GLAS LETO XX. ŠT. 18 (932) / TRST, GORICA ČETRTEK, 7. MAJA 2015 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk EXPO’ 2015 in mi a praznik dela 1. maja sem nepričakovano odšel z goriškim predsednikom SSO Walter- jem Bandljem na slovesno odprtje svetovne razstave EXPO 2015 v Milan. Prav tako nepričako- vano lepo je bilo vzdušje na samem odprtju, saj me je presenetila predvsem velikost razstavišča samega in pa več kot le dostojna predstavitev do- movine Slovenije. Kot človek s periferije, kot bi rekel papež Frančišek, sem videl, o čemer sem si- cer veliko bral, zato lahko zapišem, da sem vesel, da se Slovenija predstavlja na tem svetovnem odru. Prav je storil veleposlanik Republike Slove- nije v Rimu Iztok Mirošič, ko je na svečanem od- prtju slovenskega razstavnega prostora v Milanu dejal, da se mora Slovenija postaviti v središče sve- tovnega dogajanja, ker naša domovina preprosto spada tja. Tistim, ki vedno najdejo dlako v jajcu in so se v Sloveniji razpisali, češ da gre z izgradnjo slovenskega paviljona v Milanu za razsipavanje slovenskega denarja, bi rad samo odvrnil, da je stala postavitev vrhunskega slovenskega padiljona v Milanu dosti manj, kot si je, recimo, pet univer- zitetnih profesorjev v Ljubljani v nekaj letih sa- movoljno izplačalo iz davkoplačevalskega denarja za “dodatno delo”. Kakšno je bilo njihovo delo, ne vem, slovenski paviljon v Milanu na svetovni razstavi EXPO’ 2015 pa bo v šestih mesecih goto- vo naredil ogromno reklame za Slovenijo. Če bi že moral kaj pripomniti, bi omenil, da se Slove- nija v Milanu predstavlja z blagovno znamko I Fe- el Slovenia, ki jo sicer poznamo, sam pa bi raje na paviljonu videl napis Slovenija in slovenske barve. A ve se, da sem pač človek obrobja in zato ne razumem svetovljanstva tistih, ki žal mate- rinščino pozabijo takoj, ko prestopijo državno mejo. Poleg odličnega veleposlanika Mirošiča je na odprtju slovenskega paviljona spregovoril tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je izpostavil, da je naša domovina zdrava, zelena, kot si je tudi zaželel, da bi svetovna razstava imela odlične učinke na slovensko gospodarstvo, predv- sem na turizem. Udeležba Slovencev iz našega prostora na odprtju je bila opazna, poleg skupine arhitektov, ki so po- magali pri gradnji, nas je bilo še nekaj, edini vidni zastopnik naše narodne manjšine pa je bil pred- stavnik SSO Walter Bandelj, kar pa ne pomeni, da nas v Milanu v prihodnje ne bo. SSO in tudi dru- ge organizacije se bodo v Milanu na EXPO’ 2015 predstavile že 15. t. m. in prav je tako, saj moramo na svetovnem odru biti prisotni tudi mi, ker smo in moramo biti sestavni del slovenskega naroda. Naj nihče ne pričakuje velikih množic, ki bodo poslušale naše zbore, a simbolna vrednost prisot- nosti je velikanska. Odsotnost hrvaške države na EXPO’ 2015 so domači mediji ostro skritizirali, saj gre dobesedno za strel v koleno: če te namreč ni, te ni in nobena razlaga ne opraviči tvoje od- sotnosti, nikogar tudi ne zanima, zakaj te ni. Sveti oče Frančišek se je dodobra ujezil na vati- kansko kurijo, ko je izvedel, koliko so potrošili za vatikanski paviljon, ki ga krasi naslov “Ne samo od kruha”, a je po video zaslonih vse prisotne na odprtju jasno nagovoril, naj si ves svet prizadeva, da bi čim prej odpravili lakoto v svetu, tudi tako, da ne bi s pretirano porabo neposredno in po- sredno oškodovali tistih, ki je nimajo za golo preživetje. Hrana za planet, energija za življenje je namreč moto letošnje svetovne razstave in na razstavišču je ves svet v malem: razstavljene so nove tehno- logije, načrti za prihodnost, istočasno pa so pri- sotne tudi velike multinacionalke, ki same z iskanjem dobička veliko prispevajo k svetovni la- koti. Pa vendar je prav od nas, posameznikov, odvisno, kako se do hrane obnašamo in kakšno hrano iz- biramo! N “Tako se je začelo”... Tereza Srebrnič o tem, kako je v 60. letih na pobudo Pastirčka nastala dekliška skavtska organizacija na Goriškem 13. Mednarodno zborovsko tekmovanje Venezia in musica 2015 Zlato priznanje DPZ Kraški slavček-Krasje borovski pevci in zborovodje potrebujejo vedno nove izzive: za motivacijo, preverjanje dosežkov, krepitev odnosov. Petra Grassi pozna in upošteva te dinamike tako osebno kot s svojimi zbori in je pred kratkim poskrbela za dvojno zadoščenje z uspehom dekliškega pevskega zbora Kraški slavček-Krasje na 13. Mednarodnem zborovskem tekmovanju Venezia in musica 2015. Na tekmovanju, ki je bilo v kraju Caorle in Benetkah, so pevke osvojile namreč zlato priznanje v svoji kategoriji, Petra Grassi pa posebno nagrado kot najboljša zborovodkinja celotnega tekmovanja. Tako se je izrazila žirija, ki so jo sestavljali umetniški vodja tekmovanja Battista Pradal, Martin Winkler iz Nemčije in Norvežanka Anne Karin Sundal-Ask. Njihovo ocenjevanje je postavilo dekleta na tretje mesto absolutne lestvice. Vsi prvonagrajenci so tekmovali še za Grand Prix tekmovanja, ki ga je osvojila komorna skupina Stockholm singers. Tekmovanja so se udeležili zbori iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Finske, Švedske, Cipra in Italije. Vsi so nastopili tudi na koncertih prijateljstva, ki so se zvrstili v raznih krajih (zbor Petre Grassi je zapel v cerkvi San Salvador blizu Rialta). Na tekmovanje mednarodne mreže Meeting music se je zbor Kraški slavček-Krasje prijavil s prostim programom, ki je predvideval le eno obvezo, in sicer vključitev ene skladbe italijanskega avtorja. Grassijeva se je odločila za renesanso Palestrine, ostali del programa pa je sestavila s skladbami Schuberta, Kumarja in Čopija. DPZ Kraški slavček praznuje letos 15-letnico delovanja, ki jo bo v naslednjih mesecih Z obeležil s koncerti in predstavitvijo prve CDplošče. Kljub zahtevnim načrtom so si pevkeprivoščile še tekmovanje, utrudljivo izkušnjo, ki pa je s to nagrado podarila dodatnega elana za nadaljnje delo tudi zborovodkinji. Strokovno mnenje žirantov ji je namreč ponudilo pohvalna potrdila in iztočnice za razmišljanje o osnovah in razvoju kakovostnega delovanja: “Člani žirije so pohvalili izvedbo renesančne skladbe, sproščenost in energijo pevk, izbor skladb, intonacijo in vokalni nastavek skupine. Mislim, da je izkušnja na zborovodskem tekmovanju v Arezzu bistveno pripomogla k moji rasti, saj so mi tudi v Benetkah podelili posebno nagrado zaradi raznolikosti geste, kateri sem se na poseben način posvetila ravno na prejšnjem tekmovanju. Takrat sem se veliko naučila in sem na osnovi pridobljenega znanja postala bolj sproščena, kar se je zagotovo preneslo s pozitivnimi učinki tudi na pevke. Nastopile so brez velike treme, a z zbranostjo in energijo, ki bi jo vložile v pomemben koncert”. PAL www.noviglas.eu Zlata kraška dekleta 5 Svet okrog nas 7. maja 20152 Povejmo na glas Preseči tisto preteklost, ki ruši Svetovno razstavo si bo ogledalo več kot 20 milijonov ljudi Expo 2015: priložnost za globaliziranje solidarnosti Milanu so na praznik de- la, 1. maja, slovesno od- prli svetovno razstavo Ex- po 2015, na kateri se s samostoj- nim paviljonom predstavlja tudi Slovenija. Slovenija se predsta- vlja kot zelena, zdrava in aktivna, kar je tudi temelj za naš družbeni in gospodarski razvoj, je ob urad- nem odprtju paviljona poudaril gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Slovenija ima na Ex- po-ju več ciljev: okrepiti prepoz- navnost blagovne znamke I feel Slovenia in države, dvigniti pre- poznavnost in dostopnost slo- venskih proizvodov in storitev na italijanskem in svetovnem trgu ter izboljšati prepoznavnost Slovenije kot lokalne turistične velesile, je še dejal Počivalšek. Slovenija je ena od 52 držav, ki se na svetovni razstavi predsta- V vlja s samostojnim paviljonom.Ta je večinoma zgrajen iz narav-nih materialov, predvsem lesa. Temelji na domačem znanju - za- snovala in zgra- dila so ga slovenska podjetja. Slovenija je za projekt Expo, vključno s stroški postavit- ve paviljona, namenila pet milijonov evrov. Da se Slovenija v Milanu na Ex- po-ju predsta- vlja “zelo ambi- ciozno in do- stojno”, je v svojem nagovo- ru poudaril slo- venski velepo- slanik v Rimu Iztok Mirošič. “S paviljonom je država prišla tja, kamor sodi - v središče”, je izpostavil našo odlično lokaci- jo ob križišču glavnih ulic in tik ob odprtem gledališču. Slovenska generalna komisarka za Expo Jerneja Lampret pa je na odprtju izpostavila, da je sloven- ska predstavitev “plod trdega de- la” ljudi iz politike in gospodar- stva, ki so že od začetka verjeli, da je Expo dobra priložnost in da se Slovenija zna primerno pred- staviti. Slovensko narodno manjšino v Italiji so poleg skupine sloven- skih arhitektov, brata Plesničar ter Spetič, predstavljali še Albano Marusic s svojim podjetjem, ki je zadolžen za varnost, v imenu Sveta slovenskih organizacij pa predsednik SSO za Goriško Wal- ter Bandelj, ki se je odzval vabilu slovenskega veleposlanika. Slo- vesno odprtje je imenitno pove- zoval tržaški poznani estradnik Evgen Ban, ki je tudi lepo tol- mačil slovenske nagovore, tako da je prireditev tekla. Mladi slo- venski pop pevec Clemens pa je s svojo svežino navdušil zbrane. Svetovna razstava Expo 2015 bo trajala do 31. oktobra. Na njej se bo predstavilo več kot 140 držav. Organizatorji v šestih mesecih trajanja razstave pričakujejo vsaj 20 milijonov obiskovalcev, od te- Slovenska maša v čast sv. Martinu Tourskemu Natečaj za novo skladbo ulturno društvo Evrop- ski kulturni center sv. Martin Tourski – Slove- nija vabi skladatelje, da sodelu- jejo na natečaju za novo slo- vensko mašo v čast sv. Martinu Tourskemu. Namen natečaja je priprava na praznovanje 1700-letnice roj- stva sv. Martina Tourskega, ki ga je Svet Evrope leta 2005 raz- K glasil za simbol evropske kul-ture. V praznovanje obletnice,ki bo leta 2016 potekalo po vsej Evropi, bo vključena tudi Slo- venija. Natečaj za novo skladbo želi obletnico z novim umet- niškim delom približati čim širšemu krogu ljudi, ki bodo pri praznovanju sodelovali ali pa ga bodo samo spremljali. Želimo, da bi bila nova skladba del liturgičnih slavij, ki bodo potekala hkrati v slovenskih stolnicah oz. osrednjih cerkvah slovenskih škofij, tradicional- nih središčih verskega in kul- turnega življenja. Poleg verske- ga in širše kulturnega sporočila želimo z natečajem opozoriti na vrednoto vzajemne delitve, ki jo simbolizira Martinova de- litev vojaškega plašča. V tem smislu je želja razpisovalca in namen natečaja z novo sloven- sko mašo obogatiti slovensko cerkveno glasbo in z njo naš širši duhovno-kulturni prostor. Pravilnik natečaja je objavljen na našem portalu (www.novi- glas.eu) e dni se bomo v Evropi in v svetu spo- minjali 70-letnice konca druge svetovne vojne, najbolj uničujočega spopada v zgodovini človeštva. Bil je to čas izključujočih vizij in želje ustvariti prihodnost po brezpo- gojni poenoteni podobi, predvsem pa je bil to čas nepopisnega vojaškega in vsakršnega na- silja ter krutosti, ki se je stopnjevala do razčlo- večenja. Kar pa je najhuje, bil je to čas milijo- nov in milijonov mrtvih in pobitih ter apoka- liptičnega uničenja materialnih dobrin, zaradi katerega je bilo potrebnih več kot deset let za obnovo bolj ali manj normalnega življenja. Toda milijonov in milijonov mrtvih ni bilo mogoče obuditi, ni bilo mogoče obnoviti nji- hovega življenja in zato končane svetovne voj- ne ni bilo mogoče pozabiti in lahko še dolgo ne bo pozabljena. Ob vseh žrtvah je bilo nam- reč še mnogo več njihovih svojcev, njihovih bližnjih, ki so morali živeti naprej s tako težki- mi in pretežkimi spomini, da so svojo bo- lečino prenašali na svoje potomce. Pa ne samo bolečino, tudi nedvomno upravičeno priza- detost, mržnjo ali celo sovraštvo do vseh tistih, ki so jim neizbrisno trpljenje povzročili. Ker pa je bil vojni vihar pogojen z različnimi iz- ključujočimi vizijami, kar je pravzaprav temelj vsake vojne, je ljudi razdelil do skrajnosti, vse tja do razkola znotraj lastnega naroda in po- gostoma znotraj lastne rodbine. In kadar je razkol oškropljen s krvjo in s pobitimi svojci, postane izvir tistih spominov in tiste preteklo- sti, ki rušilno živi še dolgo po končanih do- godkih in lahko sploh ne more umreti. In to- vrstna preteklost razdvaja ljudi še danes, s tem- no senco bolečine in nikoli poravnanih računov. Nenehno zastruplja odnose znotraj istega naroda, ohranja mučne delitve, in to pogostoma zavestno. En del naroda se ne mo- re ali noče prepoznati v drugem delu in obrat- no, vsak med njimi vztraja na svojem in tako ni ene same zgodovine - narod je prenehal biti celota tedaj in ni celota niti sedaj. Kot bi šlo za dva naroda z istim imenom, ki živita le zno- traj svojega prostora in sodelujeta z drugim le, kolikor je nujno. Takšnemu narodu v bistvu vlada preteklost, večji del moči in energij gre za njeno uporno nadaljevanje, seveda s skraj- no škodljivimi posledicami: ni pravega pre- pričanja in vzgona za urejanje sedanjosti, kaj šele za ustvarjanje učinkovitih vizij za prihod- nost. In takšna situacija je v odnosu do druge svetovne vojne še vedno močno prisotna v mnogih narodih, med njimi tudi v našem, slo- venskem. Po mnenju enega naših priznanih zgodovinarjev sta razkol in s tem oslabitev znotraj slovenskega naroda med naj- močnejšimi v Evropi, če že ne najmočnejša. Prav ob letošnjem obeleževanju konca vojne bi bilo zato koristno, da bi se resno zamislili in zaradi nevarnih, čeprav prikritih izzivov se- danjega časa končno strnili svoje vrste in se odtrgali od rušilnega podoživljanja preteklo- sti. Kako? Z večjim človeškim razumevanjem drug za drugega, še vedno nesprejetega. Janez Povše T ga 14 milijonov Italijanov. Osrednja tema letošnje razstave je hrana, nosilni slogan pa Hrana za planet, energija za življenje. Papeževo sporočilo za Expo 2015: Vse se začne v zavesti o obrazih “Expo je ugodna pri- ložnost za globalizi- ranje solidarnosti”, je poudarek papeža Frančiška na začetku sporočila, s katerim je po neposredni vi- deo povezavi sodeloval na slove- snem odprtju svetovne razstave Expo 2015 v Milanu, na kateri je sicer kot gostitelj imel glavno be- sedo italijanski premier Matteo Renzi, čigar glavno sporočilo je bilo, da ni res, da se v Italiji nič ne da spremeniti na bolje. Papež pa se je v video posnetku pred- stavil kot “glas mnogih revnih”, ki so del Božjega ljudstva in ki si z dostojanstvom prizadevajo “za- služiti kruh v potu svojega obra- za”. “Rad bi, da bi od danes naprej vsaka oseba, ki bo obiskala Expo v Milanu in bo šla mimo tistih čudovitih paviljonov, lahko zaz- nala navzočnost teh obrazov. Skrito navzočnost, ki pa mora bi- ti v resnici pravi protagonist do- godka: obrazi moških in žensk, ki so lačni in ki zbolijo, ali celo umrejo, zaradi preveč pomanj - kljive ali škodljive prehrane”, je bil jasen sveti oče. Papež Frančišek je tudi izrazil že - ljo, da bi se s pomočjo izkušnje Expo-ja podjetniki, trgovci in strokovnjaki lahko počutili vklju čene v “veliki projekt solidarno- sti”. “In naj ne bo kruh nikoli sad dela, ki ni vredno člove- ka”! je še vzkliknil sveti oče. Paviljon, s katerim na svetovni razsta- vi v Milanu sode- luje Sveti sedež, vsebinsko sledi te- mi: Ne samo od kruha. JUP Slovenski paviljon (foto JMP) Veleposlanik Iztok Mirošič in Evgen Ban (foto JMP) Ne samo od kruha - vatikanski paviljon (foto JMP) Mladi Clemens s svojo skupino (foto JMP) Minister Zdravko Počivalšek, Špela Lampret in veleposlanik Iztok Mirošič (foto JMP) Med gosti tudi Walter Bandelj za SSO (foto JMP) Foto JMP redsednik Slovenske kul- turno gospodarske zveze Rudi Pavšič je spet prevzel koordinacijo SLOMAK-a (Slo- venske manjšinske koordinaci- je). Na zasedanju, ki je potekalo prejšnji četrtek v Ljubljani, je ko- ordinacijo prevzel iz rok štajerske Slovenke Susanne Weitlaner, ki je SLOMAK vodila v zadnjem le- tu. Do zamenjave je prišlo, kot določa pravilnik, ki je bil sprejet 24. januarja 2014 v Ljubljani. Na podlagi pravilnika bi moral ko- ordinacijo prevzeti predstavnik Slovencev na Hrvaškem Darko Šonc, ki se zasedanja ni udeležil in je sporočil, da se funkciji ko- ordinatorja odpoveduje. Zaradi tega je na podlagi pravilnika, ki upošteva abecedni vrstni red, prišla na vrsto slovenska manjšina v Italiji in Slo- venska kulturno gospodarska zveza. Za name- stnika je bil določen predstavnik Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök. Na tajniško mesto pa je bil potrjen dosedanji tajnik Jure Kufersin, ki opravlja to vlogo od same ustanovitve SLOMAK- a. SLOMAK je bil ustanovljen 22. aprila 2004 v Lju- bljani, teden dni pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Kot je zapisno v ustanovni listi- ni, “bo takšna organizacija omogočila, da izde- lamo razvojne strategije za uveljavitev slovenske kulture in jezika ter da se o njih dogovarjamo s pristojnimi telesi, in to na osnovi skupnih inte- resov. Koordinacijsko omizje naj torej postane trajni posrednik naših hotenj in potreb v odnosu do vseh sogovornikov, tako v državi, kjer živimo, kakor tudi širše”. Podpisniki listine so bili Jože Hirnök (Madžarska), Darko Šonc (Hrvaška), Branko Lenart (Društvo člen 7, avstrijska Štajer- ska), Jože Wakounig (NSKS, avstrijska Koroška), Marjan Sturm (ZSO, avstrijska Ko- roška), Sergij Pahor (SSO, dežela FJK) in Rudi Pavšič (SKGZ, dežela FJK). Prvi predsednik SLOMAK-a je postal Rudi Pavšič. V naslednjih letih je SLO- MAK odigral pomembno vlogo pri povezovanju Slovencev v zamejstvu in tudi pridobival pomen pri glavnih slovenskih državnih ustanovah. Težave pa so se začele med letoma 2008 in 2009. Začet- ni pravilnik je namreč pred- videval, da “za učinkovitejše delovanje koordi- nacije le-ta imenuje iz svoje sredine predsednika in njegovega namestnika. Načelno se določi, da mandat predsednika in namestnika traja za do- bo enega leta z možnostjo, da se podaljša največ dvakrat”. Drugo pomembno pravilo, na katerem je deloval SLOMAK, je bilo soglasno sprejemanje sklepov. Potrebo, da so tudi ostale komponente SLOMAK- a soudeležene pri vodenju koordinacije je zago- varjal predsednika SSO Drago Štoka. Pavšiču, ki je vse od začetka vodil SLOMAK, je priznaval uspešno vodenje, vendar je bilo ključnega po- mena, da se v koordinaciji uveljavi prisotnost vseh slovenskih manjšin v zamejstvu. Žal je bilo to stališče razumljeno na zgrešen način, kot da bi šlo za napad na takratnega predsednika SLO- MAK-a. Napetost znotraj SLOMAK-a se je ustva- rila tudi ob poizkusu spremembe pravilnika, da bi se sklepi sprejemali brez soglasja. Krizno stanje SLOMAK-a je trajalo vse do januar- ja 2014, do njegove obnovitve. Za enoletno ko- ordiniranje je bila izvoljena Susanne Weitlaner, njen namestnik pa je postal Darko Šonc, ki naj bi po enem letu prevzel mesto koordinatorja. Za tajnika je bil potrjen Jure Kufersin. Takrat je bila v SLOMAK sprejeta tudi Skupnost koroških Slo- vencev in Slovenk, tretja krovna organizacija Slovencev na avstrijskem Koroškem. V teku leta je SLOMAK imel ne- koliko omejeno delo- vanje, in to predvsem zaradi politične krize in volitev v Sloveniji. Pri osnovanju nove slovenske vlade pod vodstvom dr. Mira Ce- rarja pa so se znotraj SLOMAK-a pojavili ra- zlični pogledi glede nujnosti ohranitve ministrstva za Sloven- ce v zamejstvu in po svetu. Novo vodstvo SLO- MAK-a v tiskovnem sporočilu ugotavlja, da se je v državah, kjer živi- jo manjšine, politična klima izboljšala, zato je potrebno nadaljevati po tej poti in ustvariti pri- ložnosti za sodelovanje in interakcijo z držav- nimi institucijami. Omenja, da so še odprta vprašanja, kot je npr. reforma krajevnih uprav v deželi Furlaniji Julijski krajini, kjer nekateri pred- stavniki slovenske skupnosti opozarjajo na ne- varnost nižanja avtonomije občinskih uprav, ki so slovenske ali dvojezične. Za SLOMAK pa so pomembni spremljanje evropskih institucij in novega programskega obdobja in tudi okviri no- ve strategije odnosov med Slovenijo in sloven- skimi manjšinami v sosednjih državah in do- ločiti prioritete za boljše delovanje številnih or- ganizacij in ustanov, za trdnejše medmanjšinsko povezovanje ter za pomoč pri bilateralnih in drugačnih meddržavnih povezovanjih v duhu večjega medregijskega usklajevanja, je še zapisa- no v sporočilu. P Svet in Slovenske Organizacije 7. maja 2015 3 Pokojninska reforma Fornero-Monti neustavna Prejšnji četrtek je italijansko ustavno sodišče z razsodbo 70/2015 ocenilo za neustavno zakonsko določbo, ki za leti 2012 in 2013 prekinja usklajevanje letni inflaciji za pokojnine višje od 1.400 evrov. Določba je bila ena izmed ključnih določil pokojninske reforme, ki sta jo pripravila nekdanja ministrica Elsa Fornero in nekdanji predsednik ministrskega sveta Mario Monti. To določilo je tudi v veliki meri pripomoglo, da je Italija izstopila iz hude finančno- proračunske krize, v kateri se je znašla leta 2012 in zaradi katere ji je grozil poseg t. i. evropske trojke (Evroskupine, Evropske centralne banke in Svetovne banke). Po drugi strani pa je korenito poseglo v socialno državo. Za italijanske državne račune je ustavna razsodba zelo huda, saj pomeni, da bo morala država nadoknaditi, kar je bilo z zakonom zaustavljeno. Po prvih izračunih bo državni erar moral izplačati od 4.700 do več kot 10.000 evrov upokojencem, ki imajo od štiri do desetkrat višjo pokojnino od minimalne. V skupni vsoti to pomeni v najslabšem primeru okoli 12 milijard evrov. Taka vsota pa bo močno posegla v račune, ki jih je Italija zapisala v svojem ekonomsko-finančnem dokumentu za Evropsko unijo kot tudi v vzdržnost pokojninskega sistema v prihodnjih letih. Italijansko vlado čaka nelahko delo, da najde finančno kritje in ohrani ravnovesje med prihodki in izdatki. Pokrajinska kongresa SSk v Gorici in Trstu V petek, 8. maja, v Gorici in v sredo, 13. maja, na Colu se bosta zvrstila pokrajinska kongresa stranke Slovenska skupnost. Glavni namen kongresov bo seveda obnovitev pokrajinskih vodstev. Goriški in tržaški delegati bodo izvolili nova pokrajinska sveta, ki bosta na prvem zasedanju izvolila novega pokrajinskega predsednika, tajnika in člane pokrajinskega tajništva. Oba kongresa bosta tudi določila delegate za deželni kongres SSk. Tako na Goriškem kot na Tržaškem bo zasedanje pokrajinskega kongresa priložnost za razpravo glede prihodnjega političnega delovanja SSk. Še najbolj v ospredju bodo priprave na volitve v občini Trst (2016) in občini Gorica (2017). Odprto pa ostaja vprašanje glede prihodnosti goriške in tržaške pokrajine. Vsedržavna stavka proti reformi Dobra šola Po glavnih mestih Italije so v torek potekale manifestacije proti vladni reformi šolstva, ki je bolje poznana kot Dobra šola. Stavka, ki so jo oklicali glavni sindikati, je uperjena proti nekaterim določilom reforme, ki naj bi bila za protestnike sporna. Protestnike pa skrbi tudi, da pristojna komisija za kulturo in izobraževanje v poslanski zbornici s pospešenim delom pripravlja zakonsko besedilo. Sporne točke zadevajo nove zaposlitve, ki izključujejo nekatere kategorije, povečane pristojnosti ravnateljev, večje olajšave tudi glede vpisov v privatne šole in omejena sredstva za šolske zgradbe. Na proteste se je pikro odzvala šolska ministrica Stefania Giannini, češ da protestniki niso prebrali besedila reforme. K stavki je pristopil tudi Sindikat slovenske šole. Zaskrbljeni so namreč zaradi statusa učiteljev in profesorjev, ki so svoje delo do danes opravljali kot suplenti. Drugi razlog za zaskrbljenost pa je dejstvo, da v reformi za zdaj še ni predvidena posebna obravnava glede slovenskega šolstva, ki ima svojo specifiko, predvsem pa potrebuje večjo avtonomijo. Kratke 334 glasovi za, 61 glasovi proti in 4 vzdržanimi so poslanci v ponedeljek izvo- lili nov volilni zakon, ki bo zamenjal spo- ren in v več delih protiustaven Porcellum. Gla- sovanja se razen redkih izjem niso udeležili po- slanci opozicijski sil Forza Italia, Severne lige, Gibanja 5 zvezd, SEL in Fratelli d'Italia. Notranja opozicija v Demokratski stranki pa je glasovala proti zaupnici, ki jo je vlada postavila na celotno zakonsko besedilo. Bila je to četrta zaupnica, po- tem ko je vlada v prejšnjem tednu zahtevala zaupnico členom 1 (352 glasov za), 2 (350 gla- sov za) in 4 (342 glasov za). Volitve so potekale s tajnim glasovanjem na zahtevo opozicije in morda je to tudi razlog, zaradi katerega je bilo nekoliko več glasov proti. Poleg večine poslan- cev v Demokratski stranki so zakon oziroma zaupnico vladi podprli poslanci skupine Area Popolare (NCD in UDC) ter Montijeve Scelta ci- vica. Zakon so podprli tudi poslanci iz Doline Aoste in Južne Tirolske, saj zanje volilna zako- nodaja ostaja nespremenjena in bodo torej še naprej lahko volili na podlagi uninominalnih okrožij. Za nasprotnike tega zakona ostaja edino upanje, da bi predsednik republike Sergio Mat- tarella ne podpisal zakona, kar pa je bolj malo verjetno. Nov volilni zakon bo stopil v veljavo julija 2016, ker do takrat predvidevajo, da bo končana in odobrena reforma 5. dela ustave. Glavna točka ustavne reforme bo ukinitev enakovrednosti med poslansko zbornico in senatom. Po novem naj bi senat sestavljalo 95 izvoljenih predstavni- kov na deželni ravni, pet senatorjev pa bo ime- noval predsednik republike. Število senatorjev bo proporčno glede na število prebivalstva v deželi in bodo izbrani iz vrst deželnih svetnikov. Enega senatorja bodo izbrali med župani. Koliko bo parlamentu uspelo do julija 2016 izpeljati to ustavno reformo, pa je spet vprašanje, saj so se- danji politični odnosi precej zrahljani, postopek pa predvideva po dve branji v vsaki veji italijan- skega parlamenta s kvalificirano večino. Na kon- cu pa ni izključen niti ustavni referendum. Odobritev novega volilnega zakona je predsta- vljala pomemben izpit za sedanjo italijansko vla- do, ki je na koncu še kar uspešno prestala to preizkušnjo. Predsednik ministrskega sveta Mat- teo Renzi je poudarjal, da Italija potrebuje volilni zakon, ki bo zmagovalcu volitev omogočil učin- kovito vladanje in manjše politične skupine ga ne bodo mogle izsiljevati. Ob pomoči ministrice Marie Elene Boschi je Renzi kljub notranji opo- ziciji uveljavil zakon, ki bo določil eno samo zmagovito listo. Ta bo v poslanski zbornici raz- polagala s 340 poslanci na 630. Pri tem pa ni mogoče mimo dejstva, da nov volilni zakon vseeno ohranja nekaj, kar spominja na prejšnje- ga. In to je precejšen vpliv vsedržavnih strankar- skih tajništev na dokončno sestavo poslanske zbornice z izbiro nosilcev list, ki so prvi na vrsti, ko se lista uspešno uveljavi v enem izmed 100 volilnih okrožij. Kot smo že napisali v prejšnjih tednih, pa je dru- go negativno dejstvo, da nov volilni zakon, z ra- zliko od francoske in nemške manjšine, ne pred- videva ničesar, da bi slovenski manjšini v FJK bi- la omogočena samostojna izvolitev lastnega predstavnika. Stran pripravil @JulijanCavdek S Rim: vlada uspešno “prestala” štiri zaupnice Italija ima nov volilni zakon Sodišče Evropske unije izvaja svoje pristojnosti na področju evropskega prava z namenom, da se na enak način uporablja v vseh državah članicah EU. Ob tem obravnava še spore med državami članicami in ustanovami EU ter pritožbe podjetij, organizacij in posameznikov, ko menijo, da je ena izmed institucij EU kršila njihove pravice. Sodišče Evropske unije je bilo ustanovljeno leta 1952 in ima svoj sedež v Luxemburgu. Sestavljajo ga sodniki iz vseh držav članic. Poleg sodnikov je sodišču v pomoč še devet generalnih pravobranilcev. Tako sodnike kot pravobranilce imenujejo države članice in njihov mandat traja šest let. Ob koncu mandata jih države članice lahko spet potrdijo. Sodišče lahko odloča na podlagi petih postopkov: a) predhodno odločanje, ko sodišče države članice prosi za razjasnitev določenega vidika prava EU; b) tožba zaradi neizpolnitve obveznosti se uvede, ko država članica ne izpolnjuje prava EU; c) ničnostna tožba se vloži zoper predpis EU, ki naj bi kršil pogodbe ali temeljne pravice EU; č) tožba zaradi nedelovanja, ko institucija EU ne deluje oziroma ne sprejema določenih odločitev; d) pritožba proti odločitvi ali ukrepu EU, ki jo lahko sproži fizična oseba, podjetje ali organizacija. V sklopu Sodišča Evropske unije delujeta še Splošno sodišče, ki je pristojno za tožbe s strani fizičnih oseb, podjetij in nekaterih organizacij ter zadev, povezanih s konkurenčnim pravom, in Sodišče za uslužbence Evropske unije. (vir: www.curia.europa.eu in www.europa.eu) EU slovarček: Sodišče Evropske unije Ob koncu svojega mandata na čelu Sveta slovenskih organizacij je dosedanji predsednik Drago Štoka v torek, 5. maja, ob prisotnosti pokrajinskega predsednika SSO za Goriško Walterja Bandlja obiskal uredništvo Novega glasa na goriškem Travniku. V krajšem vljudnostnem nagovoru je pou- daril nekaj ključnih trenutkov, ki so zaznamovali njegovo predsednikovanje, zlasti začetne orga- nizacijske težave, ki so se na srečo pozitivno razpletle. Dejal je tudi, da se je vedno zavzemal za ob- stoj našega tednika, ki opravlja nezamenljivo vlogo v našem zamejskem in tudi širšem prostoru. Foto dpd Ministrica Maria Elena Boschi Rudi PavšičSusanne WeitlanerDrago Štoka Darko Šonc se je odpovedal mandatu Nov koordinator Rudi Pavšič SLOMAK Kristjani in družba7. maja 20154 Težava evropske rodnosti Evropsko prebivalstvo prihodnosti zadnjem zapisu smo že vzeli za podlago raziska- ve raziskovalnega sre- dišča Pew Research Center. Tudi tokrat jih bomo, a bomo hkrati tudi dejali, da bi bilo zelo dobro, če bi takšnim raziskavam sledili zlasti vsi tisti, ki se ukvarjajo z reševanjem grških finančnih težav, ki propagirajo čim večjo dostopnost splava vsem, itd. Go- vorimo seveda o evropskih poli- tikih, katerih zavzemanja vselej V pridejo tudi do samih držav čla-nic Evropske skupnosti, a hkratiresnično tudi mislimo, da bi bi- lo veliko bolje zavzemati se za drugačne zadeve, v primeru splava pa bi celo dejali, da bi bilo veliko bolje tega preprečevati in spodbujati rodnost Evropejcev. Pred reševanjem Evrope bank bi bilo torej dobro rešiti Evropo zi- belk, če rečemo simbolično, kar pa še kako odslikava resničnost. Zakaj bi moralo biti tako, nam pove že omenjeno raziskovalno središče, ki pravi, kako je Stara celina edina regija na svetu, kjer se bo število lastnega prebival- stva med letoma 2010 in 2050 zmanjšalo (The Future of World Religions: Population Growth Projections, 2010-2050, “Pew– Templeton”, p. 147). Pa to ne po- meni, da se bo del prebivalstva izselil drugam, temveč da bomo del prebivalstva pokopali, ti um- rli ljudje pa ne bodo nado- meščeni z novorojenimi. Na- tančna številka je 46 milijonov Evropejcev manj, kar je, glede na to, da obhajamo 70-letnico nje- nega konca, približno enako šte- vilu vseh žrtev druge svetovne vojne. Seveda se bo našel kdo, ki bo govoril, kako bo pa tako več prostora za vse in bomo bolj udobno nameščeni, ne tako sti- snjeni. Vendar pa se takšnim lju- dem ne bo sanjalo, da manj Evropej- cev pomeni več starejših Evro- pejcev, ker se bo prebivalstvo se- veda drastično postaralo, kar v prvi vrsti predstavlja dodatno prihodnje ekonomsko breme, saj bo potrebnih več pokojnin. Kakor pa gredo stvari “naprej”, bo najbrž pomenilo tudi več ev- tanazij. Ker je pa Pew Research Center predvsem raziskovalno središče za verstva, nam raziska- va pove, da manjšanje avtohto- nega evropskega prebivalstva predvsem pomeni več islama. To verstvo bo namreč imelo do- brih 27 milijonov vernikov več, zato se bo, v teoriji, število skoraj podvojilo - s 5,9% na 10,2% v le- tu 2050. Da boste lepše spali, naj povemo, da je bilo v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Se- verne Irske v letu 2014 najpogo- stejše ime novorojenih Moham- med. To pa še ni vse, saj se bo povečalo tudi število nereligioz- nih, kristjani pa bodo vseeno ostali v večini, čeprav se bo nji- hovo število zmanjšalo za kar 18% - še vedno bo kristjanov 65,2% Evropejcev. Težava je, da bodo to samo tisti uradni kristja- ni, tisti, ki so to na papirju, ne pa v praksi. Morali bi se torej za- misliti, začenši s samim evrop- skim vrhom, saj prihodnost takšne družbe ni nič kaj rožnata, sploh tista po letu 2050. Ju- trišnja Evropa bi torej morala bi- ti povsem drugačna od tiste da- nes, vsaj v miselnosti. Znebiti se bo treba sedaj prevladujoče praz- nine, nihilizma in napuha, po- večati pa bo treba rodnost. Treba bo podpirati prave družine, torej tradicionalno obliko družine, ne pa “novih družin”, ki so seveda jalove, ne prinašajo rodnosti. Namesto ukvarjanja z raznoraz- nimi pravicami posameznikov bo treba najprej poskrbeti za dolžnosti, najprej za tisto veliko dolžnost celotnega evropskega prebivalstva, ki je preživetje. Andrej Vončina Romualdov dan ob koncu Škofjeloškega pasijona 2015 Slovesnost ob obletnici smrti p. Romualda ŠKOFJA LOKA b obletnici smrti patra Romualda, Lovrenca Marušiča, rojenega v Štandrežu leta 1676, so 22. aprila 2015 pripravili kulturno, zgodo- vinsko in versko bogato slove- snost, ki je bila v čudovitem in akustičnem atriju Kapucinskega samostana v Škofji Loki. Slove- snost je bila tudi sklep- no dejanje letošnje uspešne izvedbe Škof- jeloškega pasijona, ki ga je napisal pater Ro- muald. Prijeten in vsebinsko bogat večer na prostem je potekal ob nagovo- rih uglednih strokov- njakov in ob glasbenih točkah na originalna srednjeveška glasbila. Uvodoma sta režiser Škofjeloškega pasijona Milan Golob in vodja projekta Matej Moho- rič Peternelj spregovo- rila o letošnji izvedbi spokorne procesije in izrazila veliko zado šče - nje, ki sta ga imela pri postavitvi tega zahtev- nega dela, in zadovoljstvo, da se je vse lepo in po načrtih izvedlo. Zahvalila sta se vsem številnim sodelavcem in izvajalcem, ki so se prepričljivo vživeli v posamez- ne vloge in prizore in ustvarili mogočno in veličastno priredi- tev. Literarni kritik in zgodovinar dr. Matija Ogrin je v svojem poglo- bljenem nastopu prikazal ob- dobje in najznačilnejše osebno- sti, ki so oblikovale predvsem cerkveno in versko prenovo po Primožu Trubarju in v času, ko je pater Romuald pripravil Škof- jeloški pasijon. Pater kapucin dr. Metod Benedik je takole predstavil okoliščine, ki so vplivale na patra Romualda: O “Dne 13. marca leta 1700 je 23-letni Lovrenc Marušič iz Štan-dreža pri Gorici naredil redovne zaobljube in tako postal član ka- pucinskega reda v tedanji Štajer- ski redovni provinci. Provinca, ki je zajemala celotno Notranjo Av- strijo, torej dežele Koroško, Šta- jersko, Kranjsko, Goriško, Trst in Istro ter posegala tudi na Hrva - ško, je v tistem času štela 28 sa- mostanov (v celoti jih je bilo ka- sneje 33). Vodil jo je p. Lambert iz Dolnje vasi na Koroškem. Štela je 336 patrov duhovnikov, 143 bratov neduhovnikov, 44 bogo- slovcev in 15 novincev, skupaj torej 538 članov. Glede na zu- nanjo rast se je provinca skozi prvo polovico 18. stoletja še kre- pila in leta 1769, ko so reforme Marije Terezije že krepko posega- le tudi na cerkveno področje, šte- la 33 samostanov in kar 821 čla- nov /… / Prav v tem času so delovali patri, ki so se predvsem s svojimi pri- digarskimi dejavnostmi, vzpo- redno s tem pa tudi z dejavno- stmi, ki so posledično posegale na različna področja duhovnega, kulturnega in izobraževalnega življenja, vidno vpisali v sloven- sko duhovno in kulturno zgodo- vino. Kar po vrsti so bili Romual- dovi sodobniki. Najstarejši med njimi, leta 1647 rojeni Janez Sve- tokriški, je prav v Romualdovih mladih letih objavljal svoj Sveti priročnik, prvi zvezek leta 1691, zadnji, peti zvezek, leta 1707. Smemo domnevati, da so odraščajočega fanta iz goriškega predmestja navdušile pridige te- ga znamenitega govornika v ka- pucinski cerkvi, kjer je bil v letih 1694-1696 gvardijan? Se je mor- da skupaj z veliko množico ude- ležil slovenskih večernic in pro- cesij, ko je Svetokriški leta 1695 v goriškem samostanu pozdravil vrhovnega predstojnika kapucin- skega reda? Je morda odmevna pisateljska dejavnost Svetokriške- ga spodbujala 29 let mlajšega Ro- mualda, da je kasneje tudi sam vzel pero v roke? /... / Leta 1676 v Štandrežu pri Gorici rojeni Lovrenc Marušič je imel že 23 let, ko je naredil redovne zao- bljube. V lastnoročni napisani iz- javi na koncu noviciata je zapi- sal, da ga je v red sprejel provin- cial p. Lambert iz Dolnje vasi na Koroškem, da je noviciat opravil pod vodstvom magistra p. Keru- bina iz Škofje Loke ter da je na- redil redovne zaobljube dne 13. marca 1700 pred p. Kerubinom in pričama, p. Hiacintom iz Dra- vograda ter Heliodorom iz Ilca. Študij filozofije je najverjetneje opravil v Celju in Mariboru, teo- logije pa v Ljubljani, vse pod vodstvom lektorja p. Teofila iz Kranja. Očitno so bila v njegov študij vključena tudi posebna predavanja iz shola- stične teologije in ho- melitike, saj je lahko le na temelju tovr st - nega izpopolnjevanja od vrhovnega pred- stojnika reda mogel dobiti licenco za pri- diganje. Patra Romu - alda seveda posebej poznamo kot tistega, ki je pasijonsko proce- sijo “s svojim trudom in prizadevnostjo iz temeljev postavil”, kot je zapisano v ro- kopisu z datumom 11. aprila 1721 /… / Tako je spet pred veli- ko množico gledalcev stopil pater Romuald, ki je imel na voljo 40 dni postnega časa, da je iz bližnje in daljne okolice Škofje Loke zbral nastopajoče in jih pripravil na procesijo Velike- ga petka. Z njim vred spet in spet stopa pred nas veliko duhovno in kulturno bogastvo, ki pravo množico sodelujočih povezuje med seboj, gledalcem iz domo- vine in od drugod pa govori, ka- ko je treba ohranjati vrednote, ki so nam izročene, živeti iz njih ter jih posredovati tudi prihodnjim rodovom”. Romualdovega dneva so se iz Štandreža udeležili dekan Karel Bolčina, predsednik društva sKultura 2001 Marjan Breščak in Damjan Paulin za Prosvetno društvo Štandrež. DP Pri založbi Družina je izšla knjiga z zapiski priljubljenega papeža Janeza Pavla II. Pri založbi Družina je izšla knjiga Janeza Pavla II. z naslovom Ves sem v božjih rokah. Gre za osebne zapiske priljubljenega papeža v obdobju od leta 1962 do leta 2003. Kot so zapisali pri založbi, so v knjigi sledovi “štiri de - setletne izjemne duhovne poti Janeza Pavla II. ”, pri čemer ga je mogoče sprem ljati skozi ključne tre nutke življenja ter du - hovniške in papeške službe. V knjigi je mogoče spoz nati papeža na duhovnih vajah, v njegovih naj glob lj ih osebnih vprašanjih, ob meditacijah ter molitvah, ki so narekovale vsak nje - gov dan. Razkrivajo nam njegovo skrb za najbližje prijatelje, sodelavce in Cerkev. Predgovor h knjigi je napisal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki ugotavlja, da zapiski omogočajo odkrivanje človeka, “ki je svoje življenje popolnoma izročil Bogu”, pri čemer od “zapiska do zapiska v bralcu raste občudovanje”. “Kakšna intelektualna moč je bila v tem človeku, kakšna širina znanja, kakšne globine duha”, je zapisal nadškof Zore. Prepričan je tudi, da se bodo bralcu ob branju postavila vprašanja, ob katerih bo preverjal trdnost svoje vere ter zvestobo svoji krščanski poklicanosti. Pogovori v Rotundi blaženega Elija / Izzivi papeža Frančiška V četrtek, 7. maja, ob 20. uri, v Rotundi blaženega Elija (Dijaška ulica, Koper) bo Bogdan Vidmar vodil pogovor s p. Marjanom Čudnom, provincialom Slovenske frančiškanske province sv. Križa. Pogovarjali se bodo o naslednjih (in še drugih) vprašanjih: - Kateri so glavni pastoralni poudarki in karizme papeža Frančiška? - Kaj se dogaja v pripravi na sinodo o družini? Kako lahko Cerkev še bolj “služi človeku” in razodeva Očetovo potrpežljivost in usmiljenje na področju družine? - Kako programu, ki ga je nakazal p. Frančišek, sledi Cerkev na Slovenskem? Katere so njene najbolj šibke točke in pekoče rane, ki kličejo po Božjem usmiljenju? - Kako naj kristjani o Bogu spregovorimo na bolj razumljiv način, tudi tistim, ki so se oddaljili od Cerkve, in tistim, ki prezrti živijo na obrobju družbe? - Kakšna so vaša pričakovanja glede dogajanja v svetem letu Božjega usmiljenja; “izrednem času milosti”? P. Marjan Čuden, od leta 1995 viški župnik, je bil ob imenovanju p. Staneta Zoreta za ljubljanskega nadškofa metropolita izvoljen za novega provincialnega ministra slovenske Frančiškanske province svetega Križa. Župnija Ljubljana-Vič je ena najbolj razgibanih župnij v Sloveniji, saj se vsak teden v župnijskih prostorih sreča več kot šestdeset različnih skupin. V Antonovem domu je bilo v dveh letih 230 prireditev, skupno število obiskovalcev pa 22.000. Kratke Molitev ni rezervno kolo, ki ga uporabite, ko se vam je predrlo kolo na avtomobilu; je volan, ki vas vedno pripelje na pravo pot. Vetrobransko steklo je veliko. Vzvratno ogledalo pa majhno, saj naša preteklost ni tako po- membna kot naša prihodnost. Zato: “Glejte naprej in vozite dalje! ” Prijateljstvo je kot knjiga. Le nekaj sekund traja, da zgo- ri, a veliko časa rabiš, da jo na- pišeš. Vse v življenju traja le kratek čas. Če gredo stvari dobro, uživaj- te, ker to ne bo večno. Če gredo stvari slabo, ne skrbite, saj to ne bo trajalo večno. Stari prijatelji so zlato! Novi prijatelji so diamant. Ko delite diamante, boste vedno potrebovali držalo iz zlata. Pogosto, ko smo izgubili upa - nje in ko mislimo, da je z nami konec, se Bog od zgoraj smeji in pravi: “Sprostite se, to je le ovinek in ne konec”! Ko Bog reši vaše težave, verjamete v Njegovo zmožnost. Ko pa Bog ne reši vaših težav, On verjame v vaše zmožnosti! Slepec vpraša sv. Antona: “Ali je na svetu še kaj hujšega, kot če izgubiš vid”? Svetnik odgovori: “Da, izgubiti vidik”! Ko molite za druge, Bog po- sluša in jih blagoslavlja, kdaj pa kdaj, ko ste varni in srečni, se spomnite, da je nekdo molil tudi za vas. Vaša zaskrbljenost za jutrišnje težave, te ne bodo odpravljene. Težave bodo odpravljene z vašim današnjim mirom. Ambrož Kodelja ISKRICE Foto DP Ob 50. obletnici SZSO Gorica 7. maja 2015 5 O nastanku organizacije slovenskih skavtinj na Goriškem Tako se je začelo ... elike zasluge za nastanek skavtske dekliške organi- zacije na Goriškem ima otroška revija Pastirček. V šestde- setih letih je redno poročala o skavtinjah in skavtih na Tržaškem, o njihovem delovanju ter širila poznavanje tega gibanja tudi pri mladini na Goriškem in drugod. V našo družino Srebrnič v Štever- janu je Pastirček redno prihajal in ob večerih nam ga je prebirala mama, ki je tudi sama v mladosti brala in imela rada ta “listič” ter z njim rastla. Živeli so v zelo skromnih razmerah kot briška kmečka družina, a tata Lojze je skrbel, da so znali otroci brati slo- vensko in imeli slovenske knjige in revije, kar se je pač dalo v hu- dih letih fašizma. Tako je preprosta mama Marta prebirala še svojim petim otro- kom zgodbe, pisma, dogo- divščine in zanimivosti iz Pa- stirčka; ni se trudila, da bi po- slušalce pritegnila k poslušanju, saj je bilo zanimanje le-teh veliko in navdušeno. Pastirček še ni imel takrat veliko konkurentov kot danes, ko je vsega na pretek in preveč... Otroci smo rastli in obiskovali nekateri že nižjo sred- njo šolo, ko smo se opogumili in poslali Pastirčku tudi kako pisem- ce. Takrat ga je urejal in ustvarjal duhovnik na Tržaškem, g. Jože Prešeren, ki je na pisemca tudi potrpežljivo odgovarjal. Otroci smo se zelo navduševali nad skavtstvom in mama je rekla: “Pa dajmo o tem pisati Pastirčku”! In najstarejša, Marjanka, je res napi- sala pismo, v njem izrazila željo, da bi rada postala skavtinja, ker jo vse o tem gibanju zanima in navdušuje, ter ga poslala Pa- stirčku. G. Prešeren ji je prijazno odgovoril, a tudi poskrbel, da bi se želja uresničila. Pripeljal se je kar v Števerjan k nam na obisk, v našo preprosto družino: nasme- jan in umirjen - blaga oseba, ki se je znala približati otrokom. Seve- da je stopil tudi do našega župni- ka g. Oskarja Simčiča. V naši družini je zasijalo neko upanje, da se bo v župniji, v vasi, le rodilo nekaj za deklice, da se bo začelo tudi v Števerjanu kaj novega do- gajati. G. Prešeren je vzel zares naše mladostniške želje in hrepe- nenja. Poslal nam je iz Trsta dva “angela”, dve skavtski voditeljici, ki sta se prišli srečat s skupino šte- verjanskih deklic. S sestro Mar- janko sva seveda navdušili za ide- jo o skavtizmu sosede in sošolke in osnovala se je začetna skupina skavtskih pripravnic ter se zbirala na tedenskih sestankih. Iz Trsta sta prihajali Vera Lozej in Ljuba Smotlak in nam navdušeno, lju- beznivo odkrivali lepoto skavt- skega gibanja, njegove značilno- sti, pomen, zakonitosti - celo bo- gastvo! Vsakdanje dobro delo, skavtska molitev, skavtski zakoni, ljubezen do narave in predvsem V sočloveka, z vsem tem sta nas seznanjali skavtski voditeljici. G. Jože Prešeren nam je prinesel skavtske priročnike, iz katerih smo lahko črpale ve- liko zanimivosti in potrebnega vedenja. Sestanki so postajali redni in nas pripra- vljali na nekak izpit in nato na obljube. Srečanja so potekala kar doma pri nas ali Med borovci, v župnišču. Premlade smo bile takrat, da bi lahko vodile skupino, zato smo navdušile mamino sestro Alenko Terčič, da je začela sodelovati in se usposabljati, da bi prevzela vodstvo nastajajočega skavtskega voda. Takrat je bila stara skoraj 30 let in zaposlena kot bolničarka v goriški umobolnici, a ves svoj prosti čas je posvečala nam, pri- hodnjim skavtinjam (Katoliški glas je objavil pogovor z njo kot voditeljico 11.5.1972). Končno je bil določen dan za naše skavtske obljube: 1. maj 1968 v Dolini pri Trstu. Treba si je bilo priskrbeti kroj in se pripra- viti za vstopni izpit. Kroj je sesta- vljala bluza svetlo sinje barve, kri- lo je bilo temno modro, skavtska ruta okrog vratu tudi temno mo- dra z belim trakom. Priskbeli so nam tudi prave skavtske klobuke, ki smo jih imele zelo rade. Trak- cev, prišitkov o četi, vodu ali po- dobnem še nismo imele, le ko- vinski rožni venček, ki je pritrje- val ruto. Blago za krila smo kupi- le v znani podgorski predilnici- tovarni blaga, vaška šivilja pa nam jih je sešila. Vstopni izpit Preverjanje znanja ali nekak vstopni izpit v skavtsko organiza- cijo je potekal Med borovci v Šte- verjanu. S Tržaškega sta se pripel- jali Vera in Ljuba, da bi bodoče skavtinje izprašali, ali so dovolj pripravljene za vstop v organiza- cijo. Takrat še ne dvanajstletnica sem se zelo rada igrala na pro- stem, plezala po drevesih; očitno sem se premalo pripravila na po- memben trenutek: na skavtski iz- pit, saj sem se ga zelo bala. Po uvodni molitvi, pesmih, novicah in navodilih sta nas začeli vodi- teljici Vera in Ljuba po vrsti spraševati. Ko sta prišli do mene, sem začela jokati in še to, kar sem znala, je splahnelo. Prav nič po skavtsko se nisem izkazala in za- služila sem si grajo obeh zaradi nepripravljenosti. A vseeno sem bila pripuščena k obljubam, ker sem imela “popravni izpit”, na katerem sem gladko obvladala vso snov. Prve obljube števerjanskih skavtinj Prva skupina števerjanskih skav- tinj je obljubila 1. maja 1968 v Dolini pri Trstu. Na čudoviti jasi, odeti v zelenje, smo izrekle vsaka svojo obljubo z roko na zastavi v krogu tržaških skavtinj, veveric, voditeljic in staršev. Navadno smo se na Tržaško vozile z vla- kom, ko smo imele kako srečanje; manj prevoznih sredstev je bilo takrat po domovih in vsa so bila manjša. Voditeljica Alenka je imela svoj “činkvečento” in nas večkrat kam peljala, po potrebi tudi več, kot je bilo predpisano. Obljube v Dolini so bile pomem- bne, čudovite, dale so nam zago- na in pravega mladostnega nav- dušenja za naprej. Postale smo vidna, prepoznavna skupina v župniji, sodelovale smo pri mla- dinskih mašah, branju beril in bogoslužju. V tistem času je pri tem ravno stekla pokoncilska pre- nova in vse smo razumele - ni bi- lo več latinščine. Organist Herman Srebrnič nas je kaj kmalu zbral v skavtski dekliški zborček, ki se je tudi številčno krepil, ko so k skav- tinjam pri- stopala no- va štever- janska de- kleta. Iz Slovenije je dobil pe- smarico Za- pojmo bratje in nas je naučil celo vrsto mla- dinskih verskih po- pevk. Kako rade smo prepevale, saj je bilo vse novo! Nastopile smo večkrat na priložnostnih pri- reditvah: na prvomajskem praz- niku Med borovci v Števerjanu, na koncertu v čast Brezmadežni v Katoliškem domu v Gorici, v Doberdobu, med bolniki v go- riški umobolnici in še kje. Ni bilo vse lahko in v domači vasi nismo bile pri vseh sprejete in priljublje- ne, saj nismo spadale ne v eno ne v drugo domače društvo. Neka- teri so nas imenovali kar “skav- ke”. Prvi tabori goriških skavtinj Krona vsega skavtskega delovanja so gotovo taborjenja in kako ne- strpno smo pričakovale prvega! Poleti leta 1968 je nekaj štever- janskih skavtinj taborilo v Logar- ski dolini skupaj s tržaškimi. Na- slednje leto pa smo poleti že ta- borile samostojno v Logu pod Mangartom skupaj z vodom go- riških volčičev. Takrat je bila za- mejska skavtska organizacija še deljena na dekliško in fantovsko vejo. Na prvem taborjenju je bilo vse novo, zanimivo, nav- dušujoče. Gotovo ni bilo vsega ugodja, ki so ga bile nekatere de- ležne doma, a življenje v naravi, vesela družba, dejavnosti - vse nas je osvojilo. Včasih je bilo slišati tudi kaj godrnjanja in pri- toževanj, a ne preveč in bolj na ti- ho. Tam smo pobliže spoznale Petra Špacapana in bile navdušene nad njim. Prekmalu smo ga nato iz- gubile, ko je umrl v prometni ne- sreči. Sledili so še drugi skavtski tabori, najpogosteje v Slo- veniji: v vasi Soča, ob poto- ku Vrsnik v dolini Trente, na planini Polog v Zatolmi- nu, v kraju Moggio Udine- se in še kje. Vsakokrat so bi- li to bogati dnevi rasti, medsebojnih prijateljskih odnosov, neskončnih po- govorov, priprav, ocenje- vanj, zdrave tekmovalnosti med vodi, pevskih vaj in veselega navdušenega pre- pevanja. Pa tudi brušenja lastnih značajev, navad in potrebnega prilagajanja druge drugi. Imele smo dovolj verskega poglabljanja. Skavtska dekliška organizacija se je kmalu iz Števerjana začela širiti po okoliških vaseh: v Pevmo, Štandrež, Sovodnje, Gabrje, Ru- po, na Peč in seveda v Doberdob. Nastajali so novi vodi, prihajale so nove sestre skavtinje. Poleg Alenke Terčič se je skavtinjam pri- družila tudi Mariza Perat in vodi- la skupino deklet v Pevmi. V vsa- ki vasi so bile voditeljice, ki so skrbele za domače vode skavtinj. Gotovo je bila najbolj sposobna Franka Ferletič, ki je kasneje prev- zela vodstvo goriških skavtinj, de- lovala v organizaciji dolgo vrsto let in pripomogla k temu, da se je kakovostno izboljšalo skavtsko gibanje na Goriškem. Skavtinje in duhovniki Števerjanski župnik g. Oskar Simčič je od začetka dejavno pod- piral porajanje skavtske organiza- cije v Števerjanu. Bil je duhovni vodja skavtinj, deloval pri načrto- vanju in izpeljavi taborov, skrbel za duhovno rast deklet skavtinj. Maše na taborih so bile po njego- vi zaslugi doživete, povezane z življenjem in nepozabne. V bo- goslužje je modro in primerno uvajal pokoncilske novosti in nam približeval nekoč odtujeno mašno daritev. Navduševal nas je tudi za lepoto planin, slovenskih gora in Božjega stvarstva na- sploh. Naj mu gre vse naše priz- nanje! Pa tudi ostali župniki po vaseh so odprto sprejemali in podpirali dekliško skavtsko organizacijo. Naj jih omenim, saj so že vsi po- kojni: g. Bogomil Brecelj, g. Jožef Žorž, g. Marjan Komjanc, g. Stan- ko Premrl, g. Dragotin But- kovič. G. Kazimir Humar je bil bolj vezan na goriško me- sto in na skavte v njem. G. Jože Prešeren je še vrsto let spremljal naše delovanje z zanimanjem, nas občasno obiskoval v Števerjanu, nas spodbujal k vztrajnosti, ko so prišle težave. Ko smo v šte- verjanskem župnijskem do- mu dobile skavtinje svoj skromni sedež, nam je iz Trsta pripeljal leseno stojalo s policami za knjige. Pa tudi knji- ge nam je večkrat daroval. Na prvem samostojnem taboru v Lo- gu pod Mangartom je bil z nami tudi g. Štanta iz Jamelj. Gojile smo tudi dobrodelnost in misijonsko zavest, saj smo bile po zaslugi voditeljice Alenke Terčič povezane s slovenskimi misijo- narji: z g. Silvom Česnikom na Madagaskarju, z beneškim misi- jonarjem Ivanom Oballo v Tan- zaniji, pa še s kom. Zanje smo zbi- rale preproste stvari: obleke, zdra- vila, pa tudi denarne prispevke in jim vse pošiljale po pošti. Odraščanje skavtinj in odhodi Številčna skavtska skupina v Šte- verjanu se je z leti manjšala, de- kleta so odraščala in ni bilo še pri- mernih oblik delovanja zanje, za- to so mnoge zapustile organiza- cijo, ki je morda izgledala preveč za mlajše deklice. Vztrajalo nas je le nekaj bolj navdušenih; imele smo tudi mlajše veverice, a pola- goma je dekliška skavtska skupi- na v Števerjanu zamrla. Kasneje so sodelovale v njej mlajše gene- racije, a bolj vezano na Gorico. Bogate izkušnje, doživetja, spoz- nanja - vse to bogastvo pa je go- tovo ostalo v vsaki od nas in po- gnalo drugačne - življenjske sado- ve za vsako od nas, pač tako kot nam je bilo dano. A še vedno si lahko rečemo: Bo- dimo pripravljene, vedno pripra- vljene, sestre skavtinje! Tiha srna (Tereza Srebrnič) Jurjevenje v Dolini 1. maja 1968 1.5.1968, obljube prvih števerjanskih skavtinj Vod števerjanskih skavtinj - lastovk Med obljubami: voditeljica Vera Lozej (levo) in Tereza Srebrnič (desno) S tabora v dolini Trente, izlet do spomenika Kugyju Goriška7. maja 20156 “Pod lipami” jubilejni goriški skavti V ospredju Srečanja pod lipami, ki bo v četrtek, 7. maja, z začetkom ob 20.30, bodo slovenski goriški skavti. Ob 50- letnici ustanovitve skavtizma na Goriškem bodo o pomenu gibanja v današnjem času, samem nastanku, petih desetletjih delovanja in današnjih izzivih spregovoril i nekateri njegovi protagonisti, ki so v prvi osebi kot načelniki, člani ali voditelji sooblikovali delovanje te za slovensko mladino pomembne organizacije. Na večeru, ki ga bo vodil časnikar in skavt Andrej Černic, bodo sodelovali skavti različnih generacij, in sicer predstavnik prve skupine goriških fantov, ki so svoje obljube dali leta 1965, Niko Klanjšček, ob njem člani, ki so organizacijo vodili v kasnejših letih: Mauro Leban, Mirjam Černic, Ivo Cotič do sedanje načelnice Alenke Di Battista. S svojim posegom bo pogovor obogatil predstavnik tržaških skavtov Ivo Jevnikar, skavtizem na Goriškem se je namreč razvil v neposrednem dialogu s Trstom, prve obljube goriških deklet in fantov so bile ravno na tržaških jurjevanjih. Ob Jevnikarju bosta spregovorila tudi duhovnika Karlo Bolčina in Marjan Markežič, saj spadajo med primarne vsebine skavtizma tudi duhovnost oz. katoliška načela. O skavtizmu v matični domovini, ki se je pred 25 leti razvil preko vezi z goriškimi skavti, pa bo spregovoril Ljubljančan Peter Lovšin. Goriški večer bo priložnost za pogled v preteklost, v zgodovinske mejnike goriškega in zamejskega skavtizma, in hkrati priložnost, na kateri bo možno vsaj malo spoznati protagoniste, ki so ga gradili, in pa nekatere anekdote; ob tem bo v ospredju aktualnost skavtskega vzgojnega sporočila, ki je še najbolj potrebno v današnjem času; govor bo tudi o delovanju z mladimi in o tem, kako se je to prilagajalo novim časom, ter seveda o tem, kakšna je današnja slika skavtizma na Goriškem, v širšem slovenskem prostoru, kolikšno je sodelovanje med pokrajinami in tudi z italijanskimi skavti. Tudi skavti se soočajo z novimi izzivi, mlačnostjo družbe in vedno manjšim angažiranjem mlajših generacij. Srečanja pod lipami prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič, večer bo potekal v komorni dvorani goriškega hrama. SCGV Emil Komel / V gosteh znani ameriški kitarist Tim Miller Komel Contemporary je oddelek moderne glasbe Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki je nastal ob misli, da sta študij in izvajanje moderne glasbe najučinkovitejša načina za pripravo učencev na glasbeno kariero. Poleg tečajev jazz in modernega klavirja, petja, jazz in moderne kitare, bobnov, aranžmaja in kompozicije ter drugih zvrsti sodobne in pop glasbe se profesorji teh predmetov posvečajo tudi strokovnim delavnicam z mednarodno znanimi glasbeniki. Koordinator oddelka, prof. Gianluca Jan Sturiale, je letos povabil na šolo izvrstnega ameriškega kitarista, pedagoga in skladatelja Tima Millerja, ki bo imel t. i. workshop- delavnico za kitariste od 8. do 10. maja v komorni dvorani KC Lojze Bratuž. Miller se je rodil v Michiganu, do leta 1997 je študiral na prestižni univerzi North Texas Music School v Dallasu in potem koncertiral, izdajal zgoščenke ter jih promoviral s turnejami v Parizu in po Evropi. Danes je eden najboljših modernih kitaristov in skladateljev na svetu. Poučuje na Berklee College of Music v Bostonu, izdal je vrsto učbenikov za mlade in sodeloval na zadnjih koncertih z znanimi glasbeniki, kot so Randy Brecker, Mark Turner, Gary Husband ter veliko drugih. Njegova zadnja zgoščenka Trio, v kateri se predstavlja prav v triu sestavi, je prejela odlične kritike po vsem svetu. Tudi Goričani in ljubitelji njegove glasbe mu bodo lahko prisluhnili na t. i. jam session skupaj z basistom Alessandrom Turchetom in tolkalistom Luco Colussijem v soboto, 9. maja, v Irish pubu v ul. Aquileia v Gorici s pričetkom ob 21.30. Kratke iti skavt danes je še kako naporno. Kljub krizam, ki jih Slovenska zamejska skavt- ska organizacija na Go- riškem doživlja, je pa “še vedno tu, že 51 let”. Odločilna je vztrajnost! To je bila ena glavnih mi- sli, ki sta jo v pozdravnem nagovoru poudarila načelnik in načelnica go- riških skavtov, David Ban- delj in Alenka Di Battista, na letošnjem jurjevanju, ki je 1. maja zaradi nič kaj prijetnega vre- mena potekalo v občinski telo- vadnici v Sovodnjah ob Soči. Obljube so vsako leto dragocena priložnost, da skavti različnih sta- rostnih vej - volčiči in volkuljice, izvidniki in vodnice, roverji in po- potnice - ter seveda voditelji, pa tudi nekdaj aktivni skavti, danes tudi starši dejavnih članov, začuti- jo tesnejšo pripadnost organiza- ciji in hkrati razmislijo o globljem pomenu gibanja. O tem, ali so be- sede skavtske obljube danes še veljavne. Obljuba je nekaj po- membnega in častnega, izraža pripravljenost sprejeti odgovor- nosti, zato mora biti izrečena pro- stovoljno in zavestno, sta podčrta- la načelnika. Vsebine obljub je potrebno večkrat priklicati v spo- min, predvsem pa jih vestno ude- janjati in živeti. Za današnjo družbo so skavti v svoji “osamlje- ni hoji proti toku” žal neaktualni. Družba ima očitno izredno pogo- B jevalno moč, zato ima organizacija ved- no manj članov, ki tudi težko dojemajo ustanoviteljevo idejo o skavtizmu. In ven- dar je skavtizem družbeno pomem- ben zaradi svojega al- ternativnega načina vzgoje, ki nadaljuje s svojim poslanstvom kljub negativnim vplivom družbe in temu primernih po- sledic. Morda je po- treben prevetritve, nikakor pa se ne mo- re in ne sme oddaljiti od svojih korenin. Te namreč popeljejo člo- veka “v svet pozabljenih, pohoje- nih in v ropotarnico spravljenih, a na srečo za preživetje nujnih vrednot soočanja s samim sabo, svetom, Bogom in sočlovekom”. Prav te štiri razsežnosti so “v po- stmoderni družbi najbolj zaposta- vljene, ker od človeka zahtevajo napor”. Brez tega pa ni sadov, še zlasti v organizaciji, ki ima opra- viti z vzgojo mladih. Lepa pri- ložnost za obeležitev polstoletne- ga dela, pa tudi za zahvalo vsem, ki so ga opravili, bo gotovo sklep- no praznovanje 50. obletnice go- riškega skavtizma, ki bo potekalo v nedeljo, 7. junija letos, v Go- rici. Zelo lepe misli o skavtskem življenju in poslanstvu je med sveto mašo, ki so ji sledile oblju- be, v homiliji izrazil duhovni asistent msgr. Renato Pod- bersič. Mlade je pozval, naj vse, kar hočejo, da živi na- prej in ostane večno, delajo iz ljubezni. “Prižgimo svetil- ko ljubezni s svojim življen- jem”! je dejal s Tagorejevimi besedami. Če delamo stvari iz ljubezni do Jezusa Kristu- sa, bo on dvignil naša dejan- ja na še višjo raven. V dobro se lahko obrnejo tudi naši napori in neuspe- hi. Živeli bomo “dru- gače, bolj kvalitetno, bolj pristno, bolj člo- veško in bolj božje”. Zato “ste skavti čudo- vita luč”, je dejal msgr. Podbersič. Skavtska ruta naj vse člane vedno spomin- ja, za koga se odločajo, da so poklicani v služenje, bi naj bo ve- selo. “Želim vam srečno pot na skavt- skem potovanju skozi življenje”! V prisotnosti voditel- jev in ob zastavi orga- nizacije so nato svečano obljubili trije mladiči, ki so stopili v vejo volčičev in volkuljic, ter devet no- vincev, ki so se pridružili izvidni- kom in vodnicam. Obred, ki ga je seveda spremljalo nepogrešljivo skavtsko petje, se je končal s Pe- smijo slovesa in v pričakovanju na poletne tabore, ki kronajo letno delovanje. / DG Okrogla obletnica v skupnosti Marijinih sester Iskrena zahvala Bogu za sestro Benjamino raznik sv. Jožefa in začetek Marijinega meseca je bil v goriški skupnosti Mariji- nih sester čudodelne svetinje posebno občuten in zaznamo- van s posebno hvaležnostjo Bo- gu. Pri jutranji maši, ki jo je da- roval msgr. Oskar Simčič, so se namreč v z belimi vrtnicami okrašeni kapeli doma na Korzu Italija št. 120 spomnili 50 let re- dovnega življenja sestre Benja- mine Čuk. Mašnik je v homiliji poudaril, da odrešenje ni le odrešenje duše, ampak vsega človeka. Vprašanje je, kaj je glavno in kaj ne, kam spada to, P kar si želimo, na vrednostni le-stvici, v pogledu na naše celot-no življenje. Delo človeških in Božjih rok prinaša sadove, ki jih nimajo preštevilni, ki dela prav tako nimajo. Praznik sv. Jožefa naj nam da širino pogleda tudi na ljudi, ki prihajajo od daleč, kjer nimajo pogojev za človeka vredno življenje, pa tudi na pro- bleme, ki jih prinašata delo in življenje. Znati moramo prositi in biti hvaležni za vse, kar nam je dano. Vse je milost! O s. Benjamini je msgr. Simčič povedal, da se je spominja še iz rimskih let v Sloveniku, kjer so živeli v družinskem vzdušju. Po- membno je ohranjati spomin in hvaležnost za vse pozornosti. “Vse, kar človek doživi lepega in velikega, ostane v njem, je del njega”. Vsakdo je enkraten in lep. “Sestro Benjamino z njeno prijaznostjo in preprostostjo imamo vsi radi. Ni nam vseeno, ali je ali ni”. Bogu in Mariji hva- la za njeno življenje in vse, kar je prejela v njem, je še dejal mašnik. Za vse milosti, ki jih je prejela in dala, so navzoči po obhajilu odpeli tudi Zahvalno pesem. eprav se je ciklus Pravljičnih uric v Feiglovi knjižnici končal v marcu, je posebno lepo, zbrano pravljično vzdušje zavelo v mladinski sobi Feiglove knjižnice na Verdijevem korzu v Gorici, v ponedeljek, 20. aprila 2015. Ob svetovnem tednu knjige sta v goste prišli članici waldorfskega vrtca Kresnica, ki domuje v Bukovici 65, in iniciative za waldorfsko šolo, Tadeja Fa- ganel in Polonca Leban Grmek. Z nežno pesmico in prav tako nežnim, ti- him, pomirjajočim pripovedovanjem, ki je vidno dobro vplivalo na okrog 15 malih poslušalcev, sta ob trepetajočem plamenčku majhne sveče in s pomočjo drobnih lutk na podolgovatem, nižjem odrčku razpredali pravljico o ptičici Rdečerepki. Drobna ptička je v zgod- njem jutru letela proti gradu, da bi kral- ju zapela pesmico za dobro jutro. Na tej poti je srečala mačka, nato sivega skob- ca, zvito lisico, pa tudi dečka. Vsak jo je hotel s sladkimi, “hi- navskimi” besedami priklicati k sebi. A ptičica je bila zelo pamet- na, ni se dala ujeti na limanice in je srečno prišla do gradu. Tam je veselo zapela in kralj in kralji- ca sta ji v zameno dala ščinkavca za moža. Po gostiji sta se ptička vrnila v Rdečerepkino gnezdece ob potočku in še danes v njem zadovoljno žvrgolita. Otroci so ob čarobnem vzdušju, ki sta jim ga znali ustvariti gostji, mirno poslušali pravljično pripoved, ki je namignila na to, da moramo spoštovati ptičke, ki nas razvesel- jujejo s svojim petjem. Ob koncu so malčki iz papirja in lepenke izdelali svojo ptičico, ki jih bo spominjala na to prijetno pravljično doživetje, polno mi- line. Waldorfski vrtci slonijo na pedagoških temeljih, ki jih je dal začetnik waldor- fske pedagogike Rudolf Steiner; on pra- vi, “da je v kali rastline začetek prihod- njega življenja. V prenesenem pomenu – je zapisano v zgibanki, ki predstavlja vrtec in njegove dejavnosti – bi lahko dejali, da sta dom in otroški vrtec vrt, otroci cvetlice, starši in vgojitelji pa vrtnarji, ki negujemo in čuvamo te cve- tlice”. Za to pa je treba veliko ljubezni, ra- hločutnosti in po- trpežljivosti. Že z na- stopa waldorfskih vzgojiteljic je bilo več kot opazno, da so jima lastne vse te vrline. Za- to zlahka verjamemo, da v waldorfskem vrtcu “ščitijo otroke pred pretirano in prez- godnjo intelektualiza- cijo in se držijo nepisa- nega pravila ‘vse ob svojem (pravem) času’”. Otroku omo- gočijo spoznavati in doživljati svet skozi igro. Vse igrače in sredstva za igro imajo tu iz naravnega materiala. Dan otroka v vrtcu poteka med igro, počitkom, ustvarjalnostjo in sprejemanjem, svobodno igro in po- slušanjem. Vse dejavnosti so vezane na kroženje letnih časov. V vrtcu Kresnica, ki deluje v stavbi stare šole v Bukovici 65 in je odprt od 7. do 16. ure, imajo se- daj eno skupino. Delovanje vrtca je usklajeno s šolskim koledarjem Waldor- fske šole Ljubljana. Interesenti lahko dobijo več pojasnil na w. vrtec. go@gmail. com, info http: //www. waldorf-primorska. si. Da bi otroci, ki obiskujejo waldorfski vrtec, lahko nadaljevali take vrste pouk tudi v osnovni šoli, je nastala iniciativa za waldorfsko šolo na Primorskem. Vpis prve generacije načrtujejo za leto 2015- 2016. Zaradi tega pripravljajo v prihod- nje predavanja in delavnice. Vse dogod- ke bodo sproti objavljali na svoji spletni strani. IK Č Še eno pravljično srečanje v Feiglovi knjižnici Previdna ptičica Rdečerepka Jurjevanje goriških skavtov Skavti, “bodite čudovita luč”! SOVODNJE OB SOČI S. Benjamina (pod Marijinim kipom) z nekaterimi sosestrami Goriška 7. maja 2015 7 Snovanja Ah, ta ljubezen! ISKRIVI SMEH NA USTIH VSEH ako naj živimo brez ljubez- ni! Okrog tega čustva se vrtijo vse mladostne želje, sanje, hrepenenje, upi, pa seveda tudi razočaranje, ljubosumje, žalost, jeza … Vsak izmed nas v mladostni zagnanosti si zida “gra- dove v oblakih” in sanja o “prin- cu – princeski”, ki bo izpolnil (a) vse najbolj nepotešene misli v najbolj skritem kotičku srca. Z odraščanjem, z zorenjem, ki naj bi prineslo modro razmišljanje in preudarjanje, in nazadnje s sta- ranjem, ki razkriva, kako kratko je naše življenje in kako se v gren- kobo pelina spreobrnejo marsi- katere mladostne sanje, se razbli- nijo tudi vse romantične podobe ljubezni, ki smo si jih zarisali v naših mladih hrepenečih srcih. Ostaja le gola, prav nič poetična stvarnost. Vse to, sicer v kar lah- kotni humorni osvetlitvi odslika- va glasbena igra Poglej, moj dragi Figaro … Premierno je zaživela na velikem odru Kulturnega centra Lojze Bratuž v torek, 28. aprila 2015, kot zadnja prireditev le- tošnjega niza veseloiger ljubitel- jskih odrov Iskrivi smeh na ustih vseh, ki ga že skoraj dve desetletji prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Zveza slovenske kato- liške prosvete, in kot tretji večer glasbenega cikla Snovanja, v or- ganizaciji Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Le- tos Snovanja praznujejo svoj prvi okrogli jubilej. Z njimi SCGV Emil Komel želi mladim glasbe- nim ustvarjalcem nuditi možnost, da javno izkažejo svoje K napredke in talente v glasbeniumetnosti. Sama glasbena igra,nastala iz izbora znanih arij bolj ali manj slovitih del velikega gla- sbenega mojstra W. A. Mozarta (1756-1791), se je porodila v za- misli dveh mlajših pevcev, sopra- nistke Polone Kante Pavlin in basista Ma- nuela Pintarja, učencev Slo- venskega cen- tra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gori- ce, v razredu solopetja prof. Franke Žgavec. Prvotna ideja, da bi nastopila z nekaj arijami pred občin- stvom, se je v njunem pev- skem zanosu spremenila v zamisel, da bi iz poznanih Mozartovih arij zasno- vala pravo “komično opero”. Ta- ko sta vzela pero v roke in štiri- ročno napisala vezni tekst, ki naj bi povezoval solistične pevske točke ali duete v italijanskem in nemškem izvirniku Mozartovih oper Don Giovanni, La finta sem- plice, Cosi’ fan tutte, La finta giar- diniera, Le nozze di Figaro (Figa- rova svatba) , pa še Il flauto ma- gico (Čarobna piščal) in Der Stein der Weisen. Izseke iz čudo- vitih, spevnih Mozartovih del ji- ma je uspelo sešiti v smiselno ce- loto z več kot kančkom ironije na račun prvih ljubezenskih klic, ki delajo zaljubljence kar precej smešne v njihovi zatrapani zagle- danosti, pa tudi z dobro merico eklektične “licentiae poeticae”, ki jima je dovoljevala uvodni “pro- log” zapisati v “verzih”, nato pa preiti v nič kaj vzvišeno “prozno” razpredanje misli o vsem tem, kar prinaša ljubezen, ki se (vsaj nek- daj se je!!) konča s poroko in na- daljuje v prizemljenem stvarnem življenju v dvoje, ki s staranjem neizbežno briše marsikatere idi- lične predstave o življenju sa- mem. Pri tej novo napisani zgod- bi je v njuni zamisli vzklil lik Don Alfonso. Tako je v začetni režijski zasnovi Emila Aberška, ki je iz zdravstvenih razlogov režijske va- jeti prepustil koreografinji Caro- lini Bagnati, zvesti sodelavki KCLB in ZSKP pri postavitvi ope- ret, nastala zelo prijetno gledljiva glasbena igra Poglej, moj dragi Fi- garo … Povezovalca Dona Alfonsa je s komično noto in z razpoznav- nim ironičnim nadihom, še po- sebno učinkovito, ko “očita” nežnemu spolu, da se z leti zna spremeniti v pravo kačjo zalego, izoblikoval Marko Černic, ki se je dobro vtisnil v spomin kot odličen komični lik iz marsikate- re operete, ki sta jo na oder posta- vila Kulturni center Lojze Bratuž ali Zveza slovenske katoliške pro- svete. S simpatično privlačnostjo in z izrazito mimiko se je tudi to- krat dobro znašel v vlogi povezo- valca-komentatorja in s svojim komentiranjem, tudi kar med pu- bliko v dvorani, je gledalce še bolj neposredno vključil v odrsko pri- poved. Protagonista, mlada, san- java zaljubljenca, ki se seveda z le- ti spremenita v starejši zakonski par, že pošteno naveličan drug drugega, sta v veznem besedilu odigrala in izrazito odpela Polona Kante Pavlin in Manuel Pintar, oblečena v zelo lepe in do potan- kosti izdelane stilne kostume, ki sta si jih izposodila iz fundusa lju- bljanske Opere. Njuni dueti so bi- li zelo prisrčni in doživeti in so izžarevali iskreno željo po razda- janju tega, kar sta pridobila med študijem in v ustvarjalnem zano- su. Polonine sopranske visoke le- ge in živahna interpretacija ter Manuelovi basovski toni so se le- po ujemali med seboj. Seveda ima svetel sopran možnost in moč nadkriljevati temnejšemu basovskemu zvenu in Polona je s svojim jasnim pevskim izražan- jem, pa tudi igralsko prepričljivo to tudi spretno izkoristila, tako da je Susanni izrisala iskrive poteze. Smeh je vzbudila njena interpre- tacija postarane Susanne, ko z na- veličanim “mijavkanjem“ izraža svojo vdanost in razočaranje nad življenjskim vsakda- nom v ariji Nun, lie- bes Weibchen. V igri- vi duhovitosti pa je izzvenel duet Pa-pa- pa-papageno, ki zah- teva kar nekaj pevske spretnosti in študija. Prijetno in mestoma prav učinkovito, tudi v igranih intermez- zih, je svojo vlogo “prebrisanega zapel- jivca”, ki ga Susanna sicer takoj razkrinka, izoblikoval Manuel Pintar. Uvodoma je pridrvel v dvorano kot pred možem svo- je ljubice pobegli Figaro, ki mu pogled takoj obstane na privlačni Susanni. Ta ob luninem svitu sanja o svojem princu, naslonje- na na balkon. Balkon seveda ne more manjkati v scenografski po- dobi takih zgodb, ki opevajo lju- bezen. Zato so se scenski elemen- ti scenografa Aleksandra Starca in njegove pomočnice Stelle Erossa osredotočili na steno palače z bal- konom, ki se je nato z zasukom spremenila v spalnico; na odru sta bila še drevo in klopca, ki je seveda tudi neobhodno potrebna na prizorišču takih ljubezenskih zapletov. Na levi strani odra se je videl nekakšen izsek iz boga- tejšega salona, z velikim klavir- jem in lesketajočim se lestencem nad njim. S črno-belih tipk je spevne melodije Mozartovih umetnin zanesljivo zvabljal mae- stro Hilarij Lavrenčič, ki zmeraj z veliko resnostjo opravlja poverje- no mu vlogo. Tudi tokrat je bil so- lidna opora solistoma. Gledalci, ki so polno zasedli veli- ko dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuž, so z dolgotrajnim, navdušenim ploskanjem kar ne- kajkrat priklicali izvajalce na oder in s tem izrazili svoje zadovoljstvo s tem pevskim podvigom, ki se je porodil v naših ljubiteljskih gla- sbenih vrstah, in zgovorno pričali, da jim je bil ta izvirni splet Mozartovih arij zelo všeč in da ce- nijo trud, požrtvovalnost, zagna- nost in ljubezen do petja dveh mladih pevcev, ki sta želela svoje stremljenje in nagnjenje do to- vrstnega umetniškega snovanja radostno deliti tudi z občin- stvom. Iva Koršič Komigo Zabaven satiričen TV dnevnik KULTURNI DOM a Komigo, trijezičnem fe- stivalu komičnega gleda- lišča, ki ga prirejata go- riški Kulturni dom in kulturna za- druga Maja iz Gorice v sodelovan- ju z raznimi slovenskimi in itali- janskimi ustanovami, so v sredo, 22. aprila 2015, najbolj uživali gledalci, ki jim je furlanski jezik materinščina, ali tisti, ki fur- lanščino kar do- bro poznajo. Drugi pa, ki nam ni tako domača in nam zaradi te- ga tekst predstave ni bil povsem ra- zumljiv, smo se vseeno pozaba- vali ob komi - čnem nastopu igralcev iz ljubi- teljske gledališke skupine Sis scus- sons scussas iz Romansa pri Go- rici. V režiji avtorja Maura Fonta- ninija, zagnanega gledališkega navdušenca, po poklicu zdravni- ka, so se predstavili s televizijskim dnevnikom Tele scussons – Noti- ziari comic satiric dal Friul e dal mont … Gledalci so se lahko pre - šerno nasmejali ob tem “lokal- nem” TV dnevniku, pri katerem se vse dogaja bolj “po domače”. Smeh so namreč vzbujali že sama televizijska napovedovalca s svo- jimi nerodnostmi, pa tudi po- ročevalci na terenu, npr. iz naku- povalnih središč Tiare iz Vileša ali Qlandia iz Nove Gorice, pa tudi z drugih koncev. V nekakšni le- pljenki, sestavljeni iz raznih N skečev, je bila med drugim tudisatirična inačica zelo popularnekviz oddaje znanega televizijske- ga voditelja Mikeja Bongiorna, ki jo je avtor Fontanini preimenoval v Riscjadut. V njej se je avtor kar privoščil tudi Bongiornovih kik- sov. Satirične puščice so seveda padale tudi na lokalne politične upravitelje, pa tudi na današnje finančno-gospodarsko stanje, ki ne obeta nič dobrega. Kot se pač v resnici dogaja, so se med novice dnevnika vsiljivo vrivali oglasi, ki so “prepričljivo” ponujali “nore” stvari. Vse to je bilo začinjeno tu- di z nostalgičnim pogledom na- zaj v glasbeni repertoar znane skupine Quartetto Cetra, ki so ga prekrstili v Suneta. Na poznane melodije so napisali novo, duho- vito besedilo, ki je lepo zazvenelo v izvedbi nastopajočih. Ti so šte- vilnemu občinstvu podarili prije- ten, sproščujoč večer, da bi vsaj za kako urico vsakdo pozabil na vsa- kodnevne skrbi. IK Obvestila Skupnost družin Sončnica iz Gorice vabi na nočni pohod v petek, 8. maja, z zbirališčem ob 22.30 pri vodnjaku v Gabrjah. Pohod bo vodil prof. Aldo Rupel. Udeleženci naj bodo obuti v težko obutev, s seboj naj prinesejo pohodne palice, sveti lko ter obrok hrane. V primeru slabega vremena pohod odpade. Podrobnejše informacije na gsm št. 328 9181685 (Ana). Kulturno društvo Mazzini Endas iz Tržiča, Zadružna banka iz Štarancana in Vileša ter občina Štarancan so priredili razstavo del likovnih umetnic Mari Angele Davi, Flavie Del ise in Mir jane Richter iz Tržiča ter Laure Miorin iz Štarancana. Razstavljena dela bodo na ogled v občinski dvorani v Štarancanu na Trgu Dante Alighieri do 16. maja 2015, od ponedeljka do petka ob uradnih urah in ob sobotah od 10.00 do 12.30. Kulturno in rekreacijsko društvo don Eugenio Brandl in Kulturno društvo Mazzini Endas iz Tržiča vabita na odprtje likovne razstave z naslovom “Tra Isonzo e Carso 2014” (med Sočo in Krasom 2014), ki bo 9. maja 2015 ob 18.30 v dvorani na Trgu Liber ta' 2 v Turjaku. Na odprtju bo spregovorila Eliana Mogorovich. Razstava bo odprta od 10. do 24. maja 2015 od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi na enodnevni pomladanski izlet v Prlekijo in Varaždin v soboto, 30. maja. Vpisovanje do 17. maja do zasedbe razpoložljivih mest na enem samem avtobusu na tel. št.: 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Odhod iz Gorice okrog 6. ure. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument za tujino. Na račun 20 evrov. V okviru Srečanj pod lipami in ob 70-letnici konca druge svetovne vojne prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič v nedeljo, 14. junija, avtobus za obisk spominske svečanosti v Kočevskem rogu pod vodstvom zgodovinarja Renata Podbersiča. Spremljal nas bo tudi umetnostni zgodovinar Saša Quinzi, ki bo predstavi l mozaik Marka Rupnika DJ. Poskrbljeno bo za kosilo in popoldanski obisk Muzeja krščanstva v Stični. Avtobus se bo ustavil tudi na Opčinah. Vse informacije in prijave na tel. 0039 0481 531445 od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 ali po elektronski pošt i info@centerbratuz. org. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja od 5. do 10. oktobra potovanje v Rim. Vpisovanje za en sam avtobus bo na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int. samo ob sredah od 10. do 11. ure do 27. maja. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument. Na račun 200 evrov. Prispevke za Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v spo- min na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Ci- vidale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripi- som: za SKLAD SILVANA KERŠEVA- NA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Zanesljiva in izkušena gospa pomaga pri likanju in čiščenju stanovanja. Tel. št. 00386 40153213. Resna gospa nudi pomoč v gospodinjstvu in nego starejšim osebam od 4 do 6 ur na dan. Tel . štev. 0038641390244. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekci je slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 0038631478807. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel . št . 0038631449311. Masaže: protistresna - relaks, protibolečinska, refleksna masaža stopal, tajska masaža itd. Zelo ugodno, blizu meje. Pokl ič i te na 00386 40 575805. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel . štev. 0038640484339. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Varujem starejše, pomoči potrebne osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez dan ali varstvo ponoči. Sem človek dobrega srca in imam nekaj letne izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo (vrednotnice) in vprašanja na štev. 040 621 424 (v poštev pride celotno primorsko in goriško območje). Darovi Za Novi glas v spomin na brata duhovnika Vilija Žerjala daruje Danila 50 evrov. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 8.5.2015 do 14.5.2015) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 8. maja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 9. maja (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v slovenščini ter v benečanskem in rezijanskem narečju. Nedelja, 10. maja (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 11. maja (v studiu Andrej Baucon): Narodno- zabavna in zabavna glasba - Zborovski kot iček - Iz krščanskega sveta - Novice iz naših krajev - Obvestila. Torek, 12. maja (v studiu Matjaž Pintar) : Utr inki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 13. maja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Bo zmagal č lovek al i podgana? - Izbor melodij. Četr tek, 14. maja (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti in obvestila. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vljudno vabijo na slovesnost podelitve 11. priznanja KAZIMIR HUMAR priznanje prejmejo: IVO KOVIC za dolgoletno kulturno delovanje ŠTANDREŠKI CERKVENI PEVSKI ZBOR in MEŠANI PEVSKI ZBOR ŠTANDREŽ ob 140-letnici delovanja ponedeljek, 11. maja 2014, ob 21. uri Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici Hilarij Lavrenčič, Manuel Pintar in Polona Kante Pavlin (foto dpd) Kultura7. maja 20158 Breda Ilich Klančnik Vidic je oživljal literarne like na bojiščih POGOVOR oman Doberdob, v kate- rega je Prežihov Voranc prelil strahotno trpljen- je udeležencev množične mo- rije na Soški fronti, je svojo li- kovno upodobitev našel v opusu slovenskega slikarja Ja- neza Vidica. Njegove ilustraci- je, ki nosijo ime po romanu, so bile na ogled do 3. maja na sedežu društva Hrast v Dober- dobu, zdaj pa so razstavljene v prostorih DSI na ulici Doni- zetti v Trstu. O umetniku in njegovem opusu smo se po odprtju razstave v Doberdobu, ki jo je organiziralo domače društvo SKD Hrast, pogovorili s kustosinjo razstave in umet- nostno zgodovinarko Bredo Ilich Klančnik. Kako slikar Janez Vidic doživlja vojni roman Do- berdob? Kako grafično upo- dablja kruto Vorančevo pri- poved? Slikar Janez Vidic (*Ljubljana, 8. 2. 1923, +Maribor, 19.5. 1996) je kot mlad fant doživel strahote druge vojne, najprej kot interniranec v taboriščih Čedad, Gonars in Renicci, mi- mogrede, v ta čas sodijo nje- gove prve ilustracije, ki jih je prispeval za taboriščno glasilo Jutro (Gonars, 1942). Kot ilu- strator je deloval tudi v parti- zanskih tehnikah na Goren- jskem, kjer je jeseni 1944 so- deloval pri izjemni bibliofilski izdaji Prešernove Zdravljice. Za ta najlepši partizanski tisk je prispeval osem linorezov in z njimi pospremil pesnikove verze, ki nam danes odzvanja- jo kot državna himna. Že v teh izjemnih okoliščinah, še pre- den si je Vidic pridobil for- malno izobrazbo, je pokazal svojo risarsko nadarjenost in R zmožnost vživljanja vpisano besedo. Ilustri-ranje je nadaljeval tudi kot študent na ljubljan- ski Akademiji upoda- bljajočih umetnosti ter se s skromnimi honoraji prebijal skozi študijska leta. Ko se je veliko poz- neje (1979) lotil “upo- dabljenja” Vorančevega besedila, je imel za se- boj že veliko izkušenj z branjem najrazličnejših tekstov in “prevajan- jem” zapisanih besed v sliko. Pri tem so mu bile zagotovo v pomoč la- stne izkušnje iz druge svetovne vojne, ki se je od prve močno razliko- vala, še bolj pa je priha- jal v ospredje njegov pretanjeni občutek za oris značajev literarnih junakov ter sposobnost za dramatično oživljanje opisanih prizorišč. Kako je slikar Vidic prišel v stik s temo prve svetovne vojne oziro- ma, če smo bolj na- tančni, z romanom Do- berdob? Ilistracij Vorančevega voj- nega romana Doberdob se Vidic ni lotil iz povsem lastnega nagiba, čeprav mu je bil pisatelj blizu, ampak mu je bilo delo zaupano kot uveljavljenemu hišnemu ilu- stratorju in tehničnemu ured- niku Založbe Obzorja, kjer je bil zaposlen od leta 1956 pa vse do upokojitve leta 1973. To je bil čas tesnega sodelo- vanja in prijateljstva z direk- torjem Jožetom Košarjem, uglednim mariborskim kul- turnim delavcem, ki je dvignil ugled te mariborske založniške hiše na najvišjo raven. Za vsako od svojih ilu- stratorskih nalog pa se je Vidic temeljito pripravil najprej s pozornim in poglo- bljenim branjem, nato izrisovanjem literarnih junakov, poudarjanjem njiho- vih značajskih potez, študijem noše, prilagojene času in oko- liščinam likov ter skrbnemu študiju prizorišča. Nadrob- nost, ki jo razberemo iz ilu- stracij Doberdoba, je, na pri- mer, natančen posnetek vaškega prizorišča s kamnitim vodnjakom in s korci kritih kraških streh v ozadju. Na- tančno se je poučil o oblačilni kulturi in z velikim darom li- kovnega pripovedovanja ter mojstrsko risbo, zvečine v tušu, v resnici oživil literarne like, ki jih je postavil v pre- pričljivo naravno okolje, no- tranjščine ali posebne oko- liščine, ki se izrisujejo na bo- jiščih prve voj- ne. Vidic je pri svo- jih ilustracijah zelo navezan na slovensko litera- turo. Z ilustraci- jami je med drugim opremil Tavčarjevo Vi- soško kroniko in Prešernov Krst pri Savici. Od kod ta nje- gova ljubezen do slovenske pi- sane besede? Lep del Vi- dičevega ilustra- torskega opusa je, kot sem že omenila, pove- zan z za- ložniškim pro- gramom njego- ve matične za- ložbe, Založbe Obzorja, ki ga je premišljeno oblikoval Jože Košar, oblikovno podobo pa mu je vtisnil Janez Vidic. Plod njunega sodelovanja je bila tu- di imenitna zbirka Iz sloven- ske kulturne zakladnice, lahko bi ji dodali kar oznako biblio- filska zbirka, kjer so izšla dela, ki jih omenjate. V tej zbirki po ilustratorski plati zagotovo iz- stopajo dela: Tavčarjeva Visoška kronika, Linhartov Matiček se ženi in Šentpeter Juša Ko- zaka. V tej zbirki se znova srečamo s Prešernom. Po Zdravljici iz parti- zanskih časov je le- ta 1970 postavil ob bok pesnikovim verzom likovno spremljavo Krsta pri Savici. Če rečemo, da je ljubezen do pisane sloven- ske besede spremljala slikarja že od rane mladosti, se ne bo- mo zmotili. Narodnobuditel- jskega duha odkrijemo pri mladem fantu že v času oku- pacije. Trojica slikarjev, prijateljev in malodane vrstnikov, Jože Ciuha, Ive Šubic in Janez Vidic, je v slovenski slikar- ski krajini 20. stoletja pusti- la pomemben pečat. Kaj je prinesla novega na naše kulturno prizorišče? Ciuha, Šubic, Vidic predsta- vljajo pomembno slikarsko in ilustratorsko trojko, ki jo je po- vezovalo iskreno prijatel- jstvo od študijskih let na- prej. Kar neko simbolno ujemanje z odhodom zadnjega od trojice zaslu- tim v dnevu odprtja Vi- dičeve razstave v Dober- dobu. Ko smo v tam- kajšnji Glasbeni šoli od- pirali razstavo Vidičevih ilustracij Prežihovega ro- mana, so se na ljubljan- skih Žalah poslavljali od prijatelja Jožeta Ciuhe. V lanskem letu je poteklo natanko 40 let od njihove zad- nje skupne razstave (1974), ko so trije umetniki na poseben način proslavljali “Abrahama” najmlajšega med njimi, Jožeta Ciuhe. Tri leta zapored so namreč s skupnimi razstavami v Škofji Loki (1972), Mariboru (1973) in končno v Ljubljani (1974) nazdravljali svojim okroglim obletnicam. Vsi trije so za svoje delo prejeli Prešer- novo nagrado in se zato štiri- deset let pozneje v počastitev Ciuhove devetdesetletnice po- novno združili pod streho Ga- lerije Prešernovih nagrajencev v Kranju. Šubica in Vidica ni bilo več med živimi, Ciuha pa je še živahno podpisoval izvo- de svoje poslednje knjige, ki jo je ilustriral za prijatelja Nika Grafenauerja. Grafenauerjeve Kraljice mačke so bile, ne da bi slutili, igrivo slovo drugega velikega ilustratorja, ki se je oblikoval v prvi generaciji po drugi svetovni vojni ustano- vljene akademije upodablja- jočih umetnosti v Ljubljani. Razstava je povezala prijatelje z njihovimi stičnimi področji, predvsem ilustracijo in sliko na steklo. Andrej Černic Janez Vidic je bil rojen 8. februarja 1923 v Ljubljani. Okusil je grozote taborišč v Čedadu, Gonarsu in Renicciju, od koder so se ohranile njegove prve ilustracije. Leta 1946 se je vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnost i v Ljubljani, kjer sta na slikar - skem oddelku postala kolega z Jožetom Ciu - ho (prof. Fran - ce Mihel ič , prof . Gojmir An ton Kos in prof. Božidar Jakac). Ko je leta 1956 postal tehnični urednik pri Založbi Obzorja, se je preselil v Maribor. Poslej sta bili oprema knjig in ilustracija njegovi dnevni spremljevalki. Janez Vidic je za svoje delo dobil številna priznanja in nagrade. Leta 1977 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Umrl je 21. maja 1996 v Mariboru. Kratek življenjepis Dvajset ilustracij, izdelanih v prefinjeni perorisbi, izdaja Vidičevo mojstrstvo pripovedovanja in bravuro risarske poteze. Nekaj izbranih utrinkov z lepo izpisanimi vrsticami in z duhovitimi vinjetami, ki si v maju 1979 sledijo v umetnikovem intimnem dnevniku, nam razkrije avtorjev ustvarjalni postopek. Nastajanje likovnega besedila spremljamo od poglobljenega branja literarne predloge do oživljanja opisanih likov. “Ljudi, ki so v knjigah, hočem vtisniti vase”, je izjavil Vidic v nekem intervjuju. Skrbni realizem in verodostojna upodobitev noše, v tem primeru vojaških uniform, značilne kraške stavbne dediščine v zaledju ter še posebej srhljivih strelskih jarkov na fronti, izrisujeta stvarni okvir, v katerem se odigravajo človeške usode v tej nesmiselni vojni. Zvečine moške uniformirane postave z bleščečimi čini in tiste brez zvezdic, pa invalidi in še posebej prestrašeni, izpiti, neobriti obrazi v povečanem izrezu predstavljajo Vidičevo ekspresivno galerijo Vorančevih romanesknih junakov. Zbirka ilustracij Doberdob Kultura 7. maja 2015 9 a Bledu poteka med 6. in 9. ma- jem v organizaciji Slovenskega centra PEN 47. mednarodno srečanje pisateljev, ki se ga udeležuje okoli 50 književnikov z vsega sveta. Med osrednjimi dogodki sta okrogli mizi o temi pisatelja v sodobni družbi in nevid- nih vojn ter drugi festival literature za mir Obrazi miru. Prvo okroglo mizo so posvetili pisatel- jskemu poklicu, kot je za STA pred srečanjem povedal nekdanji predsednik Slovenskega centra PEN Marjan Strojan, moderator pogovora. Pisatelji bodo opo- zorili na fenomen, če te ni v medijih, te ni, je pojasnil Strojan. Po njegovih bese- dah to za večino pisateljev ni sprejemlji- vo. Na okrogli mizi je beseda tekla tudi o vedno manj prostora, ki ga literaturi po- svečajo mediji. Literatura je skoraj pov- sem izrinjena iz časopisov. Objavljajo jo le še specializirane revije, katerih na- ročniki so v glavnem le pisatelji in kriti- ki, kar, kot meni Strojan, pomeni, da se ti zapirajo v svoj lastni krog. Za takšno stanje so po Strojanovem mnenju deloma krive tudi velike za- ložniške hiše, kot je, denimo, Random House, ki jih ne zanimajo posamezne nacionalne literatu- re, pač pa zgolj uspešnice. Ocene so se tako skrčile na ra- ven kratkih zapisov na zavihkih knjig, ki pritegnejo bralce. Obenem velike za- ložniške hiše deluje- jo na območju veli- kih jezikov. Zanima jih le, kako bodo prevedli dela iz velikih jezikov v manjše, ne pa tudi obratno. Na srečanju bodo podpisali deklaracijo o prevajanju, ki bo sprejeta jeseni na kongresu PEN v Que- becu, je napovedal Strojan. Druga okrogla miza se bo posvetila t. i. vidnim in nevidnim vojnam. Čeprav ni- smo priča veliki svetovni vojni, vsak dan potekajo manjše, kar ustvarja psihozo in nešteto malih tragedij. Govorci bodo spregovorili o ekonomskih, finančnih, medkulturnih in medverskih vojnah. O tej tematiki bo govoril tudi ukrajinski pi- satelj Andrej Kurkov, ki ga bodo imeli v gosteh že pred srečanjem. Okroglo mizo bo pripravil odbor pisateljev za mir Med- narodnega PEN, ki bo imel v sklopu srečanja tudi generalno skupščino. Srečanje se je začelo 6. maja, ko se je se- stal ženski odbor Slovenskega centra PEN - MIRA skupaj s predstavnicami žen- skih odborov, ki delu- jejo znotraj drugih centrov PEN. Sestan- ku je sledila okrogla miza o temi Socialna omrežja proti žen- skam? Sledil bo prvi literarni večer, ki bo letos po- svečen slovenski etnični manjšini na Goriškem. Večer je pripravil pesnik Marko Kravos, z bran- jem svojih pesmi pa bodo nastopili Go- ričani David Bandelj, Janez Povše ter Ju- rij Paljk. Letošnji častni gost bo kanadski pisatelj in filozof John Ralston Saul, ki končuje svoj mandat kot predsednik Mednarod- nega PEN. Predstavili bodo tudi njegov roman Mračni odkloni, ki je izšel pri Celjski Mohorjevi družbi. V sklopu festivala literature za mir Obra- zi miru bodo gostujoči pisatelji v približno desetih mestih brali iz svojih del. Obenem bodo pisatelji, ki imajo za seboj zgodbe, zaznamovane s pregnanstvom, o teh spregovorili na šolah. V sklopu festivala bodo na- gradili dela, ki so jih pre- jeli na razpisana natečaja za osnovnošolce in sred- nješolce. Vodstvo mednarodnega PEN je letos sprejel tudi predsednik republi- ke Borut Pahor, ministrica za kulturo Ju- lijana Bizjak Mlakar pa je na Brdu pri Kranju pripravila sprejem za vse ude- ležence. PEN s skoraj 150 centri velja za eno naj- večjih nevladnih organizacij na svetu. N a straneh našega tednika zadnje čase veliko pozor- nosti namenjamo pe- sniškemu ustvarjanju iz naših krajev. Vrsto zapisov smo namreč posvetili Miroslavu Košuti ob izi- du njegovih treh knjig, pa tudi pesniku Josipu Ostiju, ki je pred kratkim praznoval 70. življenjski jubilej. Ob tej priložnosti smo z njim objavili daljši intervju, to- krat pa bomo bralcem poročali o njegovem zadnjem knjižnem de- lu, in sicer novi pesniški zbirki z naslovom Majhna pesem, ki je pred kratkim izšla pri mariborski založbi Pivec. Pravzaprav gre za knjižno objavo pesniškega ciklu- sa z naslovom Mala pesem, ki se razrašča v meni in me prerašča, in posvetilom “Urški Lunder, z ljubeznijo, in njeni beli zlati pri- našalki Snežki, s katero sem se to zimo pogosto dolgo sprehajal po snegu”. Ciklus je leta 2009 obja- vila revija Sodobnost v svojem razdelku Sodobna slovenska poe- zija. Josipa Ostija, ki zadnja desetletja živi med Tomajem na Krasu in Ljubljano, našim bralcem ni tre- N ba več posebej predsta-vljati, saj smo to nastraneh našega tednika že velikokrat naredili. Kar pri Ostiju dejansko preseneča, pa je izred- na intenzivnost, s ka- tero prihajajo na dan njegove publikacije. Samo letos jih je avtor- skih (torej lastnih) iz- dal že dve, da o prevo- dih sploh ne govori- mo. Na splošno lahko zapišemo, da je avtor v naših krajih – predvsem na Kra- su, o katerem se danes govori, da ne pozna več meja – premalo ovrednoten oziroma nima tiste pozornosti, ki bi si jo v resnici in po pravici tudi zaslužil. Bralci našega tednika, ki premo- rejo dober spomin, bodo brez dvoma predse takoj priklicali pe- snikovo izjavo oziroma odgovor na vprašanje, zakaj je izbral hai- ku pesniško obliko za izražanje. Osti je namreč na naše vprašanje odvrnil, da je s tem skušal zajeziti lastno gostobesednost oziroma brzdati plaz jezika. Če se zazremo v avtorjevo pesniško ustvarjanje do njegove zbirke Salomonov pečat iz leta 1995, ki je dejan- sko zadnja v srbo- hrvaškem jeziku oziroma sarajevski različici hrvaščine, bomo takoj opazili, da se je Ostijev pesniški slog ob prehodu na slovenski jezik precej spremenil. Sodobna lite- rarna teorija namreč pozna kate- gorijo medkulturnih avtorjev, kateri Osti pripada brez nadal- jnjega, saj je bil sposoben lastno materinščino zamenjati za nov jezik okolja, ki ga je privzel za svojega. Pri tem se je Osti tudi slogovno izbru- sil in začel uporabljati zanj nove pesniške oblike, največ seveda haiku. Tudi pesniško obliko ustvar- janja haiku, ki zanimivo med slovenskimi pesniki v Italiji še ni našla vid- nejšega mesta, smo velikokrat obravnavali. Najbolj izrazi- ta Ostijeva pe- sniška zbirka v tem smislu je prav gotovo Objemam te in poljubljam v vseh barvah Marca Chagal- la, ki je pred petimi leti izšla pri že omenjeni mariborski založbi Pi- vec, poleg nje pa še Med Koprivo in Križem, ki jo je objavila za- ložba Apokalipsa. ed gostujočimi predstavami, ki jih abonentom raznih abonmajev v raznolikem, bo- gatem programu vsake sezone ponuja Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, sta bili letos tudi dve vsebinsko različni, a z življenjskimi resnicami in dognanji prepleteni uprizoritvi. Prva je bila na sporedu že osmega marca, na sam dan žena. V goste je prišlo Mestno gledališče Ptuj s predstavo Najstarejša obrt (The Oldest Profession) Paule Vo- gel v režijski in dramaturški interpretaciji Petra Srpčiča. Že sam naslov izdaja vsebi- no predstave, ki pa ob ogle- du razkriva večplasten po- men. V njej je avtorica v sre- dišče postavila pet “dam”, katerih starost se suče od 72 do 83 let. Njihova zlata do- ba razdajanja užitkov moškim je že zdavnaj mini- la. A vendar neomajno vztrajajo na svojem mestu, na isti klopci pod isto ulično svetilko, pod katero se je pred mnogo leti začela njihova “službena pot”. Ker so že tako dolgo časa skupaj, do potankosti dobro poznajo vrline in slabosti vsake izmed njih. Zato večkrat prihaja med njimi do živahnega besednega spopada, tudi okrog tega, katera izmed njih bo na- slednica najstarejše Maee, ki je tudi zvodnica vseh ostalih. Med temi ostri- mi besednimi “boji” se kreše veliko hu- mornih iskric. Iz njihovih pogovorov se izrisujejo tudi hudi časi krize, ki ne prizanašajo niti “tem nočnim pticam”. Same so že ostarele, nekdanji čari so se razblinili, čeprav si tega nočejo prizna- ti, izpodrivajo jih druge, mlajše in pri- vlačnejše kolegice, ki seveda povsem drugače ponujajo svoje “usluge”. Po- starala pa se je ali za večno odšla tudi večina njihovih najzvestejših strank, ti- ste, ki so ostale, pa so bolehne in sla- botne, tako da perspektive za prihod- nost niso prav nič rožnate. Pravzaprav uprizoritev iz začetnega, radoživega uvoda počasi prehaja v zmeraj bolj grenke in trpke tone, saj iz pogovorov protagonistk gledalec spoznava tudi nji- hove bolj žalostne življen- jske izkušnje in skrb, kako se bodo preživljale. Gledalec v teh grenkih tonih v nadaljnjih prizorih spremlja tudi njihove odhode s tega sveta. Vsakič, ko se ena izmed njih do- končno poslovi od življenja, za- poje bolj ali manj bridko pesem- song in ob njenem odhodu z odra se v ozadju pojavi rdeča sve- tloba (režijsko klišejski, ne najbolj domiseln odhod s prizorišča). Najmlajša umre zadnja, še najbolj zapuščena in osamljena kot kakšna klošarka, prav na klop- ci, kjer so nekdaj vse skupaj skrbno naličene pričakovale svoje stranke. V teh pet dam, oblečenih v na- tančno izdelane kostume, ki so odslikavali njihov “status”, pa tudi njihove značajske odten- ke, se je mojstrsko vživel odličen kvintet slovenskih gle- daliških igralk, Zvezdana Mlakar, Anica Kumer, Marijana Brecelj, Alen- ka Cilenšek in Marinka Štern, ki so temperamentno, pa tudi zelo ganlji- vo orisale protagonistke in jim vdah- nile polnokrvne poteze ter z njimi izpovedale, kako čas neizbežno teče in odnaša s sabo vse, upe, želje, pričako- vanja... Poleg izjemnih igralskih inter- pretacij so gledalci lahko na odru uživali pri uvodni in sklepni pevski točki, ki jo je kot legendarna diva Mar- lene Dietrich podarila Helena Blagne v družbi spremljevalca Petra Srpčiča. V torek, 21. aprila 2015, pa je v veliki dvorani SNG Nova Gorica gostovalo Narodno gledališče Sombor iz Srbije s predstavo Gospa Olga (Gospođa Olga) , ki je ena izmed najboljših srbskih meščanskih iger. Avtor Milutin Bojič jo je napisal l. 1914, a njena vsebina ni da- nes prav nič zastarela. Tudi sedaj nad vsem vlada denar brez kakršnihkoli predsodkov kot v tej malomeščanski družini, v kateri odvetnik, njegova žena in sin, večni študent prava, pa še hčerka, ki je v tujini, razkošno živijo na račun očetove ljubice Olge, ne da bi si nihče postavljal kakšnega etičnega vprašanja. Le ko se gospa Olga odloči, da bi se njena hči lahko poročila z od- vetnikovim sinom, začne kljuvati dvom, da nista mlada morda brat in se- stra! Predstava z minimalistično scen- sko zasnovo, ki si jo je zamislil sam režiser Stojanović, ki je opravil tudi gla- sbeni izbor, se odlikuje po imenitnih igralskih kreacijah, pri katerih likih zaživijo polno v vseh svojih značajskih podrobnostih, ki seveda ne kažejo ni- kakršnih moralnih zadržkov ali etičnih pomislekov. Prava paša za oči so tudi kostumi Lane Cvijanović. Zaradi tega ni prav nič čudno, če je predstava v letu 2014 na 59. Ste- rijinem pozorju v Novem Sadu, najpomembnejšem gledališkem srbskem festivalu, odnesla kar tri nagrade. Sterijino nagrado za igro je prejela Ivana V. Jovanović za vlogo Olge, Lana Cvijanović je bila deležna Sterijine nagrade za kostumografijo, Mednarodno združenje gledaliških kritikov pa je uprizoritvi Gospa Olga dode- lilo nagrado za najboljšo pred- stavo v celoti. Škoda, da si predstave v SNG No- va Gorica ni ogledalo več gledal- cev, saj je bila z vseh ozirov ime- nitna in tudi opremljena s slovenskimi nadnapisi. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, ki ustvarja zelo kakovostne la- stne produkcije in ponuja gostovanja drugih slovenskih ter tujih gledališč, goriški zamejci še vedno premalo poz- najo in vanj le poredko zahajajo, čeprav se gotovo mimo njega večkrat vozijo v bližnji nakupovalni center Qlandia! Iva Koršič M Za 'pravoverni' haiku seveda vel- ja, da mora biti sestavljen iz treh verzov, ki vsebujejo pet, sedem in znova pet zlogov. Tema naj bi bila narava, Osti pa je lastnemu haikuju dodal še eno žlahtno prvino, in sicer ljubezen. Sama zbirka Majhna pesem je posejana še z drugimi motivi, kot so zima, smrt, življenje in podobno. Kar se same vsebine tiče, premore Majhna pesem preko dvesto hai- kujev, ki so razdeljeni na štiri- najst pesniških razdelkov, katerih naslov je prvi haiku sklopa sam. Spremna beseda z naslovom Žer- javica besed, po kateri se avtor sprehaja bos prihaja izpod peresa literarnega kritika in zgodovinar- ja Milana Vincetiča iz Murske So- bote. Naslov sta pesniška zbirka Ma- jhna pesem in v Sodobnosti pred njo objavljen istoimenski pe- sniški ciklus po vsej verjetnosti dobila po dolžini oziroma kračini haikuja, pa tudi po vsebi- ni. Čeprav se avtor dotika neka- terih tem in motivov, ki so veli- kokrat večji od človeka, torej ve- selja, žalosti, smrti, življenja ipd., je dogajanje dejansko zaobjeto v majhnem trenutku vsakdana. Posebno vlogo namreč odigrava sneg, ki je vsesplošno prisoten motiv, tako v besedah kakor tudi v grafični podobi, saj so posa- mezni haikuji drug od drugega ločeni s simbolom modro obar- vane snežinke. Preplet prvin je seveda mojstrski, kakor smo pri Ostiju že dolgo časa navajeni. Njihov pregled pa ne bi bil po- poln, ko ne bi omenili nekaterih pesniških oziroma zgodovinskih reminiscenc, ki se pojavljajo med avtorjevimi verzi. Od pesnikov imamo v mislih predvsem dva žlahtna predstavnika slovenske moderne, Dragotina Ketteja in Josipa Murna Aleksandrova, iz- med zgodovinskih osebnosti pa izstopata predvsem rimski pe- snik Ovid, ki ga v svoji glosi omenja tudi sam Prešeren, ter sveti Frančišek Asiški. V zbirki Ostijevih motivov pa ne manjka niti likovna umetnost, tudi to- krat se namreč znova pojavi Marc Chagall, poleg njega pa še Vin- cent Van Gogh. Eksistencialni motivi v Ostijevi zbirki Majhna pesem nihajo med vero v Boga (da, piše ga z veliko začetnico) ter življenjsko stisko vsakdana, ki je prisotna maloda- ne pri vsakem umetniku. Svojo uteho pa pesnik tudi tokrat dobi v ljubezni. Svojo razpetost pa naj- bolj ponazori z uporabo dvojice besed zahod-vzhod. Primož Sturman SNG Nova Gorica / Dve gostujoči predstavi Najstarejša obrt in Gospa Olga Najstarejša obrt Gospa Olga Ivana V. Jovanović kot Olga Ristićka, Marija Bergam kot Vuka, njena hči, Milijana Makević kot Marija, služkinja in Tatjana Šanta kot Novakovićka, žena odvetnika Novakovića Pesniška zirka Josipa Ostija Majhna pesem Preko dvesto hajkujev s trenutki vsakdana Srečanje pisateljev na Bledu Prisotni tudi trije goriški književniki Tržaška7. maja 201510 O izobešanju slovenskih zastav na slovenskih šolah V zvezi z žal še vedno nerešenim vprašanjem glede izobešanja slovenskih zastav na pročeljih občinskih šol in otroških vrtcev zaradi pomanjkanja nosilcev je občinski svetnik SSk Igor Švab v nedavnem razgovoru z odbornikom za javna dela Andreo Daprettom in odgovornim za šolsko imovino Sergiom Ashikujem prejel zagotovilo, da bo občinska uprava poskrbela za postavitev nosilcev v najkrajšem času. “Zamik pri načrtovanem roku za izpeljavo del je samo posledica drugih nujnih del, ki jih je isto podjetje moralo opraviti v drugih šolah in vrtcih”, je zapisal svetnik Švab v tiskovnem sporočilu, v katerem ponuja pojasnila glede zaskrbljenosti predstavnikov združenja staršev na Proseku v zvezi s to tematiko. Fotografska razstava o ženski toponomastiki Društvo Toponomastica femminile / Ženska toponomastika, ki ima sedež v Rimu, organizira skupaj z Društvom slovenskih izobražencev, ki ima sedež v Trstu, v ulici Donizetti 3, fotografsko razstavo o ženski toponomastiki v Sloveniji, in sicer o ženski odonomastiki v Ljubljani, Kopru, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu in Krškem. S to pobudo, ki smo jo uresničili v sodelovanju s Komisijo za enake možnosti Občine Trst, si prizadevamo, da bi Tržačani spoznali življenje in delo Slovenk, ki so bile aktivne na različnih področjih, na političnem, zgodovinskem, kulturnem, v raznih mestih Slovenije in po katerih so bile poimenovane nekatere ulice. Prizadevamo si tudi, da bi občinska uprava Trst poimenovala ulice, vrtove, zelenice po zaslužnih Slovenkah. Na razstavi bodo na ogled fotografije tabel z ženskimi poimenovanji s podnapisi, ki bodo v strnjeni obliki predstavili življenje in delo Slovenk, po katerih so bile poimenovane ulice. Razstava ima pokroviteljstvo Sklada Libero in Zora Polojaz, ki je tudi financiral projekt, poleg tega še Espansioni - Ekspanzije, Centra Unesco Trst. Na odprtje razstave bomo povabili podžupanjo Fabiano Martini, odbornico Antonello Grim in poslanko Tamaro Blažino. Odprtje fotografske razstave bo v ponedeljek, 1. junija, v Trstu, v dvorani Peterlin, v prvem nadstropju, v ulici Donizetti 3. Razstava bo odprta vsak dan do ponedeljka, 15. junija, vključno. / Elena Cerkvenič Majenca 2015 V četrtek, 7. maja, se bo z odprtjem kioskov na prireditvenem prostoru začela priljubljena manifestacija Majenca 2015. S časom je vaška veselica presegla vsebinske in geografske meje ter postala razpoznavni dogodek po vsem Bregu in drugod. Vsak dan do torka, 12. maja, bo na programu bogata enogastronomska in kulturna ponudba. Višek praznovanja bo v soboto, ko bodo od 20.30 slovesno postavljali maj. Na nedeljo zvečer ob 19. uri pa bodo na osrednji vaški trg Gorica prikorakali parterji in parterice ter zaplesali pod okrašenim majem. Tega bodo podrli v torek po nastopu Pihalnega orkestra Breg. Več informacij na www. majenca. com. Kratke Dolga in priljubljena tradicija Vsetržaško romanje v Crngrob na Gorenjskem olga je že tradicija, da slovenski verniki v Trstu na državni praznik 25. aprila skupaj poromajo v kakšno romarsko središče. Pobudnik teh romarskih srečanj je bil pokojni duhovnik Franc Štuhec, salezija- nec. Vrsto let so sloven- ski verniki imeli tudi večdnevno romanje. To je usahnilo. Na 25. april pa se je ohranilo. Res pa je, da se je v zadnjih 20 letih zmanjšalo število udeležencev, kljub te- mu pa je romanje še vedno množično. Letošnji cilj je bila cer- kev Marijinega ozna - njenja v Crngrobu. Le- po vreme se je odražalo na obrazih že na poti. Še bolj pa smo ga uži va - li na poti k cerkvi. Avto- buse smo pustili pod cerkvijo, vseh je bilo sedem. Mnogi sta- rejši so vzpon doživljali kot pra- vo romarsko pot. Za malo mlajše pa sama pot do cerkve ni bila D pretežka.Nekaj več kot 300 romarjev je ob11. uri napolnilo mogočno cer- kev. Pred mašo se je g. Ivo Mi- klavc v molitvi rožnega venca spomnil preminulih duhovni- kov, g. Jakomina in g. Suarda. Somaševanje 12 tržaških duhov- nikov in domačega župnika je vodil škofov vikar za slovenske vernike v Trstu, g. Anton Be- denčič SDB. V uvodu je poudaril pomen vsakoletnega romanja. Vse skupnosti se povežejo v skupnem cilju. To je potrebno uresničevati tudi vse leto. Nago- vor in homilijo je imel domači župnik g. dr. Alojzij Snoj. Crngrob je podružnica župnije Stara Loka. Svoj nagovor je po- vezal s pomenom cerkve in ne- deljsko mislijo o dobrem pastir- ju. Skupno srečanje ob Kristusu v Marijini cerkvi je bogatilo ljud- sko petje, ki ga je spremljal Da- vid Lenissa. Ob koncu je g. žup- nik preskrbel, da je g. Alojz Pavel Florjančič, zgodovinar in geo- log, izredno poglobljeno pred- stavil zgodovinsko in umetniško podobo tega svetišča. Začetki cerkve segajo v 13. sto- letje, njena zanimivost je, da se je skozi več stoletij dograjevala in tako ohra njala ra- zlične sloge in več cer- kva v eni. Tudi mo- gočen zvonik so dogra- jevali v več obdobjih. V njej je toliko bogastva, da se jo spla ča obiskati in tudi podrobno pre- brati celotno zgodovi- no. Naj o menim le fre- sko Sveta Nedelja ob glavnem vhodu. Poleg trpečega Jezusa je še 47 poslikav raznih opravil in zabav, ki se jih v ne- deljo ne sme opravljati. Po bogoslužju je vsaka skupina izbrala cilj za popoldanski del ro- manja. Nekateri so obi- skali Škofjo Loko, Poljansko ali Selško dolino, grad Strmol in druge znamenitosti v sonce ode- te prelepe Gorenjske. BA Svetovni popotnik Bruno Križman v DSI Z nahrbtnikom na ramenih … z Ljubljane je poletel do Cari- grada in v Adis Abebo, glavno mesto Etiopije, kjer je decem- bra lani in januarja letos doživel prvo organizirano potovanje. Sve- tovni popotnik Bruno Križman je namreč navajen, da si sam začrta potovanje in to opravi z nahrbtni- kom na ramenih. Tokrat se je pri- družil že organizirani skupini. Ker pa je bil že poučen o zgodovini italijanske kolonizacije, si je hotel ogledati določene kraje, ki so jih zavzeli Italijani prav v Etiopiji. Zbranim poslušalcem v Peterlino- vi dvorani je spregovoril tako o glavnih geografskih podatkih Fe- derativne demokratične republi- ke Etiopije kot o njenih kulturnih znamenitostih, čeprav nad temi ni bil pretirano navdušen. Pot je bila razdeljena na ogled kra- jev, pomembnih zaradi etiopske zgodovine, in pa na ogled slane puščave Dancalie, ki doseže 118 metrov nadmorske višine. Dru- gače leži celotna država na dva ti- soč do tri tisoč metrih. Tu je pod- nebje zelo suho, tako da tudi tem- peraturo 40 stopinj prenašajo brez večjih težav. Povprečna žen- ska rodi šest otrok, umrljivost pa I je sto dojenčkov na tisoč. Življenj -ska doba se giblje povprečno od45 do 47 let. V prvem delu poto- vanja so jim pripovedovali o le- gendi kraljice Isabe. Čeprav nima- jo spomenikov, so arhitekti, ki so gradili stavbe, prihajali z arabske- ga polotoka. V zadnjih desetih le- tih je prišlo do velikih revolucij na gradbenem področju, a kljub temu, po besedah Bruna Križma- na, živijo slabše kot v srednjem veku. Nivo infrastruktur je še ved- no zelo slab in nizek. Ogromno jim gradijo Kitajci, od železnice do avtoceste. Na poti so bili vsi domačini, ki so jih srečevali, do- stojanstveni in jih niso motili z nenehnimi prošnjami za mi- loščino. Najprej so si ogledali manjše me- sto Lalibela, ki leži na 2.700 m nadmorske višine in je znano po cerkvah, ki so izklesane pod zem- ljo in spadajo v Unescovo dedi - ščino. Te cerkve so izklesane iz enega samega kosa kamna, torej so monoliti. Vse zgradbe je poš - ko doval potres izpred dvesto let. Znamenita je cerkev sv. Jurija, 15 metrov pod zemljo, ki hrani dra- gocenost vode - še danes polnijo tukaj vedra. Koče so iz slame in vejevja, glavni gradbeni material pa je evkaliptus. Tukaj ni velikih njiv, obdelujejo jih manjši posestniki. Zemljo or- jejo z lesenim plugom in kravo, imena vasi niso nikjer označena, najbolj poceni prevozno sredstvo je osel. Naravna znamenitost so “amba”, stolpi vulkanskega izvo- ra. Pri jezeru Tana rastejo čudovite rastline in cvetovi čez celo leto, medtem ko so značilnost narod- nega parka Simien opice. Zelo po- membna je žitarica tef, ki ima drobna zrnca, bogata z beljakovi- nami. Krave oziroma osle vpre - žejo tako, da se vrtijo v krogu in teptajo žitarice, na koncu pa po- birajo zrna s tal. Največji italijanski poraz ob kon- cu 19. stoletja predstavlja mesto Adua, nekateri ga enačijo celo s Kobaridom. Dogodku so posvetili tudi spomenik, na katerem piše: “Adua – 1.3.1896. Non dobbiamo dimenticare”. Takrat je umrlo skoraj pet tisoč Italijanov in deset tisoč Etiopijcev, saj so se bojevali s sabljami in sulicami. Drugi ma- rec je narodni praznik. O porazu Italijanov so poročali številni dnevniki, od Edinosti do franco- skega Le petit Journal. Po letu 1935 je prišlo do druge koloniza- cije, ko je Italija uporabila strupe- ne bojne pline. Italijansko povelj - stvo je takrat zasedlo grad Gon- dar. O tem dogodku in še mar- sičem je na rednem srečanju Društva slovenskih izobražencev spregovoril svetovni popotnik Bruno Križman, ki je s sabo pri- nesel tudi številne spominke: etiopsko zastavo, kavo, zrna žita- rice tef, časopise in še marsikaj za- nimivega. Šin Vrsta koncertov komornega zbora Ave V odkrivanju švedske zborovske glasbe ematsko raziskovanje specifičnih glasbenih svetov je lepa spodbuda za zborovske pevce, za katere so izzivi repertoarja ena bistvenih motivacij. Komorni zbor Ave je komaj končal vrsto treh kon- certov švedske zborovske gla- sbe, ki jih je predstavil v Trstu, Ljubljani in Kopru. Premiera je bila v cerkvi svetega Ivana v Trstu, kjer je celovečerni na- T stop imelo v gosteh društvoMarij Kogoj.“V švedščini” so z glasbo spre- govorili člani priznanega slo- venskega zbora, organist Tilen Bajec in gostujoča sopranistka Hillevi Martinpelto. Projekt je nastal ob pevki, ki je pela v slo- vitem zboru Erica Ericsona in se je nato s precejšnjim uspe- hom posvetila solopevski ka- rieri, a tudi zaradi študijskih in delovnih izkušenj na Švedskem zborovodkinje Jerice Gregorc Bukovec. Publiki je koncertni projekt ponudil manj konven- cionalno doživetje ob glasbi uveljavljenih, predvsem pa nam manj znanih skandinav- skih avtorjev 19. in 20. stoletja: Söderman, Netsel, Lindberg, Larsson, Ahlén, Jennefelt, Li- dholm, Olsson, Almqvist. Spoznanje je bilo prijetno in dovzetno tudi za najmanj iz- kušene poslušalce, saj je vse skladbe povezovala spevnost značaja, predvsem ko je šlo za ljudske motive, stare pesmi in psalme, ki so zazveneli tako zborovsko kot v dialoški kom- binaciji s solistko ali v zelo spo- ročilni solo a cappella različici. Cerkvena akustika je sodelova- la pri ustvarjanju posebno ho- mogenega in polnega zborov- skega zvoka, solidni pevci pa ne bi v vsakem primeru potre- bovali posebnih pripomočkov, da bi se izkazali z bogatim zvo- kom, ki združuje intenzivnost ženskih in ubranost moških glasov. Solistka je potrdila dol- goletno izkušnjo, čeprav je nje- no vodenje fraziranja pokazalo včasih določeno fragmentar- nost. Prvi del koncerta je bil na koru, kjer so zazveneli Söder- manove Duhovne pesmi, Net- selina lirična Ave Maria, pastir- ski psalm iz Älvdalena v Lun- dbergovi priredbi, eksotične barve Larssonove nabožne skladbe. V program so bili vključeni tudi operni odlomek iz Lidholnove Ett drömspel (po Strindbergu) in znana Ave Maria iz opere Otello Giusep- peja Verdija. PAL Foto Damj@n Bruno Križman nagovarja občinstvo (foto Damj@n) Foto JMP Tržaška 7. maja 2015 11 Obvestila Društvo slovenskih izobra - žencev vabi v ponedeljek, 11. maja, v Peterlinovo dvorano, Ulica Donizetti, 3 v Trst na istrski večer z glasbenikom in etnomuzikologom Emilom Zonto. Pogovor z gostom bo vodil Milan Gregorič. Začetek ob 20.30. V torek, 12. maja 2015, ob 17. uri bo v cerkvi pri Sv. Jakobu maša zadušnica za g. Dušana Jakomina. Darovi Ob 10. obletnici smrti dragega očeta Ivana Artača daruje za repentabrsko svetišče hčerka Majda Artač 50 evrov. Za rojansko glasilo Med nami daruje Iza Arban 15 evrov. Jurij Paljk v NŠK Knjiga nas dela lepše PRIMORCI BEREMO sklopu skupnega projek- ta primorskih knjižnic Primorci beremo je bil v torek, 28. aprila, gost v Narodni in študijski knjižnici odgovorni urednik našega tednika Jurij Paljk, čigar knjiga Kaj sploh počnem tukaj je bila uvrščena v letošnji bralni seznam. Bralna manifestacija, ki se je začela rav- no meseca aprila, končala pa se bo 11. novembra, je namenjena V slovenskim pesnikom in pisate -ljem ter slovenski pisani besedinasploh. Z Jurijem Paljkom, ki so mu letos za knjigo Kaj sploh počnem tukaj podelili nagrado Vstajenje, se je pogovarjal publi- cist in javni delavec mlajše ge- neracije Jernej Šček. Izhodišče pogovora je bila nedvomno vse- bina Paljkove knjige, v kateri je zbran izbor besedil istoimenske rubrike, ki jo je časnikar imel v aže, da je končno nastopil čas, ko se mesto ob zalivu dejansko spo- gleduje s svojo jezikovno in kul- turno raznolikostjo. Veliko spodbudnih novic je moč spremljati med bolj oza- veščenimi in neobremenjenimi občani, žal pa vztrajajo tudi črne lise. V ponedeljek, 27. aprila, je prav zato v sklopu evropskega projekta Jezik-Lin- gua, ki je nastal v okviru Programa čez- mejnega sodelovanja Italija-Slovenija 2007-2013, v knjigarni Lovat v Trstu po- tekala predstavitev štirih novih prevo- dov, ki italijanskim bralcem ponujajo vpogled v literaturo prav toliko sloven- skih tržaških avtorjev. Gre za dela Zore Saksida Pomenki - Chiacchierate, Eve- line Umek Ključ – La chiave, Dušana Je- linčiča Kjer se svet konča – Dove finisce il mondo in Ovsene besede – Parole d'avena Marka Sosiča. Vse knjige so opremljene tako s slovenskim izvirni- kom kot z italijanskim prevodom in so brezplačno na voljo, tudi v digitalni obliki na spletni strani www. jezik-lin- gua. eu v sekciji storitve. Kot je pred številnim občinstvom pove- dal Ivo Corva, gre za strateško pobudo, ki spodbuja uporabo italijanskega in slovenskega jezika v čezmejnem ob- močju. Jezikovna promocija poteka po različnih kanalih, od šol in družin do podjetniškega sveta, steklo je že 90 tečajev in workshipov, veliko je bilo raziskovalnega in arhivskega dela, iz- dali pa so tudi pri- ročnike in uporab- ne slovarje. Najbolj aktualno je menda odprtje muzeja Slo- vensko multime- dialno okno v Špe- tru. Predstavitev knjižnih novosti sta vodila razgledana Marino Vocci in Pa- trizia Vascotto. Prvi je z anekdotami in krajevnimi življen- jskimi zgodbami poudaril, da potrebu- jemo več kroženja in mešanja obeh je- zikov ter kultur, saj se še premalo poz- namo. Kot mnogi ob meji se tudi sam ima za čistokrvnega mešanca, torej “baštarda”, priznal pa je, da je italijan- ski živelj v zamudi v primerjavi s slo- venskim, saj ga nepoznavanje jezika od- daljuje od žive realnosti slovenskih so- meščanov. Vocci se je sprehodil skozi življenje in delo pokojne goriške učitel- jice Saksida ter spodbudil “Duškota”, da obrazloži, kako je ustvaril nov literarni slog, ki ne spada nujno v gorniško lite- raturo. Navdušeno in doživeto predstavitev je izvedla tudi Patrizia Vascotto, ki se je z Evelino Umek pogovarjala o ženski li- teraturi in kulturnih razlikah Trsta in Ljubljane, So- siču pa omo- gočila, da svoje prve zgodbe iz poznih 80. let uokviri v celo- to nenavadnih, obrobnih, izo- liranih, poza- bljenih in za- puščenih likov. V vzdušju zme- denosti in osebne krize globalnega sveta Sosič pri- staja na avtentično iskanje izhodov iz diktature kapitala, ki človeka oddaljuje od bistva. Jernej Šček K Društvo Rojanski Marijin dom Glasilo Med nami aj torej Jezusova zmaga nad gre- hom in smrtjo ob- novi tudi naše upanje in pogled v prihodnost, ki nam jo On sam pripravlja in obenem pričakuje, da izpolnimo poslanstvo, ki nam je dano. Naj mir in vda- nost Božjemu usmiljenemu srcu napolni naša srca s hvaležnostjo Njemu, ki nas ljubi in se je za nas daroval”. Tako piše ro- janski dušni pastir g. Franc Vončina v voščilu, ki ga je prispeval za letošnjo veli- konočno šte- vilko glasila Med nami (iz- daja ga Društvo Ro- janski Marijin dom). Letos je po dogovoru med našim uredništvom in snovalci glasila Med nami prišlo do lepega sodelovanja: dogovorili smo se, da bo naš tednik objavil in tako dal širšo odmevnost zapisu Marije Tro- bec, ki obravnava 50-letnico slovenske maše po tržaškem ra- diu. O dragocenosti te tradicije, ki je lahko v veliko uteho slo- “N venskim nepokretnim verni-kom, je pisala Bojana Don; Ana-marija Volk Zlobec pa se v svo- jem sestavku na podlagi oseb- nih spominov poglablja v člo- vekove vrline in pomanjkljivo- sti. Kot v vsaki številki glasila Med nami je tudi v tej bogat Misijon- ski kotiček, ki ga skrbno pri- pravljata Ma- rija in Franc Saksida in v katerem pri- našata novice o delovanju naših sloven- skih misijo- narjev. Obširen je tu- di razdelek, ki obravnava de- lovanje doma - čega društva: govor je o le- tošnjem no- voletnem druženju, o predavanju, ki ga je astrofizičarka Dunja Fabjan imela v društvenih prostorih, in o Prešernovi proslavi, na kateri je kot častni govornik nastopil predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin. V glasilu so tudi novice o dina- mičnem pevskem življenju v Rojanu ter stalne rubrike – čestitke in sožalja ter darovi. IG našem časopisu. Beseda pa je te- kla zlasti o pomenu bralne kul- ture v našem in širšem prostoru. “Knjiga je bila vedno moja spremljevalka, z njo sem prepo- toval svet. Knjiga nas dela lepše”, je dejal Paljk. To je še zla- sti pomembno v današnji družbi, “kjer je vse manj opor- nih točk”. Jernej Šček je v uvod- nem posegu opredelil Paljka za velikega motivatorja mladih. Za časnikarja imajo starejše gene- racije dolžnost podpreti mlajše sile naše družbe, čeprav se je svet v času spremenil in z njim tudi mladi. “Nekoč smo se kre- gali o idejah, danes pa pogrešam v naših vrstah neko zdravo zve- davost, prav tako pa me skrbi ‘notranji eksil’ slovenske inteli- gence, ki zaradi raznovrstnega razočaranja zapušča javno sceno in se umika v zasebnost”, je de- jal. V tej ‘tekoči družbi’ – kot ji pravi Paljku priljubljeni socio- log Bauman – je potrebno vse- kakor imeti še pogum, da ube- sedimo svoje misli, četudi niso v skladu s trenutnimi težnjami, ki za vsako ceno hlastajo po po- litično korektnem odnosu do vsega, kar nas obdaja. IG Kulturni dom Žalna seja v spomin na Sergeja Verča ripravi teren prijatelj. Ver- jamem, da lahko marsikaj narediva tudi tam. Tačas pa te bom tukaj zelo pogrešal. S to mislijo je Boris Kobal končal svoj poseg na žalni seji v spomin na gledališkega režiser- ja, radijskega delavca in pisatelja Sergeja Verča; spominsko srečanje je bilo v veliki dvorani Kulturnega doma v ponedeljek, 4. maja. Kobalove besede so izzvenele kot iskren, mukotrpen in globok de profundis, v kate- rem se je zgostilo in hkrati izbistrilo njuno dolgo prijateljstvo in skupno delovanje na raznih gledaliških rav- neh, zlasti v kabaretu, kjer sta najprej v za- mejstvu, nato pa v Slo- veniji postala sprva razpoznaven duo, nato pravi pojem. Začrtala se je podoba dveh gle- dališčnikov, ki sta mar- sikaj dobrega storila in bila za to nagrajena. V skladu z življenjskimi sunki in udarci pa sta iz svoje steklenice žlahtne umetnosti najbrž vse iz- pila in se morda zato tudi izpela. Pretresljivo je bilo poslušati, kako sta se tega tudi sama zavedala, ka- ko sta gledala rasti razdaljo med sabo, ki pa ni načela njunega od- nosa v globini, v korenini. Kobal je razpredel celo vrsto postaj, pla- sti, na katerih je temeljil njun od- nos, od časa mladosti, ko sta se “čutila večna, bila pa sva kralja naivnosti”, do obdobja amater- skega gledališča in ljubljanskega šolanja (ali bolje indoktrinacije P za profesionalni gledališki svet).Najdebelejša plast pa je bila ned-vomno tista, ki je skovala obdob- je kabaretne naveze (Kobal je spomnil, da ju je pred mikrofon ‘spravila’ radijska urednica Lida Turk): sam je bil vodilni lik, Ser- geju Verču pa je bila prepuščena vloga ‘ramena' (spalla), ki je vse prej kot preprosta, saj moraš pri njej biti sposoben umakniti svoj ego. Kobal je gladko dejal, da so bile “nekatere minute pred mi- krofonom magične”! Obdobje največje medijske razpoznavnosti na TV poper (takrat sta postala znana lika tudi v slovenskem pro- storu) pa je sovpadal “z začetkom konca”. Takrat se je najbrž začet- ni umetniški naboj izčrpaval, vsak je začel uresničevati svoje so- listične načrte (Kobal svoje gleda- liške projekte, Verč pa je začel pi- sateljevati). Bilo je konec nekega obdobja: “Ali sva se odtlej po- grešala? Ne vem, morda pa …” Res je, da je bilo nemo- goče vzdržati ritme, ki sta jih bila do takrat vajena, ko sta ure in ure, dneve in dneve v prostorih tržaške- ga radia pilila besedila prodorne politične satire. Zadnja postaja njunega prijateljstva se je obliko- vala pretežno na dometu razdalje. Skeči so se vrstili zgolj med njunimi tele- fonskimi pogovori, ko sta na podlagi kodne izbire tržaškega narečja dejan- sko iskala vez z zlato pre- teklostjo, je bil pa morda le še način, s katerim sta si drug drugemu vlivala pogum za sprejetje pre- prostega dejstva, da se je obdobje njunega dua, predvsem pa njunega sve- ta, končalo: ‘tako kot je bilo svojčas za dinozavre’ – se je pošalil Kobal. Goste parterja, med kate- rimi so sedeli svojci po- kojnega, je kot prvi nago- voril drugi Verčev prija- telj, igralec Vladimir Jurc. Spoz- nal ga je že v ljubljanskih študen- tskih letih, ko se je Verč “ukvarjal s Strniševimi žabami”: ta posta- vitev je ostala do danes nepre- sežena. Spomnil se ga je kot zav- zetega in poštenega režiserja, ki je “delotvorno deloval na tem našem skromnem območju”, še zlasti v odnosu do mladih: gleda- liška šola Studio Art bo namreč svojo produkcijo ob koncu šol- skega leta posvetila ravno pokoj- nemu. O tem, da je bil za Sergeja Verča radio “kruh, včasih okusen kolač, gledališče pa intima, ljube- zen”, je spregovorila nekdanja odgovorna urednica slovenskih programov in dolgolena pokoj- nikova kolegica Nataša Sosič. Iz- postavila je predvsem zanos, s ka- terim se je Verč posvečal dram- skim programom, pri katerih je izbiral nekonvencionalne in po- vedne avtorje: za režijsko prizade- vanje v zvezi z radijsko 'postavit- vijo' Dantejeve Božanske kome- dije, ki je štela 40 nadaljevanj, si je prislužil nagrado Prešernovega sklada. Spomnila je tudi, da je njegov umetniški zanos segel do satire (v sodelovanju z že omen- jenim Kobalom), pisanja radij- skih iger in detektivk: v imenu Društva slovenskih pisateljev je spomin na pokojnega počastil predsednik Ivo Svetina. Gleda- lišče pa mu je bilo napisano na kožo, kot je med drugim zaupal v šolski nalogi, ko je obiskoval 5. razred šentjakobske osnovne šole (to besedilo je na odru prebrala Maja Blagovič kot tudi pisno sožalje ministra za Slovence v za- mejstvu in po svetu Gorazda Žmavca in generalne konzulke RS v Trstu Ingrid Sergaš). Gleda- liški režiji se je namreč posvečal z enako vnemo ne glede na to, ali je imel pred sabo profesionalni ansambel ali amaterski. Še kako dragoceno je bilo pričevanje amaterskega igralca Lorisa Tavčarja, ki je v imenu openskega društva Tabor, s katerim je Verč izvedel svoje zadnje gledališko dejanje, prikazal premočrtno in neomajno delavno etiko Sergeja Verča, za katerega je gledališko predstavo mogoče odpovedati le v primeru hude bolezni ali smrti... Ko je bilo žalne seje konec, sta na zaslonu nad odrom Kulturnega doma še žarela portret Sergeja Verča in njegov nasmeh; pod njim je stal šop živordečih rož. V dvorani je manjkal le cigaretni dim, s katerim je Sergej Verč pre- pojil svoje življenje … IG Štirje prevodi, dve kulturi Projekt jezik-lingua poglablja povezovanje s knjigami Jernej Šček, Jurij Paljk in Ksenija Majovski (foto IG) Marino Vocci, Patrizia Vascotto, Evelina Umek, Marko Sosič in Dušan Jelinčič Boris Kobal, v ozadju portret Sergeja Verča (foto Damj@n) Beneška / Aktualno7. maja 201512 Še o izkrivljeni razlagi slovenščine v Benečiji Nediško? Gre za politično manipulacijo ežka politična manipulacija”. Te tri besede predsednika Sveta slovenskih organizacij Draga Štoke so zadostovale, da so vrnili pošiljatelju poskus – ki sloni v celoti na politični in nič na znanstveni osnovi - desnosredinske večine občine Podbonesec, da bi krajevno narečje spremenili – preimenovali v “fantomatski” avtohtoni jezik, imenovan “nediški”, in ga vsilili vsej Nediški dolini. Nič novega pod soncem. Že desetletja, vsaj od tistega 30. marca 1946, ko se je neki občinski tajnik iz doline s svojo izjavo osmešil, ko je dejal, “da, se tu uporablja slovanski jezik, ki pa je le narečje italijanskega jezika”, kroži teorija, na osnovi katere narečja, ki jih govorijo v Nediški in Terski dolini ter Reziji, niso slovenskega izvora, temveč skrivnostni “arhaični idiomi slovanskega izvora”. Vse to z namenom da bi zanikali skupno vez s slovensko jezikovno in kulturno skupnostjo, kjub temu da se v obmejnih krajih Slovenije “T govorijo ista narečja.Medtem ko ljudje govorijo osvojem jeziku, pravijo: “Guormo po slov (i) ensko” in ne “po našin” ali “po nediško”. V zvezi s temi igricami je treba celo Benitu Mussoliniju priznati večjo intelektualno poštenost, ko je pred sto leti, in sicer leta 1915, napisal: “Postojanka v Špetru ob Nadiži. Prva od sedmih občin, kjer govorijo slovensko narečje”. Tisto slovensko, ki ga je, ko je prišel na oblast, zatiral na vse načine in ga prepovedal celo v cerkvah (1933). Skupni imenovalec vseh teh čudnih teorij o neslovenskem izvoru narečij, češ da ne izhajajo iz znanstveno utemeljene jezikovne skupnosti, ampak iz nekakšnih “pomagaj si sam”, izumljenih morda v celo čisto drugačnih okoljih. To je tako, kot da bi šli k mesarju za operacijo slepiča ali k brusaču, da bi se naučili igrati klavir, ali pa k smetarju, ko bi želeli opraviti neko sociološko raziskavo. Toda zagovorniki “avtohtonih jezikov” Benečije in Rezije ne morejo ukrepati drugače, glede na to, da so se strokovnjaki tega področja, tj. jezikoslovci sami, o tej zadevi že jasno izrekli. Člani Italijanskega slavističnega društva (gre za Prireditev ob 150 let starem vodnjaku Najstarejši “p'č” v vasi MIREN 'či” ali knjižno vod- njaki so obvezni členi vsake vasi; nekoč so namreč omogočali samooskrbo z vodo. Zato so bili dragoceni. Da- nes je skoraj v vsako slovensko vas speljan vodovod in “p'čem” se je pomembnost bistveno zmanjšala. Mirenci znajo ceniti dobro pitno vodo, ki še danes lah- ko priteče iz tega vodnjaka. Ob 150-letnici so pred vodnjakom pripravili kulturno prireditev in krajše druženje vaščanov. Ob tako imenitnem jubileju ne moremo mimo nekaterih zgodo- vinskih podatkov, o čemer pripo- veduje besedilo v nadaljevanju. Sredi Mirna stoji “p'č”, na kate- rem je izklesana častitljiva letnica 1865. Nahaja se nasproti župnij- ske cerkve svetega Jurija, obdajajo pa ga spomeniško zaščitene hiše s hišnimi številkami Miren 105– 111. V evidenčnem listu spomenika piše: “Ambient okrog vodnjaka predstavlja prostorsko kvaliteto zaradi ohranjanja avtentičnih “P stavbnih mas in strešin, ki ustvar-jajo vizualno harmonično okoljeokrog središča – to je vodnjaka”. V nadaljevanju je predlagano, da se ta dediščina varuje oziroma ob- navlja tako, da ne ogroža vidne učinkovitosti prostora. “P'č” je bil po znanih podatkih prvič obnovljen po 1. svetovni vojni. Za kasnejše obdobje nima- mo podatkov, pač pa je na razpo- lago predlog za obnovo vodnjaka, ki ga je leta 1995 predstavil do- mačin Marko Vuk, umetnostni zgodovinar in višji kustos v Go- riškem muzeju. Vodnjak je opisal takole: “Do vodnjaka s kamnitim obodom iz rezanega kamna z glo- bokimi fugami vodita s prednje strani dve kamniti klasično profi- lirani stopnici. Okrog in okrog so postavljeni kamniti šesterokotni stebri, iz katerih izhajajo litoželez- ni stebriči. Nanje je prislonjena edinstvena šotorasto oblikovana paviljonska pločevinasta streha. Na skrajni zgornji točki je na- meščen premakljiv drog s pločevi- nasto zastavico, ki nam kaže smer vetra. Obod oziroma “šapa” vod- njaka se na vrhu zaključuje z dve- ma kovinskima lokoma za vrete- no /... / Vseh šest litoželeznih ste- brov je na zgornji strani poveza- nih z ločno potekajočo kovano mrežo”. Ves ta podrobni opis je bil napi- san zato, da bi vodnjak strokovno obnovili, saj ga je načel zob časa. Občina Miren - Kostanjevica, KS Miren in Zavod za varovanje na- ravne in kulturne dediščine so vodnjak v naslednjih letih ustrez- no prenovili. V nedeljo, 26. aprila 2015, je pred tem “p'čem” potekal kulturni program, ki so ga pripravili v Kul- turnem društvu Stanko Vuk Miren - Orehovlje. Nastopili so pevski zbor Chorus 97, učenci OŠ Miren in Župnij- ski pevski zbor Miren. Slav- nostna govornika sta bila dva: župan Mavricij Humar in Peter Budin. Župan je spregovoril o pomembnosti vodnjaka za samooskrbo z vodo. Peter Budin je predsta- vil strokovno mnenje, ki ga je leta 1995 sestavil Marko Vuk. KS Miren je ob okrogli obletnici izdelala magnetek, na katerem je fotografija tega najstarejšega vodnjaka. Foto- grafiral je Tomaž Povodnik. Dogodek se je nadaljeval z druženjem vaščanov ob vod- njaku. Marsikdo od starejših je pripomnil, da se še dobro spo- minja tistih dni, ko so s “šelami” (vrči) hodili po vodo. Marsikdaj je bilo prav zabavno: tu so ženske poklepetale, zvečer se zbirali fan- tje in možje, čez dan dekleta skri- voma pogledovala za fanti... Ah, kje so tisti časi! Še danes pa se ob vodnjaku srečujejo osnovnošolci, ko čakajo na verouk ali mašo. Druženje se nadaljuje, le da na drugačen način, kot je bilo nekoč. Življenje se spreminja, “p'č” osta- ja na svojem mestu in nemo opa- zuje drsenje časa. Sonja Cijan MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (95) Mariza Perat Cerkev Marije Vnebovzete na Repentabru Naj tu omenim še kongres slovenskih Mari- jinih družb s Tržaškega in Goriškega, ki je na Repentabru potekal 23. maja 1954. Ob tisti pri- ložnosti so se tu zbrale družbenice iz Barkovelj, Rojana, iz ulice Risorta v Trstu, od Sv. Ivana ter družbenice iz Gorice. Vseh udeleženk je bilo preko 350. Kongres na Repentabru je bil prvi tovrstni kongres, ki so ga Marijine družbe iz goriške in tržaške škofije priredile po vojni, medtem ko so pred drugo svetovno vojno taki kongresi bili ne- kaj navadnega, saj so bili v Logu pri Vipavi, na Vitovljah, na Sveti Gori in drugje. Svetišče na Repentabru je bilo še posebno pri srcu tudi tržaško-koprskemu škofu dr. Alojziju Fogarju (1882-1971), ki je zelo rad prihajal v ta tihi in mirni kraj. V dobi fašizma je bil na Repentabru za župnika g. Emil Wester (1878-1946). Ro- jen je bil v Budjevicah na Moravskem, študiral pa je v Ljubljani in v Mariboru, kjer je bil leta 1900 posvečen v duhovni- ka. Leta 1921 je bil imenovan za župnika na Repentabru in je tu ostal do smrti. G. Wester je bil skromen, požrtvovalen duhovnik, zaveden Slovenec, pri vseh ze- lo priljubljen in spoštovan. Po njegovi za- slugi sta se tudi pod fašizmom v cerkvi ohranili slovenska beseda in slovenska pesem. Bil je dosleden in premočrten. Ko so od njega zahtevali, naj slovenske otroke poučuje verouk v italijanskem jeziku, te- ga ni hotel sprejeti in se je poučevanju raje odpo- vedal. Mnogo je ljudem pomagal tudi med drugo svetovno vojno, ko je prav s svojo doslednostjo in razumnostjo, pa tudi s svojim znanjem nemščine, dvakrat preprečil, da bi nemška vojska požgala vasi. Danes na pročelju župnijskega doma na Ta- bru stoji njegov doprsni kip. Izdelal ga je ki- par in slikar Evgen Guštin, domačin iz Rep- na v zahvalo za nesebično delo, ki ga je požrtvovalni duhovnik in rodoljub opravil med tamkajšnjim prebivalstvom. Naj še omenim, da so na pročelju omenjenega Doma ob stoletnici začetka prve svetovne vojne posta- vili spominsko ploščo, saj je v tej vojni padlo 33 mož in fantov, do- ma z Repentabra. Po drugi svetovni vojni so se raz- mere spremenile, spremenile so se tudi meje. Tudi repentabrska žup- nija je bila razdeljena, saj so vasi Voglje, Vrhovlje in Dol pripadle ta- kratni Jugoslaviji. Razdeljena je bi- la tudi občina, saj je izgubila vse omenjene vasi, pridobila pa je Fer- netiče. Na Repentabru je v tem času žup- nikoval g. Avgust Žele (1914-1984). Gospod Žele je temeljito prenovil notranjost cerkve in dal postaviti tudi nove orgle. G. Želeta je leta 1976 nasledil gospod Anton Bedenčič, nadžupnik in sedanji škofijski vi- kar za Slovence v Trstu. Pod njegovim vodstvom so bili v le- tih 1983-1991 popol- noma obnovljeni župnišče, cerkev, srenjska hiša in dvo- rišče. Mnogo tega težaškega dela so pro- stovoljno opravili do- mačini sami. Leta 2012, ob 50-let- nici posvetitve obno- vljene cerkve na Ta- bru, je repentabrska župnija postala nadžupnija. Istega le- ta je tržaški škof Giampaolo Crepaldi 15. avgusta izdal dekret, s katerim je repen- tabrska cerkev postala svetišče z uradnim na- zivom “Škofijsko svetišče Blažene Device Marije Vnebovzete”. / dalje Škof Alojzij Fogar Doprsni kip župnika Emila Westra univerzitetne profesorje vseh slovanskih jezikov in z njimi povezanih predmetov) so že večkrat soglasno dokazali slovenski izvor narečij, ki jih govorijo v obmejnem pasu v Videmski pokrajini s Slovenijo. Prilagamo dokument, ki so ga odobrili 21. septembra 2006: Zbor Italijanskega slavističnega društva, zbran v Vidmu na 4. Italijaskem slavističnem kongresu, čuti kot svojo dolžnost, da se izrazi v zvezi z izvorom in pripadnostjo slovenskih narečij, ki jih govorijo v obmejnem pasu v Videmski pokrajini. Izkrivljena definicija teh narečij (kot po “našin”, “nediški” …) in ljudi, ki jih govorijo (kot “slovansko govoreči”, “avtohtono prebivalstvo slovanskega porekla” itd.), želi načrtno zanikati pripadnost teh narečij in teh ljudi slovenski jezikovni in kulturni skupnosti. V zvezi s tem ponavljamo, kar je Italijansko slavistično društvo že potrdilo leta 1989 v dokumentu, v katerem so bile podčrtane predvsem naslednje točke: - Slovenci v Videmski pokrajini (na območju Nediške doline, Rezije in Terske doline govorijo tri različna narečja. Ta, skupaj z narečji, ki jih govorijo v Goriški in Tržaški pokrajini, spadajo v skupino narečij, ki jih označujemo za primorska. Pripadnost teh narečij slovenskemu jeziku je dokazana na osnovi cele vrste znanstevnih in uveljavljenih študij, ki so rodili sad z izvirnim raziskovanjem jezikoslovcev ter italijanskih in tujih slavistov. Skromno razširjenost slovenskega knjižnega jezika v preteklosti in “arhaičnost” slovenskih narečij, ki jih uporabljajo v zgoraj omenjenih krajih videmske pokrajine je treba pripisati predvsem zgodovinskim in političnoupravnim okoliščinam, ki so bile odločilne za današnjo jezikovno stanje, in ne domnevnim in znanstveno netočnim pogledom na nepripadnost teh narečij slovenskemu jeziku. - Značilnost slovenskih narečij v Videmski pokrajini in njihov posebni zgodovinski razvoj ne moreta biti sedaj razlog za neko izumetničeno razlikovanje teh govoric od ostalega dela slovenskega jezika ali povod za diferencirano izvajanje zaščitnega zakona (482/99 in 38/01). V zadnjih desetletjih se je s pomočjo slovenskih kulturnih društev in dvojezične šole v Špetru okrepila navezanost na lokalne različice narečij in na njihovo uporabo tudi v pisni obliki. Istočasno pa se je znatno povečalo zanimanje za osnovni slovenski jezik in njegov študij. Bolj jasno kot tako... Toda, kakšne bodo dejansko posledice dokumenta, ki ga je odobrila občinska večina v Podbonescu? Nobene, ki bi lahko konkretno spremenile zakone in druge dispozicije v zvezi z zaščito slovenske manjšine v Videmski pokrajini. Lahko pa bi oškodile administracijo pri porazdeljevanju prispevkov, namenjenih kulturnemu delovanju, ki naj bi ovrednotilo slovensko kulturo, jezik in narečja. To se pravi narediti luknjo v vodi! RD Slovenija 7. maja 2015 13 Sloveniji še poteka zaznamovan- je dogodkov v polpretekli zgodo- vini našega naroda, ki nas, očit- no, na zelo boleče, celo travmatične načine, zaznamujejo in opredeljujejo. Bilo je veliko srečanj in drugačnih do- godkov, namenjenih prvemu maju, mednarodnemu prazniku delavcev in dela, področju, kjer so pomanjkljivosti v zakonodaji in praksi največje, delavci pa zato praviloma brez zaščite in mar- sikje celo ustrahovani. Pričakovali bi lah- ko, denimo, da nacionalna TV dogajan- ju in vzdušju nameni skrb in pozornost, toda prvi prispevek v televizijskem dnev- niku zvečer pred praznikom je uperila zoper Janeza Janšo. Bolj realno so se odz- vali v časniku Delo, kjer je v uvodniku, objavljenem na prvi strani, Mario Belo- vič zapisal tudi: “Država, pa ne samo pri nas, se je z vsemi “protikriznimi” vlada- mi in preostalimi političnimi struktura- mi pokazala za nezmožno zaščititi dol- goročne interese svojih državljanov. Vse bolj postaja servis finančnih struktur moči, politiki pa njihovi piarovci. Ceno za to je v paketu z nekaterimi nujnimi varčevalnimi ukrepi prevalila na lastne ljudi, ki naj bi jim služila”. Osrednji spodbujevalec in organizator slovesnosti in najrazličnejših prireditev, ki potekajo v Sloveniji, ter naj bi z njimi zaznamovali 70. obletnico konca druge svetovne vojne oziroma po uradnih ra- zlagah zlasti 70. obletnico osvoboditve, je Zveza združenj borcev za vrednote na- rodnoosvobodilnega boja. Samo v me- secu maju pripravljajo skupaj kar 63 večjih proslav, srečanj, nastopov in dru- gačnih prireditev po vsej državi. V Aj- dovščini so 2. maja z veliko slovesnostjo in številnimi vzporednimi prireditvami zaznamovali, tako so sporočili tudi v časniku Delo, in sicer z naslovom na prvi strani, 70. obletnico ustanovitve prve slovenske narodne vlade. Zaradi zgodovine in poročevalske korektnosti in odgovornosti pa je vendarle treba opozoriti, da ta vlada ni bila prva slo- venska narodna vlada. Prva slovenska narodna vlada je bi- la namreč ustano- vljena že 31. okto- bra leta 1918, njen predsednik pa je po- stal Josip Pogačnik. Vlada, ki jo je 5. ma- ja leta 1945 v Aj- dovščini sestavil in predstavil Boris Ki- drič, pa je bila prva slovenska narodna vlada, ustanovljena po drugi svetovni vojni. Slovesnost v Ajdovščini je dobila širši pomen, ker sta se je udeležila in na njej s svojimi posegi sodelovala tudi premier Miro Cerar ter pisatelj in akademik Saša Vuga. Tudi ob prazniku Ljubljane bo 9. maja ob 13. uri na Trgu republike slovenskega glavnega mesta govoril nekdanji pred- sednik Republike Slovenije Milan Kučan. Kot dogodek, namenjen svobodi in miru, je najavljena slovesnost na Pol- jani v občini Prevalje ob 70. obletnici zadnjih bojev druge svetovne vojne na slovenskih tleh. Slavnostni govornik bo Janez Stanovnik, častni predsednik or- ganizacije borcev narodnoosvobodilne- ga boja. Drugi del slovenskega ideološkega in po- litičnega tabora, pogojno in z vsemi pridržki rečeno, desnega tabora, bo 70. obletnico konca druge svetovne vojne, z vseh njenih vidikov, v Sloveniji in mednarodnem okviru, obravnaval na znanstvenem posvetu, ki ga pripravljajo Študijski center za narodno spravo ter ci- vilno družbene organizacije Nova slo- venska zaveza, Društvo katoliških izo- bražencev in Zbor za republiko. Posvet bo v četrtek, 28. maja, v prostorih Držav- nega sveta Republike Slovenije. O razmerjih in stališčih do revolucije, protirevolucije, medvojnih in povojnih pobojev ter posledično do razmer v se- danji Sloveniji so politične stranke, ci- vilnodružbene organizacije in nekateri politiki objavili svoja stališča ali dali iz- jave. O omenjenih temah so izšle in se še objavljajo knjige. Najbrž je manj vzne- mirljivo to, da je na proslavah videti ve- liko več zastav in simbolov, denimo rdečih zvezd, jugoslovanskih zastav in tudi podob Tita, kot pa ustavno in za- konsko predpisanih obeležij nove države Slovenije, kot pa vzbuja proteste in za- skrbljenost dejstvo, da se še vedno pri- krivata resnica in odgovornost za zločine, ki so se dogajali med vojno in po njej. Zgodovinar dr. Jože Dežman v svoji novi knjigi z naslovom Nismo še dosegli dna Hude jame zatrjuje, da se je v Sloveniji že takoj po vojni začelo stalinistično obdobje. To je, tako pravi, v najbolj grobih oblikah trajalo kakih deset let po drugi svetovni vojni. Pou- darja: “Ali je osvoboditev, kot pravi se- kretar borčevske organizacije Mitja Kla- vora, če pobiješ v dveh mesecih en od- stotek prebivalstva Slovenije, uvedeš enopartijsko diktaturo, organiziraš poli- cijsko državo, če sistematično, množično in do razpada režima kratiš temeljne človekove pravice. Upoštevajmo tudi, da je iz Slove- nije pobegnilo oziroma je bilo iz- gnanih več kot sto tisoč njenih prebivalcev. Z nasiljem pač ni bilo mogoče vzpostaviti miru, blaginje, in ne sožitja”. Ena izmed voditeljic TV dnevnika, precej gledane informativne odda- je nacionalne televizije, je v praz- nični oddaji o pomirjenju in na- rodni spravi dejala, da je bila bese- da sprava največkrat uporabljena v vsem času samostojne države Slovenije. Toda od sprave še nikoli nismo bili bolj oddaljeni, kot je Slovenija sedaj. V nekaterih okol- jih govorijo celo o vzdušju in raz- merah, ki bi lahko privedle do državljanske vojne ali celo revolucije. K zaostritvi odnosov najbolj ščuvajo po- slanci stranke Združena levica. V sedan- jem vzdušju pri pojasnjevanju in razlagi polpretekle zgodovine, kot že poudarje- no, večina protagonistov v zadregi ali iz sramu molči oziroma se na razne načine spreneveda. Kljub temu pa zlasti naj- večje grobišče Huda jama pri Laškem čedalje bolj odmeva in čedalje več je zah- tev za nadaljevanje in konec raziskav ter seveda uradno počastitev še zmeraj neu- gotovljenega, vsekakor pa visokega šte- vila žrtev v njej. Medtem pa ne pojenjajo domneve o tem, ali je veliko prikrito gro- bišče z velikim številom žrtev povojnih pobojev morda primerljivo ali pa celo še večje kot pa v Hudi jami tudi v opuščenem rudniku premoga Bohemia v Pečovniku na obrobju Celja. Očitno zaradi preusmerjanja pozornosti od aktualnih vprašanj družbe in države in potreb dnevne politike vlade oziroma sedanjih oblastnikov se v državi nadal- juje kampanja zoper Janeza Janšo, ki je z odločbo Ustavnega sodišča o razvelja- vitvi sodbe v zadevi Patria in vrnitvi pri- mera na prvo stopnjo odločanja ponov- no pridobil del ugleda in nemara tudi nekdanje karizme. Zato ne preseneča, da je v prvomajski prilogi časnika Delo zna- ni časnikar in komentator, po izobrazbi družboslovec, znan po svojem značil- nem izključevalnem in ironičnem slo- gu, popolnoma razvrednotil Ustavno so- dišče. Po njegovem to “kar tako odloča o čemerkoli, kar se ga niti ne tiče”. Pa se vprašuje: “Ali smo že v čudnih razmerah. Prevrata”? Seveda ni napisal niti besede o kakšni sodnici ali sodniku, tožilcu ali celo vrhovih slovenskega sodstva, ki so sodelovali v zadevi Patria. V isti prilogi časnika je dr. Primož Gorkič, sicer sode- lavec na vrhovnem državnem tožilstvu, v zvezi z odločitvijo Ustavnega sodišča o zadevi Patria tudi zapisal, “da je pod- cenjevanje vrha slovenskih pravnikov zadnje, kar bi si dovolil”. Od obravnavanih dogodkov seveda ni manj pomembna 25. obletnica delovan- ja Karitas, velike, vsestranske in zelo uspešne dobrodelne organizacije kato- liškega navdiha in usmeritve. “Za seboj imamo več kot 450 župnikov, ker ima- mo toliko župnijskih Karitas. Smo lju- beči obraz Cerkve, glas ubogih v naši družbi, zato moramo biti v službi člove- kovega dostojanstva. Ne glede na to, ali je vlada leva ali desna”, je v dolgem po- govoru za slovenski katoliški tednik Družina dejal Imre Jerebic, generalni taj- nik Slovenske karitas. Karitas je bila usta- novljena 1. maja leta 1990, obletnico so njeni sodelavci, med njimi je skoraj 10.000 prostovoljcev, počastili 3. maja z romanjem na Brezje. “Tam smo se zah- valili Mariji. Ona je z nami. Brez Marije Karitas v Sloveniji ni”, je zagotovil Imre Jerebic. Marijan Drobež V Ob prazniku dela Živel 1. maj! raznik dela je v Sloveniji poseben, ker ga obeležujejo dva dni. Poleg 1. maja je dela prost dan tudi 2. maj. Delo se, ob tej priložnosti, tako kot v drugih državah, obeležuje kot vrednota in civilizacijski dosežek, ki se je oblikoval v bojih za delav- ske pravice. Jasno, 1. maj je med- narodno vezan na dogodek iz leta 1867, ko je 12 tisoč delavcev iz Chicaga manifestiralo v podporo osemurnemu delavniku. V na- slednjih desetletjih se je nato prav 1. maj uveljavil kot dan, ki je na- menjen pravicam delavcev. Slo- venija je tako kot ves vzhodni blok temu datumu ves povojni čas posvečala prav posebno po- zornost: od tod tudi posebnost dveh dela prostih dni, ki se je še danes ohranila. “Zagovorniki” delavskih pravic Da, v Sloveniji ima 1. maj (dekla- rativno) še vedno močan simbo- lični naboj. Njegov pomen pa se pogosto izvotli zaradi ideološkega pristopa, ki je (žal) tudi še vedno močno prisoten in ki pogosto za- senči realne probleme. S tem mi- slim seveda v prvi vrsti na računi- ce politike, pa tudi na večkrat po- pulistične prijeme sindikatov, ki dajejo vtis, da jih bolj kot vsebina praznika zanimata populistična retorika in nabiranje političnih točk. Tukaj lahko najdemo tudi cel kup protislovij, ki kažejo na dvoličnost boja za delavske pravi- ce. Začnimo prav z enim od teh protislovij, ki emblematično pri- kazuje “modus operandi” dela slovenske politike, v prvi vrsti ti- stega, ki se na delavske pravice in P boj za njihovo pridobitev najboljsklicuje. Slovenska prestolnicaLjubljana praznuje praznik dela s shodom na Rožniku, griču v za- hodnem delu Ljubljane. Sceno- grafija je seveda prazniku dela pri- merna: pihalni orkestri, recitacije, prevladujoča rdeča barva z estet- skim dodatkom nageljna, ki naj bi ga nosili udeleženci. In potem je tukaj seveda še slavnostni go- vornik, ki je v Ljubljani župan Zo- ran Janković. In evo nas pri pro- tislovju: kako lahko delavcem o delavskih pravicah na mednarod- ni dan dela predava Zoran Janko- vić? Kot bi spustili lisico v ko- košnjak. Lahko bi sicer rekli, da mu ta vlo- ga pripada zaradi institucionalne funkcije župana. A to ne bi bilo intelektualno pošteno: Janković simbolizira to, kar je v splošnem imaginariju delavcev antiteza skrbi za delavske pravice. Dokler je bil na čelu Mercatorja, je bil prvi slovenski “kapitalist”: če bi ga prej ne odstavili, bi najbrž tudi on, kot številni drugi menedžerji, poskusil izvesti menedžerski prevzem (po družinskem podjet- ju KLM). Med drugim je bil v začetku tega tisočletja med tisti- mi, ki so najbolj zavzeto zagovar- jali nedeljsko delo v živilski indu- striji in takrat grozil, da bo moral Mercator brez nedeljskega dela odpustiti 500 ljudi. Pa ne gre sa- mo za Mercator, poglejmo na ne- koliko aktualnejše zadeve: vzemi- mo za primer gradnjo športnega centra Stožice. Gre za projekt, ki je nastal v javno-zasebnem par- tnerstvu in ki si ga je Janković za- mislil kot spomenik svojemu ob- dobju županovanja. Javni partner je bila ljubljanska mestna občina, zasebni pa Grep, malodane dvor- no podjetje ljubljanskega župana. Projekt Stožice je bil zaradi stiske s časom, da se gradnja sklene pra- vočasno, grajen ob vseh vremen- skih razmerah, v vseh letnih časih, pa tudi, po potrebi, ob nočnih izmenah. Pravice delav- cev so bile takrat “postranska stvar”. Pa ne samo to: številni po- dizvajalci in dobavitelji so ostali brez plačila, ker je bila finančna konstrukcija celotnega načrta nevzdržna (eden od dobaviteljev si je zaradi tega celo vzel življen- je). Bistroumni nesmisli Da bo mera polna... Janković se kot zagovornik dela in delavskih pravic ni legitimiral samo skozi govore ob 1. maju. Tako so ga pred volitvami, ko je leta 2011 kandidiral za predsednika vlade, legitimirali tudi njegovi podpor- niki. Kučan je takrat dejal celo, da je Janković kapitalist, ki je poka- zal socialno ozaveščenost: kot bi šlo za Mahatmo Gandija. Ta izja- va je bila seveda ne samo hudo zavajajoča in populistična, pri- služila bi si lahko nagado za ci- nični bistroumni nesmisel leta. To so protislovja slovenskega praznika dela. Janković je retori- ko 1. maja in delavskih pravic (ta- ko kot retoriko partizanstva in OF) zajahal samo zato, ker je po- litično zmagovalni konj. Gre skratka za prazno besedičenje. Gre za puhlice in gre za izvotlitev simboličnega pomena 1. maja. A na tem je Janković gradil svojo politično kariero in s to retoriko ga je legitimirala tudi politična struja, ki ji je pripadal. Kje je pri tem prava skrb za delavce, je se- veda povsem drugo vprašanje. Vprašanje, ki nima odgovora. Vrtičkarski socialni partnerji Poglejmo še na en vidik “aktual- nosti” 1. maja. V Sloveniji je ta trenutek 115 tisoč brezposelnih, v deležu je to približno 13 odstot- kov. Slovenija je s tega vidika nek- je v povprečju EU, a zavedati se moramo, da je to povprečje zelo visoko (predvsem zaradi kriznih razmer, ki se vlečejo od leta 2008). Tukaj se postavi vprašanje zastopanja delavcev: res je, da sin- dikaliste, kakršna sta Branimir Štrukelj ali Dušan Semolič, pogo- sto vidimo in poslušamo po me- dijih. A kaj, ko se tudi sindikati zavzemajo samo za svoje vrtičke in svoje parcialne interese. Dovolj je, da ugotovimo, kako šibka je bi- la mobilizacija, ko so na cesto le- teli tisoči zaposlenih v velikih podjetjih, ki so šla v stečaj. Pri- morje, SCT in celoten gradbeni sektor, pa tudi številna druga podjetja, žrtve menedžerskih prevzemov, so malodane iz dneva v dan metali na cesto več tisoč za- Ob 70. obletnici osvoboditve izpod nacifašizma Na slovesnostih molk o medvojnih in povojnih dogodkih poslenih. Kako glasni so bili ta- krat protesti? Pa še besedo ali dve o vladni po- litiki glede dela: pravzaprav je o tem težko kaj reči, ker je ta politi- ka zelo pomanjkljiva, čeprav bi bila krvavo potrebna. Res je, da je brezposelnost v lanskem letu pa- dla. Padec pa ni bil posledica pre- mišljenih vladnih politik, temveč predvsem strukturnega izboljšan- ja pogojev. Sistematičnega premi- sleka, kako oblikovati prijazno delovno okolje za slovenske de- lavce, še ni bilo. Premier Miro Ce- rar je popuščal Erjavcu pri pokoj- ninah, popuščal je tudi sindika- tom pri njihovih zahtevah, jasne strategije za vse zaposlene v jav- nem in zasebnem sektorju pa še ni izdelal. Rešitev ni niti v nedav- ni strategiji “nacionalnega refor- mnega programa”, dokumentu, ki opredeljuje vladni program za obdobje dveh let in ga mora vla- da poslati v Bruselj. Glede po- manjkanja aktivnega pristopa do vprašanja dela je slovensko vlado opozoril tudi Angel Gurria, gene- ralni sekretar OECD (organizacija 30 najbolj razvitih držav na sve- tu). Pojasnil je, da Ljubljana na- menja aktivnim politikam zapo- slovanja samo 0,3 odstotka BDP, kar znaša približno polovico zne- ska, ki jih za te politike namenjajo članice OECD. Kaj z mladimi? Med ugotovitvami Gurrie gre še podčrtati podatek, da je brezpo- selnost lani v Sloveniji sicer na splošno upadla, število mladih brez dela pa je naraslo. In s tem se postavlja še eno bistveno vprašanje: kako se vlada sooča z brezposelnostjo mladih? Spet no- benega odgovora. Vladnih spod- bud k zaposlovanju v obliki davčne razbremenitve novih za- poslitev ta trenutek ni zaznati, pa jih za zdaj tudi ni na vladnem sez- namu. Gre za ukrep, ki bi sicer kratkoročno res morda v državno blagajno prinesel manjše zneske, a bi hkrati delodajalcem olajšal pot zaposlovanja, hkrati pa bi se število brezposelnih zmanjšalo. Pomanjkljivosti je v tem sektorju nazadnje občutiti tudi na po- dročju samozaposlovanja. Samo- stojni podjetniki so med mlajšimi vse pogostejši pojav. Ob poman- jkanju zaposlitev za določen in nedoločen čas je to ena od pogo- stejših oblik dela, h kateri se zate- kajo mladi. Statistični urad je na- zadnje v Sloveniji naštel 95 tisoč samozaposlenih, od tega je 70 ti- soč samostojnih podjetnikov. Žal je tudi v tem sektorju občutiti po- manjkanje vsakršne vladne stra- tegije. Če sile razmer mlajše silijo v tako delovno razmerje, bi mo- rala vlada poskrbeti, da bi to bilo vsaj čim bolj ugodno. Žal tega ni. No ja, prvi maj pa še vedno vsee- no praznujemo. Andrej Černic Predsednik vlade Miro Cerar v Ajdovščini Zoran Janković med gradnjo stadiona Stožice Goriška / Aktualno7. maja 201514 ruštvo Mladinski dom, ki go- riškim šolarjem nudi prevoz od šole, kosilo, spremstvo pri do- mačih nalogah, psihopedagoško sve- tovanje itd., bo imelo od 18. do 22. maja dneve odprtih vrat. Učenci 4. in 5. razredov osnovne šole ter dijaki sred- nje šole bodo lahko brezplačno obiskovali pošolski pouk v popoldanskih urah, da spoz- najo življenje v Mladinskem domu. Po dome- ni je možen tudi samo enkraten obisk. Kdor se vpiše za sezono 2015/16, lahko brezplačno obiskuje pouk do konca leta. Priprava na maturo za tretješolce bo potekala v dveh delih: od 4. do 29. maja bo od 17. do 18.15 vsak dan na vrsti eden izmed glavnih predmetov (slo- venščina, angleščina, italijanščina, matematika, nemščina). Posebna pozornost bo posvečena pripravi na test INVALSI. Drugi del bo potekal od 3. do 9. junija med 15. in 18. uro z dvema enotama dnevno. Po želji je možno naknad- no individualno spremstvo. Vpisnina na prvi del znaša 25 evrov za vsak predmet, na drugi pa 50 evrov. Za gojence je seveda priprava na maturo brezplačna! Več informacij dobite na tel. št. 0481 280857 ali 366 6861441. D Literarno-glasbeni večer Shakespeare v besedi in glasbi MIREN elikega pisca 16. in začet- ka 17. stoletja, Williama Shakespeara, smo navaje- ni slišati in gledati v njegovih dramskih stvaritvah. Morda nam je manj blizu to, da je pisal tudi pesmi. Znanih je na primer kakih 150 sonetov. Večer, ki ga je na Mirenskem Gra- du organiziralo Kulturno društvo Stanko Vuk Miren - Orehovlje v sodelovanju s triom Tres Aves in pesnikom Marjanom Strojanom, je bil prav poseben. In to zato, ker sta se združili baročna glasba in beseda. Marjan Strojan, pesnik, prevajalec in novinar, je bral svoje prevode nekaterih Shakespearo- vih pesmi. Te pesmi niso goli pre- vodi, ampak gre v resnici za pre- pesnjene stihe. To pomeni, da je Strojan smiselno prevedel besede in jih ujel v ustrezen ritem, rimo. Vse to troje združiti ni enostavno. V izbranih besedah mu je uspelo ujeti tudi duha tistega časa. Mar- jan Strojan je prejemnik mnogih nagrad, na primer Sovretovi na- gradi (za prevod staroangleškega epa Beowulf, 1996, in Miltonove- ga bibličnega epa Izgubljeni raj, 2004), Veronikina nagrada (za pe- sniško zbirko Parniki v dežju, 1999), nagrada Prešernovega skla- da (za prevod Canterburyjskih povesti Chaucerja, 2015), viktor za radijsko oddajo Gremo v kino. Po razlagi Marjana Strojana so ta večer predstavljene Shakespearo- ve pesmi imele nalogo vnesti čustva med poslušalce in jih tako pripraviti na nadaljevanje dram- skega dogajanja. Obenem so bile neke vrste oddih za nastopajoče, da so se lahko preoblekli, spreme- nili morebitne skromne kulise. Vedeti je namreč treba, da okrog leta 1600 niso poznali odrskih luči in drugih odrskih učinkov v današnjem smislu. Tudi glasbeni vložki so imeli podoben namen. Pogosto je bila ta glasba poslušal- cem znana in so celo pomagali peti. Na ta večer slišane Shakespearove pesmi so izražale posmeh takrat modernim ljubezenskim pesmim (na primer za vsako ceno pisati V pesem na ime Rozalinda). Obe-nem so vnašale kritiko tedanjedružbe, po drugi strani pa humo- ren pogled na življenje. Že takrat so poznali pesmi “nesmiselnice” - to so pesmi, ki nimajo nobenega smisla in so same sebi namen. Pesnik Marjan Strojan pa ni ostal le pri prevodih pesmi. Prebral nam je zajeten šopek variacij na Shakespearove pesmi. To pome- ni, da je začetnih nekaj verzov res Shakespearovih, nadaljevanje je pa njegovo, avtorsko. In poslušal- ci smo zelo uživali prav ob teh pe- smih. Iz publike so se slišali ko- mentarji, da so te pesmi še lepše. Seveda, saj se nanašajo na da- našnji - nam domači svet in so za- to dobro razumljene. Ta večer ni bil namenjen le bran- ju pesmi - takšnih in drugačnih. Poslušalci smo se navduševali nad renesančno in baročno gla- sbo - to je glasbo iz tistega časa, kot so Shakespearove pesmi. V dvorani Gnidovčevega doma na Mirenskem Gradu smo imeli pri- ložnost videti in slišati dokaj ne- navadno glasbilo, čembalo, ime- nitno na pogled s prefinjenim zvokom. Trio Tres aves - po slo- vensko Tri ptičice -, ki ga sestavlja- jo študentke zadnjega letnika ma- gistrskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je izvajal gla- sbo na besedila Shakespearovih pesmi, ki jih je pisatelj prebral. Domačinka Eva Dolinšek je za uvod na čembalu izvedla virtuoz- no skladbo Kraljevi lov (The Kin- g's hunt) in z njo igrivo povabila poslušalce v duha tistega časa. V tem obdobju je vokalna glasba doživljala preporod, se osvobajala preobloženega večglasja in v ospredje je začela prihajati bese- da, njen pomen, ki je posledično narekoval glasbo. Vse to nam je z odlično baročno interpretacijo nazorno pokazala sopranistka Christina Thaler, ki je skupaj s triom izvedla pet skladb na Sha- kespearovo besedilo. Iz časa baro- ka je tudi tako imenovana ba- ročna flavta, na katero je igrala Kristina Martinc in tako končala s skladbo Angleški slavček, s ka- tero je mojstrsko oponašala ptičje petje. Z glasbeno-literarnim večerom smo se za skoraj dve uri preselili za 400 let nazaj v preteklost. Na- smihali smo se ob zabavni vsebi- ni pesmi in uživali ob prefinjenih zvokih tedanjega časa. Vedeti je treba, da so prav v omenjenem obdobju spet začeli ceniti glas po- sameznika in zvok enega inštru- menta ali dveh sočasno zvenečih glasbil. Priložnost, da slišimo sta- ro glasbo, izvedeno na starih gla- sbilih, se ne ponudi tako pogosto. Tokrat smo v tem biseru uživali na Mirenskem Gradu. Sonja Cijan ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 5. maja, ob 14. uri. ot je že tradicija, je tudi le- tos Prosvetno društvo Štandrež organiziralo večdnevni spomladanski izlet, od 21. do 26. aprila. Tokrat so si ogledali Makedonijo, sicer revno državo, ki pa ima veliko bogastvo v cerkvenih in drugih spomeni- kih, kakor tudi v naravnih lepo- tah. Zgodovina Makedonije je povezana predvsem z odporom proti Turkom in o tem pričajo številni spomeniki. Zanimiva so seveda tudi starejša arheološka odkritja iz rimske dobe. Začasna srbska prestolnica med prvo svetovno vojno, Niš, je bila prva postaja izletnikov, kjer je posebno znamenje, ki so ga Tur- ki sezidali iz lobanj odsekanih glav srbskih rodoljubov in bojev- nikov. Makedonija je v času Aleksandra Velikega doživela največji raz- mah in zavladala nad večjim de- lom Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. V glavnem mestu Skopje je veli- K ko zanimivosti iz turških časov,od mošeje Mustafa Paše dočaršije. Mestno središče je bilo po uničujočem potresu leta 1963 obnovljeno in je pridobilo bolj sodoben videz. Med cerkvami iz- stopa cerkev Sv. Spasa, ki ima bo- gat ikonostas s številnimi bi- bličnimi prizori. V mestu so si ogledali tudi spominsko hišo, posvečeno materi Tereziji iz Kal- kute. Tudi staro mestno središče Ohri- da je zelo slikovito s številnimi cerkvami, med katerimi sta na- jlepši sv. Klimenta in sv. Sofije. Med udeleženci izleta je bila tudi skupina pevcev, ki je v tej cerkvi zapela nekaj Marijinih pesmi, ki so pritegnile pozornost drugih obiskovalcev. Na območju Ohridskega jezera je zanimiv sa- mostan Sv. Nauma. Prijeten in razigran je bil tudi večer v Ohri- du v tipičnem lokalu z glasbo in s folklornim programom, v ka- terega so se vključili tudi mlajši štandreški izletniki. Četrti dan je avtobus peljal po slikoviti pokrajini južne Make- donije s postankom v Bitoli in ogledu ruševin antičnega mesta Herakleje. V notranjosti dežele so se ustavili v Prilepu, ki je znan po gojenju tobaka in ima zani- miv muzej o gojenju te rastline. V muzeju so prikazane najra- zličnejše oblike pip in uglednih osebnosti, ki so jih uporabljali. Poleg tobaka je zelo razvito tudi vinogradništvo in vinski izdelki so kakovostni. K temu so pripo- mogli tudi slovenski enologi. Na vinskem področju Kavadarcev so si izletniki ogledali tipično klet in je niso zapustili ravno žejni. Med naravnimi lepotami slovi kanjon Matka s številnimi jama- mi, srednjeveškimi cerkvami in samostani ter neokrnjeno nara- vo z edinstvenimi rastlinami in živalmi. Tu je tudi cerkev sv. An- dreja, ki je povezana z legendo in junaštvom kraljeviča Marka, narodnega junaka Balkanskega polotoka. Na poti domov je bil na programu še ogled Beograda. Pot je bila sicer dolga, a ne dol- gočasna, saj sta animatorki Vanja in Roberta poskrbeli, da so se so- potniki lepo in prijetno počutili. Svoje so prispevali tudi prijazna vodička Jasna in voznika Marjan in Boštjan. Za organizacijske za- deve je skrbel Božidar Tabaj. DP Na Univerzi v Vidmu Srečanje z Nejcem Gazvodo četrtek, 14. maja 2015, bo ob 17. uri na Univerzi v Vid- mu v ulici Zanon 6. srečan- je z mladim slovenskim pi- sateljem, režiserjem in sce- naristom Nejcem Gazvodo, ki se v svoji literaturi, zaz- namovani z vprašanji la- stnega smisla in obstoja, na prvooseben način ukvarja z vsakdanjo bivanjsko pro- blematiko svojih vrstnikov. Njegova zbirka kratkih zgodb Vevericam nič ne ui- de je bila leta 2004 nomi- nirana za najboljši literarni prvenec, za katerega je leta 2005 prejel nagrado zlata ptica liberalne akademije, leta 2006 pa nagrado za najboljšo zbirko kratke proze, Dnevnikovo fa- bulo. Gazvodov roman Came- ra obscura iz leta 2006 je bil nominiran za nagrado kresnik za najboljši roman. Njegov V drugi roman z naslovom San- jajo tisti, ki preveč spijo je izšel leta 2008, za njim, leta 2009, pa še roman V petek so spo- ročili, da bo v nedeljo konec sveta. Dejaven in uspešen je tu- di na filmskem področju. Za di- plomsko TV dramo Merica sreče iz leta 2008 je prejel Prešernovo nagrado, za scena- rij za kratek film z naslovom Čisto lahko pa Grossmanovo nagrado. Leta 2011 je doživel premiero njegov celovečerni prvenec Izlet, nazadnje pa se je leta 2013 predstavil z lju- bezensko dramo Dvoji- na. Srečanje v sodelovanju s Študentsko založbo prire- jata lektorat in katedra za slovenski jezik Univerze v Vidmu. V uvodnem de- lu bo kratka predstavitev avtorja in njegovih del, besedo bo nato prevzel Gazvoda in povedal ne- kaj več o sebi, svojih de- lih in od kod je črpal nav- dih za ustvarjanje, za tem pa bodo študenti sloven- skega jezika Univerze v Vidmu prebrali nekaj krajših odlomkov iz nje- govih del in prevode, ki so jih pripravili za to priložnost. Sklepni del srečanja pa bo na- menjen vprašanjem publike in študentov. Vabljeni vsi rado- vedni bralci! Eva Srebrnič, lektorica za slovenščino Prosvetno društvo Štandrež Zanimiv izlet po Makedoniji Ponudba Mladinskega doma Gorica Odprta vrata in priprava na maturo Aktualno 7. maja 2015 15 Spomini na minule dni in današnja stvarnost (1) Nekoč je živel prvi maj etošnji prvi maj je bil vse prej kot sončen in povsem enak vsem prvim majem zadnjih petih, šestih let. Ravno zato me je ob prihodu domov prijetno presenetilo sporočilo na telefonski tajnici. Bil je prijatelj iz mladih let, ki mi je veselo in razigrano vpil v slušalko... Živel prvi maj, viva il primo maggio... Potem mi je seveda vse v eni sa- pi, se pravi, preden je pretekel čas na razpolago za registracijo spo- ročila, povedal, da se spominja naših prvomajskih praznovanj izpred nekaj let, takoj nato se je popravil izpred nekaj desetletij, čas namreč hiti, zelo hiti. In me je vprašal, če se spomnim, kako smo se zjutraj srečevali pri Sv. Ja- kobu, v Trstu. Sedaj po toliko le- tih in po toliko selitvah moram napisati “v Trstu”, da vsi razume- jo, tudi “Netržačani”. Srečevali pa smo se on, Marko, Lidija, jaz... Nasmehnila sem se ob poslušan- ju sporočila. Nam, takim, kot smo bili pred nekaj desetletji, za- nosu, upanju, idealom. Z gren- kobo sem se nasmehnila, ker sem se namreč komaj vrnila z obiska pri mami in pri prijateljih v Trstu. In zjutraj me je pot mi- mogrede zanesla še na Trg Uni- ta', kjer se je kot že desetletja prej tudi tokrat končal prvomajski shod. Z možem sva prišla seveda prepozno, saj sva se pripeljala od daleč, tako da so se na trg tedaj že odpravljale zadnje v vrsti sku- pine anarhistov in oporečnikov. Delavcev, če so na sprevodu sploh bili, nisva ujela. In ko sva L prišla na trg, jih tudi tam nisvanašla. Tiste velike, mogočne de-lavske množice izpred toliko de- setletij. Spominjam se, koliko- krat sem se pridružila zaposle- nim tržaške tovarne VM, kjer je delal moj oče. Baje so tam proiz- vajali neke dizelske motorje, se- daj je vse skupaj zaprto. Od nek- daj sem bila ponosna, da sem hči delavca, in od nekdaj sem znala pripovedovati, da moj oče dela v tej veliki tržaški tovarni. Tovarni dizelskih motorjev. Mojega očeta žal ni več že veliko let, tržaško podružnico tovarne VM pa so že zdavnaj zaprli, tako kot veliko drugih tovarn in pod- jetij. In ravno zato je tudi delav- cev - nekoč so šli po tržaških uli- cah kar v modrih in sivih kom- binezonih - na prvomajskem sprevodu vse manj. Spominjam se, da sem bila na očeta-delavca vedno zelo pono- sna, nikoli nisem občutila man- jvrednosti v družbi vrstnikov, ki so izhajali iz bogatih, malo- meščanskih družin. In še sedaj trdno verjamem, da mi je delav- ski svet pustil veliko lepih spo- minov in izkušenj. In da vanj še vedno spadam, tudi ko mi mož v šali govori, kako si robata, nič buržujskega nimaš na sebi. Seve- da ne, ker sem delavska hči. Kljub temu mi je bilo v petek na Trgu Unita' v Trstu nekoliko te- sno pri srcu. Tile obrazi, ki jih vi- devam že desetletja za istimi transparenti, ki z delavskim sve- tom nimajo veliko. Med njimi so predvsem politiki, tisti, ki so morda krivi, da so nekatere to- varne za vedno zaprle vrata, predstavniki raznih organizacij, znanci in prijatelji, ki iščejo tu koga za klepet. Vse leto sem do- ma, mi je povedal prijatelj, ki je bil nekoč poln energije, sedaj pa je zaradi zdravstvenih težav žalo- sten in betežen ter celo absti- nent. Zato gre rad na prvomajsko manifestacijo, nekako kot gredo nekateri k maši, je pojasnil, da poklepeta in se spomni na tiste ideale, ki smo jih imeli vsi. In smo vanje verjeli. Pod palačo prefekture je skupina mladih, ki v titovkah razkazujejo jugoslavansko zastavo s petero- krako. Vsako leto so tu. Nihče iz- med njih ni doživel vojne. Prem- ladi so celo, da bi vedeli, kako se je živelo v Jugoslaviji. Sama sem taka, da hočem naprej, ne ma- ram nostalgije za preteklostjo, še najmanj, ko je sploh ne pozna- mo in jo zato brez vsake kritično- sti idealiziramo. In brez smisla je drezati v rane, netiti sovraštvo. Na sovraštvu ne bomo gradili ničesar, samo rušiti se da, rušen- je pa ne prinaša upanja. Zato ne maram tega razkazovanja in sploh ne maram zastav. Nobe- nih, ker ločujejo. Mladih deklet, ki bi prodajale na- geljčke, kot so jih pred toliko leti, ko sem jih tudi sama kupovala, ni več. Pred kavarno Agli specchi jih prodaja utrujena, starejša go- spa, ki se vsa zgrbljena sklanja nad polno torbo. Na drugem koncu jih prodaja mlad Afričan. Skupaj s knjigami in ogrlicami. Afričani svojo šaro prodajajo itak vsepovsod in na prvomajskem sprevodu jih nihče ne preganja. Meni se zdijo žalostne žrtve glo- balnih interesov, vem, da bi jim bilo veliko bolje doma, ko bi tam našli dostojno delo. Tega pa itak niso in ne bodo našli niti pri nas. Ne vem, kdo jim tiska knjige in od kod denar, da plačujejo tiho- tapce s človeškim blagom. Osem, deset tisoč evrov naj bi jih stala negotova pot, na kateri nanje preži smrt. Sprašujem se, kdo ima od tega korist. Pre- pričana sem, da jo nekdo ima. Morda celo tisti, ki njihovo do- movino, Afriko, izkoriščajo v svoje interese. Tako je kot povsod dandanes. / dalje Suzi Pertot Odlična domača odbojka na vrhovih lestvice Sijajno prvenstvo B2 ligašev, mladinci Olympie deželni prvaki okratni športni kotiček namenjamo moški od- bojki. Konec tedna bosta zadnjič letos stopili na igrišče šesterki Olympie in Sloge Ta- bor, ki sta odigrali sijajno prvenstvo državne B2 lige. Naj- verjetneje bo goriška združena postava kot novinec v ligi zase- dla končno peto mesto, slogaši, ki so v drugoligaški druščini že štiri leta, pa šesto. Roko na srce, izjemen rezultat za našo odboj- ko in za naš šport. B2 liga je ugledno prvenstvo, ki združuje predvsem društva iz Veneta z organizacijsko strukturo na vi- soki ravni. Oboji so bili malodane do kon- ca v igri celo za tretje mesto, ki vodi v play-off za napredovanje, Goričani trenerja Fabrizia Mar- chesinija še pred predzadnjo tekmo prejšnjo soboto, belo- rdeči s Tržaškega s trenerjem in igralcem Gregorjem Je- rončičem pa so izpadli iz tega T boja le nekaj krogov prej. Ize-načen je bil tudi obračun derbi-jev, le da so v prvem krogu v Gorici domači prevladali glad- ko, repenska trdnjava pa je v po- vratnem delu vzdržala po petih neodločenih nizih. Oboji so v splošnem predvajali lepo od- bojko in navduševali številne privržence, ki so polnili stop- nišče na domačih tekmah. Slo- ga Tabor z bolj izkušeno zased- bo z višjo srednjo starostjo, Olympia pa po projektu, v ospredju katerega so zelo mladi odbojkarji, in torej posledično s še večjo perspektivo. In prav mladinci, odraz vseh šti- rih slovenskih društev, ki se na Goriškem ukvarjajo z odbojko (Olympia, Val, Soča in Naš pra- por), so v nedeljo v domači te- lovadnici Mirka Špacapana osvojili, tako kot lani, deželni naslov v prvenstvu Under 19. Ugnali so videmsko Auroro v polfinalu in Pasian di Prato v velikem finalu, v katerem so bi- li kot favoriti - prvi po rednem delu, nepremagani - in brez prve violine Jerneja Terpina, ki si je poškodoval gleženj na zad- njem treningu, pod velikim pri- tiskom. Izgubili so prvi set, tu pa jih je trener Marchesini umi- ril in vzpodbudil, da so pokazali najlepše lice ter zmagali s 3 proti 1. V začetku ju- nija bodo sodelovali še v državnem finalu v kraju Abano Terme pri Padovi, lani so bi- li med italijansko mladinsko smetano odlični šesti. Ob ekipnem dosežku, ki je seveda najpomem- bnejši, so gostitelji pobrali tudi tri pre- stižne individualne nagrade: najboljši igralec finala je bil Matija Corsi, najboljši podajalec Samuel Princi, najboljši libero pa Štefan Čavdek. Nagrajevali so med drugimi predsednik deželne federacije Giorgio Tirel, prvi mož Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin in odbornica za šport pokrajine Gorica Vesna Tomsič. Napetih dvobojev pri nas pa s tem še ni konec. Že v soboto se bosta v polfinalu play-offa moške deželne D lige v edini tekmi v šolski telovadnici na Opčinah pomerila mlajša ekipa Sloge Tabor in ekipa Soča, ki sta bili po rednem delu tretja ozi- roma četrta. HC TAKO PAČ JE! Tako pač je, si po navadi rečemo, ko izvemo za smrt prijatelja, ki nas vedno, kot nas vsaka smrt, najde nepripravljene. Ta preklemani “Tako pač je”! me moti, tudi ob prijateljevi smrti me moti, tudi takrat, ko vem, da nekdo boleha, da se mu približuje zadnja ura, me moti. Duhovnik, s kate- rim se večkrat pogovarjava o zadnjih rečeh, o po- slednjih stvareh, o katerih se v naši družbi ne smeš več pogovarjati, ker sodobna družba smrt potiska v senco, v temo, pod žarometi so lahko samo uspeh, zdravje, lepo telo, beli zobje namesto iskrenega nasmeha, a naj bo, tako pač je, me skuša pomiriti z obljubo večnega življenja. A je težko, ko sem pa tako vpet v minljivost, naše dnevno minevanje. Naj si dam že enkrat mir, mi je sve- toval znanec pred kratkim, tako pač je, in da jaz ničesar ne bom spremenil, pa naj se še tako jezim. Dr. Bogomila Kravos, za prijatelje Milica, mi je nekaj ur po smrti pri- jatelja Sergeja Verča napisala krat- ko sporočilo, v katerem me je ob- vestila o odhodu prijatelja v večnost. Prizadelo me je, kot pri- zadene vsaka smrt človeka, ki skuša v sebi še imeti nekaj člo- večnosti. Takoj sem novico pove- dal ženi Adriani, ki je Sergeja do- bro poznala in sta se v preteklosti velikokrat srečevala, spoprijateljila sta se na vlaku, sama pa je pri Ser- geju cenila predvsem njegovo tiho in globoko člo- večnost in pa dejstvo, da je lahko z njim govorila slovensko, čeprav se je takrat šele učila slo- venščine in se je zavedala lastnih grobih napak. “Ma kako, saj si mi rekel, da si ga srečal pred dve- ma tednoma in je bil fajn”? je bolj predse kot me- ni rekla. S Sergejem sva se zadnjič videla na trgu pred tržaškim sodiščem, kjer po navadi v tamkajšnjem podzemnem parkirišču tisti, ki prihajamo za ne- kaj ur v Trst, puščamo avtomobile. Povedal mi je, da gre k zdravniku. Vedel sem, da je preboleval hudo bolezen, a bil je v redu, z nasmehom je po- spremil moje jamranje, da nimamo časa za nič, predolgo sem se namreč sam odpravljal k njemu na Kras in predolgo se je sam s svojo ljubo Minu odpravljal k meni v Oglej. Čas naju je prehitel. Pravzaprav naju je prehitela smrt, kot se mi je že večkrat zgodilo. Stala sva tam na trgu in se pogo- varjala, kot sva se velikokrat prej, vsaj pol ure, če ne več, sva si vedno ukradla. Sergeja sem spoznal v študentskih letih v Trstu, velikokrat sem zahajal k njemu v sobo, ki jo je v palači Radia Trst A delil s skupno prijateljico in sodelavko Natašo Sosič; oba sta delala v ured- ništvu za dramska, leposlovna besedila naše osrednje radijske postaje. Včasih je ljubezniva Na- taša diskretno vstala in naju pustila sama, veliko- krat pa je poslušala najine pogovore, v njih aktiv- no sodelovala. Pogrešam take vrste pogovorov, tu- di na Radio Trst A ne hodim skorajda več, zdi se mi, da nekako ne spadam več tja, niti sam ne vem, zakaj ne. Takrat se je lahko še kadilo v uradih in pri Sergeju se je kadilo. Sergej je bil kultiviran mož, to sem izjemno cenil, imel je odnos do jezi- ka in vsega, čeprav se je na prvi pogled zdel za de- belimi očali kot kak dobrodušen medo, ki ne pu- sti do sebe. Tudi hodil je z njemu lastno značilno hojo in večina ljudi je zmotno mislila, da ima opravka z odljudnežem, kar pa ni bilo res, Sergej je bil imeniten in duhovit sogovornik. Samo stik z njim si moral navezati. Še danes mi zveni nje- gov: “Ja, ja”, ki je spremljal moje govorjenje v nje- govi družbi. Imel sem občutek, da je že šel čez, da ga naša razdvojenost in dvojnost krovnih or- ganizacij ni zanimala več... Leta 1991 smo novolistarji, tisti, ki smo urejali Novi list in vanj pisali, imeli skromno sobico pri tiskarju Viniciu Stuparju. Nepozabni lik tiskarja, resničnega obrtnika plemenitega tiska, človeka, ki je našega dr. Draga Legišo nagovarjal s tovariš in le-ta mu je vračal, kot je le on znal. Cenila sta se vedno in se spoštovala, a njuni prepiri tik pred tiskom Novega lista so bili doživetja, ki jih ne po- zabiš. Vinicio Stupar je bil človek plemenitega srca in velik bralec, ne samo imeniten tiskar. Počasi me je vzel za svojega, nalašč je dr. Legiši pravil, da bere samo moje in drugih mladih zapi- se, da bi ga razjezil, a dr. Legiša se ni dal, vračal mu je milo za drago. In tako je Vinicio, skrit za debelimi očali na koncu nosu in večno cigareto v ustih, teden za tednom na konec velike delovne mize postavljal nove slo- venske knjige, ki jih je sti- skala njegova tiskarna za različne založbe. Nikdar nisem vprašal nič, le na koncu našega sestanka je pogledal čez očala in re- kel: “Vzemi knjige in kaj napiši”! Kakšni časi, kakšni možje! In sem vzel in sem napi- sal. In tako me je na koncu mize nekega dne čakal tudi prvi detektivski roman Sergeja Verča, za ka- terega sem vedel, da je nastajal in bil že spisan in je končno izšel pri ZTT. Vzel sem knjigo in jo že na poti domov v Furlanijo v vlaku začel brati, na- slednji teden sem za Novi list napisal stran dolgo predstavitev romana Rolandov steber, seveda poln navdušenja in veselja, da imamo na Sloven- skem končno dostojnega komisarja Benjamina Perka. Najbrž sem pri svojem pisanju pretiraval v navdušenjem, za kar mi še danes niti malo ni žal, še vedno sem namreč mnenja, da je njegov ko- misar edini, ki je v slovensko književnost vpeljal žanr detektivke z dostojanstvom!, a samo slab me- sec kasneje je dr. Matjaž Kmecl z drugimi beseda- mi povedal, kar sem sam zapisal. Ves vesel sem iz tiskarne nesel še sveži Novi list s svojim zapisom o prijateljevem romanu Sergeju na deželni sedež RAI in on je bil dobesedno šokiran, saj sam nati- skane knjige še ni videl … In sva seveda kasneje imela tudi o tem veliko po- vedati, o distribuciji knjige in njeni promociji namreč. Raje ne bi, dragi Sergej! Zares ne bi o tem, ne? Ne bova več govorila niti o knjigah, včasih sva se namreč srečevala, naključno, kot skorajda vedno, če so naključja sploh možna, tudi s torbami prav- kar kupljenih knjig, iskreno govorila o tem, kaj nama ni všeč. Tako njemu kot Borisu Kobalu sem povedal, da sta šla včasih čez mero, ko sta pred leti v svojem kabaretu smešila primorskega du- hovnika, Sergeja sem namreč zelo cenil, ker je kri- tiko sprejel mirno in brez zamere. Potem naju je življenje ločilo, on je odšel živet na Kras, jaz v Trst nisem več zahajal tako pogosto kot pred leti, a ostala sva povezana, tudi po omrežju Facebook, preko katerega mi je še iskreno čestital za nedavno prejeto nagrado Vstajenje. Zanj vem, da je je bil vesel, kot tudi vem, da je bral moje in drugih zapise, razmišljanja, Ivino pi- sanje o gledališču redno, z Novim glasom je bil vedno povezan in vedno smo z veseljem objavljali njegove napovedi predstav, ki jih je pripravljal z gledališko skupino Brce. In vem, da bi se nasmehnil, melanholično, kot se je po navadi, ko bi me sedaj slišal, da mi gre ob njegovi smrti ta naš vseprisotni “Tako pač je”! pošteno na jetra. JURIJ PALJK 7 Sergej Verč