeli ideje Cankarja, marveč da bi jih zabrisali. Hlapci Jerneji še vedno iščejo pravic po svetu, zato se ne morejo družiti i kralji na Betajnovi. Slava in čast' delu! . Govor je bil sprejet z navdušenjem. 9 Potem se je oglasil le s. Anton fiidsr iz Kansasa, ki se zahvaljuje za gostoljubnost, ki so jc doživeli povsod ter izraža upanje, da bo izlet utrdil vezi med staro in novo domovino. Sin pokojnega Antona Kristana, Boris Krlstsn, je v imenu Izseljenske Lige spregovoril ne-kaj besed. Opozarjal je na žalni trak radi smrti očeta, radi česat ne more mnogo govoriti. Pač ps z veseljem pozdravlja vse izlet-nikeVimenu Izseljenske Lig«, ker je bila to zadnja žfelja pokojnega očeta. Zahvaljuje se tudi izseljenskemu nadzorniku g. Finku, ki je vedno rad pomagal Ligi pri delu za Izlet. Zeli, da odnesejo izletniki najlepše vtise ii domovine. Z Dunaja je baš istega dne do-potovala znana zadružna delavka, članica odbora Mednarodne zadružne zveze v tondonu* predsednice Mednarodne zadružne ženske g i Ide ter socinlističnn poslanica v dunajskem parlamentu, sodružica Emmy Freundll-chovs. ki je v sngleščlnl pozdra-rila izletnike, ečrtujoč veliko delr delavskih zadružnikov ter čestitajoč slovenskemu delsvstvu tu in onstran oceana k njegovemu velikemu delu, ki gn \mzoo sleduje in puročn o njem mednarodni zadružni zvezi v Ixmdo. nu. Tajnik Izlet nega urada HNPJ J »kot« Zupančl*. J* v svojem nagovoru isr«M slavo drlu jr koJ-nega KrMsna. ki Je prvi dal I-nJcistivo za U IzleL Zs zaključek je gotoril Se sodrug Frank Aleš. Pozdrav I jem nsvsote v imenu 69,000 članov Jednote. to je v imenu ene tretjine vseh ameriških Hlovsncav. Pred vet kot 25 leti eo odšli hlapci Jernej« tako* z zdravimi rokami d* le v Amertkrt. In sds j, ki» ss vračamo, vidimo, da ¿omevina še vedno ne zna ceniti sdra-vih rok svojih domačinov, da šs vedno ne skrbi-¿a svoje ljudi. V tej deželi živi le vedno hlspee Jernej, na oni strani morja ps so zaprta «karo vss vrata, da bi se vrnili domov. Priznajmo pa si ksr odkrito, da «o ssms fraze, govoriti o tem, da nati ljudj« niso izgubljeni za domovino. Domovina jih je isgubila, dala jim ni živeti, in zdaj je naša mladina v Ameriki vzgojena v ameriškem duhu. Pač pa bomo 8kuša-II ustvariti atalne stike s vami s stalnimi izleti, da pokažemo naši mladini, da je doma iz kulturne dežele in da njihovi dedje Slovenj niso nič manj vreden iTod^od drugih. 8lovenski je-HlrBo mogoče polagoma izginil med nami, toda naše organizacije bodo stale ter pričale potomcem o našem delu, «ki je rodilo tako močne podporne organizacije, kakor jih razen Sloven-;ev nima noben Ameriški narod." Med drugim je Aleš omenil tudi, da prihaja is stare domovine stalno mnogo duhovnikov, ki nl> o storili še nič, pač pa ao ustanovili nekaj far ter zbirajo krog sebe verniki, ki jih izkoriščajo. "Da se rešimo teh in da delavci zavedni sami ustvarimo svoje trdnjavo, cjelamo in gradimo našo Tednoto. Z vami bomo obdržali pisnik M. K. flMW M^VTOl " W ^toi^VlWni najjoSrSSr V .msrl 9 ' M|VsJ tačasno popolnoma "is-1 proti severnemu tečaju -f 86 «m> i Rusiji vladajo rfalavci? Tako izjavlja smsriški farmar ski magnat, Iti se je pravkar vrnil s potovanja po dsftsll so- vjstovi pilsismljqlds js Smsí-1 polju so ostsll brei edinega o» (Nadaljavaaj« t «. atrsal.) je ie v precejšnji meri Isv.rftilo, odkar je nastal upor med rudarji, bi Lewisu zmanjkalo priljubljenega argumenta. Nič več bi ne mogel kazati na korupcijo v Illinois«. Ker Lewisu spretnosti ne manjka, in tudi ni k-birčen v taktiki in sredstvih, skuša sedaj prepsečiti Illinois-kim rudarjem, da si izvolijo take uradnike, kakršne si bele in ne kakršne narekuje Lewleova, Fiahwickova ali Farringtonova mašina. 4.) Lewlsovl gangsterji so pred par tedni ugrabili v India-nI Joseph Clay pools, organizatorja reorganlsralne U. M. W. of A., ga odpejall Čez mejo v Illinois na neko samoto, mu grozili s smrtjo, ako ne podpiš'? neke lažnjlve Izjave, da sta Ger mer In Walker, podpredsednik ln tajnik reorganizirane unije, podpisala pogodbo sa $4 dnevne plače z nekim operatorjem v Indiani. Ker Claypool tega nI hotel storiti, so ga Lewlsovl gangežl "samo" slekli, polili smolo in povaljali v perju. Da prepreči možno sodnijsko akcl jo proti gangežem, je med dru gim v tej Injunkciji tudi dolo čeno, da ne sme noben uradnik aH uslužbenec reorganizirane V. M. W. of A. sodnijsko nastopiti proti Lewisu sil njegovim pripadnikom. Vsaj ta incident se Ishko smstrs sa en vzrok sa do-tWno postavko v prepovedi. 1 B.) Lewlsova administracija le napravila pogodbo z operator* ji na polju trdega premoga ln prisilila tamošnje rudarje, da so jo odobrili. Ta pogodba je napravila iz rudarske uhlje ns antračltnem polju navadno kom-panijsko unijo. Sankcionirala je vsa tla, pod katerimi trpe ln ječe tamoftnji rudarji in je napravila podlago za nove. Najbolj kriminalna točka v tej pogodbi js odprav s "pit pomtnittMš" (jamskih odborov), katerih funkcija je bila posredovati pri upravi rudnikov v interesu rudarjev v slučajih pritožb. Rudarji na antračltnem ja najboljši trg za ameriške izdelke In urgirá indimtrljalee, naj navežejo boljše trgovske stike s Rusijo New York. — (F. P.) — "Ds-. naftnjo Rusijo vladsjo delavci — > tem ni nobenega dvoma", je iz-avil Thomas I). Campbell iz iardinga, Mont., lastnik največ-e ameriške farme, ki se Je prav. «ar vrnil s dvomesečnega poto-zanja po Rusiji, kjer se je mullí kot svetovalec za sovjetski armskl kolektivizscljskl program. "Meni so dovolili, da sem ahko šel kamorkoli sem hotel n sem lshko videl vse", izjavlja Campbell. "Ničesar mi nlsd prikrivali. Udeleževal sem se ekonomskih konferenc s Stalinom, Rikovom in z drugimi vplivnimi voditelji sovjetske Rusije, In pri tem sem opazil, da so bili najmočnejši in najvplivnejši tisti možje, ki so zastopali delavce." Campbell je urgiral ameriške bizniške magnate, naj omilijo depresijo, ki tlači Ameriko, z Izvozom v Rusijo, o kateri se je izrazil, da je "največji trg ns svetu zs smerlftke industrijske izdelke". "Os bodo ameriški trgovci trgovsll z Rusijo, bodo Ishko prodsli dovolj blsgs, ds bo depresije, ki jo je povzročile nad-produkcija, zmanjšana. Ce pa o-nf ne bodo Grabili priložnosti, ki ss jim nudi, tedaj bosta prof i tirali NemČijs in Anglljs, ki bosta dobili naročila iz Rusije, ki bi jih lahko dobila Amerika." Napoveduje Howatov padec Indianapolis, Ind. — Glasilo Lew leo ve UMWA namiguje, da bo gotova grupa v reorganizirani UMW, kateri načelu jeta John H. Walker In Frank Karrfngton, bivši pr<«dsednfk ilHnofskega di-strikta, skušala izpodriniti dsnjega prednji n i ks unije Honra ta. To namiga vanje je v zve. Zl z Izjavo pr<«ÍM«lnlka díHrikt* Plati« Irka, dn ne lio kandidiral sa peoviui Izvoltlav. 2u rm**lo dUsirikttiegs prrd<«edniks e» baj» potegujete Walker in W A. Daecb. ki ss j« boril proti priznanju Farrtngtoooelh dslegsl akih prava na konvenciji v Springfield s. Howst tudi nuns ds bi se postit ksr na j-poilriniti, toda vztrajno ns rsaMfJsnJtf Is ojacanjn unije rožja, s katerim so ss še nekoli ko branili proti ksprlcsm, goljufiji z ozirom na saslužsk, raznim ilkanam in prlganJaltvu od strani bossov ali uprave. Rudarji imsjo sicer lshko svoje pritožbene odbore, v pogodbi pa je (ifščno ss pisano, da ao fi odbori bret rta k* modi. Povrhu tegs novs pogodba tudi določs odbor dvsnsjstlh. ki bo skrbel, ds rudsrjl tsko delajo kot kompsnije žele. Besedilo v pogodbi ss sicsr nekoliko drugačno glasi, vendar pa Ima v prejšnjem stavku osnsčeni i m>ni<'ii. V tem odboru so poleg šestih zastopnikov operatorjev, Lewis, Murrey, Kennedy In trije distrlktnl predsedniki prizadetih rudarjev. Predsednik tega odbora je eden Izmed Šestih kom psnijskih zastopnikov. Da Je namen tega odbora diMaipHntin-U rudarji, ki bi ss uprli, se to čita med vrsticami sprejete |*>-godbe, oziroma se po njenem besedilu to lahko smatra. Tudi k rajev ne-unije rudarjev so precej ostrižene po tej jm>-godbi; unijske prispevke so do-sodsj pobirale $d članov krajev ne unije, pod novo pogodbo, ki j »oteče meseca aprila 1986 — ako Je kompsnije prej ne ukinejo z napovedjo odprte delav. nice — pa unijske prispevke ko-lektajo kompanije In jih polil Ijajo direktno dlstriktnlm or genizacijsm. "Checkoff" nI prisiljen -- edins dobra točkii v pogodbi. Vendsr ps smstrs, da bo na ta način prejel več "masume" od rudarjev kot pod starim sistemom, kar pi Iz kij učeno, ker operatorji lahko naredijo potreM pritisk tu» vsakega rudarja, da prispeva svoj dolar na mesec I^wlsu. K< zultst le doli<' drugačen kot da m« bo vodstvo unije še l»olj udinjiilo operator Jem. Rudarska organizsi-ija ru tli tega lahko |ipa(Niie no alai^ t kot so pa kompanijike unije. ■6) Ta pogodba torej V|abu P dovolj msterlsls, ssteregs Howstovs skupins lshko porabi zs agitacijo proti Lewisu, le zs popolnejfte raskrinkanje. To pa je ssbranjeno potom aodnij slce .prspsvedt, katere Ja tzdsl i»Mnik Kers. ftitl". Ta i*w!apvs poteA» ima v prvi vrsti namen disorganiti-usti Howatovo skupino S tem, da ustvari konfuaijo in nov kaos v rebelni uniji, predvsem da vrže članstvo it ravnovesja. Tudi Lewia ni tpliko naiven — oziroma najmanj — da bi upal na trajno uveljavijenje te InjunkcU je. Tudi obstaja možnost, da Ima v sveži a to aodnijako prepovedjo prste vmes tudi jeklarski trust, ki se s smehljajočim očesom osira po Lewisu in ga spremlja na njegovih perverznih potih. Vsaj prizadevanje I*-wisa, da prepreči reorganizira nje rudarjev, je vredno lepe milijone jeklarskemu truetu, kakor tudi vsem ostalim kapitalistom, ki sesajo kri ls teles rudarjev in njihovih družin in se redijo na račun premogovne Industrije. Kolikor hujši pa je udarec, ki pada po rudarjih, toliko večji bo odpor, toliko glasnejše bo zagr-melo ko pride čas za to, ki naj-brže tudi nI tako oddaljen. Glav-no pri tem js, da rudarji no izgube poguma, da jih vse zapre* ke ln mofclnacije s strani Lewi> aa in drugih elementov ne one. erčijo ln da gredo še i večjo vstrsjnostjo v boj zs poftteno In bojevito organizacijo. Biti bi moralo vsakemu jasno, da bodo rudarji -r- kot drugI delavci — prišli do avnjlh pravic le po tom avoje organltaclje, ki ne bo obstajala po milosti operatorjev is drugih kapitalistov, tem veš kljub vsem odporom, zaprekam In mshlnacljam. ... ; a. o. Spo§M®iillc v mimiB Zemlja Frldtjofa Nsnssns Dežele Franca Jožefa nI več I Rusko društvo znanosti Jo Je preimenovalo v Zemljo Frldtjofa Nansena. Novo Ime je za to otočje selo prikladno, ker oo ti otoki prod asvsmlm tečajem Igrali v eni najbolj dramatičnih spUod v življenju Frldtjofa Nsnsens po. membno vlogo. Delpla, ki nosi zdaj njegovo ime, Je Nanssnu dobesedno rešila življenje in jrs ohrsnlls dragocenemu človekoljubnemu živ« I jen ju, ki je doseglo svoj višek v času, ko js skupno i Herber-tom Homerjem rešil milijone glsdujočlh Rusov. Fridtjof Nsnsen si Js s skupino drsnjh mož iivojevsl ns ladji "FranT l| 1808. svojo pot skozi plavajoča ledlšča v Sever-nt Sirbljl. V objemu ledu Je blodil 85 mesecev po Polarnem morju ne da bi videl kopno zemljo ln brst vsake zveze s ostalim svetom, ki Je smatral Nansena ln njegove tovariše za Iz* gubljone. Ko se Nansenu nI iiOnrečllo, doseči severnega tečaja v ladjo "Fram", to Je odločil, da se od-pravi s tovarišem i>eš proti «s* vernemu tečaju. V družbi Jo-hsnssns, » tremi ssnml, 22 psi ln 2 kajakoma (eskimski čolni) sicer nI dosegel zažoljenega cilja — vendsr sta oba moža na- *topInj 12 minut t. j. od tečaja 2M milj. Ko sta krenila sopet proti jugu. sta Izmerila najdaljšo pot, ki jo je kdajkoll človeška noga napravila akosl ledeno puščavo. Nazadnje sta jima o«taesjsk v svoji sobi stisnil pesti. "Prokleto," je siknil skosi zobe, "danes žele so se mi odprle oči. Ti/' se je pogledal po-bliže v zrcalo in si pogladll svojo, razmršeno brado, "ti, Stojsn Lesjak, ha, ha ... — berači Danes si ga videl ; ha, ha ... z b revir jem ae Je priplazil za njo, vrag črni! Čakaj P Vrgel Je raz obraz brado, raztrgal raz sebe bersiko oblačilo in si podprl obraz s pestmi. "Tako, Uko! V gozdu se torej shajata. Hm! In potem aU prižla drug za drugim, kakor da se ne poznaU, in aU ha, ha .., vrgla v moj klobuk, ona dinar, on pol dinarjs. Ha, ha, ona dinar, on pol dinarja. Evo!" je vrgel priberačena novca na mizo "evo miloščine. CakajU lisjaka!" Ko Je strmel v novca na mizi, Je v njegovo okno nekdo vrgel pesek. "Kaj je to?" Stoj an skoči k stikalu In ugasne luč. "Kdo vraga sili v okno v Um času r Približal se je in oprezno odprl okno. Med grmičevjem in listjem je zažumelo in utihnila "Marar Tiiina. Is tovarne rohnenje strojev in od nekje ropot koles. V Lesjaku je vsUla slutnja. Da bi prižla sem? Ona? Počasi se je sklonil in polglssno jeknil : "Irmaf Zdrvel je po stopnicah. Nič. Z žepno svetil j ko Je preisksl vse — zaman. SUlje pred ufrinko, ki ji ni znal rešitve. Kje je Mara? Dnevi beže ... Odvetnik Rakuš, hišni prl-J a tel j in aUr znanec Hribarjeve druge soproge Vere, ravno hiti po ulici s malim zavojem, ko mu pomaha s roko iz bližnjega avtomobila slu-gs Caharija. Šofer na Csharijev ukaz avto za-sUvl. "Gospod doktor," skoči Is avtomobila Caharija, "ali sU kaj videli Jeromena?" ••Jeromena?" je ponovil tj a verni an od vet* ,nik, "kaj pa jer "O nič," odvrne hladno Caharija. "vprašal aem kar Uko. Hm, veeU zgubil sem ga pravzaprav. Ali bi prisedll, gospod doktor?" Odvetnik Je vstopil. "VeeU," Je kar po domače pričel Caharijs sedeč na doktorjev! desnici, "nesreča se nam je pripetila." •Tako?" "Da. Evo," je stegnil k nJemu slugs svoje bele roke, "moko sva stresla." "Hm," as je s malo sanlmanjem začudil odvetnik in pogledal nato na polno košaro jajc. "Tudi zanimivo, kajne?" se Je nasmejal Caharija. "Kaj pa bosU s toliko Jajci T je raztegnil obraz Rakuš. "UganlU," ga je priJaUljsko udsril po kolenu Caharija. Odvetnik je skomignil z rameni In odmaknil koleno. "Hm, vi ne vesU? Zaroka bo, zaroka! Ha!" Je udaril on odvetnika po drugem kolenu. Odvetnik Rakuš ni niti opaail, da so mu osUli ns koleneh polni odtisi Caharijevih rok in je pred Hribarjevo vilo urno izstopil. "Kajr Je ponavljal aam aebi in hitel po stopnicah. "Zaroka? Mara?" Gospods Hribarja ravno ni bilo doma, pa je odvetnik Rakuš zato njegovi soprogi Vert temeljiteje izprsšsl vest "Kako si spala, dušica?" "Hvala. Osnaii si kolens." "Ah! Kdo bi si mislil! Torej praviš, ds me Caharija ni nalagal?!" "Želim, da si točen." "Taka novica!" "Caa je že," meni gospa Vera. "Stvar se še kar predolgo vleče. Ne vem, Mara mi je že od prvega dne Uko tuja. Kar aem skozi leto dni govorila ž njo, bi vse lahko povedala v eni uri." "Oh!" ' "Bodi točen! In kje si hodil cele štiri dni?" "Dragica!" "Zopet izgubil pravdo T' Slonela Je na di-vanu. "Zopet," je pritrdil on. "A kaj to! Tega s*m se ie skoro navadil, a — najemnik ml je zopet povišal sUnarino!" "Tako?" Gospa Vera se je vznemirila. Vedela Je kam merijo njegove besede. Zopet mu mora priskočiti na pomoč z denarjem. "Ti se na večer gotovo vrneš T NasUviU mu je do ramen golo laket. "Sigurno. Na zaroki vendar moram biti! Hm! "Gladil ji je laket in jo poljfboval. 'Težko sem U ie pričakovaU," mu je na-sUvila še drugo roko in odvetnik je nadaljeval zspočeto delo. Prsi gospe Vere so se dotaknile njegovih lic. Ona sama ga je gladila po laseh in mu razburjala kri. Tesneje in tesneje sU se privijala, ko U hip zapoje v predsobi zvonec. "On P Gospa Vera skoči k oknu, odvetnik si uravna razmršana lase. Cujejo se koraki. "Ha, ha, ha . . ." ploškne Vera, "gospod doktor, vi nikakor niste dober prerok." Vstopi tovarnar Hribar. "Kako, da ns," se sili odvetnik v zadregi. "Ah, zdravstvuj!" ae obrne k Hribarju in mu prijateljsko ponuja avojo desnico. "Sklenjeno," udari tovarnar Rakuša ps rami.» "Vendar smo tadevo spravili c mrtve točke. Danes večer, kajne, saj utegneš . . Posedli so. Tako in Uko so govorili, se smsjali in ugibali o tem in onem. Ta čaa so Jeromen, Caharija In kuhar deUli v kuhinji s tako požrtvovalnostjo, da se Je tulnUm stresla malone vsa hiša. In ko je goapa Vera pre-stopila kuhinjski prag, Je s začudenjem obsU-la. Jpromen In Caharija fU se obmeUvala s testom, ki je bilo pripravljeno za pecivo. Kuhar je mehke bombe proti pobiral ln ker je bil nepristranski, ja zalagal ž njimi pravično oba sovražnika in nekrvsvi boj se je nadaljeval... "Takor Jeromen, ki je sUl pri vratih ss je zdrznil nI se obrnil. Njegov obraz je bil poln testa. Ko še ni prišel k sebi, mu je prileUla v tilnik zsdnja kapa tesU in Uko se je gospe Veri nehote priklonil. - "Oprostite, milostiva, sa-a-aj to je sa-aa-mo danes, ko ..." V tem je Cahsrijs zlezel pod štedilnik in skušal nehati s dihanjem. Gospa je ukazaU napraviti novo teeto. Potem aa je obrnila in nič se ni mogla hudovsti. "Tako veselje!" je rekla sama sebi. "Saj to ja samo danes, ko Je uroka! Ha!" (DsUe prthodsjlš.) enkrat — I premišljevala, voz, _ po konju Uko močno, da ae je] žival vzpela na zadnji nogi in j stih in romanih. Rada bi bila ljubila dobrega se pobliskoeo spustila v dir pro-1 Janeza, a kaj, ko aree ni hote-ti trgu. Vojaki ao odleteli od voza kot loge, ženske pa so se komsj obdržale na vozu ob silnem sunka. Konj je dirjal z vso silo in ženske, ki jih je konj pravkar rešil enega zla, so trepeUje čakale, da jih splašena žival strmoglavi čez visoko "škarpo" v dolino. K sreči ae je vozniku kmalu posrečilo pomiriti zbegano iival. » Ko so bili že blizu trga so se usUvili in ženske so stopile za cestno grmovje, da si nekoliko uredijo lase in obleko — take kot so bile* niso mogle skozi trg. Voznik Janez je nataknil konju torbo z ovsom in mu prinesel vode is blizu tekočega potoka. Potem pa je stopil za žen- SEST 011 PHI MjtfA IliaiFnm, 27.Mt-tt.stpt. (Noun) * PARIS, 1. sept. -19. smt. FRANCE, 5. 26. sipi. (7 p. V» NOV PARNIK skami ter jih smeje vprašal, ka-| Kadar izgubite ko se počutijo. Ženske ao se smejale ter s par dovtipnlrai šaUmi označile hrabrost in junaštvp "lasUvic", kot so ljudje v okupiranem o-zemlju Imenovali nadležne in sitne Italijane. Cenld pa ni bik) do smeha in nejevoljna'je rekla ženskam: "Lahko se smejete zdaj, ko ste na varnem, sicer pa jaz ne vi-____ dim v tem, kar smo pravkarlj. ^ doživeli, nič smešnega ln mraz ¡J n,ma - ml je, če se spomnim, kaj bi bilo m<£ ali težo in »Mik«, U ao alabotal ia Matai la imajo slab .pnit. naprahavaoat. «Hnuati plinov in napaioatí » > ill I m ia érwrik. glavobol, draáen* oMati ali «ahurja, ali kro-niino uprta Uu. bi »orali v«i vati Nujta-Tooa. Nuca-Tun* o*toU Uto boiaani *ojaéib aaêi-atoatl, katera va* «Majo nalaamo «vliaaja. vam a» boijfti apatit. pomae» prabavl ia ot ftaaa plin ia napatoat il SaMaa all Niie^lW tudi ubiafti bole» «voa. oblatoaatu ali «obaraoM SnSa*im. to oaiakala, aWbotao órgano, asks»* ratoto wàmv knri, prcfltea aaprUloo. prlao-ao ml rao oaraáoiofo po«itao apaajo ta»a-vrno adravo moao aa aaba tateaa. Nu«a-Tono Tovora! pernlk MExaUburM predan valovom v ladjedelnici v Camdeu. New York. NJeeova botra Je bila mre. Hoover, katero je videti na «liki » družbi konfreanlka Tlllmana Is CeaaecUduta. Pri krata je Ust» vode-simbol ameriške "peohibld)eM—«adomeeUla šampanjca. Naročilu za list Prosvela 3.60 sedajle z nami, da ni bilo Janeza in pa tiste ročice na vozu —" "No, kar je res, js res, nabili _ k ^ . pa smo jih le, pajace laške, po- |Za Združ. države in Kanado $6.00 sebno Cenka jim je dajala gor-ke a tisto gorjsčo, pa bi jo bili vseeno radi imeli," se je pošalil Janez. "Mislim, da si bodo nekateri dobro zapomnili U večer," je rekU ena izmed žensk, "bodo vsaj vedeli kakšne smo Primorske." "Zmotili so se, U so mislili, M^aik 1 tednik ta S S ttdirffrl Ia Za Ocero la Chisago Je MB s tedniki ia —l"Tt *.---1-■ Dr. Urssz 642 Pma Ava. PitUburgh, Pa. druga ter spomnila, da bo treba odriniti, £e hočejo nocoj priti | domov. • Janez si je svil cigareto ter I šaljivo vprašal, kaj bo dobil kot .J1JI ML Ust v Evrope «Une— 1.50 ........... Filip Godina, upravnik. ,7 I SLOVENSKA NARODNA POD- vojni bi bil gotovo dobil kolajno sa enak tepež brez vsakega oro#ja," je prisUvll in se ozrl na Cenko, U je Še vedno molče v travi. Izdaja avojo publikacijo ia fte posebno Hat ProaveU sa kortetl, ,ter potrebno agitacijo ovojih "Veš kaj, Janez," se je ogla- drdUev in Oanetva in ca propa- DOŽIVETJE Cenka je rsds ln mnogo fiu-la. p<»sebno povesti in romane, v katere ae je čeato Uko vživela, kot bi ona sama živete tisto živ-'Jenje, ki gs je u|»odobll pisatelj v svojem delu. Ns tihem si je želela, da bi ae ji kdsj primerilo kako podobno doživetje, kot dekletom v povestih ln romanih. Zdelo se ji je, (la bi hils eels Junakinja, če bi se Ji primerilo na primer, da bi morsls braniti avojo dekližko čašt in bi Ji pri tem prtakofil na pomoč lep mladenič, a katerim bi ae !»otem zaročila, poročila ter z njim živela v popolni sreči ljubezni. Ko je Cenka sanjala tek«* ln l»od<»bne aanje je bila še prav mlada in ker ae Ji v tej dobi ni pripetilo ali primerilo nič takega, kar bi mogla Inaenovati doti vet Je. je sčaaoma pozabila svo-je aanje In ni niti miallla vrč na enake fantazije. Spomnila se Jih je sope t šele nekoč, ko Je nepričakovano i raenlcl gledala v obraz došl mnogo drugih prodajalk sadja, ao ae odločili, da peljejo svoj skupni tovpr sadja k vojaškemu Uborišču v nekaj milj oddaljeni gozd. iKupčijeka sreča Jim. je bite mila. v dobri url so pri Uborišču prodali vae aadje kar so ga imeli na vosu in Žal Jim je bilo, da so bili par jsrbasov lepega sadjs po nizki ceni prodali pro-kupčevalki v trgu. Dan ae Je nagibal k večeru, zato ae Jim je mudilo, ker so mislili iti naravnost domov po tej nagli In dobri kupčiji. Noči so bile svetle in hladne v tem letnem času in mnogo bolj pri jetne sa dolgo vošnjo na vosu, kot vroči dnevi. Brzo ao torej povesali in pri trdili na en konec voaa prašno i <>sotegnlH t voaa. Urno so prijele za deftnike, ki ao ležal! ia vosu ter močno udrihale po fasgretih butlcah vročekrvnih Lahov. Cenka je ImeU največji naval *%eetij" na njeni strani vosa. Bila je najmlajša in borila ss je najbolj vneto sato pa jo vojake leše bolj podžigalo, da bi jo dobili v svoje roke. Ko ae ji je prelomil dežnik, so ss smejo i gnali proti njej aH ona je v hipu )>• »lomiš leseno voeno ročico, V j«1 ležkla na vosu ter spet bila okrog sebe. Odurnemu Kala-brešanu, ki ae mu je poarečilo priti blizu nje. je zasadila sobo V kožo, ko jo Je aurovo pograbil sa roko, s katero ss jo drlala Kakih petnajst minut je trajal vroči boj med skupino vo-Jptkov in skupino štirih mladih lenek s kmečkim fstom. ki ni Imel nobenega orodja rasen hiša. katerega Je pa tudi Še zlomil. boreč sa s vojaki, ki so dr-ftaH konja na mestu. Cen k I ao pešale moči, rok skoro ni veš čutila, pred očmi jI je voUjala groena slika njene usode — sko Izgubili vsako spoštovanje **r "Janes," je sa vpila. "daj. po-»eni konja, pa naj ee tudi spla-M. raje ae ubijem v prepadu, kot da me dobe živo v roke ti vre- siU ena od tensk, "Cenka ti najloftje poplača tvojo hrabrost, ker je še dekle; 1car zmeniU he in povabiU nas na svatbo, bomo že kaj prinesle nevesti v dar." Vsi so se smejali dobrohotnemu nasvetu mlade žene in Ja-nos ji je vrnil milo sa drago, rekoč: "No, saj zaradi vas orno-lenih žensk bt ss prav gotovo ne t>ll cukal s Italijanskimi poba-ini, le Cenko jim nisem hotel kar tako prepustiti, nje bi bilo ros škoda." Smeje se ao vsi odšli proti vozu in se bres kake nadaljne nezgode podali proti trgu in od Um domov. Lepe poletne noči, ne dolgo po tem dogodku, je Janez prvič potrkal na Cenkino okno. Vedel je, da CenMa nikomur ne odpre okna, a kljub Umu je poskusil svojo srečo. Bi! je veš kot presenečen, ko je čisto blisa začul smejoč Cen-kin glas: "Glej ga no, mar si prišel po plašilo, Janez P "Kaj še," ao jo odrezal Janez, "prišel aem le poskusit, če bi morda odprla okno svojemu rešitelju. rešeaa kraljttna." "Ali si navihan, sdaj mi je pa res šal, da som ti .odprla," sa je smejala Cenka. "Rad hI U nekaj vprašal Cenka," je rekel Janez, "pa vem, da ne bom dobil povoljnega otlK<> vora, ker vgm, da same ne ma-raš. Veeel pa bi bil. če M dobil en sam poljubček od tebe — to sem vendar aaaluill." Cenka ga je molče pobotala po bujnih laseh in gs poljubite na ustnice, nato pa mglo In tiho okno. hipov pod oknom — upal je bU vseeno, da «a Cenka ljubi, fte enkrat se je earl proti oknu, sa-tri boieet v aebi In jo vriskal ko ja prišel k fi vasi. Ceaka ja okno in gledajoč ? gando svojih Idej. Nikakor pa ne za propagando dragih podpornih organizacij. Vsaka organizacija lam običajno aroje glasilo. Torej agitatorični dopini ln naznanila drugih podpornih organisadj In njih društev naj ae ne pošiljajo listu Proaveta. AU ste naročeni na dnevnik "Preaveto"? Podpirajte avoj Hat! NAZNANILO. Društvenim Ujnlkom la tajnicam ae tem potom naznanja, membe naslovov Banov la B* nlc, naslove novih Osnov, t« Imena la naslove odstopHh, črtanih in laobčealh članov ss znanitl upravnlfttvu Prosveta, da se lahke točno vredi imenik sa pošiljanje HsU ProsveU. Imena in naslove, katere polije te glavne» u Ujnlku ostane ji tam v arhi/u ln jih upravntštv« ae dobi. Torej je sels važno, da vselej pošljete aa nalašč aU pripravljenih listinah vas našteva upravnlštvu ProsveU hej. Pri vsaki spremembi H va naj ee vselej omeni stari k novi naslov. Upravalfttvo oljod-no apelira, da društveni tajaM in Ujnlco to upoštevajo.—PhlM| Godina, uprarlteU. Brza Zveza V EVROPO preko Hamburga aa nallb modernih pomikih HAMBURG DEUTSČHLAND ALBERT BALLIN NEW YORK Bedna tedenaka odplotja. Zmerne cene. Dlrketaa ielesaliks . zveza a Jufoalavljo. Redna odplutja tudi na nUih snanlh kabinakih psrnlldh ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American Line 177 N. Michigan Avenus ♦ ♦ Chicago MLADINSKI LIST JE TUDI ZA ODRASLE. AU STB NAROČENI NANJ? Tiskarna S. N. P. J. I TISKARSKO OUT SPAMJOtA DELA Tlaka vabila sa yaaettca In aKoda, vidtnice, časnika, knjiga, kola-dar je, letak« itd. t slovenskem, hrratakem, slovaAkem, češkem, nem-jflfftm, angleškem jeziku in drugih tiskarne apelola ma članstvo sjtjj, na tkkovine n aboca v svoji tiskarni, ym pojtoDa «ala ml* m Starn 0M mmra* oljsko Mo prr. mU,, UÊ S.N.P.J. PRINTERY MIT-H So. Law till Aim, rmctWi nx. 1AH n DOSS HA tXUO TUDI VSA U STO ENA POJASNILA